Stev. 119. v Ljubljani, v petek, dne 25. moja 1906. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 15'— za četrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20- — za pol leta ,, ,, 10-— za četrt leta „ „ 5' — za en mesec „ „ 1"70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo ie v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto um. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ■- Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 188. Soršlio afera. Jaklič in Grmek sta oba učitelja, toda s tem razločkom, da je Jaklič pristaš Slovenske Ljudske Stranke, Grmek pa liberalne. Kako so slavna šolska oblastva postopala z Jakličem, je znano širji javnosti, in smo to v našem listu opetovano ožigosali. Jaklič je bil v nevarnosti, da bi bil zgubil službo, in to radi stvari, ki se drugod in v drugačnih razmerah ne obravnavajo tako strogo. Toda ni treba misliti, da šolske oblasti vedno tako strogo nastopajo, in da ima vsak učitelj za vsako malenkost takoj okrajnega in deželnega šolskega nadzornika za petami. Vzgled, kako znajo imenovane gosposke biti tudi počasne, mile in prizanesljive, je znani učitelj Grmek iz Sore in njegova žena Grmek-Rako-vec, sedaj začasna učiteljica v Sori. Okrajnemu šolskemu nadzorniku za ljubljansko okolico profesorju Vilibaldu Zupančiču je n. pr. znano, da je v nedeljo pred osodepolnim 30. oktobrom 1905, učitelj Grmek ljudi javi>o pred cerkvijo nagovarjal, naj se pridejo upret za Brceta, če otrok ne morejo pustiti doma, naj jih seboj pripeljejo. Znano je šolski oblasti, da je Grmek tisto dopoldne kar meni nič tebi nič pustil pouk, vkljub temu, da je videl okrajnega glavarja v Sori, hodil med razburjeno tolpo sem in tja, ter jo še bolj hujskal. Znano je šolski oblasti, da so šolski otroci iz okenj šolske sobe pljuvali na spodaj stoječega kapelana, njihovega kateheta, kateri je imel dolžnost, vztrajati na svojem mestu. Ko so se potem ljudje čudili, kako je mogoče, da so otroci kaj tacega naredili svojemu verouči-telju, katerega so poprej radi imeli, so nekateri otroci rekli: »Gospod učitelj nam je re-y lcel, pojdite v šolo in na kapelana pljuvajte.« Ko so občinski možje bili radi Grmeka pri deželnega šolskega sveta poročevalcu Oskarju vitezu Kaltenegger pl. Riedhorst, se je ta izjavil, da to ni »nič posebnega«. Znano je šolski oblasti, da se je tudi Gr-mekova žena udeležila rabuke, ter kričala: »Ali imate kaj gnilih jajc, da bi jih na kapelana metali ?« Znano je šolski oblasti, da so otroci pripovedovali doma, da je Grmekova žena učiteljica Grmek-Rakovec imela ključ od šolske sobe takrat, ko je moral glavar vrata dati s silo odpreti. Vse to je znano šolski oblasti in še več, toda šolski oblasti se ne mudi zoper Grmeka preiskovati. Okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico, profesor Vilibald Zupančič ima na razpolago od županstva v Medvodah natančne podatke o tem, kako je Grmek postopal, toda Grmeku se nič ne zgodi. Zupančič se izgovarja na sodnijo, češ, potem bomo zahtevali od sodnije akte in bomo storili svojo reč. Kako pa je c. kr. sodnijski adjunkt Deu v Škofji Loki vodil preiskavo proti Grmeku, lahko vsakdo sklepa iz dejstva, da jc pusti! Grmeka biti v isti sobi, kjer je on zasliševal priče zoper njega, in da je pritiskal in pustil Grmek u pritiskati toliko časa na nekega fanta iz Rakovnika, ki je orožnikom jako obteže-valno povedal zoper Grmeka, da je ta nazadnje ves iz sebe rekel: »Morebiti sem se vendar zmotil.« Ko jc prišel iz sobe in ni bilo več pritiska Deu-ovega in Grmekovega, pa se je izjavil: »Tako je bilo, kot sem prvič izpovedal orožnikom, in nič se nisem zmotil.« Fant je šel potem k deželni sodniji ter ondi svojo izjavo v tem smislu popravil, ker se je v »Narodu« že nekaj pisalo, da sta dva v Loki zoper Brceta po krivem pričala. Vkljub temu je Deu šc nadalje vodil preiskavo zoper Grmeka. Ce se je tudi proti drugim pričam tako vedel, potem se ne bomo čudili, ako se bo nazadnje nadzornik Zupančič izjavil: »Sodnija ni nič hudega zoper Grmeka na dan spravila,« in Grmek, ki je poVzročil toliko gorja, bo prost. V pero nam sili postopanje državnega pravdništva v g o š k i zadevi, ko so obsodili v ječo kurata Ferjančiča, češ, da je njegovo obnašanje bilo povod malenkostnemu pretepu, ki se jc vršil v njegovi nenavzočnosti. Kaj je bilo to proti dogodku v Sori! V pero nam sili, da bi popisali pravdo knežaško, kjer so bili obsojeni domačini na 57 mesecev zapora zaradi liberalnega učitelja, ki jih je izzival. A pride čas, ko bomo o tem natančneje govorili. Za danes pribijemo, da državno pravdništvo v Ljubljani ni hotelo niti naznanjenih prič poklicati, ko je bila podana ovadba proti neki protestantovski stranki in da se ni zganilo, ko je pred kratkim prišla težka obtožba zoper nekega liberalca. V sorski stvari pa toži edinole domačine, liberalnega zaup- nika Grmeka pa ne! Mi ne segamo prav nič v sodno obravnavo, a to pa povemo, da je pravna vest naše dežele skrajno razburjena, in da je dolžnost naših poslancev, da si izvrševanje justice natančneje ogledajo, kakor tudi osebe, ki jo izvršujejo. Ce prej ne, čez sedem let vse prav pride! Državni zbor. Dunaj, 23. maja. Vladni kompromis. Stvar postaja že naravnost smešna. Stranke se pulijo za mandate in dražba je povišala število poslancev že na 494. Morda dobi celo vsak sodni okraj svojega poslanca. Ali ni to smešno z ozirom na dejstvo, da že sedaj komaj polovica poslancev redno prihaja v zbornico. Ravno tako so mnogi poslanci silno užaljeni, ako niso izvoljeni vsaj v dva važnejša odseka. Toda v odsekih ni prijetno sedeti dolge ure in razni poslanci se odlikujejo v odsekih s vojo nenavzočnostjo. In sedaj naj sc pomnoži poslanska zbornica še za 69 članov, ki se bodo izprehajali po dunajskem »Ringu« in »Pratru«! V dvorani itak ne bode dovolj prostora za toliko armado »ljudskih zastopnikov«. Najmanj 50 jih bode moralo sedeti na galeriji ali pa se bodo vrstili kakor delavci v premogovih jamah. Morda bi bil ta kolobar še najboljši, ako bi se odtegnila dnevnina vsakemu poslancu brez razlike, kateri z boleznijo ali nujnim opravkom ne opraviči svoje odsotnosti. Odsek za volilno reformo je imel zadnjo sejo dne 18. maja. Medtem je princ Hohenlohe s strankami nadaljeval pogajanja glede volilnih okrajev in števila poslancev. Zadnja vladna ponudba se glasi: Nemci dobe 223 poslancev, Cehi 103, Poljaki 78, Rusini 31, Slovenci 2.3, Italijani 18, Hrvatje 1.1, Rumuni 5. Združeni Slovani bi šteli v bodoči zbornici 248, Nemci, Italijani in Rumuni 246 poslancev. Niže-Avstrijska ima danes 46 poslancev, po Gaučevem načrtu bi jih dobila 55, po najnovejšem predlogu 65, od teh 34 mesto Dunaj. S to dražbo pa volilna reforma ni še zagotovljena. V sredo po seji so bili pri princu Hohenlohe češki poslanci dr. Pacak, dr. Stransky, dr. Kramar, dr. Začek in dr. He-rold, ki so odklonili najnovejši kompromis, ki nerazmerno pomnoži število nemških poslancev. Še z večjo odločnostjo so se uprli nemški zahtevi, da bi vsakdo bodočo izpremembo volilnih okrajev in število poslancev mogla dovoliti le dvetretjinska večina. Ker je proti združenim nemškim poslancem dvetretjinska večina nemogoča, uzakonil bi se nemški privilegij na večne čase. V petek zvečer ima odsek za volilno reformo zopet sejo. V tej seji hoče princ Hohenlohe, kakor se govori, predložiti svoj »tj I - timatum«. Ako se to zgodi, potem more odsek reči »da« ali »ne«, sprejeti vladni predlog ali ga odkloniti. In kaj potem, ako odsek odkloni vladni predlog? To skrb prepuščajo vladi vsi tisti, ki v politiki žive od danes do jutri. Mala obstrukcija. V torek je zbornica z večino sedmih glasov sprejela predlog poslanca Abrahamo-vieza, naj se postavi kot prva točka na dnevni red podržavljenje severne železnice. Kakor je Abrahamovicz izjavljal v zasebnih razgovorih in v zbornici, Poljaki s tem predlogom nočejo zavleči ne volilne reforme ne obrtne novele. Po pogodbi s severno železnico se mora parlament za podržavljenje izreči do 30. junija. Zbornica naj torej hitro dovrši prvo branje vladne predloge, s katero se more potem temeljito baviti odsek. Prvo branje se more izvršiti v eni seji in že bodoči teden bi mogla zbornica pričeti drugo branje obrtne novele. Toda radikalni Nemci so kar zdivjali, ker ie obveljal poljski predlog. Zapretili so z obstrukcijo, češ, da rešijo ob rtno novelo. Kdor pa pozna te može, je prepričan, da jim je obrtna novela deveta briga. Preprečiti hočejo le volilno reformo, četudi prikrivajo svoj namen. Danes je prišel na vrsto kot govornik v razpravi o vladni izjavi vsenemški