/t paitl prejeman: za
oelo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ »etrt , , 6,50, Jieaec , 2,20,
f apravnlltva prejema«: za
delo leto u&prej 20 K — h ?ol leta , 10 , — , {•trt „ , 6 , — „ »•sec , 1 „ 70,
pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in Inserata sprejema upravnlštve V
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ee ne vraCajo,
nefrankovana pisma na vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Seme-
oiskih ulicah 8t. 2,1., 17.
I2 h« |a vt ak dan.izvzemil
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 220.
V Ljubljani, v četrtek, 25. septembra 1902.
Letnik XXX.
Razmere na Štajerskem.
Štajersko, 23. sept.
Žalostne razmere so pri nas na Štajerskem. Deželnozborske volitve so pred durmi; imeli jih bcdemo letošnjo jesen. Boj z nasprotnikom bo hud, kakordnega smo malo-kdaj imeli. Nasprotniki sa ie davno priprav ljajo in urijo svoje ljudi tajno in javno. Imajo svoje shode, imajo svoje pomenke, imajo narejene že cele načrte, po katerih se bodo ravnali. Od časa do časa namreč pride kak »oberst« ali 'general«, da navdušuje »čistokrvne« Germane za njih sveto stvar. Ravno zdaj potuje od mesta do mesta, od od trga do trga znani državni poslanec Pommer in užiga pogum oholih nasprotnikov. In da ta pogum, da to njihovo navdu šenje ne ugasne, za to skrbč njihovi huj-skajoči, nesramni časopisi. Da, res, nasprotniki dobro delajo pri svoji agitaciji 1 oo pa tudi zavestni, v sveati si že, da bodo s svojim ^Štajercem" odtrgali Slovencem dva mandata. Žalibože, tako daleč smo prišli na slovenskem Štajerji 1
Na oni Btrani podžigajo pogum svojcev in grdih renegatov janičarjev, na drugi strani pa grdč vse, kar je slovensko. Vsakega rodoljuba, ki se količkaj gane za svoj narod, nesramno napadajo v svojh listih ; vse hočejo terorizirati, terorizem je res »proprium« liberalcev in njihovih somišljenikov. Kot posebni povod hujskanja na slovenske rodoljube v ebče in zdaj pri agitaciji za deželnozborske volitve še posebej je pa »abstinenca« bivših poslancev. O ta »abstinenca« ! Toda o tem poglavji nočem pisati. Omenjam s a m o , d a j e s k o r a j občnaželja na Štajerskem, da se neha s pasivno politiko. Pasivna politika dandanes nikakor ni na mestu, ker ne prinese nobenega haska, pač pa veliko škode.
Tako se torej pripravljajo nasprotniki na volitve. In kaj delamo mi Slovenci ? Naše delovanje se niti približno ne more meriti z delovanjem nasprotnikov ! Naša agitacija v časopisih in na shodih je komaj v začetku. Sploh pa kdo bo vodil agitacijo ? Nimamo agilnih močij. Da, javno moramo priznati, da bo naši rodoljubi razun nekaterih na Štajerskem vse premalo delavni in požrtvovalni za občno korist. Kar je res, je res in to se ne d£ tajiti. Izjem
je vrlo malo. Vsled tega se bodo tudi težko na čelo postavili volilnemu gibanju. Toda mi Brno mnenja, da zdaj nikakor ni čas za to, da bi se puška vrglav koruzo, marveč komur ljudstvo zaupa, naj vzprejme mandat in naj se ravna po programu, na katerega bo izvoljen. Taka je torej z nami. Mi še zdaj nimamo mož, ki bi se postavili na čelo volivnemu gibanju.
Te deželnozborske volitve bodo nam zopet pokazale, česar slovenski Štajerci tako živo potrebujemo, namreč enotnega in energičnega vodstva. Štajerci res nimamo skupnega voditelja, in ta misel napolnjuje resne rodoljube z veliko skrbjo. Imamo sicer več voditeljev, a vsak dela po svoji glavi. N i -kogar ni, ki bi rekel: To je naš program, taka bodi smer naši politiki! Prejšnje leto so snovali tukaj dnševni otroci »Slov. Naroda« li beralna politična društva. In ni ga premogla zelena Štajerska energičnega politika, ki bi bil rekel: Tega ne ! Ne kosajmo svojih močij, bodimo edini na starem programu! No pač, ena izjema je. Če govori kak obrtnik ali duhovnik, kar ni po volji tem gospodom, tedaj rečejo : psst, psst 1
Kaj bo imeli lani z gospodom Korošcem radi njegovega govora v Slovenski Bistrici! Zanj je vsak vedel, za hujskače »SI. Nar.« pa nihče. Gospodje voditelji, vprašamo Vas, je-li to politika ? Da, je politika, a taka, ki pelje v pogin slovensko ljudstvo na Štajer skem. Temu nedostatku se mora vsekako v kratkem odpomoči.
Izvoliti se mora skupen vodja štajerskih Slovencev, kateremu bo stal na strani na-r o d n i s v e t, t. j. odbornekate-terih odličnih, delavnih in občno zaupanje uživajočih mož. Povdarjamo »delavnih c, ker politika ni polje, na katerem bi se samo za čast kake uloge delile. Kako pa bi se to zgcdilo, o tem bi so lahko sklepalo takrat, ko sa bodo postavili kandidati za deželni zbor. Svetujemo štajerskim rodoljubom brez razlike, da to stvar vzamejo v pretres i n da resno mislijo na uresničenje te ideje, ker sicer bo šla naša politika vedno navzdol, izgubili bomo mandat za mandatom. In nazadnjo bomo lizali »Nemcem« pete. Da, vsekako voditelja moramo imeti. Kdor tega ne izprevidi, je udarjen s kurjo slepoto. Seveda bi Be to moralo
zgoditi vse na Btarem programu štajerskih Slovencev: Vse za vero, dom, cesarja!
»Slov. Narod« pa v naši politiki ne sme več imeti besede. »Slov. Narod« je v najožjem pobratimstvu z našimi nemškimi hujskajočimi listi, »Slov. Narod« je najiskrenejši pobratim »Štajerca«, ki ima isto tendenco kot »Deutsche Wacht« itd. »Slov. Nar.« je torej popolnoma protinaroden list in tudi protikrščansk, kar se razvidi iz vsake številke. In vendar — čudite se! Pri nas se dobe še vedno »rodoljubi«, ki so naročniki »Slov. Naroda«. Res je, da obsojajo njegovo pisavo, a vendar so naročniki, so podpira-telji tega vse slovenstvo sramotečega lista. In 8e nekaj! Ako »Slov. Narod« piše zoper naše rodoljube, se mu vse odpusti, se vse spregleda, se vse pozabi, toda če bi »Slovenec« kaj pisal, kar bi jim ne bilo po volji, o, to bi bil kmalu ogenj v strehi! V resnici čudimo se, da ta gospoda še more podpirati tak zloben list, ker splošno mnenje je na Štajerskem, da »Slov. Narod« v nesramnej pisavi daleko presega listo naših »Germanov« in renegatov. No in te poslednje liste perhorescirato, »olov. Narod« pa podpirate. Li tako dela resen politik?
Bodi dovolj! Pisal sem te besede iz namena, da bi štajerski rodoljubi nastopili pot energične, složno in delavne politike, katero so nam začrtali naši prvoboritelji. Štajerci moremo le v slogi kaj doseči. Ako se bomo začeli med seboj kavsati, bodemo v kratkem uničeni. Zato pa na delo vsi, kateri so res rodoljubi! V slogi se da veliko doseči, če prav nas je malo. Proč pa z iz-dajicami, renegati in pristaši »blovenskega Naroda«.
Mažari za Srbe na Hrvatskem-
Iz Zagreba, 19. sept.
Zagrebški degodki so silno vznemirili naše dobre (') sosede. Toliko in tako zlobno se menda ni pisalo še o nobenih demonstracijah. In kaj so bili vendar zagrebški izgredi nasproti nedavnim tržaškim, kjer jo imela irredenta svoje prste? Ali dočim so skoraj vsi nemški, laški in mažarski časopisi prikrivali nevarno stran tržaških izgredov, napadajo zdaj Hrvate brez vsakega razloga kot za državo nevarni živelj. In koliko laži
so raztrobili po svetu o zagrebških dogodkih !
