66. številka. Trst v četrtek 22. marca 1900. Tečaj XXV ..Edinost-zh&ia enferat na dan. razun ne«leij in praznikov. tih un zvečer. Narodni »a znaSa : Za felo leto........24 kron za pol leta.........I '2 - za »Vtrt leta........ 1» r-i en im—«ee....... . 2 kroni >ari)nn«« je plačevati r'Kr»r*-i. Nh na-iWbe brer priložene na; n *7U. &dincst Glasilo političnega društva ^Edinost* za Primorsko. V edtaostl Je muS! Oblast računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zahvale -lomači oglasi it obrniti svojo n*c' nobeden njih ni pripoznaval za Italijana, bi je stvar nič ne brigala?! To je tisto", kar pozornost do neke irredentistiške manifesta- Imenovali so se avtonomiste, Slovane ali Dal- moramo vprašati. cije. v kateri so se zoj>et enkrat z drastično matinee, nikakor pa ne Italijane." Nadalje jej - jasnostjo pokazali nameni Italijanov v našem trflil gospod Villari, da mi Slovani na jugu Trst^ dne ^ marca 1900 jonelni članek, nam ostaja vendar-le vprašanje, na katero bi se mi ne upali odgovoriti v pritrjevalnem zmislu, vprašanje namreč, da-li bo vpliv teh gospodov tolik in njih beseda toli izdatna, da nadvlada radikalno strujo, ki ima sedaj organizacijo stranke v roki in ki se je že na poklicanem mestu — v političnem društvu — izrekla proti vsaki spravi, ali kakor si tolmačijo joui: proti vsaki »koncesiji« istrskim Slovanom v prilog. In o tem ne smemo pozabiti, da parola za vse akcije Italijanov v našem Primorju, torej tudi v Istri, izhaja iz Trsta in da dosedaj nismo vi- Pri morju. Ne gre tu za kaj novega, ampak monarhije sploh ne želimo nobene kulture.! Istrska mirovna pogajanja Dva-! deli flje katerim je bila j ParolL A vprašamo, je-li kje živa duša, ki bi nazori, ki smo jih izrazili že mnogokrat, besede *quod ignorant blasphemant* — česarj nal ^ pome«iijo med leboj, da-li ven- g°Jila le iskrico nade, da bi iz tržaškega Opetovano smo že opozarjali na delovanje ne l*»na, zasramuje — in mu moramo od- « ^ ^ ^ mQgoče najti kakov izhod jj vasdtiha izišla parola za pomirjenje in odjen- društva Dante Alighieri«, ki ni nevarno le P"«*iti, k«kor se odpušča onim, ki ne VeiccoloS »Indipendente« in Hrvatom in Slovencem v našem Primorju, kaj govore. Mi mn odpuščamo tudi trditev, ; ^ deže{ a zl)jra jstrskega. Na pr- — gotovo se ne motimo, ako anticipiramo— ; vein sestanku — pretivčeranjem — so go- ampak tudi monarhiji. Že prej smo poznali da smo Slovani v boju prot: italijanstvu pod »Seccolo«, ki menda jutri prične tolmačiti namene tel Cii\6 ne izključili možnosti, -kvala Villarija. Villari je senator in poznan navajeni temu od strani Italijanov. L,e-ti so Blužbeni komu ni kč ne vemo, kako daleč Je tržaška sal,a nevarneja za akcijo, ka- zgodovinar ter morda najizraziteja oseonost tako nizko pali v moralnem pogledu, da ne j je se/aj(, to kar so naši zahtevali, in v čem tere Prvo dejanje se je dovršilo včeraj v sedanje Italije. vemo več, da-li jih moremo smatrati za od-| da ^ ]>ripravljeni ustreči željam italijanskih j Trstu; »ego pa radikalna struja v stranki Villari je označeval smoter društva govorne za njih besede in dejanja. V tem pa go3podov, kakor tudi ne vemo, kake so bile istrskih Italijanov samih. Dante Alighieri« na nekem zborovanju, ki se moti gospod Villari, da mi sovražimo Ita- j djgpo^jje italijanskih gospodov nasproti Mi ponavljamo tU, kakor smo že rekli, j«- je priredilo to društvo v Mesini. Dotični lijane. To ni res. Danes jih moremo le o b - za|ltevam naših zaupnikov. Italijanski gospodje atj na ničesar glede resničnih disj>ozicij. dihljaja, nego naše ljudstvo, kije izmučeno jako vpliven člen italijanskega parlamenta, ki se z vsemi silami upirajo našim prizadeva- ^0Sj>0f|je tudi niso ničesar obljubili. To in potrebno oddihljaja?! Mi bi se celo ne — kar je posebno pomembno — ne pripada njem, da bi prišli do svojih pravic. obljubili so že nekaj: vsprejeli so pisane protivili, ako bi se zapostavil — umeje se nobeni radikalnih strank. >Ii hočemo pustiti na strani posamič- točke in obljubili so, da jih predlože svo- seveda, da le začasno — ta ali oni naših po-Po katerem smotru stremi društvo cDante nosti govora gospoda Villarija in hočemo jemu klubu in da potem še le pismeno pri- stulatov, da se narod naš nekoliko odpočije. Alighieri* ? To društvo hoče — kakor je opozoriti le na to, da on Italijo označuje občijo svoj odgovor. Tako visoko bi mi cenili eventuvalno pre-rekel predsednik sam —obraniti čutstvo Ita- kakor «deželomater» Istri, Dalmaciji in Trstu. S tem pa je povedano tudi, da sestanek j mirje. Ali rai w bojimo, tla bo odgovor Italijanov živo in je širiti povsod i, kjer je Ita- Pred zjedinjenjem Italije — tako trdi pred- mej slove usko-h rva takimi in italijanskimi za- lijanskega kluba — iz že navedenih vzrokov lijanov, in sicer potom italijanskega jezika, ki sednik društva »Dante Alighieri* — se je upniki iz Istre ni imel namena za pogajanja, — tak. da bo za premirje zahteval ceno, ka-ves italijanski narod spaja v jedno jedino italijanska jezikovna meja razširjala vedno ampak le informativen namen, iz tere ne moremo in ne smemo plačati, ker bi jed noto in izraža tudi italijansko idejo. Ime- bolj, dočim se sedaj, ko govorč, da je Ita- česar sledi, dao kakem praktič-Jo morali vzeti iz časti in dostojanstvenosti novani predsednik je zaključil svoj govor z lija združena, krči vedno bolj. Temu pa da nem v speli u konference ni m o ž n o našega naroda. Narodi smejo biti oportunisti nastopnimi besedami: «Xaš sveti patron- je kriva okolnost, da se v Istri, Dalmaciji in govoriti!! Stvar pride sedaj v klub ita- v tem zmislu, da začasno zapostavljajo to, zaščitnik je Dante Alighieri, naša vera je. Trstu Hrvatje in Slovenci vedno bolj pomi- lijanske stranke in bati seje, da najde tam ako dobe kaj druzega, ali kjer sta angaže-domovina : mi se borimo za visok idejal, ki kajo proti morju. Ne, mi se ne pomikamo — hrupen pogreb. In to morda celo proti vana čast in dostojanstvo, tam je meja, preko nas mora združiti vseh, ter za kultu- dalje, ampak le pridobivamo zopet, kar je volji gospodov, ki so se sešli z našimi zaup- katere oportunizem narodov ne sme iti. relni in moralni preporod Italije.