poslanec P a c h e r. Govoril jc od pol 12. do pol 4. ure o tem in onem, kar mu je prišlo na um in jezik. Zbornica je bila skoraj prazna, okoli govornika pa so nekateri nemški poslanci zbijali razne neslane šale. Dr. Pommer je podpiral govornika z vodo in črno kavo ter raznimi »duhovitimi« medklici, Glockner pa je zabaval govornika in poslučalce. Ko te komedije le ui bilo ne konca nc kraja, udal se je predsednik, da takoj zaključi sejo, ako neha Pacher govoriti. Med tem so zbobnali v zbornico Doslance, da določijo nov dnevni red. Poslanec E r b predlaga, naj se podržavljenje severne železnice postavi kot tretjo točko na dnevni red. Glasovanje se je vršilo po imenih. Ker je bilo odsotnih mnogo slovanskih poslancev, je Erbov predlog obveljal s 130 proti 116 glasovom. Radikalni Nemci so seveda hrulili samega veselja, ker je obveljala njihova trma. V petek dopoldne zbornica konča prazno razpravo o vladni izjavi, popoldne izvoli delegate. Pisarniško osobie. Poslanska zbornica jc koncem leta 1901 sklenila načrt zakona, s katerim naj bi se nauravnale, oziroma zboljšale plače pisarniškim pomočnikom v državnih uradih. Ta načrt pa še sedaj leži nerešen v gosposki zbornici. Pač pa je vlada leta 1902 s posebno naredbo nekoliko zbolšala plače svojemu pisarniškemu osobjti. S to plačo pa pisarniško osobje ni zadovoljno. Naprosili so poslance raznih strank, naj sprožijo zopet to vprašanje, LIKER. Slovenci in potres v San Frančišku. Naš rojak gospod Kerže nam je poslal iz Clevelanda, Oliio, sledeče pismo, ki mu ga je pisal gospod Fr. Turk, slovenski duhovnik v San Franciscu, o grozni potresni nesreči. Zanimalo bo gotovo tudi naše rojake doma, zlasti one, ki imajo svoje sorodnike v Kaliforniji. Pismo se glasi: San F r a n c i s c o , 5. maja. Dragi prijatelj! Dies irae, dies illa, Osemnajstega aprila — Cerkev se v prah zdrobila. Kolik strah nas je navdajal. Ko potres je mesto majal. Grozovit požar razsajal, itd. Strašen in grozen jebil dan 18. aprila v našem mestu. Bilo je to v sredo po velikonočni nedelji. Cerkve bile so še praznično oblečene in okrašene. Tudi moja cerkev je bila ozaljšana kakor šc nikdar prej. Najboljši svečniki bili so na oltarju; velikonočne lilije in druge cvctlice razširjale so svojo prijetno vonjavo po naši mali ali krasni cerkvici. V torek po Veliki noči obiskal me je neki slo- venski »studiosus« (gospod Golja), ki je bil nekaj časa tudi v šentpaulskem semenišču, a ki se je tedaj vračal s svojega potovanja po Japonskem. Večerjal je z menoj in govorila sva o marsičem. Nato sem ga še spremil do hotela, kjer je stanoval, in predno sva se ločila tisti večer, govorila sva o potresu, ki se tako rad ponavlja v San Francisco. Potem sem se vrnil domov, zaklenil sem ccrkev ter se odpravil k počitku. Drugo jutro pa, ravno ko sc je prikazala jutranja zarja na vzhodu (5'16 zj.) strese se semlja, hiše pokajo in sc rušijo, dimniki padajo na ceste, pohištvo se razbija, zemlja se udira in pogrezuje, psi lajajo, konji prestrašeni tekajo po ulicah, ljudje vpijejo ter vsi prepadeni beže v nočnih oblekah iz hiš na prosto. Strašno, grozno, nepopisno! Tudi mene je vrglo iz postelje; vstal sem ter sem tekel proti vratom svoje sobe; vrglo me jc na tla; zopet sem se vzdignil, odprl sem vrata ter sem stal tam na pragu, držeč se za steno z obema rokama; priporočil sem svojo dušo Bogu in Materi Božji ter čakal konca. Ko je potres ponehal, sem sc urno opravil ter šel ven iz hiše, ki jc. bila vsa raz-pokana, in kjer je bila vsa oprava po tleli razmetana in razbita. Ko pridem na ulico, ozrem se naokrog in vidim na grozo, da je bilo mesto na mnogih krajih v ognju. Kar se zasliši od /seli strani klic: »Vode ni v celem mestu, vodne cevi sf> popokale.« Jaz sem vzel štolo in sveto olje ter šel v mesto okoli požarov in okoli razdejanih hiš. Ognji, ki so se pokazali v bližini naše cerkve, bili so kmalu omejeni; ali v južnovzhodnem delu mesta je razsajal in divjal tolik požar, da ga ni bilo mogoče več omejiti. Block je gorel za blockom, ogenj ni prizanašal lesenim, ne zidanim, ne jeklenim poslopjem, ampak divjal je naprej in naprej. Kmalu so se pokazale na licu mesta čete zvezinih vojakov z velikimi zalogami dinamita, s katerim so hoteli preprečiti pot požaru ter pognati v zrak poslopja, ki so stala v bližini ognja. Vladala jc panika, in mesto jc bilo pod vojaško oblastjo (martial lav). Močan veter je pihal od zapada ter odganjal plamen proti zalivu sv. Frančiška. Mislil sem, da ni nobene nevarnosti, da bi ogenj pokončal našo cerkev, ki jc stala boli na zapadnem delu mesta. Cerkveno poslopje ni bilo dosti poškodovano od potresa, samo kipi in svečniki in križi so popadali na tla ter se razbili, ali 400 dolarjev bi pokrilo vso to škodo. Toda žal, imelo je priti drugače. Ko sc vrnem tisto jutro okolu desete ure domov, zagledam kar naenkrat, kako se je hipoma dvignil črn oblak dima samo pol blocka od naše ccrkve proti nebu; prikaže sc plamen in kakor kača siče proti moji cerkvi in hiši. Vedel sem, da jc vse izgubljeno. Tekel sem v cerkev, vzel iz ta- bernakla sv. Rešuje Telo, pobral sem nekaj mašne obleke in nekaj drugih stvarij, ter jih znosil ven na trotoir; ali ni ga bilo človeka, ki bi mi pomagal spraviti te stvari v varno zavetje; tudi ni bilo dobiti voza, da bi iih strani odpeljali. Ljudje so tekali semintje, nosili so svoje premakljive stvari iz hiš na ulico; vsi zbegani niso znali kaj storiti; bila je prava zmešnjava, pravi Babilon. Moja hiša je stala tik cerkve. Ko sem rešil nekaj stvari iz cerkve, tekel sem v hišo, da bi rešil svojo obleko in svoje knjige, ter tudi cerkvene knjige. Časa ni bilo več dosti, zavil sem v rjuhe, kar sem mogel v naglici dobiti ter sem znesel vse ven na ulico. Ustavil sem s silo neki voz ter sem zmetal vanj, karkoli sem mogel in vozniku sem moral plačati pet dolarjev na mestu, da mi je vzel stvari nekaj blockov proč od ognja, drugemu vozniku pa spet tri dolarje, da mi jc odpeljal malo knjig. Med tem je že plamen švignil ua našo cerkev, vnela se je tudi hiša in v par minutah je bil ves block žrtev ognja. Kako žalosten ie bil ta prizor za vse, posebno pa za mene! Prva slovenska ccrkev na zapadli od Skalnatega gorovja, ccrkcv, na katero smo bili vsi ponosni, za katero sem jaz žrtvoval, kar sem mogel, ta cerkev, v kateri sem na veliko nedeljo še pel slovesno alelujo, bila je v par minutah uničena, tako da ni ostalo najmanjše stvari; le stopnjice šc stoje s katerim se je bavil proračunski odsek dne 15. in 22. maja. Poročevalec dr. Stein-\v e n d e r je odseku predložil nov načrt zakona, po katerem bi se troški za približno 8000 državnih pisarniških uradnikov pomnožili za 4,100.000 kron. Finančni minister dr. K o s e I se je v seji proračunskega odseka dne 15. maja odločno izrekel proti zakonu, češ, da je vlada pripravljena z novo naredbo izboljšati plače, in sicer: 1. Plače naj se pisarniškim uradnikom in pomočnikom vseh vrst zvišajo za 100 kron na leto; 2. priklopijo se tri nove vrste z višjo plačo po 200 kron tako, da se sedanja nižja plača 1800 in 1920 kron zviša na 2260 in 2380 kron; 3. s tem bi se razmerno zvišale tudi pokojnine; 4. zboljšale bi se določbe glede odpovedi; za vsakih 15 službenih let bi se jim dovolile posebne odškodnine v slučaju bolezni, vojaške službe itd. Ti priboljški bi po vladnem računu takoj znesli nekaj nad milijon kron. Razni govorniki pa so zahtevali poseben zakon, dasi so nagla-šale deputacije pisarniških uradnikov, da so zadovoljni tudi z naredbo, ako se jim primerno zviša plače. Proti volji vlade je odsek pričel nadrobno razpravo ter odobril prvih pet paragrafov zakonskega načrta. Pri 6. paragrafu pa odsek ni bil več sklepčen, in predsednik je moral sejo zaključiti. Dne 22. maja zvečer je odsek nadaljeval razpravo. Podpredsednik dr. Derschatta izjavi, da ni umestno, ako odsek sklepa nov načrt zakona, ko še prvi iz leta 1901 ni rešen v gosposki zbornici. Tega mnenja je bila tudi večina odseka, ki je po daljšem razgovoru sklenila resolucijo: Vladi se naroča, da takoj z naredbo zboljša plače pisarniškemu osobju počenši s I. aprilom ter jim podeli tudi primeren naslov. Poslanec Prochazka je predlagal še posebej, naj se jim da naslov »oficijanti« ter po triletni službi dovolijo tudi predujerni. Odsek pa ie odklonil ta dva predloga. Kongrua. Nato je proračunski odsek nadaljeval nadrobno razpravo o kongrui. Voditelj ministrstva za uk in bogočastje, baron B i c n e r t h , je v daljšem govoru jako toplo zagovarjal vladni načrt. Dr. Schalk je predlagal, naj se ministrov govor natisne ter razdeli med odsekove člane, da ga prouče; sedaj pa naj se zaključi seja. Poročevalec dr. pl. Fuchs pa predlaga: Govor naj sc natisne v celoti, odsek pa nadaljuje sejo. Večina je odobrila ta predlog. Socialni demokrat S e i t z je kratko utemeljeval naslednjo resolucijo: »Vladi sc naroča, da poroča že v prihodnji seji odseku, kako hoče zbolšati plače državnim uradnikom, uslužbencem in delavcem v državnih delovršbah, gozdih in salinah in kako misli obenem s kongruo v proračunu pokriti vse te višje izdatke. Vlada naj tudi poroča o uravnavi službenih razmer finančne straže, poštnih uslužbencev, davčnih iztirje-valcev, vadniških učiteljev, šolskih in bolnišničnih slug.