Nekateri mažarski listi celo trdijo, a njim se pridružujejo tudi srbski, da je kriv teh izgredov katoliški klerikalizem«, češ, da so katoliški duhovniki vodili napadalca na pravoslavno cerkev v Zagrebu ! In vendar je znano, da ue nobeden katoliški duhovnik ni udeležil demonstracij, niti so je dotaknil pravoslavne cerkve. V zvezi s tem tudi ni resnično, da se je papež obrnil do nadškofa Posilovida, naj pomirljivo deluje na katoličane, da se ne bi širila mržnja med katoličani in pravoslavnimi. Tako mislijo židje, ki nočejo vedeti, da katoliško svečenstvo na Hrvatskem vedno tako deluje, in da je v tem pogledu dajal vedno škof Sirossmayer najlepši vzgled, a da je bil ravno radi tega od pravoslavnih prepogostoma napaden, češ da hoče privržence pravoslavne oerkve privabiti med svojo vernike. Kdor dobro pozna odnošaje na Hrvaškem, ta tudi ve, da Be katoličani niso nikdar pregrešili proti pravoslavnim glede vere, in da je vse, kar se zdaj piše, samo golo obrekovanje izvestnih krogov.
Naravna stvar je, da pišejo o tem največ Mažari, ker mislijo, da so oni pozvani za sodnike v naših hrvatskih vprašanjih. Oni zdaj sploh branijo Srbe na Hrvaškem, ker imajo pri tem svoje posebne namene. On-napadajo zdaj celo bana, ki jim je bil do zdaj najbolji krotitelj Hrvatov in najspret-neji državnik, seveda zato, ker je delal za mažarsko državno idejo. Toda Mažarom se zdi, da ban Hrvatov še ni dosti potlačil, oni celo mislijo, da jim daje potuho, češ, da jim je zdaj dovolil, da so so tako znesli nad Srbi, ki so bili vedno najvernejši privrženci mažarske države. Mažari zdaj celo zahtevajo, da sa vsi deli Hrvatske, kjer so pravoslavni v večini, zedinijo neposredno z Ogrsko, posebno Slavonija in Lika. Oni trdijo, da to zahtevajo sami Srbi.
To je seveda stara mažarska pesem o Slavoniji, katero zahtevajo Mažari že od nekdaj za se, pa bi si jo zares radi s pomočjo Srbov prisvojili. Zato vabijo tako laskavo Srbe v svoj tabor, češ, da se bodo osvobodili na ta način Hrvatov in da bodo živeli na Ogrskem popolnoma svobodno kot posebna narodnost, katero bo Mažari dozdaj posebno negovali.
Take trditve so seveda slepilne za zunanji svet; mi pa dobro vemo, kako so ra-
LISTEK.
Staro licealno poslopje v razvalinah.
Potres leta 1895. je prizadel Ljubljani mnogo škode, a ob enem je bil tudi povod, da se je Ljubljana toliko povzdignila, da je stopila v vrsto modernih meBt. Da, če sodimo s tega stališča, moramo skoraj reči, da brez njega bi naša Ljubljana ne bila danes to, kar je. A po potresu je zginilo mnogo starih hiš — in izginil bo s površja v malo dnevih tudi nekdanji irančiškanski samostan ali stara gimnazija. Da, človeku je kar nekako tesno pri srcu, ko zre nekdanje mogočno poslopje, kako ga rušijo in podirajo. Sosebno častitljivo ga pogledujejo oni, ki so hodili kdaj vanj v gimnazijo — da, vsem tem se škoda zdi tega slavnega poslopja . . .
In predno ga popolnoma podero, se
nam primerno zdi, da izpregovorimo par besed o zgodovini tega znamenitega poslopja.
Na tem kraju, kjer je do sedaj stala stara gimnazija ali tudi imenovano licealno poslopje, je leta 1073. sezidal trgovec Peter Baldovio cerkvico, ki je bila posvečena svetemu Filipu — tako poroča Valvazor.
Pozneje je 1. 1231. prešla v roke frančiškanom in sicer »Minorutn Conventualium«, ki bo v tem letu prišli v Ljubljano. L. 1382. je pogorela cerkvica in samostan. L. 1403. so zopet jeli zidati cerkev in samostan, ki je bil dovršen 1. 1412. In Valvazor pravi dalje: »Ko pa je videl gospod Viljem pl. Auersperg, deželni glavar kranjski, kako ta samostan »P. P. Minorum Conventualium« propada, da je disciplina slaba, da so mu odvzeti pripomočki, da le pet, včasih samo štirje brat|e v njem prebivajo, je predlagal Nj. cesarskemu veličanstvu Frideriku in s privincialom bratov izposloval, da bi prišli v ta samostan Observanti. Nato je na svoje
stroške cerkev in samostan popravil in tudi od papeža dovoljenjo in potrdilo prejel. V letu 1575., ko je v Ljubljani nadvladala lutrova vera, so izgubili frančiškani vse dohodke, ker so se luteranci branili, dajati jim miloščino; zato je bilo čim dalje manj bratov, tako, da je bil leta 1596. komaj eden brat; zato je bil ta samostan podeljen očetom iz Jezusove družbe, ki so ravno tedaj prišli v Ljubljano. A ti niso dolgo bivali v tem samostanu, marveč so se preselili v bolnišnico pri sv. Jakobu, bolnišnica pa je bila premeščena v samostan. Ko pa so se časi spremenili in se cela Ljubljana vrnila v naročje rimsko cerkve, bo se vrnili tudi frančiškani.
In to se je zgodilo 15. febr. leta 1612. Za Časa Valvazorja bo še cerkev zidali; in frančiškani bo ostali notri do leta 1781. In v ta samostan so se tega leta preselili av-guštinci, ki so do tedaj bivali v današnjem frančiškanskem poslopju. V cerkvi in hodnikih so bo nahajali grobovi najslavnejših
rodovin. Ležali so tam Barbi, Moskoni, Gallenbergi, Auerspergi in drugi. Pri podiranju bo našli 340 šo neiztrohnjenih teles in neko posodo, v koji je bilo srce nekega grofa iz rodovine Auersperg.
Leta 1788. so prenaredili samostan t gimnazijo. A stanovanje je bilo ondi nezdravo radi smrdljivega zraka, ki se je vzdi-goval iz Ljubljanice — tako nam poroča slavni zgodovinar Linhart. Letomu je bilo namreč podeljeno stanovanje v licealnem poslopju.
V novembru 1899. se je preselila gimnazija v novo poslopje v Tomanove ulice. In od tedaj jo poslopje služilo le še lioealni knjižnici do letošnjega leta. In zdaj v septembru so jeli to staro poslopje podirati — in v kratkih dneh ne bo ondi druzega kakor le še sledovi nekdanjega frančiškanskega samostana, nekdanjega gimnazijskega poslopja.
A škoda je vendar — tako pravi marsikdo, tega zgodovinskega poslopja.
vnali in ie ravnajo s Srbi na Ogrskem, kjer vedno bolj ginejo. Zatoraj je prav neverjetno, da bi trezni Srbi podpirali omenjene zahteve mažarske. Seveda so bili Srbi na Hrvaškem dozdaj oni živelj, ki je branil današnji zistem; vsi poslanci v hrvaškem Baboru so bili v vladnem klubu ter so podpirali banovo protihrvaško politiko, s ban ie je znal vzdržavati ravno le vsled ant a-gonizma med Hrvati in Srbi. Hrvate je tlačil v vseh državnopravnih vprašanjih, a pri tem so bana najodločneje podpirali Srbi; zato jim je moral ban deliti marsikatere dobrote, med katerimi so bile nekatere celo nezakonite. Srbi pa so ostali še vedno nezadovoljni ter so vedno več za-htevali.
Razume se, da so jih pri tem podpirali Mažari. Ban sam pa jim ni mogel nič več zadovoljiti, ker ni smel kršiti preočitno hrvaških zakonov, Zato so začeli Srbi besniti po svojih časopisih proti Hrvatom. Slednjič pa je zavrela tudi Hrvatom kri ter niso hoteli trpeti, da jih še dalje psujejo. Vsled tega so nastali nemiri. Tako pa so pali slednjič vajeti iz rok onemu, ki je hotel ravnati državni voz po poševni plošči, dokler se slednjič ni prevrnil.