* Jasneje bilo našega in kar je naše. vendar ni možno govoriti. Da pa nikakor ne niki. Denimo, da imajo italijanski delegatje In mi se bojimo — kakor rečeno — tla Sedaj pa neko drugo vprašanje. Pred- najboljo voljo in da so si prisvojili vse one i bodo sklepi italijanskega kluba zahtevali od Im> uikakega dvoma glede namenov tega dru- sednik društva »Dante Alighieri« je pozival razloge razuma in srca, ki jih je navela naših korakov preko te meje. Zato smo -tva, razlikuje predsednik jako na tanj č no mej vse Italijane in italijansko vlado, naj si pri- »Igtria« za modus vi vendi! Domišljajmo si ceio, skeptiki prej ko slej in ne pričakujemo prak- nalogami tega društva v deželah, kjer žive zadevajo, da se bo italijanska jezikovna meja da je jeden teh gospodov spisal oni senzaci- tičnega vspeha. Moralen vspeh pa je naši P O I) L I S T E K Moja prijateljica. Pi^e Kopriva. trdo žive beštje, te mnem nebu. Veter je vzdihal krog oglov. ni nič! Peklensko Tekla sem k očetu in materi, skušala j* j)a|>e » _ Njegovi sunki so se hladno zaganjali v moja pomiriti, spraviti narazen in domov. Prosila Meni je zastajala sapa, vrat mi je bil lica. — -eni. vila roke, jokala... kakor zadrgnjen, tresla sem se po vsem Prišla sem do reke. Zamirajoče in ^pel Zastonj. životu. glasneje so šumele vode v svojem večnem — Pojdita domov! Pojdita vendar! Pro- Jednakomerju. Nočni hlad se je dvigal kvi- Prepirala sta se vedno dalje, glasa sta postala kričeča, grdo hripava, oči divje, kr- | sim vaju> pojdita, pojdita ! vave. Prišel je gostilničar in dejal, da v svo-J Sklenila sem roki, solze so mi tekle po jem lokalu ne trpi prepira. Ako imata kaj obličju. šku, težki, vlažni zrak je pomirljivo božal med seooj, se zaradi njega doma lahko zadavita, v svojih prostorih pa da hoče imeti mir. — Poskusila sem a^nova s prošnjami in jokom. Nikdo se ni brigal za-me. Mene je }>opadla jeza, ueopisen gnjus, sram. Hilo mi je, kakor vinu in pijanosti, se mi je približal, ponujal mi svojo čašo in dejal, da sem j3 dobro, pridno dekletce, tla se mi ni treba bati Tekla sem po ulicah. vsemi čuti poslušati v temo, bati se nečesa ^ radi start še v. Ij&sje so mi vihrali krog glave, po negotovega, groznega, strašnega, ki utegne — Kar brez skrbi bodi! Se ne ubijeta j obrazu so mi lile solze. Ulice so bile prazne, priti vsako minuto, vsaki hip; ob vsakem ne. Malo krika in pretepa ne škodi! Mojo ' Hiše so se visoko, pošastno vzdigale v noč. j glasu trepetati v velikem groznem strahu, da staro osu vam in nabijem vsaki dan, a, vragu Jasno in mirno so se svetile zvezde na te- ■ vstajajo lasje, da srce divja, da se vsaka mišica na telesu trese in znoji v neznosni bojazni : dolge, rdeče kače se vijejo v temi in noč oživi, tema se svetli in oglaša in srce se boji, boji... Oh, ne, ne ! Sela sem na tlak in tiho, obupano jokala. Kam, kam ? Voda v reki je šumela tiho in jednako, tako vedno jednako tiho, živo... Vsa sem se zvila, stisnila strahu in groze. Ne, v vodo bi ne mogla! Mrzla je in mokra in tako čudno šumi. Gotovo plavajo utopljenci zdolaj vsako noč t>d vseh doteih let. Vode so se bledo svetile v medli, mirni luči zvezd... Zeblo me je. Tesno sem se zavila v svoj plašč, potegnila noge k sebi in zagrebla roke v žepih. Nakrat sem skočila kvišku. Moji. prsti so se dotaknili desetice, ka^ Ja<>o sem ^prejšnji dan dobila od matere za šolski zvezek » (Pride še.) — Kaj, ti si tudi tukaj, oče in negotovo grabil za menoj. moj obraz. Obstala sem za trenutek, je jecljal Ali naj se res vržem tja dol/, kjer je ! voda, medlo se svetleča v bledi luči zvezd, — Takoj se spravi domov, ti |>otepenka ! — je sikala mati, sunila med od sebe in se znova zmerjaje in psovaje obrnila k očetu. Kletve so bile vmes, strašna bogoskru-nja, grde psovke, kiterth ne rabi ni navadna, izprijena, cestna sodrga. Moj gnjus je rasel. — Pojdita, pojdita vendar! — Nikdo me ni cul. Moji klici so zamrli v glasnih |>sovkah, moj jok seje zadušil v smehu in jecljanju pijane tolpe. Srd in obup sta mi prevzela dušo. — V vodo poj dem ! — sem zaklicala in zbežala skozi duri. temno in zagonetno tekla v daljno noč ? Groza me je obšla. Počasi sem se obrnila proč. Noge so mi postale težke, težak, resigniran obup se je polastil moje duše. Kaj zdaj? Nazaj v zakajeno, pijanosti in kletev polno pivnico, med prepir in smrad in stud ? Ne, ne? Domov ? Domov prideta oče in mati in js^pet bo strašna noč brez spanja, v tresočem strahu, mrtvi, mrzli grozi. Dolge, dolge ure v boječem bdenjiiy z stvari že zagotovljen in ta je v dejstvu, e začeli sploh pogajati! Z matematično gotovostjo smemo tudi pričakovati, da dozori čas, ko se bodo gospoda morali zoj>et pogajati in se pogajanja tudi - povoljno dovršč. V tej gotovosti je iskati pravi pomen včeraj zaključeni konferenci med zaupniki hrvatsko-dovenske in italijanske stranke. Z bok te razsrjenosti mas irskega naroda sov Londonu v skrbeh, da ne bi se demonstracije ponovile tudi proti kraljici, ki pride v Dublin na 14-dnevno bivanje. Hud poper pod nos »Lesre nazionale* 9 st.. g. Dragotin Lavrič nabral v vasi Fara in še komu druaremu. V nalivu fraz >*n sofisterij, s katerimi brani «Piceolo» v teh tre-notkih omajano pozicijo progressistov, je tudi 2 K, Mladiči zložili v -gostilni pri Piščancih 70 st., g. Svegel duhoven v Kozljah 2 K. Srčna hvala vsem gospodom darovate- blesteče ime »Lege nazionalec, ki naj figurira ljem. Blagajništvo. kakor klasična priča o «plodonosnem» in «bla- Zavodu sv. Nikolaja se prispeli: g. dr. Politični pregled. TRST, 22. marca 1S00. Spravna konferenca. Včeraj je * imel oddelek za Češko zoj>et sejo in je nadaljeval razpravo o rabi jezikov na državnih uradih na Češkem. Razprava je bila splošna in se bo se nadaljevala. Glasom včerajšnjih ]>oročil je ta oddelek danes dovršil razpravo o načrtih za volilno preoenovo za deželni zbor Češki in o rabi jezikov na deželnih oblastih na Češkem. Češki listi odklanjajo načrt, ki ga je sestavila vlada za novo razdeljenje kraljestva češkega po okrajih in okrožjih, in trde, da je ta načrt s skrajno vestnostjo prikrojen na tel<> — nemških želja. Gospod Korber da je krojil in trgal brez vsacega ozira: ni na teritorijalne razmere, ni na obratne odnosa je, ni na gospodarsko in kulturno ukupnost, ni na želje prebivalstva. Jedina vodilna misel mu je bila ta, da ugodi nemškemu naziranju o »|w>sestnem stanju«, merodajen mu je torej le goli, brutalni moment narodnostnega šovinizma Nemcev. Praška »Politika oporeka vladnemu načrtu zlasti zato, ker se opira na ljudsko štetje od leta torej na povsem fiktivno |M»dlago. Sosebno nas v Primorju, proti katerim se toliko greši s posebnem sklicevanjem na omenjeno ljudsko štetje, mora zanimati, kako praški list označa ljudsko štetje. Ako se že hočejo sklicevati na ljudsko štetje, morali bi skrl>eti. da bi se ta čin vršil korektno, da bi bili j»odatki zanesljivi. Za dosego takega >tetja pa bi ne smeli povpraševati po občevalnem jeziku, kajti znano je, d a pod pritiskom na tisoče Slovanov izpoveduje nemški ob«'evalni jezik, ne da l»i se bil s tem odpovedali svoji narodnosti. V žlic tej notoriški resnici pa jih oHeijelna stat'stika označa kakor Neince in se jim vsled tega odreka vsako narodno pravo. Jedino pravilno bi bilo torej, da bi povpraševali po materinem jeziku, ali pa kar naravnost po narodnosti. Dokler ne 1n» ta moment merodajen in dokler ne bo zagotovljeno, da bo mogel vsakdo slobodno iz-povedati svoje narodno mišljenje, dotlej