« Med tem je bila ura pol devetih, odsek je bil nesklepčen, predsednik ja zaključil sejo. Umestna je bila opazka dr. pl. Fuchsa: Ako hočete gospodje z vedno novimi predlogi preprečiti kongruo, povejte naravnost in brez ovinkov, da ne tratimo čas. Toda, gospodje — in teh je v odseku, ki šteje 48 članov, k večjemu 12 — zavlačujejo kongruo z vedno novimi predlogi in pomisleki. Nobeden pa ni še izjavil, da ni potrebna uravnava kongrue, za katero se je lani s podpisi izreklo nad 250 poslancev izmed 425. in vogelni kamen, na katerem je vdelana letnica 1903. Oh, žalosten spomin! Ali mi nismo edini v nesreči! Pokončanih jc še drugih 15 katoliških cerkva v San Frančišku, najlepših in najbogatejših. Vse je uničil potres in požar. Dve tretjini mesta je zgorelo; vsa uradna poslopja, ves trgovski del mesta, vse palače milijonarjev: vse to jc prah in pepel. Grozen je pogled na puščavo. Kadar gledam na tc razvaline, zdi se mi, kakor da bi se razprostiralo pred menoj velikansko pokopališče, in dimniki, ki iz te puščave štrle proti nebu, so kakor mrtvaški spomeniki. Lju-dij je bilo ubitih na stotine, in solze so mi stopile v oči, ko sem hodeč po razvalinah, gledal pred seboj človeška trupla, katerih ni bilo spoznati, vsa zgorela in očrnjena ter pomešana med prah in pepel; en kup črne mase: Me-mento hotno---. Meni se osebno ni nič žalega zgodilo. Ostalo mi je življenje in zdravje, hvala Bogu! Ali izgubil sem cerkcv in hišo, in več kot polovica mojih faranov je pobegnila iz mesta. Večinoma jim je vse zgorelo. Mi, ki smo tukaj ostali, se pa potikamo okrog kot berači. Po trideset jih živi v eni hišici; večinoma pa bivajo ljudje po šotorih kot cigani na Kranjskem, — pod milim nebom, po parkih in cestah. Milijonarji in siromaki so sedaj vsi enaki: socialistom so se spolnile njihove želje, vsaj za nekaj časa. — Božja služba se opravlja pod milim nebom. Tudi jaz mašujem ob nedeljah in pridigam za naš narod, kar ga je še tukaj ostalo. Tu je še 35 slovenskih dru- USODA VOLILNE PREOSNOVE. Za danes zvečer ob 6. uri je napovedana seja odseka o volilni preosnovi. Gosposka zbornica se bo pa pečala 28. t. m. v svoji seji z razpravo o Hohenlohovi izjavi in pa o volitvah v delegacije. Pergeltu in Pacherju je naznil Hohenlohe podrobnosti svojega kompromisa o volivni preosnovi, s katerimi pa Nemci niso zadovoljni Nemci se jeze ker pride neprimerno veliko novih poslaniških mest na Spodnje Avstrijsko in ne na jezikovno mešane okraje. Kompromis o volilni preosnovi s strankami izvan odseka med Hohenlohom in strankami se je izjalovil, ker so odklonili Mladočehi Hohenlohove kompromisne predloge. Med poslanci so razširjene govorice, da je Hoheniohov odstop že gotova stvar in da da mu bo sledil knez Schonburg, član gosposke zbornice, ki sestavi parlamentarno ministrstvo. Vladni krogi pa zanikujejo z vso odločnostjo istinitvo teh vesti. Na desetem kongresu poljske socialne demokracije je naglašal Daszynski, da je Gaut-schev predlog o volilni preosnovi po izpre-membah zdaj vsprejemljiv za vse narode. CESAR V BUDIMPEŠTI. V soboto je bila pred cesarjem parada budimpeštanske posadke. Cesar je dal naprositi gledalce, naj opuste klicanje, ko bo jezdil, ker njegov konj ni navajen na glasne klice. Ko je namreč prijezdil cesar na vojaško vežbališče, so ga gledalci pozdravljali z burnimi eljen-klici, vsled katerih je postal cesarjev konj jako nemiren. Gledalci so se ravnali po vladarjevi želji in niso več pozdravljali vladarja z eljen-klici. Cesar se je povrnil iz Budimpešte naravnost na Dunaj in ni obiskal brukško vojaško taborišče, kjer so se pojavile nalezljive bolezni. Na Dunaj je odpotoval tudi z ozirom na tiesporazumljenje med avstrijsko in ogrsko vlado, ker se hoče poučiti o nazi-ranju avstrijskih ministrov in državnikov. OGRSKO ČASOPISJE O PRESTOLNEM GOVORU. Ogrsko časopisje je zelo zadovoljno s prestolnim govorom. Naglašajo, da sedanja vlada pač ni le prehodna. Med krono in narodom je doseženo popolno sporazumljenje. Naglašajo pa tudi potrebo, da se uredi razmerje z Avstrijo prej ko mogoče, če pa to ni mogoče, naj sledi ločitev. Opozicijonalni »Az Ujsag« se pa norčuje in pravi, da se da sklepati o odstranitvi starega načina vlade pač iz ministrske liste in z obrazov poslancev, ne pa iz prestolnega govora. Soc. demokraško glasilo »Nepszavor« ni zadovoljno z izvajanji o volilni preosnovi. SPOR MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO O CARINSKEM TARIFU. Cesar je izjavil nasproti Weker!u, da želi, naj nadaljujeta avstrijski in ogrski ministrski predsednik pogajanja o avtonomnem carinskem tarifu. Wekerle se poda zato še enkrat na Dunaj, da se pogaja s Hohenlohom o kompromisu, po katerem bi se zbližali obe vladi. Po kompromisu bi odgodili posvetovanje o zakonskem načrtu glede avtonomnega carinskega tarifa. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. V seji dne 23. majnika so predložili poslanci svoje mandate; nakar so izvolili devet verifikacijskih sekcij. V ponedeljski seji se namerava predlagati izvolitev odseka, ki naj izdela adreso na prestolni govor, v četrtek volijo delegacijo. Dne 2. junija pa prično razpravo o adresi. Zbornica magnatov je izvolila več odsekov. Med dopisi jih je več, ki prosijo za izročitev sodišču članov zbornice magnatov grofa Karolyja in škofa Parsya zaradi razžaljenja časti. Prečitali so kraljevo pismo, ki imenuje posestnika Otmarja Majthenyja za barona in člana zbornice magnatov. žin in nekaj dalmatinskih in hrvatskih, katerim so ostale hiše nepoškodovane. Jaz stanujem med njimi ter zidam začasno kapelico (barako), ki bo stala blizu 20.000 (centov). Jutri bo že gotova. In v nji bodo pri prvi sveti maši trije otroci prejeli prvo sv. obhajilo, pri drugi bom pa poročil en slovenski par. — Sedaj naj pa še kdo reče, da nismo napredni! Ne vemo, kaj nam prinese bodočnost, vendar »dum spiramus, sperainus«. Zdi se meni in drugim, da je bila tukajšnja katastrofa delo božje roke. Mesto, — dasi večinoma katoliškega značaja— bilo je prepolno greha in preveč razuzdano: to vsak priznava. A sedaj? — O quam desolata sedet civitas plena populo! Katastrofa 18. aprila presega v svoji ogromnosti po mojih mislih požar Rima pod Neronom, presega opustošenje Jeruzalema; kaj jc bila zguba Pompejev in drugih vasij v primeri z zgubo velikega svetovnega mesta San Francisko! - Delo človeških rok je bilo razdejano, ali delo božjih rok ostane. Seveda potrebujemo pomoči, in čast Amerikancem, dobivamo jo. Tako se je tudi meni milo storilo, da ste sc. Vi elevelandski Slovenci, v Vaši cerkvi spomnili svojih trpečih sobratov na obalih daljnega Tihega morja. Petindvajset dolarjev, ki si mi jih Ti, Father Kcrže, poslal v imenu svojih faranov, je prišlo jako prav nekaterim slovenskim družinam, ki so izgubile vse svoje imetje. Lepa hvala Tebi in Tvojim faranom za poslani denar in Bog Vam povrni! — Srčnim pozdravom ostanem Tvoj prijatelj Franc Turk. DEMISIJA HRVAŠKEGA BANA. Hrvaški ban grof Pejačevič je ponudil cesarju svojo demisijo, katere pa cesar ni sprejel marveč pozval bana naj vztraja na svojem mestu. Ban je sklenil, da vztraja vsled cesarjevega poziva na svojem mestu. HRVAŠKI DELEGATI PRED OGRSKIMI MINISTRI. Dne 23. t. m. predpoldne je peljal v sprejemno dvorano hrvaške odposlance grof Bat-thyany. Najprej jih je sprejel minister Daranyi. Izjavil je, da je bil on že 8 let prej minister, a se ni zoper njegovo delovanje po Hrvaški nihče pritoževal. Obljubil je, da se bo tudi v bodoče oziral na Hrvate z vso pozornostjo. Zatem je vstopil Košut, ki je bil od strani delegatov burno pozdravljen. Predstavili so se mu po vrsti vsi odposlanci in dr. Medakovič ga je nagovoril in pozdravil. Košut je obžaloval, ker ne zna hrvaškega jezika. Povedal je nemško, da mu leži na srcu blagostanje in razvoj Hrvaške in da bo v tem oziru storil, kolikor bo mogoče. Upa, da ostane vedno prijateljstvo med Hrvati in Mažari. Kadar