Zdaj vpijejo seveda največ Mažari, Češ, da je treba Srbe rešiti kot oni živelj, ki je bil vedno privržen mažarski državi. Znano pa je, da Mažari merijo z dvovrstno mero. Na Ogrskem so jim Srbi največji uporniki, če branijo svojo narodnost, pa jih preganjajo z vso ojstrostjo, na Hrvaškem pa jih branijo in vabijo v svoj tabor, kjer se jim sčasoma ne bi nič bolje godilo, nego sedanjim srbskim prebivavcem na Ogrskem.
Bodo li trezni Srbi zares sledili temu sirenskemu vabilu z mažarske strani? Mi dvomimo. Ce trezno premislijo, morajo priznati, da imajo na Hrvaškem vse pogoje za vspešen razvitek v narodnem duhu, česar pod mažarsko vlado no morejo nikdar pričakovati. Srbom na Hrvaškem ne preostane zdaj nič drugega, nego da se ogibljejo vseh protivščin proti Hrvatom ter ž njimi zajedno branijo ustavo hrvaško. Le v tem taboru je njihova rešitev.
Nagodfoene konference.
Danes jo že tretji dan, odkar so se sošli avstrijski in ogrski ministri k »sklepnim« konferencam o carinskem tarifu in nagodbi, in vendar še ni najmanjše nade na konečni vspeh. Zanimivo je v tem oziru poročilo dunajske »Allg. Zeitg.«, ki pravi mej drugim o teku razgovorov prvih dveh dni: Pri razgovorih se doslej ni pojavilo še ničesar, kar bi kazalo na neugoden uspeh, čeravno je treba odstraniti še mnoge velike diference. Vsekako se kaže, da se je posrečilo odstraniti marsikako težkočo, ki je ovirala ugotovitev carinskega tarifa, in konsta-tirati se torej moro znaten vspeh. Vkljub temu je pa zelo dvomljivo, da bi se že sedaj (!) posrečilo dospeti do zaključka, čeravno se mora zaznamovati velik napredek. — O sklepni konferenci torej bržkone tudi sedaj še ni govora, izvzemši slučaj, da je dobil Szell pri včerajšnji enourni avdienoi izrečen ukaz, da se mora udati Koerberjevim zahtevam.
Koerberjev kabinet in nagodba.
Največji kamsn izpodtike je bila doslej za vsako avstrijsko vlado nagodba z Ogrsko in tako bo tudi za sedanji Koerberjev kabinet. To se kaže že sedaj pri razgovorih z ogrsko vlado, čeravno se mora priznati, da nihče resno ne misli na važnost konferenc, kojih konečni vspeh je že davno določen. Borba čaka vlado šele v parlamentu in to ravno in največ vsled njene krivdo. Res je sicer, da bodo resnični prijatelji ljudstva skrajno neradi glasovali za nagodbo, o kateri se ve že naprej, da Avstriji ne bo v korist, toda glavna ovira ne tiči v tem. Koerber si je že takoj pri svojem nastopu odtujil slovanske parlamentarne stranke, posebno pa čeho in Jugoslovane, a Bi obenem ni pridobil niti vseh nemških strank. Prevelika njegova prijaznost z nemškimi pre-napetneži je oni Damoklejev meč, ki že iz-početka visi nad njegovo glavo. Ob svojem nastopu je izjavil Nemcem, da brez njihovega dovoljenja ne bo storil nobenega koraka v narodno-politiškem oziru; s tem jim
je dal veto pravico nasproti vsaki opravičeni zahtevi slovanskih strank.
Prišlo je celo tako daleč, da vlada bres dovoljenja Nemcev ne sme odgovarjati na interpelacije, ne izdati nobene administrativne naredbe, da, niti imenovati ali premeščati ne sme uradnikov, če si ne isposluje dovoljenja od nemške strani. Vse to pač najbolj označuje »nevtralnost in nepristra-nost« uradniškega ministerstva. Tak je torej sedanji položaj in nihče se ne bo čudil, če slovanske stranke ne kažejo prav nobenega veselja, da bi podpirale vlado. — K temu pripominja »Gl* Narodu«, da je Koerber doslej pridobil za nagodbo edinole Poljake; Nemci se deloma absentirajo, deloma glasujejo proti nagodbi. Ce torej vlada ne ustreže češkim zahtevam, jej je poraz zagotovljen.
Španska štcdilna komisija.
Špancem gre silno trda za denar, to je tako znano dejstvo, kakor njih poraz v zadnji vojski z Amerikani. Sedaj iščejo potrebnega drobiža na vseh koncih in krajih. Ministerski predsednik Sagasta in pa fin. minister sta po dolgem iskanju, potem ko sta prezrla številne, povsem nepotrebne mastne službe v državni upravi, našla vir dohodkov v proračunu za bogočastje. Hoteli so najprej polastiti se premoženja onih redov, ki, kakor pravijo, nimajo državnega dovoljenja, obenem pa opustiti večje število škofij in kanonikatov in še znižati plače nižji duhovščini. Prvo zahtevo so v Rimu kratkomalo odbili, glede druge so pa izjavili, da se naj osnuje mešana komisija, ki se bo pečala s preosnovo duhovniških plač, toda le v tem slučaju, če se reducirajo tudi plače svetnih državnih funkcionarjev. Kajti, glasi se v odgovoru iz Vatikana, kaj bi reklo ljudstvo, ko bi izvedelo, da država mastno plačuje toliko število nepotrebnih svojih uradnikov, duhovščini pa ne privošči itak skromnih dohodkov. — Predlagana komisija, ki jej pritrjuje tudi španska vlada, bo Bestala iz petih članov: 2 imenuje vlada, dva Vatikan, predsednik jej bo pa primas Španije, kardinal Sancha, nadškof toledski. — S tem načinom šte-denja bo Španiji sicer nekaj pomagano, a mnogo ne, ker bode s tem zmanjšana tudi davčna moč prizadetih funkcionarjev. Sa-gasta naj misli prej na oni denar, ki ga vrže v inozemstvo, na velike obresti.
Nemški carinski tarif.
Z malo izjemo so prepričani vsi nemški krogi, da vladna predloga o carinskem tarifu do konca tekočega leta ne bo rešena v nemškem državnem zboru. Vzrok je pač ta, ker izvzemši eno ali dve stranki nobena ni zadovoljna s to predlogo; deloma se zdč carinske postavke previsoke, deloma pa prenizke. Najbolj čudno pri vsem tem je pa to, da se v oficielnih krogih zvrača vsa krivda na — Avstrijo. V Avstriji, pravijo, se ravno sedaj vrši bud boj za avtonomni carinski tarif, in ta boj ovira vse delo v Nemčiji, ki v takih razmerah ne more sklepati trgovinskih pegodb. — Bolj državniškega izgovora niso mogli najti v Berolinu, žal da mu nihče ne verjame. Naravnost zlobna je pa trditev, češ da Avstrija zavlačuje rešitev nagodbenega vprašanja z Ogrsko.
Buri prosijo pomoči.
Burski generali, bivajoči sedaj v Amsterdamu, so izdali oklic, v katerem prosijo vse obstoječe pomožne odbore in druge Človekoljube najizdatneje pomoči za svoje zatirane rojake v Južni Afriki. V oklicu pravijo burski generali, da so bili po dve in pol letnem vročem boju prisiljeni sprejeti angleške mirovne pogoje, čeravno so bili v normalnih razmerah nevsprejemljivi. Ker pa pri Angležih niso našli pomoči, ki bi mogla olajšati nepopisno bedo, bo obračajo do Evrope in Amerike. Burska dežola je popolno opustošena, do 30.000 gospodarskih poslopij je požganih in porušenih, nihčo ne skrbi za vdove in sirote, še manj pa za bolnike in invalide. Mali znesek, ki so ga dovolili Angleži, nikakor ne zadostuje, da bi zacelili velike in številne rane, ki jih je zadala vojska. Pomoč dobrotnih src v Evropi in Ameriki je tedaj nujno potrebna.
Nova posojilnica.
Iz Črnega grabna.
Ravno sedaj bo minilo dve loti, odkar se je vršil visoko gori v St Gotardu pol. shod kat. narodne stranke. Shod je ostal vsem udeležencem še vedno v najboljšem Bpominu Posebno ena misel je ljudstvu glo boko ostala v spominu, in to je ideja, katero je sprožil na tem shodu neki »mali gospod« iz Ljubljane, kateremu so tedaj združeni liberalci in socijalni demokratje strastno ugovarjali. Bila je to misel o vsta-novitvi hranilnice in posojilnice za Crni-graben.