je ne 1h> zanesljive podlage za uredbo po narodnosti. Češkim členom spravne konference je torej dolžnost — pravi praški list — da tudi vprašanje ljudskega štetja spravijo v razgovor. Temu jH>zivu se pridružujemo tudi mi v imenu Jugoslovanov, in smo uverjeni, da ImmIo naši poslanci odločno podpirali vsako akcijo, ki bo merila na to, da se odpravi način štetja po. občevalnem jeziku, kateri način ni le popoln nezraisel in so njega podatki brez vsake vrednosti za etnogratičuo-znanstvene svrhe, ampak nosi tudi v sebi veliko nevarnost za manjšine,ki so na milost in nemilost izročene večinam tudi na tem činu, ki postane lahko za manjšine pravo smrtno orožje v narodnem i »ogledu. Tendencijozne vesti iz Srbije. Iz Srbije prihajajo vznemirljive vesti, zlasti se mnogo govori o možnosti vojne med Srbijo in Bolgarsko. Povod tej vojni da bo seveda makedonsko vprašanje. No, vse te vesti naj ne plašijo nikogar: izmišljene so v Belem-gradu v jedini ta namen, da opominjajo svet, da Srbija še živi in v njej generalissimus Milan. Finanoijelne razmere Srbije niso take, da bi bil sedanji čas pripraven za misel na vojno. V Nemčiji imajo naročenih še 87.000 pušk — l*>leg 3000, ki so jih že prejeli —, ali jih ne morejo plačati. Za poplačanje teh pušk so su-er vzeli s milijonov izpraznili fondov, aH maione ves to denar je že potrošen za dr-ige nujne |>otrebe. Denarja ni in trgovina je v razsulu, štiri petine najboljih voditeljev naroda pa ječi po zaporih. Ob takih razmerah da bi Srbija res mislila na vojno?! To bi bila blaznost. Iv većemu je možno, da bi kdo drugi — opaža »Obzor« —rad zanetil plamen me 1 Srbijo in Bolgarsko. Ta drugi bi morda dosegel svoj namen, ali Srbiji bi bilo o tem gorje ! Na Irskem vre proti Angležem. Povodom sprevoda, ki se je minole nedelje vršil v Dublinu v proslavo ustoličenja novega lord-mavoija, je prišlo tlo sovražnih demonstracij. Voz lordmavorja so obmetovali s kamenjem. Tržaške vesti. Odbor politične^ društva »Edinost« bo imel svojo sejo jutri zvečer ob 7. in pol uri. Z ozirom na resnost in pomembnost sedanjih časov prosimo odbornike in njih namestnike, de se udeleže te seje. Politično društvo »Edinost« priredi naslednje volilne shode: V nedeljo dne 25. t m,: v Skednju v prostorih g. Sancin-Čemot; v Rocolu v prostorih g. Prašelna; v Kolonji pri Matevžu*. Na dnevnem redu bo razgovor o volitvah ter proglašenje kandidata za dotične okraje. Začetek shodom bo ob 4. uri po-poludne. Volilni shodi v okolici. (Dalje). V ponedeljek, dne 19. t. in. je bil volilen shod v « Narodnem domu» v Barkovljah. Shod se je pričel ob 4. uri popoludne. Udeležba je bila tolika, da je bila gornja dvorana napolnjena. V imenu pol. društva »Edinost« so došli podpredsednik dr. Otokar Rvbar in odborniki dr. J. Zuecon; M. Kamuščič in M. Cotič. Dr. Rvbar je v kratkem govoru označil namen tega shoda in pomen predstoječih občinskih, oziroma deželnozboiskih volitev ter je predlagal, naj se gospod Svetko Martelane izvoli predsednikom današnjemu shodu. Temu predlogu so zborovalei pritrdili z živio - kliei. G. Martelane se je zahvalil na izkazani mu časti in je prosil zborovalce, naj pazno slede razpravam in naj odkrito povedo svoje želje. Na to je g. dr. Rvbjir vnovič govoril o predstoječih volitvah, opisovaje delovanje dosedanjega zastopnika tega I V. okraja, gosp. Dollenza, in je obrazložil, da isti ni le poskušal vse možno, da bi kaj dosegel za svoje volilce, ampnk je tudi dosegel nekaj, kolikor je bilo sploh možno doseč« ob nesrečnih razmerah, ki vladajo v zbornici tržaški. Govornik je povdarjal, da vsi glasovi, ki JiH je dobivalo pol. društvo iz tega okraja, so bili za to, naj glede zastopstva ostane pri starem. (Splošno pritrjevanje.) V soglasju z željami narodnih domačinov je torej pol. društvo »Edinost« sklenilo, da dosedanjega zastopnika g. Frana Dollenza zopet proglasi kandidatom za IV. okraj. Na poziv predsednika Martelanca, da-li ima kdo kaj pripomniti k izvajanjem g. dra. Rvbrffa, se je oglasil g. I. M. Bole, ki je izjavil v imenu narodnih Rojančanov, da tudi oni pritrjujejo tej kandidaturi. Pozival je navzoče, naj v»i delajo za srečen izid volitev. Slednjič je izjavil željo, naj bi se tudi v Hojami priredil shod. Nekaj druži h volileev je izražalo razna vprašanja glede postopanja na volitvah, zlasti pa, kako je pisati ime kandidata. Na vsa vprašanja je odgovarjal dr. Rvbar. Sosebno je priporočal, da naj se ime in preimek k n n d i d a t a iz previdnosti napiše popolnoma tako, k a k o i je tiskano v v o I i l n e m i m e n i k u I! Treba vse storiti, da nasprotnikom odtegnemo vsako pretvezo za uničevanje glasov. Na to je predsednik Martelane dal na glasovanje kandidaturo Dolenčevo, ki je bila vsprejeta soglasno in ob živio - klicih. Zlasti sta zborovalec Šverca in predsednik še enkrat polagala na srca, da treba storiti vse, da zmagamo. Zadnji seje oglasil za besedo g. dr. Zuceon, ki je v daljšem, krasnem in vznesenem govoru povdarjal važnost volitev kakor polit. čin. Pozival je volilce, naj slede zastavi pol. društva »Edinost« in -naj pokažejo s tem, da hočejo ostati svoji na svojem. Čuvati moramo svojo vero, ker brez te bi propali. Zgubiti ne smemo svoje narodnosti, značaja te zemlje. In skrl>eti moramo za svoje materijalne koristi. Le v možu, ki je našega srca in naše krvi, imamo jamstvo, da bo tudi v l>odoČe deloval v tem zmislu. Oni drugi gledajo le na to. kako bi nas ugonobili. Le svojce bo čuval svojca. Zbirajmo se torej okoli zastave »Edinosti« in poslušajmo glas svojega srca! Naša- skrb bodi, da ostanemo svoji na svojem ! Ta lepi govor je vzbudil vseobče navdušenje. Ko so potihnili živio-klici, je predsednik, g. Svetko Martelane, zaključil zborovanje; no, ostali smo dolgo v prijateljskih pogovorih, ki so nas uverili, da prvaki • bar-kovljanski s krepko roko vodijo našo narodno stvar. (ZvrSetek pride.) goslovljei;em» delovanju progressa za blagor italijanstva. «Piccolo» se je skliceval na šole, Žmavc za neimenovano gospo z spodnje Štajerske 62 K 20 st., Mašera Milka v Koba- ki jih je »Lega« zasnovala po deželi in sicer ridu 10 K, Mohor Marija 10 K, Svegelj po inicijativi progressa. List »Avanti« odgo- duhoven v Kozljah 2 K, g.a Potaj l K, varja na to: »Kar se dostaje «Lege», le tiho; sklad- podpornina gč. Ivanka Ivančič 4 K, gospn Sabec. v Trstu kakor pokroviteljica 200 K. niča zmot in -amud sestavlja obseg nje de- Lepa hvala vsem darovateljem in daro- lovanja. Mesto da hodi italijančit, ali nasilje- vateljicam ! ! Blagajništvo. vat Hrvate v Istri, naj bi bila raje! Dijaška k ulri nj ja. Blagorodna gospa kultivirala in negovala i t a 1 i j a a- j Antonij« Saber je darovala v častni spomin stvo v Trstu, kjer bi si pridobila svojega pokojnega soproga, g. Ivana Šabca za večo zaslugo, ako bi bila rešila le jedno dijaško