KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 197 POGANI NA KRANJSKEM V 11. STOLETJU? JANEZ PERSIČ — PETER STIH Na prvem foliju urbarja gospostva, Sko- fja Loka iz leta 1501 (AS, GrA II-4; objavil ga je dr. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofi- je. Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV, Ljub- ljana 1963) je zapisan naslednji zanimivi tekst: Sequenitia leguntur scripta in missarum lib- ro apud parochiam in Lack, et aliis veris in- strumentis et privilegiis. Henricus tertius debellavit Carniolam expel- lendo gentiles, ac idolatrais, quem, quia Con- radus episcopus Frisingensis inuerat, conics- sit ei dominium Bischofs Laak. Et Albino epi- scopo Brixinensi dominium et arcem Fels, ex simili causa, anno domini M. LX. Enicho episcopus Frisingensis transtulit ex valle Pusterstal Veisstinger et Zaritzer ad- missione Otthonis tertii, qui invicem ecclesi- am erexit circiter annum domini M.CC.LXX. Carolus quartus imperavit ALj. 1346. mortu- us 1378. (Prevod: Naslednje se bere v masni knjigi župnije v Loki in v drugih verodostojnih li- stinah in privilegijih. Henrik Tretji je premagal Kranjsko in iz- gnal pogane in malikovalce; (?) ker je freisin- ški škof Konrad prišel (v deželo ?), mu je po- delil gospostvo Skof jo Loko. In briksenškemu škofu Albinu gospostvo in trdnjavo Bled, iz podobnega vzroka, v letu Gospodovem 1060. Freisinški škof Emicho je preselil iz Pust- riške doline prebivalce Bitenj in Sorice z do- voljenjem (?) Otona Tretjega, ki je sam posta- vil cerkev okrog leta Gospodovega 1270. Karel Četrti je vladal od (?) leta 1346, umrl 1378. Latinščina je ponekod nekoliko čudna, zato tekst ni povsem razumljiv. Blaznik ga v zgo- raj citiranem delu ni objavil, najbrž zato ne, ker s samim urbarjem nima prave zveze. Gle- de na pisavo (humanistika) bi lahko sklepali, da je obravnavani tekst pisala druga roka kot tekst urbarja (gotica), verjetno pa je iz 16. stoletja. Ce ga je pisec res prepisal ali povzel iz starejših dokumentov, (kar bi morda po- trjevalo dejstvo, da sta obe starejši letnici na- pisani v rimskih, obe novejši pa v arabskih številkah, ki so jih začenjali uporabljati ne- kako od srede 14. stoletja dalje), je prepisal ali pa sam zagrešil več hudih kronoloških na- pak: leta 1060 je vladal že Henrik IV.; prvi' freisinški škof z imenom Konrad se je pojavil šele 13. stoletju; zadnji cesar z imenom Oton je umrl leta 1218, pa še ta je bil Četrti in ne Tretji. Eden od freisinških škofov je bil res Emicho, vendar v letih od 1283 do 1311. Točni sta letnici vlade Karla IV., briksenški škof v letih 1049—1097 pa se je imenoval Altwin (Albuin), kar bi lahko bil naš Albin. Lahko pa je napaka v letnici in se del teksta, ki govori o Bledu, nanaša na dogodek, ko je leta 1011 cesar Henrik, čeprav Drugi (1002—1024) pode- lil briksenškemu škofu Albinu (c. 976—1006) blejski grad z nekaj zemlje. Tudi vsebina je precej nenavadna. Kolikor je znano, okrog leta 1060 ni bilo nobene ce- sarjeve vojaške akcije na Kranjskem; tudi je ni bilo ves dolgi čas vlade Henrika III. in Hen- 198 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 30 1982 rika IV. (1039—1106). Tekst pa je vendar za- nimiv zaradi omembe poganov, saj možnosti, da so še obstajali v 11. stoletju na Kranjskem ob upoštevanju dveh drugih virov ne bi mo- gli zanikati. Tako imamo iz leta 1228 podatek o spreobračanju poganov v Beli krajini (F. Kos, Gradivo V, št. 486), iz leta 1331 pa po- datek o poganskem čaščenju dreves in studen- cev na Tolminskem (S. Rutar, Zgodovina Tol- minskega, Gorica 1882, 65). Ali gre morda za spomin na Madžare? Vsekakor pa lahko re- čemo, da je namen prvega pisca tega teksta najbrž bil prikazati vlogo freisinške in brik- senške škofije pri pokristjanjevanju Kranjske in iz tega sledečo upravičenost in starost nje- ne posvetne posesti v tej deželi. Zato bi lahko tudi sklepali, da si je pogane izmislil, kar pa seveda ni nujno. Tisti del teksta, ki govori o delovanju škofa Emiha in Otona III, je sporočilo o koloniza- ciji omenjenih dveh vasi; prebivalci Sorice so les prišli iz Pustriške doline (Val Pusteria) na južnem Tirolskem (Alto Adige) v času škofa Emiha (P. Blaznik, Skofja Loka in loško go- spostvo, Škof j a Loka 1973, 21 in 38.) Opozoriva naj še na neko drugo zanimivost: v platnice obravnavanega urbarja je vdelan sveženj listov, popisanih z nekim po videzu teološkim traktom iz 15. ali 16. stoletja.