Ta ideja je živela med ljudstvom, ono se jo je oklenilo in čakalo lo moža, kateri bi imel dovolj poguma in zmožnosti, da to idejo tudi realizira.
In vttal je mož v sredini našega Urnega grabna, prepričan o živi potrebi posojilnice za našo dolino, vnet za blagor svojih soobčanov kakor tudi okoličanov, ne zmeneč se za klevetanje mnogih nasprotnikov in sklical je to nedeljo popoludne ob 4. uri vstanovni shod nove posojilnice v Blagovici. In ta mož je g. Franc Pistotnik, župan v Blagovici.
Njegovemu pozivu odzvalo se je toliko število samih zavednih mož kat. narodne stranke, da so bili spodnji prostori tamoš njega župnišča popolnoma napolnjeni.
G župan kot sklicatelj shoda je raz ložil v jedernatih besedah občinstvu pomen in namen nove posojilnico; opisal njeno korist in potrebo, na to pa je dal besedo domačemu rojaku gospodu Žavbiju kot strokovnjaku v posojilničnih zadevah. — Ta je prebral pravila nove posojilnice, jih prav po domače razložil, izpodbil različne pomisleke proti taki posojilnioi tor je konečno priporočal, naj zbrani lo s polnim zaupanjem kot člani pristopijo k novi posojilnici.
Nato Be je vršilo vpisavanje novih udov, katerih se je takoj oglasilo 31. Enoglasno je bil izvoljen načelnikom posojilnice župan g. Pistotnik.
Namenjena je posojilnica za celi brdski sodni okraj in za občino Kolovrat s sedežem v Blagovici. — Deleži so po 1 krono, sklenilo se je ob jednem, da posojilnica pri-stopi takoj k »Zvezi«.
Izmed nasvetov, ki so jih pesamezniki stavili, je važen zlasti nasvet Krašenjskega g. župnika, kateri je priporočal načelstvu, da naj se pri posojilih med drugim ozira tudi na resnično potrebo prosilčevo, da potem nasprotniki ne bodo mogli očitati, da je posojilnica ugodna prilika za brezpo-trebno zadolženje. Ob pol 8. zvečer je predsednik zaključil zborovanje z nado, da bode v teku dveh mesecev, če ne bodo vlada kljubovala, žo poslovala domača posojilnica in hranilnica v Blagovici, kjer je središče celega Črnega grabna.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 25. septembra. Romanje na sv. Goro in na grob kardinala Missia se vrši torej v nedeljo, dne 12. oktobra. Posebni vlak je naročen in v najkrajšem času naznanimo v »Slovencu« natančni čas odhoda s posameznih postaj in znižane vozne cene. Vspored bo urejen tako, da si bodo romarji tudi Gorico lahko ogledali. Vlak bo sprejemal romarje do zadnje postaje pred Gorico. Število udeležnikov naj se d o 6. o k t o b r a naznani z označenim voznim razredom na naslov dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja v Ljubljani. Za Ljubljano sprejema oglasila g. Maks Brus, trafikant pred škofijo, istotako samo do 6. okt. Prosimo somišljenike, da skrbe za veliko udeležbo, da se tako v častnem Številu zberemo ob grobu velikega dobrotnika našega naroda, nepozabnega na» vzornika kardinala Missia. Na svidenje dne 12. okt. na sv. Gori!
Shod pri Sv. Križu nad Mariborom se je vršil minulo nedeljo in je bil prav dobro obiskan; predsedoval je shodu g. dr. Glaser. G. dr. R o s i n a je govoril o deželnozborsk'h volitvah ter priporočal volivcem, naj volijo zanesljivo volivne može, ter opisaval bedno stanje kmečkega prebivalstva. Zato morajo biti poslanci taki možje, ki bodo odločno zagovarjali kmečke koristi. Govornik je navajal, kako nemška večina v štajerskem deželnem zboru prezira gospodarske in narodne koristi slovenskega prebivalstva. Govorniku so zborovalci živahno pritrjevali. Državni poslanec g. R o b i č je poročal o delovanju državnega zbora ter na-glašal mej drugim, da bo zopet zbirajo oblaki nad državno zbornico, ker češki poslanci pretd z obstrukcijo proti nagodbi z Ogrsko. Navajal je obravnave glede slov. vseučilišča v Ljubljani, državnih mitnic, brezobrestnega
posojila, uravnave cest itd. Grajal je imenovanja nemških uradnikov na Spod. Štajerskem ter glede celjskega gimnazija izjavil: V Celju smo, iz Celja ne gremo ! Gledo deželnega zbora pravi govornik, da morajo slovenski poslanci odločno in vstrajno zagovarjati Blovenske pravice po geslu: Ne udajmo se! živahno odobravanje. Župan g. U r b a s je predlagal več resolucij, ki so bile soglasno sprejete. Tako zahtevajo volivci pravično nagodbo in od vlade zakonito obrambo slovenskega prebivalstva, upravno ločitev Spod. Štajerske od Gradca, slovenski gimnazij v Celju ter odločno ugovarjajo, da nemška večina v dež. zboru prezira opravičene slov. zahteve.
Smrtna kosa. V Trstu je umrl trgovec Matija Kolman, ki se je iz navadnega delavca povspel do uglednega trgovca. — V Gorici je umrla gospa A 1 -b i n a K o m e I, rojena Schivitzhofen, soproga g. nadučitelja Komela v pokoju.
Iz Gorioe se poroča, da je gosp. dr. Stanko Lapajne, doslej c. kr. av-skultant zapustil sodno prakso, tor šel v Lipsko študirat svetovno trgovino.
Šolska vest. Začasno štirirazrednici v Trebnjem prideljena učiteljica gdč. Marija F a j d i g a nastopi dno 1. okt. zopet svojo službo v Dobrničah. — Vseh učiteljev in učiteljic je sedaj v statusu na Kranjskem 559, na vsem Slovenskem razun Koroške je pa učiteljskih moči sploh 2257.
f Opat Avguštin Stokli Brzojav je sporočil, da je umrl včeraj, dne 24. t. m. nenadne smrti P. Avguštin Stockli, opat ciBtercijanov v Mehrerau ob Bo-denskem jezeru. Rojen je bil v Ruswylu v Švici leta 1857. Smrt ga je torej dohitela v najlepši moški dobi. Mnogo je storil za po-vzdigo mehrerauskega samostana. Iz Mehre-raua je tudi izšla naselbina cistercijanov v Zatičini. Opat Avguštin je bil nekaterekrati na KranjBkem. S svojim dostojanstvenim, pa ljubeznivim nastopom se je takoj priljubil vsakemu, ki ga je spoznal. N. v m. p.!
Maturo na kranjski gimnaziji je delalo te dni 12 abiturijentov. Sedem izmej njih je imelo samo ponavljavni izpit iz enega predmeta. Maturo je izdelalo naslednjih sedem kandidatov: Frid. D e u iz Ljubljane, Jos. I p a v e c iz Križa pri Kamniku, Frid. Kmet iz Tržiča, Avg. L e i t g e b iz Črnomlja, Adolf L e n a r d iz Rajhenburga, Jan. Pogačar iz Sela pri Breznici in Gvidon S a j o v i c iz Kranja. Trije so bili reprobirani za eno leto, dva sta odstopila.
Obstrukcija v ljutomerskem občinskem zastopu. Pod tem naslovom prinašajo nemški listi za Nemce strašno vest, da si je upal v ljutomerskem obč. zastopu slovenski zastopnik dr. G r o s m a n govoriti slovenski. Župan Thurn mu tega ni dopustil, nakar je govornik s svojima tovarišema gg- Mišjo in Vrbnikom pričel ropotali, da so je morala seja prekiniti. Nemcem ne gre v glavo, da bi imeli Slovenci pravico utemeljevati slovenske predloge v slovenskem jeziku v ljutomerskem obč. zastopu, ki je doslej slišal Bamo nemščino. Pa se bodo že morali navaditi na to!
Volitve na Koroškem. Iz Pliberka ee poroča: Karol vitez M e t n i t z je izjavil, da ne sprejme več kandidature v deželni zbor.
Iz Šmartinske dekanije. »Sodalitas sacerdotum« za šmartinsko dekanijo (pri Litiji) bo 29. sept. v ponedeljek v Štangi. Sv. maša bo ob 10. uri.