kuhinjo 400 kron, za kateri blago-dete, da ne bi raslo kakor — analfabet!! . imajoča vsled tega pravico do spoštovanja nas Omeniti moramo pa še tukaj, da je po- vseh, je postala botega kamore (tajne zveze kojni gOSpod izdatno podpiral dijaške» kuhinjo za pridobivanje nedovoljenih dobičkov) in Tes -ag njenega obstanka, to je 16 let. Bog predstavlja monstrozen prizor ustanove, ki, mu (jaj vegno povračilo v nebesih! da-si vladana od Židov in brezvercev, vzgaja qcj noVega leta sem so nam še darovali: katoliške duhovnike, v ta namen, da gene- gogpa Gregorčič 100 K, g. dr. Straus 10 K, racije, ki ustajajo, znajo po italijanski blago-1 g župnik Miha Martelane 22 K, g. vikar slovljati verige privilegija in po italijanski jenk0 3 K, g. Jakob Štrukelj 10 K, Miče-poljubljati roko, ki jih tepe!c |ov 7ajec 2 K in stot. Na banketu na čast Mi ne bi vedeli kaj pridodati tej karakteristiki «Lege» in vsili katoliških dohov-nikov, ki si jih vzgajajo Židje in brezverci in ki so roka onim, ki - - tepejo generacije! Tako plačuje svet. Vratariea v ulici g. urednika Cotiča so nabrali f>4 kron, gosp. dež. poslanec Vatovec 20 K, blag. gospa Pertot 4 krone, g. Miha Truden 36 K, gosp. Mankoč 20 K, g.a Deseppi 60 K, g. profesor Gomilšak 5 K, g. dekan Kompare 2 K, SS. Martiri št. 12 Terezija Rebula se je bila j povodom prihoda nov. barkovljansfcega žup-usmilila 18-letnega čevljarja brez dela, Frana n;fca ge na[)raiG 45 kron. Moserja iz Novega mesta, ter ga vzela v sta-j Vsem dobrotnikom naj Vsemogočni stanovanje in na hrano. Sinoči pa je mladi mož • tero povrne! J. \Varto. čutil potrebo, da spremeni zrak. Ker je pa brez denarja v teh materialističnih časih težavno potovati, odprl je omaro v kuhinji te vzel VeSti iZ OStale PrimOrSke. svoji dobrotnici razven druzih predmetov 16' gld. gotovine. To se je zgodilo ob 7 in pol zvečer. Ob 8. uri je Rebula zapazila tatvino ter dogodek prijavila redarstvu. Ob 9. in pol so tička že imeli; dobili so ga na južnem jr kolodvoru, od koder se je mislil odpeljati na Dunaj. Denarja je bilo pri njem še 11 gld. j Ko sem ter dni a >e Kje smo ? Pišejo nam X N a p a d a l e c — n a p a d e n! Iz Trušk nam poročajo: Dne 19. t. m.ob pol uri popolu-noči sta šla dva domačina po vasi, namenjena k počitku. Kar na enkrat je počil strel, ki je bil naperjen baš proti njima. Sreča je hotela, da ni bil zadet nobeden, večja sreča je bila, da sta naša dva moža, Josip Racman in Anton Lovrečič, vod d prijatelja po mestu ter mu razkazoval...... ....... , takoj naskočila napadalca in mu vzela puško. tukajšnje znamenitosti in ko sem ga sprovel i . .... . . J ' . ... ,..v - i Napadalec je potegnil iz žepa krivec, z na- v prostore c. kr. deželnega sodisca, me je, 1 , . . . v, * „ , 1 •.-> o j ,: menom, da izvrši, kar se mu m posrečilo s juesenečeno vprašal: kje smo zdaj: Povedal :' . r — 1 , . 1 , „ . . . puško! Sreea za napadena je bila, da sta 11111 - sem mu. da je to deželno sodisee, na kar je — j ... . \ . , - - -iii- ii izvila tudi to orožje, predno ju je mogel po- ne vem kako bi se izrazil, da bi prav povedal ' , , 1 ... . j - „. biti. Da sta napadena reagovala na tak po- — moj gost začudeno nategnil obraz, gledajoči 1 * \ J ** '•,.,, balinski napad, je vec nego naravno, osobito same italijanske nadptse;. . , , . J .l ... ako se pomisli, da sta v napadalen spoznala Mi imamo tu in tam kak veci ali manjši ,1 . vl , ' r .. , , . , , .. » 1 - • * moža, ki je že večkrat sedel v zaporu zaradi škandal, je rekel, ah takega, kakorsen je ta ' J — sra menda nimamo! Sodišče, ki ima v svo-j ' ' " . ,..„.,, O predzadnjih volitvah je bil v preiskavi jem območju veliko večino slovanskega pre- 1 ' . ... J ~ 1 zaradi nevarnega obstreljenja enega nasiii bivalstva, to sodisee je vse označeno le z & . ..... , . ' lileev, ah takrat niso mogli dokazati, da je laškimi nadi>ist ! i , , , . , . ... ____.. . . - ! on najKidalec, ker se je napad izvršil po noci. Hotel sem prijatelja sprovesti se na pri-; 1 J 1 1 zivno sodišče, na okrajno sodišče itd., ali ni se mu ljubilo in je menil: Ce že naj gledam same laške nadpise, pa pojdem rajši v Rim, 1 kjer bom gledal istotakih !! Tudi sedaj se vrši sodna preiskava. Povožen. 38letni občinski stražnik Mihael Cuk iz Kjadina št. 144 je prišel včeraj jutro v uli«*i Commerciale |K)d voz. Podal se Vesti iz Kranjske. * V Ameriko je hotel včeraj zopet nedoleten Jožef Horvat z Dolenjskega. Na ljubljanskem kolodvoru pa se mu je posta- je na zdravniško postajo, kjer so mu ob ve- vila na pot nepremagljiva zapreka v osebi zali rane. mestnega redarja, ki ga je spremil v zapor. Vremenski vestnik. Včeraj : toplomer * Urar laje včeraj gospa B o n -ob 7. uri zjutraj 10.2, ob 2. uri popoludne j č a r j e v a, posestnica na Sv. Petra cesti v 13.8 C.—Tla komer ob 7. uri zjutraj 762.3 j Ljubljani, po hudi operaciji in v dobi 42 let. _ Danes plima ob 11.59 pop.: oseka ob Pokojnica je bila blaga in odločna narodna 6.32 predp. Pevsko društvo »Zarja« v Hojami priredi dne 6. maja veselico na vrtu. Toliko na znanje drugim bratskim društvom, da bodo vedela svoje veselice pravočasno naznaniti. Zavod st. Nikolaja v Trstu vabi na žena, ter velika dobrotnica revežev. N:ij jej bo zemljica lahka ! * B i c i k e 1 sije izposodil neki potnik iz Zagreba pri trgovcu Kaiserju v Ljubljani, a vrniti bicikel je mož menda pozabil, ker ga ni več blizu. * Str ah na Ž a bj a k u v L j u b l j a 11 i. Po Žabjaku v Ljubljani si ljudje skrivnostno redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne ' pripovedujejo, da v tamkajšnji Dolenčevi hiši marca 1900 ob 5. uri pop. v prostorih >Trž. j ^ ^^ }n ^^ j)() noč{ G(, u (1() | podp. in bralnega društva«, ulica Stadion št. j ^ da yfm pretresa groza in se nihče ne 19. I. del: Dnevni red: 1. Nagovor pred- ^ ^ ^ da ge ,,oj6 strahu sednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo bla- ! gajnice. 4. Kazni predlogi in želje. 