bo imel prvo priložnost, se bo tiveril o trgovskem stanju na Hrvaškem. Delegat Tuškan je omenil da bi obiskal ob taki priliki Sisek in Košut je obljubil. Odposlanci so nato izjavili, da je Hrvaška v trgovskih ozirih zelo zanemarjena. Nato se je Košut s posebnim priznanjem izrazil dr. Medakoviču. Končno je odločil grofa Batthyanyja, ki bo odslej vodil vse zadeve v sporazumljenje med Hrvati in Mažari. Nato se je Košut od vsakega odposlanca posebej poslovil. Spremljali so ga burni »Zivio« klici. SRBIJA IN AVSTRIJA. Dunajski kabinet je odklonil propozicije srbske vlade o nabavi novih topov. Srbsko ministerstvo odpošlje na Dunaj o tej zadevi novo spomenico, kateri predlože tudi sklep artilerijske komisije. JUBILEJ V BUKAREŠTU. Bukarešt, 23. maja. Ob izredno številni udeležbi in z velikim sijajem se je vršila danes narodna slavnost. Učenci vseh ljudskih, srednjih in visokih šol so defilirali pred kraljevo rodbino. Kralju in kraljevi rodbini je prebivalstvo priredilo ginljive ovacije. Ob 3. uri popoldne jc kralj vzprejel v slovesni avdijenci člene diplomatičnega zbora. Vsi diplomatje so izročili lastnoročna pisma svojih vladarjev, v katerih izražajo svoje čestitke. NEMČIJA DOBI PREMOGNO POSTAJO V PERZIJI. Med Nemčijo in Perzijo so velevažna pogajanja. Nemčija hoče posoditi Perziji VU milijona funtov šterlingov, a zato želi, da dobi postajo za nalaganje premoga v Perzijskem zalivu. FRANCOSKI FRAMASONI GROZE PAPEŽU. Izid zadnjih volitev na Francoskem je ojunačil francosko framasonsko vlado za nadaljnji brezobzirni boj proti katoličanom. »Temps« priobčuje poluradni članek, v katerem se grozi, da zapro vse cerkve,ako se katoliška cerkev ne podvrže zakonom o ločitvi cerkve od države. NAČELNIK RUSKEGA GENERALNEGA ŠTABA PRI AVSTRIJSKIH OROŽNIH VAJAH. Načelnik ruskega generalnega štaba Pa-licin se udeleži avstrijskih vojaških vaj po carjevi lastni želji. Car je naznanil našemu cesarju Franc Jožefu, da namerava izročiti grofu Palicinu svoje lastnoročno pismo namenjeno avstrijskemu cesarju. BOJI OB TURŠKO-CRNOGORSKI MEJ!. Položaj ob turško-črnogorski meji postaja nevaren. Neprestano se vrše boji med vojaškimi četami in mohamedanci ob meji. Kakih 400 Črnogorcev je ojačilo kristjane. Turki trde, da napadajo krščanski vstaši mohame-danske vasi, da so umorili in ranili več moha-medancev ter zažgali več vasi. Crnagora baje mobilizira. Turčija je zato ukazala, naj mobilizirajo vse redifne bataljone 2. razreda v sko-pljskem vilajetu. GARDNI ČASTNIKI PROTI RUSKI DUMI. O zaroti ruskih gardnih častnikov poročajo berolinskemu »Lokalanzeigerju« iz Moskve: Poročilo o zaroti gardnih častnikov proti gosudarstvenni dumi je v Moskvi vse vznevoijilo. Gardni častniki so takoj sklenili zaroto za vzdržavanje carjevega satnodrž-tva, ko je izšel carjev ukaz z dne 30. oktobra m. 1., ki dovoljuje ustavo. Zarotniki so imeli več sej, pri katerih so se posvetovali, kako bi dovedli do razveljavljenje ukaza. Med gardnimi častniki se je pa razburjenje še povečalo po prestolnem govoru, ki napoveduje dalekosežne izpremembe v ruski armadi. Častniki in gardisti v Moskvi in Peterburgu so imeli več shodov, na katerih se je sklepalo, kaj naj se ukrene proti dumi, ki v svojih tendencah nasprotuje državi. Sklenili so, da uničijo dumo in izvedejo imenovanje Trepova za diktatorja. Častniki zelo agitirajo med gardisti proti dumi in jim dokazujejo, da so člani dume uporniki proti carju in državi. SVETOVNI POŠTNI KONGRES. Svetovni pošni kongres ki se vrši v Rimu, je odobril pogodbo in reglement, ki govori o poštnih kovčegih. Znižali so cene za pošilja-tve poštnih kovčegov čez morje. RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA. Ruski ministerski predsednik Goreinykin namerava odgovoriti v današnji seji v navzočnosti vseh ministrov na adreso dume. Ruski uradni brzojav piše, da zahteva po pomiloščenju ni našla v vseh družabnih slojih ugodnega odmeva. Politični umori se še vedno dogajajo, kakor tudi napadi in umori uradnikov. Miroljubnega prebivalstva ne morejo iz- ročiti nevarnosti in tudi ne opustiti zasledovanja teroristov in metalcev bomb. Osvoboditi tudi ni mogoče obsojenih hudodelcev. Kar se pa tiče oseb, ki so zaprte administrativnim potom, jih osvobode, ko bo mogoče zakonito odpraviti vojno stanje v krajih, kjer se pojavlia revolucionarno gibanje. Za odpravo izjemnih zakonov sedaj ni čas, ko so duhovi še preveč razburjeni. V Kijevu je priredila skrajna desnica več shodov proti odpravi smrtne kazni in proti pomiloščenju. Duma pa namerava skleniti zakon o amnestiji. RAZMERE NEMČIJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI. V nemškem državnem zboru je govoril poslanec Bassermann o nemški zunanji politiki. Naglašal je, da so se izboljšale razmere z Angleško. Govornik je rekel, da si ne upa izreči svoje sodbe o upravičenosti brzojavke nemškega cesarja Viljema Goluchovvskemu. Italija je morala biti nezadovoljna. Ogrsko časopisje je pisalo proti Nemčiji vsled napovedanega obiska nemškega cesarja avstrijskemu vladarju. Državni tajnik za zunanje zadeve pl. Tschirschky je takoj odgovoril, češ, da je cesar kakor vsak državljan upravičen, da svobodno izjavi svoje mnenje. V nadalj-nem svojem govoru je naglašal, da vlade treh držav vedno prej ko slej stoje na trozveznem stališču. Potovanje nemškega cesarja je izraz osebnega spoštovanja za častitega načelnika habsburške dinastije. Nikakega povoda ni za kako demonstracijo nasproti Italiji ali Angleški. Dnevne noulce. + Shod »Kmetske zveze« za kočevski politični okraj se je vršil včeraj v Dvorski vasi. Na shodu je poročal deželni poslanec g. Jaklič. Natančneje poročilo priobčimo jutri. + Na Trati v Poljanski dolini je bil včeraj javni ljudski shod, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi bralnega in izobraževalnega društva. Stolni vikar Luka Smolnikar je govoril o pomenu in namenu izobraževalnega društva. Zanimanje, s katerim so mnogobrojni poslušalci sledili govornikovim izvajanjem, obeta mlademu društvu dober začetek in lep razvoj . + Podli lažnivci. Banda lažnivcev, ki reže duševni ovsenjak narodno-napredni so-drgi, laže dalje o rajnem stolnem proštu dr. Kulavicu. Najprej so se ti cigani zlagali, da je dr. Kulavic po »neki dami« pošiljal notice v »Narod«. Pozvali smo »Narod«, da naj pride na dan z i m e n o m tiste dame. Seveda so tatovi žlic in dobrega imena umolknil i. Tiste »d a m e« n ikj e r n i. Zdaj pa lažejo dalje: Ce ni notic pošiljal po nobeni dami, jih je pa pošiljal drugače. Je ravno tako zlagano. Rajni prošt dr. Kulavic se ni nikdar niti dotakniti hotel »Slovenskega Naroda«, in še celo če mu je »Obrambno društvo« poslalo kak izrezek iz »Naroda«, ki se je tikal stolnega ka-pitelja, ga ni hotel vzeti niti v roke. Rekel jc ponavadi, da se s takimi umazanci, kakor so »Narodovci«, nc bo kregal; rabil je tudi še hujše izraze, kadar je bil pri volji. Pa liberalna banda laže še dalje, da je dr. Kulavic zaničeval dr. Kreka in sovražil Krekovo politiko. Vsakdo, ki pozna oba, dr. Kreka in dr. Kulavica, pa ve, kakšno je bilo razmerje med obema. Dr. Kulavic je imel izmed vseh svojih bivših učeuccv ravno dr. Kreka najrajši, in če je le mogel, mu je izkazal kako ljubeznivo uslugo, da mu pokaže svoje spoštovanje in svojo prav očetovsko naklonjenost. In če je ravno dr. Krek v »Slovencu« prvi spisal ne-krolog z izrazi pravega sinovskega spoštovanja, ie bilo to le zunanje znamenje prisrčnega razmerja, ki je vladalo med njima. Rajni prošt se je še v svoji oporoki na prav ljubezniv način spomnil dr. Kreka. Radovedni smo, kaj se bodo liberalci še naprej zlagali, kajti svojo blamažo zaradi razkrinkanih prejšnjih laži morajo zakriti vedno s kako novo lažjo. In reči moramo, da s pravim vžitkom pričakujemo teh laži, ker liberalna banda laže tako nesramno, da se ji vsak pameten človek smeje. Torej zlagajte se še kaj! Shodi v Istri. Preteklo nedeljo je imelo politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri v Materiji shod o volilni reformi. Prihodnjo nedeljo bo shod v Tinjanu. Poznajo se. V „Soči" dne 19. maja berem to-le: Vsem pravim rodoljubom kličem pa v blagohotno uvaževanje, naj vendar že pričnejo spoznavati in razločevati razne far-barje in „osrečevalce" ljndstva in naj končno uvidevajo, da imamo goriški Slovenci še vedno premalo mož, koji bi se držali in ravnali po načelu: iz naroda za narod, pač pa dobro redimo še vedno nekaj onih značajev, katerih edino geslo je: preko naroda za lastni trebuh!" Bravo, Gabršček! Takšni sol Ni jih zagrizenejših nemških nacijonalcev, kakor so nekateri celovški