Državna podpora. Za razstavo grozdja v Krškem 4. in 5. okt. je dovolilo poljedelsko ministerstvo 300 K podpore in podarilo dve srebrni in dve bronasti svetinji.
Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v. je priznala dež. vlada tov. delavcema Jos. Bertonclju in Mih. Mežnarju v Mojstrani, ker sta rešila aprila meseca iz vode 7letno Mat. Kozmarič.
Odločba glede domovinske pravice. Mnogo avstrijskih občin je odbilo prošnje za pripoznanje domovinske pravice takim vdovam, katerih soprog ni še 10 let mrtev, in sicer z motivacijo, da njihovo bivanje v občini ob strani soproga ni bilo iz lastne volje. Take vdove si morejo torej priposedovati domovinsko pravico še le v desetih letih po smrti soproga. Temu nazoru bo pritrdile tudi nekatere politične deželne oblaBti. Drugače pa nkjjiestništvo na
\ v
J
Tirolskem, ki je odločilo v nekem konkretnem slučaju, da je Bklep zakona posledica sklepa, storjenega prostovoljno in v polni zavesti o posledicah temu, zbog česar je tudi skupno bivanje s soprogom smatrati kakor prostovoljno. Dotična občina se je pritožila proti tej odločbi na upravno sodišče. Ta instancija pa je zavrnila pritožbo ter se torej pridružila nazoru tirolskega na-mestništva.
Duhovne vaje na Slatini. Teh se vdeležuje b prevzv. knezoškofom dr. Mihael. Napotnikom na čelu blizo 150 čč. duhovnikov lavantinske škofijo, pa tudi nekoliko tujcev. Voditelj je č. o. Peter Gugelberger iz dr. J., profesor iz Celovca. Danes je 40 let, odkar so umrli pokojni š^of Slomšek, pet dni potem, ko so bili zadnji Očenaš pri duhovnih vajah na Slatini molili za tistega, ki bo prvi umrl izmed eksertidantov !
Konjska dirka v Št Jerneju. Iz St. Jerneja so nam piše: Dne 14 t. m. popoludne se je vršila ob lepem vremenu in obilni udeležbi konjska dirka na tukajšnjem dirkališču. Dirkači so bili razdeljeni v tri oddelke. Prvi oddelek jo veljal le za tri- in štiriletne kranjske žrebce in kobile, drugi za starejše in tretji za konje brez razlike, da so bili le lastnina enega in istega posestnika vsaj pol leta. Vozniki tekmovalci so mej dirkanjem dokaj Bmeha in zabave radovednemu občinstvu privoščili. Posebno nesreče ravno ni bilo; da sa pa pri takih prilikah, ko hoče drug drugega prekositi, marsikaka nerodnost pripeti, da se n. pr. kateri zvrne ali da kam zadene, je pa samo ob sebi umevno. Po končani dirki so se razglasili na odru oni tekmovalci, katerim je komisija prisodila nagrade. V prvem cddelku je dobil prvo državno darilo 200 K g. Fran Zavr-šek iz Dol. Prekope, ki je s svojim konjem prišel na cilj 2400 metrov daljave v 5 minutah 35 sekund; drugo državno darilo 50 kron gospod Alojzij Mencin z Drame, ki je rabil za isto pot 6 minut 6 sok.; tretje darilo 25 kron gospod Alojzij Banič, vozeč 6 minut 25 sekund. V drugem oddelku je dobil prvo deželno darilo 100 kron gospod Alojzij Banič, vozeč 5 minut 47 sekund, drugo deželno darilo 50 kron gospod Fran Zupančič iz Rakovnika, vozeč 5 m. 56 sek.; tretja gospod Jože! Janko vič iz £>t. Jerneja ■v znesku 25 kron, 6 minut 25 sekund. V tretjem oddelku je dobil prvo darilo 100 K gospod Janez Rabselj iz Sk< cijana, vozeč 5 minut 35 sekund; drugo darilo 50 kron Ivana Janškovic iz Cučje mlake, vozeča 5 minut 41 sekund; tretje darilo 28 K gospod Janez Kovačič iz Dol. Mohcrovca, vozeč 6 minut 43 sekund. Častno darilo pri gosposki dirki je dobil g. Frane Završek, ki je s parom konj prevozil isto pot v 6 min 43 sekund. Konečno je gospod Lenarčič v evojem poročilu zbranemu občinstvu pojaš-njeval razne napake dirkačev, grajal okorne vprege in primitivne vozove; večina konj je namreč vprežena bila v prednjo premo navadnega koleBelja. K sklepu je nasvetoval, da bi se naš samostojni konjerejski odsek pridružil dunajskemu odseku, ker bi petem naš odsek dobil mnogo več podpor in preskrbljen bi bil z lahkejšimi vpregami in pravilnimi vozovi. Prihodnje leto namerava dunajski odsek na tem prostoru prirediti prvi poskus.
Smrt \ mlinu. V nekom mlinu blizu Loža Be je minule dni ponesrečil desetletni posest, sin Fran Krašovec. D^ček je zavrtil kolo ter je hotel namazati, pri tem ga je pa kolo zgrabilo. Po daljšem iskanju so ga našli mrtvega.
S Krasa se nam piše: Tudi v Vašem cenjenem listu je bilo brati, da je toča zelo pobila na Krasu, posebno okolu Pliskovice in Dutovlja. To ni res. Samo v dveh vaseh je naredila toča malo škode; drugod je pa niti ni bilo. (Dotično notico smo prinesli po nekem primorskem listu. Op. vred.) — Na Krasu bode letos veliko dobrega terana, posebno v Dutovljah in okolici. Prijatelji našega terana naj pridejo tudi letos semkaj po izvrstno kapljico. Pričakujemo, da bodo tudi drugi slovenski časopisi popravili svojo neresnično sporočilo o toči na Krasu.
Stavka sodarjev v Trstu se nadaljuje, ker bo se pogajanja razbila. Delodajalci bo sicer dovolili zahtevani urnik in odškodnino za izredne ure, odbili pa povišanje redne plačo za 20%. Dovolili pa so povi-
šanje na teden za 1 gld. tistim, ki so imeli doslej 6 gld ; 1*40 gld. tistim, ki so dobivali po 7 gld. Delavci niso sprejeli te ponudbe ter so popoldne sklicali javen Bhod.
Železnica Maribor-Wiea. Minulo nedeljo so zborovali udeleženci, ki žele gradnjo železnice Maribor Wies. Stvar je toliko dozorela, da je dunajska tvrdka Kuhneman-Resemann pričela izdelavati načrt.
Trst univerzalni dedič. Pred kratkim v Trstu umrli veliki industrijec Galotti je volil tržaškecsu mestu vse svoje, poldrugi milijon znašajoče premoženje b pogojem, da se osnuje nova bolnica, ki naj nosi ime njegovega očeta.
Kolera v Aleksandriji Iz Aleksan-drije se nam piše z dno 19. t. m.: Do včeraj je bilo 28 520 slučajev kolere, 23 684 umrlih, 3033 ozdravljenih. V Aleksandriji je število slučajev mej 30 in 45 vsak dan. Izmej slovenske kolonije so umrle za kolero 4 Slovenke in Bicer ena v Aleksandriji, tri v Ramlah; tri so še bolne, dve sta ozdraveli. Ljudje, zlasti judje, močno zapuščajo Egipet Včeraj sem pokopal zadnjič omenjeno Švicarko; premagala je kolero, a spravila jo je druga bolezen v grob. Radi kolere smo zaprli slovensko čitalnico.
P. B e n i g e n.
Ljubljanske novice.
0 ljubljanskem trgovskem gremiju. Ljubljanski trgovski gremij ima udobno življenje, kajti presneto malo stori za trgovce, ne briga se pa tudi ne za pravice trgovskih nastav-ljencev. Menili smo, da bo to zastopstvo z novim načelstvom pričelo živahnejše delovati, a takega delovanja ne vidimo nikjer. Skrajni čas je, da poklicani faktorji trgovskemu gremiiu enkrat že zabičijo, da mej trgovskim gremijem in zadrugami drugih obrtov ni nobenpga razločka in da nastav-Ijenci gremijskih Grm tvorijo del gremija, torej bi bili morali biti poklicani k volitvi pomočniškega odbora bod.si od strani obrtne oblasti, ali pa od načelstva gremija. Pričakujemo, da se trgovskim nastavljencem dajo njihove pravice, ker za glavno mesto dežele res ni posebno častno, da se zakonite do-loSbe na korist delodajalcev že leta osten-tativno ignorirajo.