5. Volitev j novega odbora. II. del: Domača zabava poj nastopnem vsporedu : 1. »Domovini«, dekla- inuje Milan P. 2. »Dimnikar«, prizorček, izvršuje deca otroškega vrta, 3. »O mamični smrti«, deklamuje Vera P. 4. »Pridne delavke«, prizorček, izvršuje deca otroškega vrta. 5. »Mala kuharica«, deklamuje Vida G. 6. Igra : »Sam ne ve, kaj hoče«. Ustop-nina 40 stot. za osebo. Začetek točno ob 5. uri |K>p. Ker je namen zavoda veiepomeraben, se predplačila hvaležno sprejemajo. Za moško podružnieo sv. Cirila in Metoda so darovali: g. M. Grk Škedenj 3 K Vesti iz Štajerske. — A r e t o v a l i s o župana v Arn-felsu na Štajerskem Eckriderja in njegovega tajnika Hartla. Menda sta preveč »kunštno* manipulirala z občinskim premoženjem in sedaj računi ne »gredo skupaj«. — Zopet eden. Te dni je bil zopet eden celjskih širokoustnežev obsojen na 10 gld. globe in 48 ur zapora, ker je psoval Slovence. Menda je mislil, da je to njegova življenska naloga (ker je sicer brez dela), ki mu pa menda vendar ne bo »nesla«. Ta na- dehti riti i urniki {»eteliuček je sin celjskega fotografa Martinija. — V p o k o j j e šel g<» s p. o v r o U i č :i r. sodni svetnik v < elju in tem [>o-vodom dobil naslov in značaj višjesodnega s\ etnika. Razne vesti. Kakoršnje življenje taka smrt. Na Dunaju se je ol»esil bivši štajerski poslanec Brandstadter. Ta možje bil zagrizen nasprotnik Slovencev in je igral v letih 1H»>7 do 1>75 veliko ulogo v gonji proti Slovencem, line Brandstadter je bilo žalostno prosi u lo v borbah štajerskih Slovencev za svoje pravo. Ali prišel je dan plačila, ko vse njegove zasluge v borbi za nemško kulturo niso mogle pokrili njegovih kažnjivih dejanj in sleparij, radi katerih so ga zaprli in storili konec njegovemu delovanju. Koje prestal kazen, šel je na Dunaj in živel v veliki bedi. Pred leti ga je tudi zadela kap. Predvčeranjem pa mu je prinesel pismonoša nekaj denarja od nekega znanca, a v sobo ni mogel, ker je bila zaklenjena. Ko se tudi na trkanje ni nihče oglasil, vlomili so vrata in našli Brandstad-terja olrešenega na obešalu za obleko. Beda ga je gnala v žalostno smrt. Dvakrat na smrt obsojena je bila v Solnogradu fiO-letna prodajalka posode, Pavla Kiegcrsl»erger, ki je hišno |>osestnico Marijo S<*hmitzbergen ubila s kladivom. Smrtni obsodbi je hotela uiti s simuliranjem blaznosti. Spnneslo pa se jej ni in porotniki so jo v drugič obsodili na smrt na vislicah. Umor v Polni. Nova razprava proti Zidu Hilsnerju se prične v najbližjem času pred chrudimskim : od išče m. (Kakor znano, je Zid Hilsncr obdolžen, da je umoril neko krščansko dekle za židovske riutualne namene.) Fonograf v cerkveni službi- V neki cerkvi v Chikagu imajo postavljen fonograf, potom katerega dobivajo ob nedeljah propoved svojega žnpnika, kadar je odsoten na misijo-nih j k) drugih krajih. Prešern — agitator. Da, o čemer se do danes nikomur ni sanjalo in za katero Prešernovo lastnost niso znali — njegovi najboljši poznavatelji, to je izdal te dni list M«gvar >zo«, glasilo barona BanttVja. V tem listu se je neki dunajski dopisnik razto-gotil nad grofom Harrachom, ker se je le~ta tako »ilno »žagal«»pirat«, da se je vdeležil slavnosti na čast slovanskemu agitatorju Prešernu«. »To je dokaz, pravi dopisnik, da je tndi češko plemstvo stopilo na stran panslavistov«. Ti bože moj ! Prešern — agitator! Kdo bi si mislil — da se kaj tacega piše v listu, ki ni — humo-rističen. Loterijske Številke izžrebano dne t. m: : Brno * 29 10 Inomost še nedavno temu po-lala v t«> svrho manjše vojaške oddelke iz Kiaotshaua v Ztshaufu. Amerikanska vlada je ki to izrazila nemški svojo hvaležnost. Opravi I n 1 k italijanske komore. RIM 21. (K. B.) Zbornica poslancev je sklenila z 21 b glasovi proti 89, da otvori jutri debato o predlogu, glasom katerega se pooblaščuje odsek za (»pravilnik, da istega spremeni tako, da Imj vodstvo parlamentarnih poslov omogočeno in zagotovljeno, katere spremembe imsijo stopiti v začasno veljavo dva dni po predložitvi v zlx.rnici, to pa brez debate. Vojna v jasni Afriki. Delo v rudnikih. LONDON 21. {K. B.) »Dailv Ne\vs« javljajo iz Bloem£bnteina dne 19. t. m.: Kakor je ]>oročal nekdo, ki je bil nedavno v Johannesburgu, delajo v več rudnikih. Rude sicer ne proizvajajo, vlada skrbi le za to, da se nadalje črpa voda iz raznih rudnikov, ki so last inozemeev. Vstaja v deželi Oaza. LONDON 21. (K. B.) »Dailv News« javljajo iz Laurenzo Manpieza dne 19. t. m.: Urojenci v deželi Gaza so se spuntali. Portugalske čete, z guvernerjem na čelu so odšle dne 18. t. m. s posebnim parnikom, da zadušijo ustajo. Usoda Johannesburaa. \VASHINGTON 21. (K. B.) »Reuter« javlja: Državni tajnik Hev se je izrazit, da i je v inozemstvu razširjena vest, po kateri bi bil nemški poslanik pl. Holleben prosil vlado Zjedinjenih držav, naj deluje na to, da se prepreči razrušenje Johannesburga po Boercih, absurdna, nezmiselna. 4000 Burov hoče uiti iz Colesbersra. LONDON 22. (K. B.) »Standard« javlja iz Bloemfonteina dne 20. t. m. : 4000 trans-vaalskih Burov skuša uiti iz Colesberga na mejo dežele Basuto. Vendar pa je skoro gotovo, da bodo. zajeti. Požiganja i LONDON 22. (K. B.) Korespondent lista «Dailv Mail» došli včeraj iz Bloemfonteina v Capstadt poroča, da sedaj za kake { tri tedne naprej ni verjetno kako nadaljno gibanje, ker se vrše pogajanja. «Times» javljajo iz Laurenzo Marcjueza: Čuje se, da se dogovori načrt za zjedinjenje Transvaala in Oranjske države. Kruger naj bi bil predsednik, Steijn pa generalni poveljnik. — Listu »Morning Post* poročajo iz Capstadta dne 21. t. m., da je Rusija pravi cilj mirovne deputacije Burov. kron v ininolem letu. se seveda za učenca navadno ni dostr brigal, j milijonov kron, za 10.3 milij. več nego v posebno pa še ne mnogo, če jih je imel ved,! februvarju 1899: izvoz je znašal 129.9 mil. dva, tri . . . Kakor učenec je prvo leto oprav-i kron, za 3.6 milij. kron mauj, nego v isti ljal pri mojstru navadna hlapčevska dela,' dobi minolega leta. Trgovinska bilanca za pestoval otroke, stregel gospodinji na njenih i februvar 191)0 kaže torej pasivum v znesku domačih opravilih itd. Drugo leto je bil malo! 6.2 milijonov kron proti aktivumu 7.7 milij. bolj na pravem delu. Tretje leto še le popolnoma. In konec tretjega leta je dobil spričevalo, da je izučen. Postal je pomočnik. Kake zmožnosti in vednosti je imel kakor pomočnik, je razvidno iz teka njegove učne dobe. Učil se je obrti prav za prav samo 1leta. Kakor pomočnik je delal par let, na kar je postal »samostojen« . . . Kakor učenec se ni mnogo naučil, kakor pomočnik se je še le prav za prav učil in — kakor mojster ?! Navadno ni bil vreden niti toliko kolikor njegov učitelj. Preje kakor učenec in pomočnik se ni brigal za napredek, za spo-1 polnjevanje svojih zmožnosti in vednosti, kakor »mojster« tega gotovo ni delal, ker bi to bilo zanj »nečastno«. Tak-le tek razvitka pri obrtniku je napačen, kriv |x»polnoma in pogtibonosen za obrt v obče. Obrtnik-mojster mora paziti na svoje učence. Ne sme jih imeti več, nego je obrtnik-mojster mora učence poučevati v pravem zmislu besede, ker si mora biti svest, da si z učenci vzgaja nov naraščaj svoje obrti, da je razcvet obrti ravno odvisen od liko do obrti kolikor do učenca samega ter ljudske družbe v obče. Vse to in še muogo, mnogo druzega mora imeti mojster pred očmi, ko vsprejema učenca v pouk. In sedaj, gorje učencu, če mojster ne pozna svojih dolžnosti napram njemu ! . . Del naloge obrtniške organizacije je: poučevati obrtnike, kako vzgajati naraščaj, da bo obrt cvetela in ne propadala. In to je važen del te prevažne organizacije. In kakšna je s trgovcem ? Navadno še slabše. Oni so še srečni, ki so se »učili«, v njih rokah ni trgovina še! tako profanovana, kakor pa v onih. ki so j začeli trgovati brez slehernih vednosti. Naši ; trgovci so navadno samouki, često še pisati | in citati ne znajo — da bi imeli višjih pre- j potrebnih znanosti o trgovini, o tem ni niti j govoriti. In tu tiči tudi vzrok, da so se Tržne cene. Cene se razumejo na debelo s carino vred. Kolonijalno blago m '»0 kg. v kronah. Kava : Santos I........... . . . 