trgovci in njihovi ponemčurjeni pomočniki. Zjutraj, opoldne in zvečer gotovo zmolijo vsaj po eno kozjo molitvico v čast vsenemškemu »svetniku" Bismarku. Slovenščina jim tako smrdi, da bi jih kmalu zadušilo, če slišijo slovensko besedo — na ulici. Ali glej, kleka! V njihovih izložbah pa se šopirijo slovenske ovratnice, ki jih tako radi nosijo naši slovenski fantje. Ha, kšeft je kšeft, in slovensko ovratnico slovenski mladenič tudi pošteno slovensko plača, in takrat zna celo najhujši haj-lovec skoraj boljše slovenski, kakor slovenski fant sami Preč. g. Josip Pavletič, župnik-dekan v Št. Petru pri Gorici, je imenovan od prevzvišenega g. knezonadškofa za kanonika goriškega prvostolnega kapitelja. Novemu monsignoru častitamo! — Slovenci v Belgradu. V torek večer so gostovali člani ljubljanskega gledališča v bel-grajskem »častniškem domu«, kjer so priredili koncert. Jan Ourednik'je pel več pesmi in istotako Vida Kočevarjeva. Zadnja je pela tudi skupno z Berto Bergantovo več slovenskih narodnih pesmi, ki so zelo ugajale. Ga. Danilova je deklamovala Gregorčičevo pesem »Domovini« in žela buren aplavz. Pri zabavi, ki se je razvila za prednašanjem, je nazdravljal Danilo srbskim oficirjem in kralju Petru, njihovemu vrhovnemu poveljniku z velikim navdušenjem. V sredo popoldne je priredila družba teh igralcev koncert v dvorani višje ženske šole, namenjen učenkam te šole. V petek bo koncert za vse tri belgrajske gimnazije. Potem odide Danilova družba dalje po srbskih mestih. — »Kozaki« Buffalo Bllla. V Zagrebu so se zdeli »kozaki« Buffalo Billa malo sumljivi in še zlasti zato, ker so govorili med seboj docela judovsko nemščino. Vprašal jih je nekdo: »Kaj niste vi judje?« In veseli so mu »kozaki« pojasnili, da so ruski judje iz Amerike. Bog ve, kako je z »Indijanci«, »Japonci« itd.! — Jadranska banka v Trstu je podpisala 2,400.000 K ruskega posojila, dočirn je laška »Banca commerciale« podpisala zgolj za 800 tisoč kron. — Mrliške kosti baje shranjujejo v kleteh mestne bolnišnice v Trstu. Tam čakajo — ne vstajenja, ampak časa, ko jih spravijo v promet. Sploh vladajo v tej bolnišnici strašne razmere. — Zdravniška vest. G. dr. V. G r e g o -riča, doslej občinskega zdravnika v Sežani je imenoval deželni odbor kranjski stalnim okrožnim zdravnikom v Sežani. — Sneg v Dalmaciji. Minolo nedeljo je v Dalmaciji snežilo. — Vipavska železnica je prevozila meseca marca t. I. 7600 oseb in 68001 blaga, prejemkov je bilo 15.900 K — Ameriške novice. V Clevelandu je napadel z nožem J. Novak Marijo Počer-vina, ki ni marala z njim v zakon. Poškodoval jo je zelo nevarno. — Novo cerkev bodo zidali Slovenci v Coelimvoodu. — V Clevelandu je umrl Jakob Požun iz Št. Mi-hela. Istotam je neki zlikovac s kamnom nevarno poškodoval na glavi Mihaela Kravsa. — Odlikovan koroški Slovenec. Dne 19. t. m. je priredilo, že od 1. 1765. obstoječe uniformirano puškarsko strelsko društvo v Borovljah občespoštovanemu gospodu Petru W e migu, c. in kr. dvornemu izdelovatelju orožja, veličastno bakljado in ob tej priliki se je izročila g. Petru Wernigu na slovesen način diploma, s katero je bil imenovan častnim članom društva. Živio! — Čudna prirodna prikazen. Ko so hoteli popravljati pred dvema letoma zakristijo stolne cerkve v Gorici, napravili so visok oder. Ta oder je postavljen nad železnim stojalom, kjer se zažiga ogenj in kadilo. Kadilo je polagoma ves oder pobarvalo in čudo -oder je sedaj popolnoma okamenel. Barve je rusljate, kakor mramor, ki se lomi v Št. Mavru. Prikazen si sedaj ogledujejo znanstveniki Pravijo, da pride komisija z Dunaja. — Potresno nemirje. Iz Kandije se nam poroča: Tekom tega tedna se je večkrat čutilo lahko potresno nemirje ne samo v okolici, marveč tudi v Novem mestu. Tako 21. in 22. t. m. Sinoči t. j. 23. maja od 10"06 —10 25. pa je izstopila magnetnica v izvan-redno nemirje z značajem oddaljenih izbruhov. Pri nas se je čutilo le lahko se zibajoče nemirje zemeljskih tal. — Izobraževalno društvo v Dobu priredi v nedeljo 27. t. m. ob pol 4. uri popoldne veselico, pri kateri bo prvikrat javno nastopil društveni pevski zbor; zapel bode sledeče pesmi: 1. A. Hajdrih, Mladini; 2. D. Jenko, Tiha luna; 3. G. Ipavec, O m r a k u ; 4. J. Fleišman, Triglav. Potem se bo predstavljala veseloigra ,Kmel-Herod". — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Odlikovanje. Okrajni glavar novomeški bo v četrtek dne 31. maja slovesno pripel g. županu Josipu Zurcu v Kandiji zlati zaslužni križec. Naše najiskrenejše čestitke! — Ogenj. V Topolu županiji Cerkniški župniji Begunjski je v sredo 23. t. m. popoldne uničil ogenj enemu gospodarju vse, dvema pa sta ostali samo hiši. Skupaj je zgorelo 9 poslopij. Živino so rešili. Ker je eden gospodar zelo malo, eden pa nič zavarovan, je nesreča velika. Zažgali so otroci. — Izobraževalno društvo v Podrag! priredi dne 27. t. m. ob 4. pop. na dvorišču župnišča veselico s sledečim sporedom: 1. Aljaž: »Vjetega ptiča tožba", poje mešan zbor. 2. Sattner: »Pogled v nedolžno oko", poje društveni moški zbor. 3. „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček", veseloigra v 2 dejanjih. Priredil. I. Štrukelj. 4. Sattner: »Nazaj v planinski raj", poje mešan zbor. 5. »Krčmar pri zvitem rogu", burka v 1 dejanju. 6. Hajd-rik: Jadransko morje. Med posameznimi točkami svira gramofon. Vstopnina: Sedeži I vrste 1 K, II. vrste 60 v., stojišča 30 vin. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. — Spominska knjiga prve gorenjske razstave je dotiskana kar naj blagovolijo vzeti na znanje cenjeni naročniki iste. Knjiga se prične razpošiljati čim prej in je v svoji celoti zares krasna in vabljiva. Premagati je le še nekaj ovir, kar pri takem nenavadnem delu ni baš nobeno čudo. Knjiga bo donašala sadjarjem nedvomnih koristi in jim utegne baš letos, ko sadje lepo obeta, biti dobrodošla. Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici za ceno K 6 in K 8. — Sadjerejci in drugi, zlasti društva itd. sežite po njej! — Poročila iz San Frančiška. — Slovencev sreča v nesreči. Iz San Frančiška poročajo: Sedaj je v San Frančišku 100.000 oseb. Na mnogih krajih dele zastonj hrano in odeje. Prej imovite rodbine vidiš, kako prosijo za hleb kruha. Potres je posebno škode napravil ondotni hrvaški naselbini. Od nekaj stotin hrvaških trgovin jih ni ostalo niti 30. V San Frančišku je bilo 4000 Hrvatov, sedaj jih je ondi samo še 200, drugi so odpotovali. VVermont Str., kjer živi okolu 200 Slovencev ni bilo ognja in ondi je skoro popolnoma vse v redu. — Društvo zdravnikov. Vlada je potrdila pravila društva: »Vdovski in sirotinski pokojninski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem." — Hrvaško slav. deželna razstava v Zagrebu. Vladni komisar za deželno razstavo živine, perutnine i. dr. naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v mesecu septembru 1906. v deželnem glavnem mestu Zagrebu vršila deželna razstava živine (konj, govedi, prašičev, ovc in koz), perutnine, čebel, mlekarskih izdelkov, krme, poljedelskih strojev in orodja, vina in sadjereje, vrtnarstva in v primeru ugodne letine tudi razstava grozdja in sadja. Vsa natančnejša pojasnila daje kralj, razstavni komisar g. Dr. Ivo Malin v Zagrebu. — Imenovan je carinski upravitelj g. Janko Trošt v Gorici za višjega carinskega upravitelja. Ljubljanske novice. ljPogreb ravnatelja g. Josipa Jegliča. Včeraj popoldne je ogromna množica ljudstva spremljala g. ravnatelja Jos. Jegliča na poti k sv. Križu. Vsi sloji prebivalstva so se združili, da z udeležbo pri pogrebu izkažejo svoje sočutje prevzvišenemu g. knezoškofu in pokojnikovi rodbini. Prihitele so tudi od blizu in daleč deputacije društev izkazovat možu ljudskega dela zadnjo čast. Pogreb je bil ob toliki udeležbi tako sijajen, da pomnimo v Ljubljani malo takih pogrebov. Na čelu sprevoda so šli zastopniki društev z d e v e t i m i društvenimi zastavami, pred vsem številno zastopstvo »Slov. kršč. soc. zveze«, z zastavo, »Čitalnica iz Št. Vida z zastavo in deputacijo ondotne hranilnice in posojilnice, kmetijskega društva, mizarske zadruge, društva rokodelskih pomočnikov, za temi so šle deputacije iz Device M. v Polju: izobraževalnega društva z zastavo, strokovnega društva, konsumnega društva, posojilnice, dalje deputacije iz Preske, Medvod zastopstvo občine, izobraževalnega in delavskega društva z zastavo, hranilnice in posojilnice, opazili smo tudi zastopstvo občine, bralnega društva, zadruge in posojilnice iz Gorij, na čelu deputacije g. župan Zumer, de-deputacijo delavskega društva z Jesenic z zastavo, vrhniškega katol. društva