Poročil se je g. zobozdravnik dr. \Va t. Hermsdort z gdčno Fani B i 1 i n a iz Ljubljane.
Najden prstan Kaznjenec Jakob Poklu kar je našel v nedeljo v justični palači zlat prstan s kamnom.
S ceste Posestnik Franc Birk iz Smart-nega in Ivan illebš iz Stepanove vasi zadela sta včeraj popoldne na Poljanski c-jsti z vozovoma skupaj in se je na Birkovem vozu zlomilo oje.
Beg na Golovec. Na Golovec sta pobegnila danes zjutraj dva mlada prisiljenca. Ulla sta z njive, kjer sta kopala krompir. Jeden je Elvard Feilmaier iz Tragweina na Solnograškem, drugi pa Franc Grassner z Gorenje Avstrijskega.
Usoda beračeva. Janez Šusteršič, 48 let star berač, jo v noči od 23. na 24. t. mes. zaspal v travi na Gorupovem vrtu ob Dunajski cesti. Dobili so ga še le včeraj popoludne na pol mrtvega in ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnico.
Krava zabodla Na paši je krava zahoda včeraj popoldne 3!etnega Mihaela Bi-zovičarja, posestnikovega sina v Spod. Šiški. Pretrgala mu je kožo nad desnim očesom, in le malo je manjkalo, da ga ni zabodla v oko. Deček je bil prepeljan v bolnico.
Zgubila se je svitlo rujava psica, ki je last pivovarnarja v Mengšu.
Ovira na električni železnici. Na Dunajski cesti je včeraj zvečer ob en četrt 10 se razbilo kolo pri poštnem vozu, ki je peljal pošto na kolodvor. Zgodilo se je to na tiru električne železnice, vsled česar niso mogli električni vozovi naprej voziti. Ljudje so morali izstopiti in presesti.
Nezgode. Franc Tončič, hlapec pri Kun-čiču, je danes dopoludne na Pogačarjevem trgu prevrgel z vozom branjevki Katarini dkarjevc korbe s sadjem in grozdjem. Bra njevka ima precej škode. — Pri skladanju češpelj je danes zjutraj ključarski pomočnik I. Tavčar sunil z desko v glavo branjevko Uršulo Brecelnik in jo je poškodoval.
Književnost iu umetnost. »Voditelj v bogoslovnih vedah".
Vsebina ravnokar izišlega 4. zvezka je naslednja: Darine sv. Duha. Dr. Jos. Som-rek. (Dalje.) — Slovenski reformatorji, f J. Benkovic. — V obrambo škofovskega reda bv. Cirila. T. Lempl S. J. — Dušno pastir-stvo: A. Kako so obhaja god župnega pa-trona, ako pride na nedeljo? M. K. — Katehet zoper pijančevanje. Irenaeus. — Kako greši, kdor zamudi kak glavni del sv. maše? — Kraj spovedovanja. J E K. — Pomote v direktoriju. — Applicatio missao. Dr. J.
S. — Katera vprašanja so dušnemu pastirju koristna koncem vsakega leta? Dr. J. S. — Nekaj za organiste. Dr. J S. — Revalidatio matrimonii per novum eonsensum in loro interno. Dr. J. — Alkoholizem in abstinenca. J. R. — B. Priprave za biblične ka tekeze. A. Kržič. — C Vzgled molčečnosti. J. B. — Cerkveni letopis: f Kardinal Le-dochow«ki. — Novi škof|e. — Protiverski boj na Francoskem. — Evharistični shod na Trsatu. — Vzhodna cerkev. — Slovstvo. — Raznoterosti: Stoletnica rojstva J. B Lacor-daire-a. — Mizni blage slov v verzih. — Duh novega 3asa. — »Voditelj" izide štirikrat na leto in velja 5 kron. V zalogi so še I. letnik (po 2 K 40 v.) II. letn. (po 4 K), IV. in V. letn. (po 5 K), III letnik je pošel.
Slovensko gledališče.
Sezona 1902/3 se začne to soboto, dne 2 7. t. m. z narodno igro s petjem »Gospod J a k o b«, ki jo je spisal Karol M o r r e, znani avtor pri nas velepriljubljene narodne igre »Revček Andrejček«. Naslovno ulogo, župnika Jakoba, igra g. rež. Adolf Dobrovolny; velike uloge pa imajo nadalje novi ljubimec g. K H a š 1 e r, gdč. K. Rile kova ing. Fr. Lier 8odeluje vse dramatično osobje, operni zbor in vojaški orkester. Druga prtdstava bo 28. t. m., tretja pa 30. t m.
Izpred sodišča.
Staro sovraštvo. Posestnikov sin Jožef Rajgel iz Orehka je v družbi svojega brata in sorodnikov na cesti, ki pelje iz Druljovka proti Orehku srečal brata Antona in Franceta Faifar. Med Rajgelnovo in Fajfarjevo rodbino cbstaja že večletno sovraštvo baje zaradi neke pravde. Tudi sedaj vskipi stara jeza, kajti eden R>jgelnovih spremljevalcev udari Franceta Fajfarja tako močno z roko, da se je ta opotekel. Nato ga je pa še Jožef Rajgel sunil z nežem v hrbet in pod pazduho ter ga težko poškodoval, sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev težke, i 1 po stom in trdim ležiščem poostrene joče vsakih 14 dni.
Z dežnikom sunil v vrat je Janez Lap, posestnika sin iz Klanca, Janeza Koširja tako, da je ta omahnil in padel na tla, baje zato, k^r J9 bil jezen nanj. Grozil mu je pa tudi s tem, da je rekel, da gre dc mu po revolver ter ga bo ustrelil, da bo pomnil. Ker so je pri obravnavi pokazalo, da ni bilo vse tako hudo, kakor jo trdil poškodovanec, ga je obsodilo sodišče samo na 3 dni zapora, hudodelstva javne sile ga pa povsem oprostilo.
Z gnojnimi vilami ga je udaril. V obližju vodnjaka pri Hočevarjevi hiši v Mengšu stalo je več domačih fintov. Mimo njih pride Miha Dtsčman s svojo sestro in nekim tovarišem; Miha Zalokar jih prijazno pozdravi, a Dečman mu da piker odgovor, na k3r ga prične Janez Arbi zmerjati z ušivcem in smrkovcem; to je dalo povod za pretep. Cene Funtek, posest, sin iz Mengša, udari z gnojnimi vilami po Francetu Friškovcu ter ga na glavi in na desnem komolcu težko poškoduje. Na lice meuta prišli orožniki so prijeli Janeza Arbija kot povzročitelja rabuke ter ga odvedli v občinski zapor. Tu so pa pristopili drugi fantje, da bi Arbija oprostili; Janez Kališnik, kaj-žarja sin, jo hotel od zunaj zakleniti obč. zapor, kar so pa iz zapora prišli orožniki s tem zabranili, da so pozvali navzoče, da naj se razidejo. Drugačnih misel je pa bil France Arbi; ta je orožniku rekel, da so „žiher" za svojega brata potegne. Ko mu je pa ta zaklical, da naj se v imenu postave odstrani, jela sta se Arbi in Kališnik pridušati, prvi mu je celo rekel, da on kot vojak tudi postave pozna, na to sta jela kričati »Auf« in se protivila orožnikovemu ukazu. Žito je bil Funtek radi tepeža obsojen na 6 mesecev ječe, Kališnik na 3 tedne, Arbi pa na 14 dni zapora.
Bebca umoril. Iz Cilja se poroča: 471etni A. Mavo iz Petrovč je obtožen, da je umoril letos 15. julija bebca ootošeka iz Koprivnice, samo iz hudobije. Suval ga je z nožem in tolkel po glavi. Mavc je bil obsojen na osem let ječe.
Pred celjskimi porotniki sta stala obtožena goljufije 301etni krojač J. Gioles iz Trbovelj in 33letni krojač Alojzij Gioles iz Lok. Prvi je dobil dva meseca zapora, drugi je bil pa oproščen.