99.— „ II........... . . . 96.— Rio I........... . . . 96.— Santos in Rio lavć L . . . . . . . 115.— ,, „ ,, II* . . • , . . 105.— Laguaira lave I....... . . . 136 — Laguaira !avć II...... . . . 101.— Maracaibo.......... . . . 107.— GuatCmala......... . . . 166.— S. Salvador........ . . . 108.— Costaricca......... . . . Ul.— Portoricco......... . . . 156.— S. Domingo........ .....111.— . . . 100.— Malabar Plant....... . . . 166.— Java W. ,T. B........ . . . 185.— Penang .......... . . . 91.— Tellicherv......... . . . 96.— beli . ........... . . . 141 — Piment:............. . . . 67.— Sladka skorja : (cimet)...... . . . . 85.— „ eleeta ...... . . . . 89.— RiŽ: italijanski.....• . . . . . 16.75 24.— Južno sadje: Rožiei :............. . 8.50 9-50 Datelji:............. . . . . 35.— Smokve: (C'alamata) v vencih . . . . . 13-5015-50 „ proste . . . . 10.5013*50 puljske (Puglia)....... . . 12.50 — — smirnske (v Skatljicah) .... . . 48.--- Mandeljni: sladki T. Bari..... . 96 -121 — Lešniki : siciljski......... . 37*— 38 — istrski ........... . 57---•— levantinski olupljeni..... . 78.--■— Suho arrozdje (cibibe): Elemč* . . . . . 23.-57 — Sultanine......... . 3«>-— 68-— „ iz Perzije .... . 36.--.__ „ črne Cisme ........ . . 25.--.— „ „ Morea ........ . 27.— 28.— „ „ Lipari........ . . —.--.— Pomeraiiće (zaboj)........ . . 4.—10.— n Jaffa [zaboj]...... . . —.--.— Limone „ ........ . . 4.— 10.— Olje oljkino italijansko I. Bari . . . . .81.— 88.— „ albansko ....... . . 39.--.— n dalmatinsko ...... . . 40.— 45.— bombaževo amerikansko .... • . 37.— 39.— bombaževo angleško...... . • 34.--.— sesamovo ..........• . . 40 — 53.— Trgovinske vesti. Bndiinpcšta 22. Pšenica za oktober K 7.71 tlo 7.72. Pšenica za april K. 7.47 do . , , , ... . , ! 7-48 Rž za oktober K. 654 do 6-55. Rž za mnog. trgovci (posebno na kmot,h) proslavili ^ ^ ^ (1q g.gg Kony/R juU K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 5*29 tlo 5*:i0. Oves za oktober K. —'— do z oderustvom. Morda: ne h o tč in najbrže vsled nepoznanja trgovskih razmer. O kakem 21. 12 56 .•i« i 2f> Brzojavna poročila. Poroka eesaričiae udove Štefanije. MIRA MAR 22. Danes ob 11. uri pred-poludne je bila v dvorni kapeli v Miraraaru |>oroka Njene c. in kr. visokosti cesarici ne udove Stefauije z grofom Elemer Lonvav pl. Nagv-Ivonva in Vs£saros-Nam<5ny. Poročal je dvorni župnik, škof dr. Lovrenc Maver ob azistenci dvornega kapelana dra. Avguština Fischerja-Oolbrie, škofijskega tajnika Ludo-vika Cikoviča iz Trsta in administratorja župnije na Konto v elju, Josipa Stržinarja. Za Nje c. in kr. Visokost je bil drug njeg. ekscelenea Edvard grof ("holoniewski, za grofa L.nvava njega brat grof Gabor Lonvav. Poleg imenovanih so bili navzoči na poroki in dejenneju ob 1. uri po]>o!udne: njena ekscelenea Ema grofinja Gondrecourt-Sfcollberg, grofi nji Tereza PalffV in Melanija Szechenv. Njena c. in kr. visokost je imela srebrno-sivo toaleto erep de Chine, bogato garnirano z čipkami. Novoporočenca ostaneta nekaj dni v Mira maru in potem odpotujeta ne ve se kam. Stavke. PRAGA 21. (K. B.) Malone v vseh okrajih delajo vsi delavci lazven neznatnih odlomkov. Samo v Falknovu znaša število štraj kujoči h delavcev še 31M H). Ali tudi tam pričakujejo, da veče število začne delati. Nemčija enva amerikanske misijonarje na Kitajskem. NE\V-YORK 21. (K. B.) \Vashingtonski dopisnik »Heralda« javlja, da je Nemčija izrazila svojo pripravljenost, da bo čuvala amerikanske misijonarje v Shantungu ter je Trgovina in promet 0 trgovski in obrtni organizaeiji na Slovenskem. Podaja : Anton Kristan (Goriea). III.*) Zadnjič sem navel misel »Trgovskih listov« iz Prage, ki si gospodarsko prerojenje češkoga naroda predstavljajo: 1) Z revizijo vzgojevanja trgovskega naraščaja in 2) s stavbo na principih, stvarjenih po tej reviziji. Dejal sem, da je ta misel tudi za nas prav kakor nalašč. In tega-le članka namen je, da se malo obširneje pobavim s to mislijo. Mislim, da ni treba razjašnjevati,. kaj vse znaČi pošteno in pravilno vzgojevani naraščaj za bodoče delovanje, pa bodisi kjerkoli, v kateremkoli zvanju in kterikoli stroki! Kratko rečeno: vse! Že v predidočem Članku sem trdil, da nam je treba, če hočemo imeti nekaj boljšega, nego imamo, v prvi vrsti preeej drugačnih Ijudij, nego so sedaj. Ume se: boljših, ker le iz dobrega materijala, iz dobre snovi, se da kaj narediti. To nam pritrdi vsaki zidar. Iz slabega materijala se ne da postaviti le količkaj vrednega poslopja! Pameten podjetnik mora, ako hoče imeti dobro, fino in zanesljivo }>odjetje, vedno paziti na materijal. Istotako je iudi ljudska družba dolžna paziti, ako hoče boljšega kaj narediti, na materijal, to je : na naraščaj- Ako hočemo torej reorganizovati našo trgovino in obrt, moramo torej v prvi vrsti vsaj 99°/0 več |>ozornosti obračati na trgovski in obrtni naraščaj nego smo do sedaj. Revidirati moramo vzgojevanje istrga. Obrtnik naš se je n. pr. tako-le razvijat Po odbiti (dobro ali slabo) ljudski šoli je doma krave pasel* Kar se je v šoli (dve-tri-razredni) naučil, je do 14. leta pozabil. Prišel je k mojstru kakor učenec. Mojster, mož starokopiten kakor stotine in stotine drugih, papirju v srebru I jsr. Napoleoni .... 100 italijanskih lir . Cekini..... včeraj. •lanes 99-30 99-30 99.10 9910 98.25 98 20 99.50 99-45 235.40 235-40 242.85 242-95 23.69 23-70 19.30 19-29 90.20 9015 11.37 11-37 *) Glej S«. 