rokodelskih pomočnikov z zastavo, deputacijo tržiškega konsumnega društva, članice »Slov. katol. društva za delavke v Ljubljani z zastavo, člane tukajšnjega katol. društva rokodelskih pomočnikov z zastavo, zbor pevskega društva »Ljubljana« z zastavo. Kondukt je vodil prevzvišeni knezoškof ob asistenci gg. kanonikov Čekala in Fettih-Frankheima in šent-peterske duhovščine. Pred gala-vozom se je peljal voz težko obložen s krasnimi venci, pred vozom so pa nosili vence. Prekrasni venec »Uniona« so nosili uniformirani »Unio-novi« uslužbenci. Pri blagoslavljanju v šent-peterski cerkvi so bili tudi navzoči: dež. predsednik Schwarz, dvorni svetnik Corinsky in deželni glavar Oton pl. Detela, v nepreglednem sprevodu pa jc pokojnika spremila na pokopališče sv. Križa cela vrsta odličnjakov svetnega in duhovskega stanu, zastopstva vseh tukajšnjih gospodarskih društev pri katerih je pokojnik sodeloval, številna odposlanstva z dežele iz Trnovega, Krope, Selc, številno zastopstvo trg. društva »Merkur«, kme-tske posojilnice za ljubljansko okolico, članice »Kršč. ženske zveze«, gg. bogoslovci itd. Pred hišo žalosti in na pokopališču sta ginljivo pela zbora »Katol. društva rokodelskih pomočnikov« in pevskega društva »Ljubljana«. Tako je včeraj pokazala ogromna množica iz Ljubljane in dežele pokojniku svoje spoštovanje in ljubezen. Naj v miru počiva blagi pokojnik in naj vživa plačilo za vsa svoja blaga in plemenita dela! Lahka mu žemljica! Ij »Divji lovec«. K. s. izobraževalno društvo Vič - Glince priredi v nedeljo dne 27. t. m. veselico, na kateri nastopa domači pevski zbor z izbranim sporedom. Uprizori se na- rodna igra v štirih dejanjih, s petjem: »Divji Lovec«, spisal Fr. Fi n ž g a r. Vstopnina: I. sedež 1 K; II. sedež 60 v; III. sedež 40 v; stojišča 20 v. — Ker je imelo društvo veliko truda in znatne izdatke za uprizoritev te igre, želi da bi se bratska društva in prijatelji društva prav številno odzvali povabilu. Veselica se uprizori vnalaščzato prirejenem salonu g. Janko Travna na Glin-c a h . — K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Ij Ljubljansko učiteljsko društvo (slovensko) je imelo v sredo svoj redni mesečni sestanek v hotelu »Ilirija" z običajnim predavanjem. Na sporedu je bilo predavanje o novem učnem redu, v katerem se bo obširno razpravljalo na letošnji giavni skupščini slov. učiteljske zveze. Stavila sta se dva predloga: 1. ljubljansko učiteljsko društvo stavi na deželno učiteljsko društvo predlog, naj to posreduje, da se obdrže z ozirom na slab gmotni položaj učiteljstva posebne ure, katere odpravlja novi učni red. 2. Deželno učiteljsko drnštvo naj pri ministrstvu izposljuje, da se skliče etiketa za revizijo in izboljšanje učnega r e d a. Ta enketa naj bi se sestavila iz ljudsko-šolskih učiteljev. Navzoči dež. šolski nadzornik g. Leveč pravi, da se je o tem že pri dež. šolskem svetu razmišljalo, ter da se bodo pozvali v enketo okr. šol. nadzorniki. Mnenje učiteljstva je, da so pri načrtu za izboljšanje učnega reda merodajni izključno le ljudskošolski učitelji, ker bi se okrajni šolski nadzorniki ozirali le na direktive »od zgoraj". Sestanka se je udeležilo primerno število ljubljanskega učiteljstva obeh spolov. lj Tamburaši „Granlčarji" imajo danes zvečer zadnji koncert v vinski kleti hotela »Union". li Mesto denarja — listine. Dne 22. t. m. je bila ukradena v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah krošnjarju Matiji Zelkotu iz Črnomlja listnica, v kateri je imel potni list krošnjarsko knjigo in sliko nekega domobranskega narednika. Tat, ki jo je popihal baje proti Trstu, je najbrž mislil, da je v listnici denar. Ij S tira je skočil v sredo zvečer vlak na Vrhniki. Nesreča se pri tetn ni zgodila nobena. Ob treh zjutraj je šel tja pomočiti vlak. lj Nesreča. V sredo zjutraj so vlekli v Zabkarjevi tovarni z granikom težko traverzo. Pri tem se je pretrgala veriga in traverza je padla delavcu Ivanu Friškovcu in vajencu F. Strusu na noge ter ju tako poškodovala, da so oba prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Ljubezniva hčerka. V ponedeljek zvečer je spremil čevljarski pomočnik Franc Vidmar svojo dekle, ki je delavka v tobačni tovarni, do njenega doma. Ko sta prišla do hiše, sta našla zaklenjena vrata. Vidmar jc pa po njih toliko časa razbijal, da jih je delav-kin oče odprl. Tu se je pa Vidmar spustil v njega in ga podrl. Vidmar in ljubica sta skočila preko njega v stanovanje in se zaklenila. Oče je pa moral za isto noč poiskati drugo prenočišče. lj Prijeten gost. Sinoči je prišel v neko gostilno na Poljanski cesti neki gost, ki je pričel takoj z drugimi gosti prepir. Tudi je obljubil nekemu klavcu, da mora biti do zjutraj mrtev. Nato je pa pričel razbijati, premetavati stole in mize pobijati vrčke in šipe, tako dolgo, da je prišel policijski stražnik, ki je nevarnega gosta odpeljal v »špehkamro«. Ij Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 18 Slovencev, 12 Dalmatincev in 20 Poljakov. lj Izgubljen je briljant, vreden 240 K. Kdor ga je našel, naj ga odda na policiji. lj Za izseljence. Ker izseljevanje v južno zapadno Afriko vedno bolj narašča, je izdala nemška vlada naredbe, ki prepovedujejo naseljevanje v te dežele in sicer: onim, ki se ne morejo zadostno izkazati s čim bodo sebe in svojo družino preživljali, nečistim in onim, ki so nevarni za tamošnji javni mir in red. Ij V korist koroškim Slovencem, pravzaprav v korist novoustanovljenemu dobrodelnemu društvu »Drava", priredi ljubljanski »Sokol" v nedeljo, dne 24. junija, v Ljubljani veliko kresno veselico na način velike ljudske veselice, kakor se je vršila pred par leti v Ljubljani ob vsesokolskem letu. lj Oko mu je izbil. Danes ponoči je nastal v neki gostilni na Glincah med kleparskim pomočnikom Francem Grodišarjem in mesarskim pomočnikom Francem Makovcem prepir, kateri je končal s tem, da sta pomočnika skočila skupaj in je udaril Gradišar svojega nasprotnika z vrčkom po levem očesu, katerega mu je izbil. Grodišar je potem pripeljal Makovca sam v Ljubljano k g. dr. Dol-šaku, kateri ga je obvezal, potem pa poslal v deželno bolnišnico. Ij Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni vinski kleti, bo jutri od 8, —10. ure zvečer. Dospelo je nekaj novih vinskih uzorcev. lj Divji petelin v Tivolskem gozdu. Te dni je g. K 1 o p č a r iz Sp. Šiške ustrelil v tivolskem gozdu divjega petelina. Divji petelin ni bil v tem gozdu ustreljen že 8 let. Ij Gospodična izsledila goljufa. Iz občinstva se nam piše: Vsa pohvala naj gre vrli gospici Frančiški K 1 u n o v i v Bohoričevi ulici za njeno hrabrost, ker sc je potrudila v petek zvečer 18. t. m. zasačiti napačnega mestnega uradnika in ga spraviti v policijski zapor. S tem ie prihranila mestni policiji mnogo truda in pa odvrnila še več goljufije katero bi še bil hudobnež dalje izvrševal. Ij Soc. demokrat laže. Soc. dem. so kakor znano, grdo pogoreli s štrajkom pri Kozlerju. Da bi pa krivdo odvrnili od sebe, so pričeli agitirati z bojkotom proti Kozler-jevemu pivu. Vedo pa dobro, da tudi tu ne bodo nič opravili; zato trosijo po Ljubljani govorice, da je Kozler te dni povabil kršč. soc. delavske voditelje k sebi na pojedino in pijačo in jih prosil, da delajo proti bojkotu njegovega piva. Voditeljev i Ia Kristan, Čobal, Linhart itd. kršč. soc. delavstvo ne pozna. Kar je pa mož, ki sodelujejo pri delavski organizaciji — dr. Krek, Moškerc, Gostinčar, Čatar, Jeriha — so sami abstinentje, torej odločni zagovorniki bojkota vsakemu pivu, vinu in žganju. Kristan, Kordelič in Tokan agitirajte za »Abstinenta", pa bo rešeno tudi bojkotno vprašanje! Književnost m umetnost. * Henrik Ibsen umrl. Največji norveški pesnik in pisatelj Henrik Ibsen je v sredo ob pol 3. uri umrl. Henrik Ibsen je bil rojen 28. marca 1. 1828. v Skienu. * Zora, glasilo katoliško-narodnega di-jaštva. Vsebina: Jos. Prevrat: Srednja šola in srednješolsko dijaštvo. (Konec.) * * * In hoc signo. Zorislav: »Krst pri Savici« v pogledu na celotnost Prešernovih poezij. (Dalje.) I. P.: Misli in sveti. Jelin: Slika. M. B-č: I. mednarodni dijaški kongres v Milanu. * * * Naša vzgoja. Glasnik: Umrl je. — Poročil se je. Listek : Lažiradikalci. — Cand. med. Marko Iza-kovič umrl. Ženske in obrtne šole. — Nemška visoka šola v Trstu. — Vseučilišče v Čer-novicah. — »Ljudsko društvo za katolike v Italiji.« — Na platnicah: Dijaška priloga. — Listnica uredništva. — Velik hudomušnež. — Upravništvo. * Himno Konštantina XII. so našli v Atenah med starimi rokopisi. Poleg je tudi melodija, ki je spočetka slična angležki himni. Rokopis je iz leta 1450 in obseza 422 listov. V njem je vsa liturgija in mnogo raznih cerkvenih pesmi. * Odkritje spomenika francoskega pisate-ijaDumaja, ml., se bo vršilo letos 12. junija v Parizu. Črnogorski Izseljenci. 