1x Zagreba. Sodišče je odklonilo prošnjo, da bi pisatelja Stjepana lladic a spustilo toliko časa iz zapora, dokler se ne reši njegov priziv. R»d č jo zato kazen te-škega zapora 6 mesecev takoj nastopil, vendar je vložil priziv radi izreka o kazni. — Oni Vitas, katerega so pri demonstracijah razni listi proglasili ubitim, se že sprehaja po Zagrebu. — Državno pravdništvo jo dvig nilo obtožbo radi zločina javnega nasilstva in kolo vodstva proti pravniku IviciFranku, stolarskemu pomočniku O^onu Schwabeniku, delavcu Stjepanu Tomašicu, težaku Josipu Korenu, težaku Marku Kušarju, barvarskemu pomočniku Osrečkiju, trg. pomočniku Sročku Konjušini. Jutri so prifino glavna raiprava
proti Blugam Milanu Sekalcu, Vjekoslavu Štoki, Ivanu Šafraneku, Stjepanu Kolenku, proti sobnemu slikarju Ljudeviku Stoparju in dijaku Oskarju Ruppertu. — Oblast je dovolila, da smejo javni lokali biti zopet odprti do 12. oziroma 1. ure po noči, a vežna vrata do 10. ure zvečer. — Obsedno stanje se še ta teden razveljavi, nagla sodba pa še ostane. — 73 Btrank je že oglasilo svoje zahteve za povrnitev škode, narejene povodom demonstracij v znesku 106 569 kron. — Srbska akcijska tiskarna je včeraj na hišo v Nikoličovi ulici obesila novo desko s svojim napisom. Policija je zapovedala, da je morala desko zopet odstraniti. — Brat Hinka Sirovatke g. Ivan Sirovaka je bil včeraj izpuščen iz preiskovalnega zapora na svobodo.
Radi sleparske kride je bil pred celovškimi porotniki obsojen bivši trgovee z usnjem Jakob Pečovnik na pet let težke ječe. Njegovi soobtoženi sorodniki bo bili oproščeni.
Porotna obravnava proti . Novemu Listu" in g. časnikarju Fajdigi bi Be bila imela danes vršiti v Trstu vsled tožbe g Maksa Cotiča. Dočim javlja »Edinost«, da je g. Polič prosil za delegacijo druzega porotnega Bodišča in da se je obravnava radi tega odložila, naznanja g. Cotičev pravni zastopnik g. dr. Gregorin tukajšnjim pričam, ki so bile na razpravo povabljene, da so se stranke poravnale.
Prtd tržaškim porotnim sodiščem Be je v torek vršila obravnava proti 22 letni Mariji Gosar, služkinji in prijateljici glasovitega Krst i č a zaradi detomora. Sodišču je predsedoval svetnik Paderzolli, obtožbo je zastopal drž. pravdnik dr. Cnersich, zagovornik je bil dr. Mandel. Razprava je bila tajna in s pomočjo tolmača, ker porotniki niso razumeli obtoženke. Obtoženka je novorojeno dete zrezala na več kosov in vrgla v stranišče. Trdi pa, da je bil otrok mrtev. Porotniki so z 9 glasovi proti 3 zanikali vprašanje glede detomora. Drž. pravdnik je nato zahteval, naj se porotnikom stavi vprašanje glede z»tajenja poroda, oziroma poškodovanja mrtvega trupla. Zagovornik se je temu uprl in sodišče je res vprašanje odklonilo. Državni pravdnik jo naznanil pritožbo ničnosti, in obtoženko so obdržali v zaporu.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Kriigerjevi spomini so izšli in se razdele v tri dele. V prvem se opisujejo dogodki do Jameaonovega napada, drugi so peča z zadnjo vojsko, tretji pa z bodočnostjo burskega naroda. Kriiger je dobil za to 600.000 mark, ki jih je naklonil pomožnemu odboru. — O pogrebu belgijske kraljioe se šo javlja, da so ga ie hotela udeležiti tudi kneginja Wi n-discngrUtz, vnukinja umrle kraljice, da jej je pa grofinja Lonyay sporočila, naj se ne podaja na pot. Grof Lonyay je spremil soprogo le do Calaisa, ker mu jo kralj Leopold prepovedal stopiti na belgijska tla. O vsem tem je poročala včeraj kneginja "VVindischgriitz cesarju, ki jo je počastil s polurnim obiskom. — Kongres hotelirjev se je otvoril včeraj v Budimpešti. — Potres v centralni Ameriki. Razne potresne opazovalnice, mej temi tudi v Ljubljani in Pulju, so zaznamovale prejšnjo noč močan potres Podrobnosti še niso znane. — Tisoč kvadratnih metrov lesa je zgorelo v gozdih blizu Pohlina pri Reki. — 60 oseb zgorelo na žonitovanju. V VVerbze na ruskem Poljskem je v hiši, kjer se je praznovalo ženitovanje, nastal ogenj. Šestdeset svatov in tudi nevesta ter njena mati je našla v ognju smrt. — Pot novih gledališč se zgradi v Londonu. — Umorjeni bogoslovec. Bogoslo-vec Josip Hofmann, sin župana v »widnici na Češkem, je šel te dni na lov v gozd. Ker ga dolgo časa ni bilo domov, šli so ga iskat. Našli so ga mrtvega, ustreljenega v hrbet. — Turgenjovo gledališče otvorijo v Petrogradu.
Os-ra&tva..
(»Narodna čitalnica« v Cerknem) priredi veselico dne 28. sept. t. 1. v prostorih g. Paula Obid. — Vspored: 1. V. Parma: »Mladi vojaki", koračnica, izvaja tamburaški zbor. 2. F. S. Vilhar: „Bledi mcBčc", mešan zbor. 3. Farkaš: »Hrvatsko kolo", tamburaški zbor. 4. J. Al|až: „Pe-ričnik", moški zbor. 5. S. Gregorčič: »Naš čolnič otmimo", deklamacija 6 A Foerster: „Ljubica", mešan zbor. 7. P. Mascagni: In-termezzo iz opero „Civalleria ruaticana", tamb. zbor 8. J Lsharnar: „Venec slov.
i narodnih pesmi", mešan zbor. 9 Ivanoviči : | „Brzopolka", tamburaški zbor. 10. „Uoežnika, igra v enem dejanju, spiral Domogoj Bojanov. 11. Tombola 12. Prosta zabava. — Pri prosti zabavi igra tamb. zbor. — Ziče-
tek oh V»8. uri zvečer. — Vstopnina za ne-ude 40 vin., udje prosti. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Darovi.
Za pogoreloe v Martin j a k u so darovali in sicer župnije: Sv. Križ pri Litiji 47 K, Logatec 36 K, Želimlje 12 K, Doberniče 24'50 K. Trstenik 8 K, Unec 46 K, Planina pri Rakeku 40 K, Gora nad Idrijo 32 K, Poljica pri Viflnji gori 10 K, Godovič 13 K, Borovnica 100 K, Goričanje 12-24 K, Nova Oblica 11 K, Staritrg pri Ložu 135 K, Črnivrh nad Idrijo 37 K. Za-poge pri Smledniku 4 K, Osilnica 15 K, Draga (Suchen) 38 K. Podbrezje in i. p. M. Koželj 20 K. Gorje pri Bledu 20 K, Ribnica 65 K, Ajdovec pri Žužembergu 10 K, Stranje pri Kamniku 8 K, Rovte pri Logatcu 20 K, Sv. 3 Kraljev na Vrhu 10 K, Hrenovica 20 K Hotič pri Vačah 20 K in St. Jercej na Dolenjskem 41 K. Dalje so darovali: II. zbirka pri uredništvu „Slovenca" 96 20 K, duhovnija Trnje pri Slavini 24 K, Neimenovan po sl uredništvu „Venca" 5 K, vIč. g. Franc Onušič, mestni kaplan v Idriji 20 K. pred. g. Jan. Oblak, častni kanonik itd. 30 K, veleč. g. Franc Pešec, župnik na Robu 10 K, vlč. g. Ivan Knific, kapelan v Sori 10 K, vlč. g. dr. Jožef Debevec, prrf. v Kranju 10 K. vlč. gosp. Lorenc Kristcfič, župnik v p. 10 K, spošt. g. E izabeta Do-berlet 3 zavitke obleke, Neimenovan iz Logatca 2 K.
Bog naj stotero povrne usmiljenim dobrotnikom.
Zi u p n i urad v Cirknici dne 23. septembra 1902.