48, »t. 55. zapisovanju, knjigovodstvu itd. pri naših tr- '—*—. Oves za april K. 4 91 do 4.92 govcih po večini ni duha ne sluha. In ta; Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševanje . . . . .. . ... slabo, mirno. Prodaja: 14.000 met. stot. neznalost v trgovini boli v prvi vrsti kon- ' . rr i 1 nespremenjeno, v reme: lepo. sumenta, ki je še večji duševni revež. Trgo- Hamburg 22. Trg za kavo. Santos good vec ne zna kapo vati od veleiržca, kupuje i average za marc 3(3.25 za maj 36.75, za sep-drago, česar naravna posledica je, da pro- j teraber 3750 za december 38 25 Denar. daja še dražje. Pa dovolj! Že iz tega sledi, I . Ha vre 22 Kava Santos good average , J . . . : , ____ i za februvar oO k. frankov 44.o(), za juh oO k. da treba vzgojo našega trgovskega naraščaja j ^..inj-ov ^ reformovati, kar je ravno naloga trgovske _______ organizacije. Dunajska borza dne 22. marca.. Sedanja doba zahteva vse drugih ljudij nego jih ima naša trgovina. Do sedaj so, se Državni dolg v k trgovini zatekali ljudje, ko že drugam niso mogli. In potem so životarili. Povsptli se se-; Avstrijska rento^v^ zlatu veda niso do kaj prida. Zadovoljni so bili,: j£re(jjtne .i|"ejje * ' da je šlo. In posledice lega vidimo, [mamo London |() dosti kramarjev, ali malo trgovce v. 120 mark In da jih dobimo kaj kmalu, še ni videti. O zadružni trgovini smo sicer začeli govoriti in začelo se je tudi na tem polju že delati, ali, žal, prepovršno, strankarsko ;n nerazumno. Ena vrsta zadružne trgovine so konsumna društva, razne gospodarske zadruge itd. Kako se nastopa proti njim ? Videti je, da se stvari ne razume. Seveda tak način zadružne trgovine kakor ga se n. pr. na Kranjskem uvaja iz zgolj strankarskih razlogov, ni odobravati. In ne še samo to, ampak cel<5 boriti se nam je proti njemu trel>a že iz zgolj gospodarskih ozirov. Na tak način se kvari ljudstvo, se pohujšuje. In zato ima »Slovenska zadruga« v 3. št. popolnoma prav, ko nastopa proti takemu zadružnemu gibanju, kakor ga je zadnje čase vzbudila gos]k>darska organizacija na Kranjskem. Vprašanje trgovine z Brazilijo. Večkrat že smo omenjali, da hoče Bra-; zilija naložiti maksimalno uvozno carino, za blago, ki prihaja iz Italije in Francije, ako j se ne pogode glede carine na kavo, ki pri-; liaja v ti državi iz Brazilije. Sedaj čitamo v j listih, da je Francija proti vsakemu znižanju j Proda se lopa lil prostrana kavarna pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na Božo Mijie, posredovalec na Reki. Proti kašlju, grloMii. hripavosti, upadanju glasu, kataru itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v ikatljicah v PrendinijeTi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Naročnikom! Ker se bliža druiro četrtletje, začeli carine na kavo iz Brazilije, dočim je Italija | sm0 danes razpošiljati C6llj. naročulkom za prijateljsko sporazumljenje. V ta namen; poštne nakaznice, na katerih je tndi da se že vrše pogajanja med obema vladama. \ razvid 110, koliko ima kdo ZaOStailka. PrO-Naša trgovinska bilanca. ' siipo torej, da se te nakaznice blajro- Svota uvoza v avstro-ogerskem carinskem j voljno porabijo O pošiljanju naročnine, območju je znašala meseca febrnvarja 136.1 i Uprava »EDINOSTI«. Mala oznanila. 1\m1 to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih t -nah. Za enkratno insereijo se plača po 1 nvč. za Usedo; za večkratno insercijo pa se cena piemimo zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po lo gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava nvč. Zaloga likerjev r sod čili in buteljkah. Perhauc Jakob Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. ŽALOST POHIŠTVI IN GLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcan*on št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnike, žinniie hi peresni«-. ogledal in železnih blairajn. po eenali. da se ni bati konkurence. Krčme. ulica Media št, 3., toči črna in bela vina in pivo prve vrste kuhinja izvrstna, cene zmerne. Pirih Ivan kuhinja izvrstna, cen Lozić Jurij Androna S. Lorenzo za magistratom^. Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 litrov naprej. Na zahtevan je se pošilja na dom in na deželo Potočnik Fran^T;:^oTrXr rositinsko in l^elo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo v«aki čas mrzel jedi. Odprto vedno do polnoči. Oblivala. F I L I J A L K A c. ti uri?, avstr. kromu za trgovine In o U rt v Trstn. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2l /'0 »»-dnevni odkaz 2»,//, 30- „ .. 3»'"' SEMENA z nasadov cvetic, travnikov Itd. tvrdke Wolfner & Weisz na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence. Zaloga v irstu : Roberto Bambule cvetličar 'v Via delle Torri (Palača Diana). -mesečin Rphnr Ppfpr ulica Ribor?° 25. Velika noilal ■ UlDI zaloga in delavnica vsakovrstnega obtivala po naročbi. Pekarne in sladeiearne. lok Parh^llP l ,ica štadion št. 20, pe- Jdli. rcillctuu karna in sladfičarna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti it. -J ima veliko pekarno in sladčir*arno3krat na dan svež kruh. Prodajalniea moke ter sprejema naroči* za vsakovrstno (ino pečivo za bližajoče se praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenj. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. a * o ji. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. *2S. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavab. Okrožni o d d e 1. v vredn. papirjih 2° n na vsako svoto. V napoleonih brez o!»re*li. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno. Lvov. Tropave, Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablouz. Gradec, Sibinj. Inoinostu. Čzovec. Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg. Saaz in Solnograd. brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°ofl provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu. Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. 6.20 pdp. omn. 8.— brzovl. 8.25 „ „ 9.— r? omn. 9.55 pošt. 12.45 pop. omn. 4.35 n n 5.30 n 6.25 n pošt. S.15 ZVČ. brzovl. 815 „ rt 8.45 „ meš. rt n 6.10 „ (samo Gostilna Andemo de Franz Prihod in odhod vlakov. Južna železnica. Odhod iz Trsta: Nebrežina. Cervinjan. Benetke Dunaj, zveza z Reko Nabrežina. V dem. Benetke, Rim Nabrežina, Videm, Benetke. Verona Dunaj, zveza Budapest in Zagreb Kormin. zveza Cervinjan. Benetke Nabrežina. Videm. Benetke, Rim Benetke (via Cervinjan in via Videm) Rim (via Bixij) naravnost. Dunaj, zveza z Reko Kormin Dunaj, zveza s Pest m, Reko Nabrežina. Videm. Benetke do Murzuschlaga ob sredah) ekspres v Ostende Dohod v Trst: 6.56 pdp. meŠ. ir. Murzuschlaga, Beljaka itd. 7.33 „ „ iz Italije, Kormina, Na!»rezine 8.45 „ brzovl. iz Kormina 9.28 n „ Dunaj, zveza s Pešto, Mnihim 10.25 pošt. Dunaj, zveza z Reko 10.40 ., brzovl. iz Italije preko Kormina 11.20 „ omn. iz Benetk (via Cervignjan) 5.35 pop. pošt. Dunaj, zveza z Gorico 7.45 zvč. omn. iz Italije preko Kormina 8.30 _ brzovl. iz Italije preko Kormina 9.— „ Dunaj, zveza z lieko 11.35 „ omn. iz Italije preko Kormina 10.38 pdp. (samo v sredo) ekspres iz Ostende Državna železnica. Odhod od S v. A n d r e j a 6.30 pdp. Hrpelje, Ljubljana. Dunaj, Beljak 8.45 „ Hrpelje. Rovinj, Pulj, Dunaj 4.50 pop. Hrpelje, Divača. Rovinj. Pulj, Dunaj 7.45 .. brzovl. Pulj, Divača. Beljak. Dunaj 2.30 Herpelje, Divača (samo ob nedeljah in praznikih). K si v a rne. v Anton Sorli priporoča svoji kavarni »Commereio« in »Tedesco« ki c- 1 mače klobase. Gostilna ie odprta vedno do 9.25 .. 1 . i 1. ure j>oj>olnoč . Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Trgevei- Ulica Barriera vecchia -t. 13 prodajalniea vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se ]>oiilja.jo vzorci tudi na deželo. Fran Hitty Novak Mihalj trgovec, ulica Sv. Cate-rina štev. 9, priporoča svojo zalogo kolonijalnoga blaga na del>elo in na drobno. Razpošilja na deželo proti povzetju. Oirlje In drva. Muha Josip v u,ki :iel Torr" Tev 12 p pnporuca svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin n a par. Valentin Skočir kjer melje vsakovrstne turščene in< ke Trgovcem pošilja na dom točno in po najnižji ceni. Za zasebnike melje po nizki pristojbini. Za kakovost blaga se jamči. Pod uče vanje jezikov. 1111*00 Vofinl/o v ^ aldirivo št. 17 JUI Ud lidllllKd J na)K doma ali zunaj francoski, nemški, slovenski in italijanski jezik v najkrajšem času po najnovejših metodah. Spedicijska poslovnica Oaipar Hvalic v Gorici v uliei Morellf st. 12. se topio priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dosta vi jen je nepoškodovanega blaga se zagotavlja- Dohod k sv. A n d r e j u. Divača Pulj, Rovinj Hrpelje, Ljubljana. Dunaj Pulj, Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hrpe!je, Divača (samo ob nedeljah in praznikih.) C. iT. pn?iiigirani Icoji Civilni in vojaški kroja«*. ggk mlfM toj razamilivi krojiti Martin Poveraj v Gorici na Travniku -t. 221. u ima izltorno zak>go vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih iti avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vst po najnovejši modi. J Voščene sveče. Knn5)P svečar v Gorici ulica Sv. Antona " št. 7 izdeluje sveče iz pristnega "-eljelnesa vonka. Za pristnost jamči s k- Za obilna naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnem j občinstvu. !! Nezaslišano!! 191 predmetov za samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jamČena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen cttii za sinodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s | >*»k rivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava za pest nili gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava napr.-nili gumbov iz double-zlata ]. vrste. 1 par ulivnov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno inilo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 2.r> finih pismenih zavitkov. 2-r> pol finega pismenega papirja iu .">0 koristnih predmetov za g<«sp<»dinje. Imenovanih li>l krasnih predmetov razpošilja samo za golil. 10 kr. (ura sama stane toliko) švicarska izvozna tvrdka H. SCHEUER, Krakovo Josefsgasse štev. 46. Kar ne ugaja, se sprejema nazaj v teku H dnij. nottrovaal ceniki zastonj in firaako. V Ajdovščini se proda hiša št. 115 se zaprtim dvoriščem, kletjo, hlevom ter 160 sežnji travnika. V hiši se nahaja sedaj gonilna. Kadi lepe le^e je ta hiša pripravna za vsako obrt. Ponudbe na : H. Stibiel, Trst, nliea S. Giaeomo št. 3, Corso. Srebrno uro je zgubil dne marca t. 1. neki ubog delavec iz Istre na poti od Riemanj do domobranske vojašnice (Rocol). Pošten najditelj se pozivlje, da jo prinese proti primerni nagradi upravi našega lista. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse. 8. Odhod in prihod parnikov. V Ž a vi je preko Sv. Marka, Skednja, Sv. Sobote, Milj ob 7.15, 9, 11.30 predp. "2.1 f» pop. Prihod 8.—, 10.— predp. 12.10. 3.2."», 4.45 pop. V Milje S (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp. 2.30, 4.15 (preko Sv. Marka) 6.15 pop. Prihod T (preko Sv. Marka), 8, 9.30 (poŠta) predp.; 1.30, 3.30 (pošta), 5.30 pop. Ob n e d. in prazn. 8 (pošta), 9.30, 12 (pošta) predp.; 3.—, 1.30.7.15 pop. Prihod: »>.30 (preko Sv. Marka) 8.— 9.30 (pošta) predp., 2.—, 3.45 (pošta) 6.30 pop. V Koper 7.50 predp.. 12.05 (pošta) 3.—, 4.15 (po- šta) pop. Dohod 6.45, 9.— (poštai predp. 1.30, 3.— (pošta). Ob n e d. in prazn. 7.50 predp., 12.05 (pošta), 5.— pop. Dobo d : »>.45, 9.— (pošta) predp., 4.— (pošta) pop. V Piran preko Izole 12.30. 3.— pop. Dohod preko Izole 6.30, 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: 6.30, 7.— zjutraj (parnika ..Istria" in ..Portorose".) V Umag vsak dan razun nedelj ob 4 pop. Dohod 6.— zjutraj. V Rovinj preko Pirana, Cittanove, Poreča vsaki poud., sredo, petek 7.30 zj. Dohod torek, četrtek. soboto ob 7. uri zjutraj. V Pulj preko Pirane, Cittanove, Salvore, Poreča, Vrsara, Rovinja in Fasane ob 6.45 zjutraj vsak dan. I) o h o d 2 pop. V Mir a in a r 10.45 predp. 3.15 pop. D o h o d 1.30 6 pop Furlanska železnica. Odhod iz Tržiča: 7.48 pdp., 1.53, 6.25 pop. preko Cervinjan a v Italijo 10-42 ., in 10.48 zvečer do Ćervinjana. D o li o d v Tržič: 7.20, 9.45, predp., 5.48, 10.33 pop. iz Italije preko Ćervinjana, 1.35 pop. iz Ćervinjana. Voščilo (bi lis) i n usnje. Glavno zalogo voščila [biksaj družlie _ sv. Cirila in Metotla in tvorniško zalogo vsakovrstnega usnja ter vseh potrebščin za čevljarje ima Ivan Dmfovka v Gorici na Travniku štev. 5. Podružniea v Sežani in Komnu. Naročbe se točno izvršč. Pohištvo i n mehlji. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapeearijami in pohištvo za elegantne »obe. Sprejemanje vsako-vrstnili naročil v vso to stroko spadaj očih del. ulou Brenčat. <>«riea. Oosposke uliee štr. 14. Pr. >< laj a proti primerni varščini tudi na obroke. Prva slovenska izdelovalnica mrežic za plinovo luč (Auer) Javljam slavu, občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnieo iu prodajaluieo nepregorlj:vih mrežie za plinovo luč (Auer) na vog-altt Piazza Nepzianti in Via fleir Arsenale Uvažujč geslo: »Svoji k svojim« se priporočam za obilne naročbe. Dragotin Vitez OBUVALA! Pepi Kraševec pri cerkvi Sv. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko šolo). priporoča svojo boirato zalogo raznovrstnega oblivala za gospode, tros|>e iu otroke. Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter ivzršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih eenali. Za mnogobrojne naročbe se uljudno priporoča Josip StantiČ čevljarski mojster OOBISKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovanu društvo z omejeno zavezo, v (iorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hiši. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestnje: Vrednostne papirje: po 2*h0„ proti 5 dnevni odpovedi 07 o - — H 9 -I*— - .. V 4\ .. 4 mesečni 911 O C . 35s0/o ^ 1 letni Napoleone: po 2 proti 20 dnevni odpovedi - 25 40o ^ 3 mesečin „ 3 „ 6 .. Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 47,°/0, ne «la bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo člauom in sicer na menjiee j>o 6 °/0 in na vknjižbe po S1/«0^- Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popoL raz ven nedelj in praznikov. Me Hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštuo-bran. račnii štr. 837.315. Tako obrestovan je pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Xa giro-conto daje 2" 40 0 do vsakega zneska; izplačuje se^ do 20.000 gld. a eheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za avoje conto - eorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu. menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone proti primerni proviziji. ,