22. t. m. smo poročali, da jc velika množica črnogorskih izseljencev, ki jih je ameriška vlada poslala nazaj v Evropo, napadla urade prevoznega parobroda društva »Austro-Americana« in pobila nekaj šip. Zgodovina teh vednih izseljencev ne kaže vlade kneza Ni-kite v posebno lepi luči. Že pred letom so tržaški listi razkrivali več umazanosti, ki so jih glede izseljencev storile črnogorske oblasti, pa vsemu nismo hoteli verjeti, ker je bilo prehudo. Sedaj pa je menda vendarle marsikaj »gnjilega v kraljevini Danski«. »Sole«, ki je informirana od samih Črnogorcev, ki so več časa bivali na kneževem dvorcu, pojasnjuje stvar sledeče: Črnogorski knez Nikita že delj časa podpira izselniško gibanje, ker mu je donašalo obilo dohodkov. On namreč dobiva 10 odstotkov vseh denarnih pošiljatev iz Amerike. To je namenjeno za kneževo civilno listo. Vrhu tega mu pripada 225.000 fl. davka na leto, ki ga plačuje vsaka rodbina na Črnogorskem po 5 f. na leto za vsakega člana, ki biva v Ameriki. Ta davek na bedo narodovo je bil večjidel namenjen za vzdrževanje knje-žjega dvorca. Toda izseljencev je bilo konečno leto za letom tako ogromno število, da je javno mnenje prisililo črnogorsko kneževo vlado, da je jel gibanju stavljati meje. V siromašni Črnigori pojema vse, ker so vsi čvrsti mladeniči v Ameriki in doma ni nikogar, ki bi služil kruh in delal na domači zemlji. Posebno škodljivo je izselniško gibanje za črnogorsko armado, kajti vse, kar je mlado in zdravo, sili preko morja v obljubljeno deželo, najrajši še predno je treba iti v vojake. Knez Nikita je sedaj poizkušal, diplomatskim potom seveda, pregovoriti vlado Zjedinjenih držav, naj črnogorske izseljence pošilja nazaj v domovino. Amerikanci pa tega meninič tebinič niso storili, ampak čisto zakonito le v slučaju, če izseljenci niso zadostili trem zahtevam, ki jih stavlja tozadevni ameriški zakon. Ti so: Izseljenec mora imeti vsaj 10 dolarjev premoženja, mora biti priporočen kakšnemu prijatelju ali sorodniku, ki ga v slučaju brezdelja podpira in ne sme imeti službe naprej preskrbljene, ker to škoduje domačemu ameriškemu delavcu. Črnogorska vlada ima v Nevv Jorku več zaupnikov in agentov, med temi sta neki Z o 11 i in T o m a n o v i c h. Ta dva sta ovadila ameriški vladi, da Črnogorci pridejo v Ameriko na kontraktno delo in oblasti so izseljence poslale nazaj. Sedaj begajo ti izseljenci po Trstu. »Austro-Ameri-cana« ni primorana vrniti jim voznine, ker vozna pogodba to določa lc v slučaju, čc ameriške oblasti zavrnejo izseljence le iz zdravstvenih ozirov. Parobrodna družba jc Črnogorcem izplačala vsakemu po 90 gld. odškodnine. Izseljenci bi hoteli ves denar, kar pa ne more biti, ker ima družba žc sedaj, ko še ni vseh zavrnjenih izseljencev nazaj, 300.000 K škode. Knez Nikita bo pa vzlic temu še dalje premišljeval o velikih strategiških problemih, ki jih misli izvršiti na ramenih svojega siromašnega ljudstva. Slovan gori ali doli — lepe tc razmere niso! Iz slovanskega sveta. sl Ruski umetnici v Zagrebu. V soboto je nastopilo v dvorani glasbenega društva dvoje ruskih umetnic iz Peterburga in sicer Vera Černecka, virtuozinja na klavirju in primadona peterburške carske opere N a d e ž d a Černecka. Obe sta svetovnoznani umetnici in sta želi v Zagrebu burno pohvalo. sl Druga jugoslovanska razstava. Bolgarski knez Ferdinand je sklenil prepustiti v prirejenje razstave svojo jahalno šolo. Tako je odstranjena glavna zapreka. V Sofiji ni bilo namreč mogoče najti primernega prostora. sl Mažarski časnikarji v Belgradu. Na poziv za obisk srbskih novinarjev je odgovoril v imenu mažarskih književnikov član velikaške zbornice in predsednik „Othona". Jena Rakoši sledeče: „Upravni odbor „Othona" prejema poziv z navdušenjem in pošilja pozdrave srbskim drugovom. Jene Rakoši." V Belgrad pride predsednik „Othona",cel upravni odbor (14 članov) in zastopniki vseh peštan-skih listov. Srbi so odbrali za vzprejem mažarskih časnikarjev poseben odbor. sl Mažarska slikarska razstava v Belgradu. Društvo mažarskih umetnikov „Nem-zeti Salon" je nameravalo prirediti v Belgradu razstavo slik o Binkoštih. Zdaj je odložena ta razstava na jesen. Razne stvari. Najnovejše. Vihar je opustošil severni del otoka Majorka. Škoda je zelo velika. R i g o J a n c s i umrl. Iz Budimpešte poročajo, da jc v New Yorku umrl cigan Janez Rigo, ki je svoječasno odvedel princezinjo Chimay. Zadnji čas je bil v bolnici in je živel v zelo slabih razmerah. Zdravje svetega očeta. »Oss.er-vatore Romano« poroča, da e sv. oče popolnoma ozdravel. Pričel se je že pečati z rednimi posli. Z mrtvim poročena. K praški policiji je prišla te dni neka žena, ki se je pritožila, da ji je ušel mož. Vzroka temu ni vedela. Trdila je, da sta živela z možem v zadovoljstvu in bila poročena po zimi. Policija je pisala takoj v njegov rojstni kraj po potrebne dokumente, a oblasti so odgovorile, da je dotičnik že pred 12 leti umrl. Policija misli, da je žena žrtva kakega goljufa, ki se je poročil z dokumenti nekega druzega. Ženska volilna pravica na Angležkein. Iz Londona poročajo: Ministerski predsednik Sir Henry Campbell-Bannerman je sprejel 19. maja deputacijo žensk, ki mu je predložila svoje želje za žensko volilno pravicov Angliji. Šei kabineta ni obljubil ničesar definitivnega in je tolažil deputacijo z bodočnostjo. Ženske so pa spremljale odgovor z dolgotrajajočim in jeznim žvižganjem. Truplo v kovčegu. Čudno najdenje mrtvega trupla v kovčegu v Frankfurtu, sc je pojasnilo. Umorjena je 741etna Marija Vogl, doma iz Amerike, morilec je pa trgovec s hišno opravo Viljem Meyer. Zadnji potuje s svojo zaročenko na parniku »Graf NValdersee« v Ameriko. Oblasti so v Nev Jorku posredovale da ga ob prihodu primejo in odpošljejo nazaj v zapor. Zdravniško fakulteto osnujejo Turki v Solunu. Prostora bo imelo na njem 100—120 dijakov. Poneverjenje pri okrožni blagajni. Uradnik okrožne blagajne obrtne zadruge v Pre-šovu, Gjuro Csongradi je poneveril 4000 kron in pobegnil. Nesreče po ameriških železnicah. Tekom oktobra novembra in decembra je trčilo na ameriških železnicah 2077 vlakov in iz tira jih je skočilo 1645. Ob življenje je prišlo 1109 ljudi in drugih 17.118 ie bilo ranjenih. Materialna škoda znaša sama 15,000.000 kron. Vsega je kriva zanikernost uradnikov in tudi to, da zavzemajo zelo važna mesta malo ali nič izučeni ljudje. Skrivnostno odvedenje. Iz Peterburga se poroča: Delavski vodja Ušakov je sedel v neki prodajalni sredi mesta pri svojih prijateljih. Nenadoma je stopil v sobo neki človek in mu rekel, da ga na ulici nekdo pričakuje. Ušakov je šel takoj na ulico, kjer ga je prijel neki policijski častnik, ga šiloma spravil v voz in se ž njim odpeljal. Zaveze v vozu so bile spuščene tako, da se ni videlo, kod se vozijo. Na neki mali železniški postaji so stopili vvlak. Drugo jutro so prišli v neki kraj, ki je bil Ušaku neznan. Tam so Ušaka zaprli, in ko je poskusil uiti, so ga stepli in vrgli v ječo nazaj. Nazadnje se jc Ušaku beg posrečil. Ušakov trdi, da so bili njegovi preganjalci revolucionarji. Shakespeare ali Bacon? V ameriški državi Indiana jc prinesel »Srni« edini tamošnji list kritiko o Shakespearjevem »Hamletu«, ki ga je uprizorilo neko potovalno društvo igralcev. Kritika je taka: »Mr. Walkcr Whiteride in njegovo društvo je vprizorilo »Hamleta«. To je bil velik družbinski dogodek, in vsa elita našega kraja je bila navzoča. Dolgo se je o tem razpravljalo, če je spisal dela, ki se pri- pisujejo Shakespearju, Bacon ali res ShaKes-pear. Zdaj je na to vprašanje lahko odgovoriti. Treba je samo odpreti grobove obeh pisateljev in tisti, ki se je sinoč v grobu obrnil, je avtor. Hišo, ki bo zdaj najvišja na svetu, zida v Nev Jorku društvo »Singer Manufakturing«. Visoka bo 182 m in imela 40 nadstropij. Čevljarji proti vlečkam. Nemški čevljarji nastopijo proti nošenju vlečk po ulicah. Zato imajo zelo pameten vzrok. Ko bodo vle-čke odstranjene, bodo dame mnogo bolj pazile na svoje obuvalo in ne bodo nosile za-krpanih črevljev. Ogorčenje v Rimu. Iz Rima poročajo: V umetniških krogih v Rimu vlada veliko ogorčenje. Občinski svet je sklenil podreti poslopje Palazzo di Vcnezia, ki je v umetniškem oziru eno izmed prvih. Podreti hočejo to palačo zato, da se bo videl veliki spomenik kralja Viktorja Emanuela tudi s trga. V tej palači stanuje sedaj tudi avstro-ogrsko poslanstvo