Frančišek Kunstelj, župnik.
Telefonska in brzojavna poročila.
Ptuj, 25. sept. Mnogoštevilno obiskani shod zaupnih mož ptujskega in rogaškega okraja je postavil enoglasno kandidatom za dež. zbor dr. Jurtela, kateri je le na občno prošnjo vseh navzočih prevzel kandidaturo.
Dunaj, 25. septembra. Nagodbene konference so trajale včeraj do pol 8. ure. Danes so se pričele ob 11. uri dopoldne. Razgovor je o avtonomnem carinskem tarifu in financielnih vprašanjih.
Dunaj, 25. septembra. Vse kaže, da se je defravdant Jellinek dobro pripravil za beg. Oblast je dobila vest, da je ušel preko Srbije na Turško.
Dunaj, 25. septembra. Listi javljajo, da je preiskovalni sodnik prejel obvestilo, da Jellinek še živi in da je že na varnem. Došla je namreč brzojavka iz Anglije, ki pravi, da je Jellinek že na potu v angleške kolonije.
Praga, 25. sept. V „Narod. Listih" javlja poslanec Dyk, da bo urednika dunajskega „Slovana" Janča tožil, ako bode ponovil svoja neresnična očitanja.
Praga, 25. septembra. „Narodni Listy" javljajo, da se bode še tekom tekočega tedna vložilo 20 rekurzov proti odloku nižjeavstrijskega deželnega šolskega sveta, ki je prepovedal ustanovitev čeških javnih šol.
Petrograd, 25. sept. Ruski fin. minister Witte namerava odpovedati trgovinsko pogodbo mej Rusijo in Nemčijo.
London, 25. sept. 0 poskušenem napadu na ruskega carja se še poroča, da so zarotniki se preoblekli za železniške paznike in tako neovirani prišli mimo dvojnih straž na železniški tir, kjer so skoro tik pred očmi straž delali, kakor da bi tir popravljali in nadzorovali, v istini so pa tir poškodovali. Zarotniki so še ob pravem času odnesli pete.
Dunajska borza
dnfe 25. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....101'—
Skupni driavni dolg t srebru.....IGO 90
Avstrijska zlata renta 4%............120 95
Avstrijska kronska renta 4%.....99 90
Ogerska zlata renta 4%.......119 93
Ogerska kronska renta 4 %............97 90
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 92
Kreditne delnice, 160 gld.......681.75
Londoi vista......................239 60
Remški drž. bankovci ia IGO m. nem dri.velj. 117 —
SO mark............23 43
SO frankov (napoleondor).....19 07
Italijanski bankovci. . . '..........94 80
C. kr. cekini...........ti 30
Meteorologi dno porodilo.
Višina nad morjem S06-2 m, srednji iračni tlak 736*0 mu
zjutr. I 744 O I 2-0 I sl. jvzh." *u|2 popol.| 742 5 | 15'6 | sr jvzh. Srednja včerajšnja temperatura 8-0°, normale 13 6*.
Poslano.
.Slovenski Narod' je prinesel v svoji 215 Stev-z dnč 19. septembra 1902 z Vipavskega dnevno vest' v kateri skuša podpisano posestnico in njene sinove na svoj nfičin osmešiti. Na to odgovarjam sledeče: Kdor dokaže, da ,visokospoštovana' .gospoda' Alojzij Kobal iz Podkraja in njegov brat Anton res nisla prišla dan pred volitvijo v našo hišo nagovarjat mojega moža, da naj voli z liberalno stranko ter mu zato obljubovala zaslužek pri vožnji, in kdor do' aže, da sem jaz to trdila le dotlej, dokler sem stala y Vipavi prt d gosp. Polenškom, da se mi je pa, ko sem prišla v Ljubljano, zjasnilo v glavi, da trdim laž in da nisem hotela priseči na prejšnjo svojo izjavo, temu ponudim 100 kron. Kdor torej trdi, da podpisana nisem hotela v Ljubljini na to priseči, kar sem pred g. Polenškom izjavila, tega imenujem javno obreko-valca in lažnika.
Gledč svojega sina izjavljam : Ce je bil znani bbe-alni advokat prepričan, da je moj sin kriv, zakaj ga je pa zagovarjal s tako vnemo, in zakaj ga je bu-dišče oprostilo?
Podpisana prav nič ne zavidam tako imenovanega „razumništvaa, ki se zabava s takimi nov:cami »Mov. Nar/; meni pa, ki sem navadi a kmetica, ae Je toliko zjasnilo v glavi, da bi tak liberalen Ust vrgla v hlev v zabavo svojim ščetlnarjem.
V Podkraji, di.6 21. septembra 1902.
Franca Kobal.
1104 1-1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljuba mati, ozir. sestra, teta in stara mali, gospa
Terezija Fleš roj. Kromar
včeraj po ncči. dnž 24. septembra t. 1., pre-videna s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 68 let po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjce bode v petek, dnž 26. septembra t. 1., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti v Ribnici na ondotno farno pokopališče.
Sv. maše posmrtnice se bodo brale v farni , cerkvi v Ribnici.
Nppozabno lanjko priporočamo v blag spomin in pobožno moliti v.
Ribnica, dnč 25. septembra 1905?.
Žalujoči ostali.
Mesto posebnega obvestila.
Luskinasto-oMop na barva
e uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trp6 vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za piinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju.
Vzorci na zahtevo zastonj. 524 4 12 — 5
l$če $« l^ajjariea
• v v
za zapni^ec.
Kje, pove upravništvo našega lista, kakor tudi druge podrobnosti.
1105 3-3
Juhovni pastir"
SP Vurii in 8Cer: 2> 3 4,9,10,11,
r ' 12, 13, 14 letnik Cena, letnik in nasiov oddajatelja naj se naznani uprav-
ništvu »Slovenca".
1102 3-2
Lepa jabolka
so naprodaj v Borovnici (ljubljanska okolica). — Več se poz\6 v župnišču
1116 3-1
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
I3red šlcofijo štev. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
1118 4-1
&
W **
lo* "S
M S3V
I Prosim, gosp. kolesarji ' blagovolite citati!
^sled proti koncu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka „Styria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike. 982
Spoštovanjem priporočam
trgovec in urar,
Mestni trg.
Franc Čuden,
v Ljubljani, Pogačarjc? trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Le še do sobote 27. sept. je razstavljeno
Prvo jako zanimivo potovanje po Dalmaciji in Primorskem.
Najnovejše 50 ameriški
mufoskopi.
v-
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne ===== do 9. ure zvečer. ,.
Hnhrp Itrp Cfinn s 31etnim jamstvom raz UVUIG tU C M311U pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino fl\OSt (Briix) št. 234, Češko.
Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1'96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100—41
Največji In najstarejši slovanski zarod za pridobivanje vode na _Avstrijskem._
Ant. Kunz,
c. In kr. drornl r.nlagatclj
V Hranfcich (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, prista-ve, zavode, gradove, V/ toplice, bolnišnice itd.
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in itidustnjelnih zavodih.
Samodelnt vodotežnl stroji, — Najlzvrstnejše vodne se-salbe za kakoršnokoll daljavo. — Veternl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali.
Na željo izdelamo vsakovrstne projekt« i 11 proračune po lastnih državi.o-potrjenih itiženir,ih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28—19)
M
JfCjfiVvKV' -i;
Hfj
Blag. gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar, „pri angelu"
v Ljubljani, Dunajska cesta
dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona X/. TA
V ^ '•••
Cc^nil^ ^ fV^siemec
Ljubljana * Lingarjcue alicc * Ljubljana
priporočata slav. občinstvu
1069 6-2
za jesenske in zimske potrebščine v veliki in lepi izberi, volnenih modnih ženskih oblek, loden, raznovrstni perilni modni porliet itd.
isto tudi velika zaloga za možke vseh vrst sukna za obleke, površnike, zimske suknje, liaveloke itd.
== ©@a© ss&R.egljS.vc* =
SV/, v-1VV-/. \V/,
>/■!<>>/■ t>y-i
\w. v. VV-/.0-/.
.v.
11^ M
8 m
m m
NV-/.
-s-^fsM
NV/. r: \v-/. >v.1*toij: Vr. fevgaa
Odgovorni iuodnik:jlva« Paktveo.
Tisk .Katoliško Tiskarno* v LJubljani.