pri Vatikanu. Drugi sklep je pa za zidanje dela parka poslopja Villa Borghese, kjer nameravajo zgraditi gospodarski zavod. Zato je po umetniških krogih vse ogorčeno. Ustanova za sleparje pri igrah. Iz Nev Jorka poročajo: Znani bogataš Daly, ki je umrl koncem aprila, je zapustil 1,000.000 dolarjev ustanove v podporo tistim igravcem, ki so pji igrah goljufali in bili potem zato sodnijsko kaznovani. Ko zapuste ječo, imajo pravico do te ustanove. Telefonska in brzojavna poročila. KANDIDATURA DR. ANTONA KOROŠCA. Mozirje, 25. maja. Dne 24. t. m. po rani maši je imel g. dr. Korošec v Nazarjah volilni shod, kateremu je predsedoval mozir-ski župan. Navzočih čez 150 mož. Program, katerega je razvijal g. dr. Korošec, je bil navdušeno sprejet. Nato je priporočal g. Turn-šek st. dr. Korošca za kandidata, kar je bilo enoglasno iu navdušeno sprejeto. Ljubno, 25. maja. Po pozni maši je včeraj imel tukaj kandidat za V. kurijo, g. dr. Korošec, zelo dobro obiskan volilni shod, katerega so se udeležili volilci iz Gornje Grada,, Luč, Sv. Frančiška, Noveštifte itd. Govor kandidata je žel splošno odobravanje. Na predlog župana trga Ljubno je bila kandidatura g. dr. Korošca soglasno in navdušeno sprejeta. Cela Savinska dolina stoji trdno in neomajeno za dr. Korošca! KONČANA DEBATA O IZJAVI MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA. Dunaj. 25. maja. V današnji seji drž. zbora je odgovarjal ministerski predsednik na interpelacijo Kratochvvillovo, da vlada po volitvi v delegacijo nikakor ne namerava odgo-diti sedanjega državnega zbora in da tudi nikakor ne namerava zavleči ali preprečiti posvetovanja o obrtni reformi. Vlada bo storila vse, da omogoči to posvetovanje. Nato je zbornica nadaljevala debato o izjavi ministerskega predsednika glede volilne reforme. Mla-dočeh Stransky je izjavljal, da je ministerski predsednik rekel, da spoštuje vsako narodnost, kako je pa to, da je vlada volilna okrožja tako preredila, da pride na 41.000 Nemcev, 40.000 Italijanov, 16.000 Rumunov, 54.000 Poljakov, 53.000 Jugoslovanov, en mandat in še le na 57.000 Čehov en mandat. Čehi ne morejo sami pomagati pri takem izražanju o češki manjvrednosti in ne morejo taki manjvrednosti sami pritrditi. Dunaj, 25. maja. Za Stranskym je govoril Breiter, nakar je bila debata o izjavi ministerskega predsednika sklenjena, ker so vsi govorniki opustili izvolitev glavnih govornikov. Zbornica je s 117 proti 26 glasovom odklonila Steinov predlog za ločitev Ogrske od Avstrije ter je prešla na dnevni red: drugo branje zakona o vojaških taksah. Poročal je Hoffmann Wellenhof. Nato je zbornica prekinila sejo. Ob polu 3. uri popoldne bo zopet seja. Dnevni red: Volitev v delegacijo. »Slovanska zveza« bo v delegacijo poslala dr. Šu-steršiča. O delegatu za Dalmacijo dopoldne še ni bilo rešeno vprašanje. Kandidata sta B i a n k i n i in V u k o v i č. Ker pa je Bian-kini izjavil, da ne sprejme izvolitve, bo skoro gotovo izvoljen Vukovič. SKLICANJE DELEGACIJ. Dunaj, 25. maja. Cesarska ročna pisma, s katerimi se skličeta delegaciji na Dunaj za dne 9. junija t. 1., bodo objavljena v »Wiener Zeitungi«prihodnjo nedeljo. VOLILNA REFORMA. D u n a j, 25. maja. Mladočeški klub je imel sejo ter je odobril dr. Pacakovo izjavo ministerskemu predsedniku, da je sedanja volilna reforma za Cehe nesprejemljiva. Klub izjavlja, da stoji na stališču splošne in enake volilne pravice, zahteva pa v predlogi o volilni reformi remedur, sicer bi moral glasovati proti. Dunaj, 25. maja. Ministerski predsednik je sprejel danes odposlanstvo trgovskih zbornic. Odposlanstvo je prosilo nimister-skega predsednika naj bodo trgovske zbornice zastopane v gosposki zbornici. D u n a j, 25. maja. Dr. Rizzi in Benussi sta bila danes pri ministerskem predsedniku zastopat italijanske zahteve. Ministerski predsednik je Izjavil, da bo v današnji seji odseka za volilno reformo podal svoje predloge za kompromis. Izjavil je, da je zato, da Italijani dobe še dva mandata, ne pa še, na katero deželo se razdelita. Rizzi je izrekel željo, naj se ta dva nova italijanska mandata dasta Primorski. Dunaj, 25. maja. Vse vesti, da je cesar bolehen, so neresnične. Cesar je odpotoval iz Budimpešte na Dunaj radi političnega položaja. VVeckerle in Hohenlohe se še vedno nista sporazumela in položaj v avstrijskem drž. zboru je postal težaven. L v o v , 25. maja. Poljski socialistiški kongres se je izjavil, da se prične poljedelski štrajk, ako nc bo rešena volilna reforma. KOLOGRADITELJSKA STAVKA V ZAGREBU. Zagreb, 25. maja. Kolograditeljski pomočniki so mojstrom podali svoje zahteve in bodo v ponedeljek pričeli stavkati, ako se zahtevam ne ugodi. Pomočniki te stroke naj ne hodijo c Zagreb. ŠEF NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA. NA DUNAJU. Dunaj, 25. maja. Cesar je danes sprejel v avdijenci šefa nemškega generalnega štaba na Dunaju Moltkeja. TELEFON TRST-ISTRA. Trst, 25. maja. Trgovsko ministerstvo je pripravljeno vpeljati telefonsko zvezo med Trstom in istrskimi mesti, če interesenti prispevajo s 30%. POSLANCI V TRSTU. Trst, 25. maja. Pododsek proračunskega odseka odpotuje danes z Dunaja v Trst, da si ogleda pristaniška dela. POLITIČNE PRAVDE NA OGRSKEM USTAVLJENE. Budimpešta, 25. maja. Drž. pravd-ništvo v Budimpešti je zaukazalo, da se ustavijo vse politične pravde; istočasno je odredilo, da se časopisom povrnejo zaplenjeni listi. POLONYI OBOLEL. Budimpešta, 25. maja. Ogrski pravosodni minister Pololnyi je obolel na slepem črevesu. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 25. maja. Danes je ogrski državni razpravljal o veljavnosti mandatov Jutri bo volitev predsedstva. NADVOJVODA OBOLEL. Dunaj, 25. maja. Najmlajši sin nadvojvode Otona nadvojvoda Maks je nevarno obolel na ošpicah. STRELA NA VOJAŠKIH VAJAH. D u b r o v ni k , 25. maja. Na vojaški vaji je strela ubila poročnika Schoberta iz Gorice in nekega vojaka. STAVKA NA REKI. Reka, 25. maja. Stavka zidarjev na Reki je končana. Ugodeno je vsem važnejšim zahtevam zidarjev. POROKA ŠPANSKEGA KRALJA. Madrid, 25. maja. Oficijelne slavnosti povodom poroke kralja Alfonsa so se pričele včeraj. Danes se je kralj sešel v Irunu s svojo nevesto princezinjo Eno Batemberško. Od tam so odpotovali v Pardo, kamor pridejo ob 7. uri zvečer. AMNESTIJA. Petrograd, 25. maja. List »Rieč« poroča, da se je minister notranjih stvari izjavil, da bo dne 27. t. m. brezpogojno pomiloščen en del političnih vjetnikov. ADMIRAL ROZDESTVENSKI VPO-KOJEN. Petrograd, 25. maa. Načelnik generalnega štaba vojne mornarice, admiral Ro-ždestvenski je bil na lastno prošnjo vpokojen. Roždestvenski še ni okreval od ran, ki jih je zadobil v pomorski bitk! pri Tsušlmi. HUDE ŽENSKE. Odesa, 25. maja. 300 žen ruskih rezervistov je bombardiralo mestno hišo s kamni, ker niso dobile več podpor. JAPONSKO BRODOVJE. T o k i o , 25. maja. Japonsko brodovje pod Togovim poveljstvom obišče angleške luke šele drugo leto. ITALIJANI V MALI AZIJI. R i m , 23. maja. Italijanska ekspediclja je šla v Aanatolljo, da proučuje trgovska pota v Orient. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 786*0 mm Čt. apa-i.v.nja 9. »več. 735 9 Stanj. barometra T mm 7. «jutr. 2. pop. 7363 735 2 Srednja včera. Temperatur. po C.lcijD 16-3 12.0 24 7 VotrOTi sl. svzh. sr. jvzh. H.bs jasno Hi 00 sk. jasno Sn)« temp. 16 9°, norm 151°. Tužnim srcem naznanjamo vsem „„ sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljub-ljena soproga, oziroma mati in sestra, gospa Rozalija Zupan roj. Kreč soproga usnjarja danes, dne 23. maja 1.1. ob pol 7. uri popoldne v 36. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previ-dena s svetotajstvi za umirajoče, blaženo v Gospodu zaspala. Zemski ostanki nepozabne pokoj-nice se preneso v petek, dne 25. maja ob pol 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše-zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi. Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo. 1183 Pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. V Kranju, dne 23. maja 1906. Ivan Zupan, soprog. — Anica in Ida, hčeri. — Maks Kreč, brat Stanovanja s tremi, oziroma z dvema sobama in vsemi pritiklinami se oddajo za avgust termin. Kje, pove upravništvo. 1145 3-2 Razglas. V konkurzno maso M. ŽARGI, bivše trgovke v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2, spadajoča še preostala iz m a n u f a k t u r n e ga, p o z a m e n t e r i j s k e g a in druzega enakega blaga obstoječa zaloga v sodno inventirani cenilni vrednosti v približnem znesku po 3980 K z besedo tri tisoč devetsto osemdeset kron proda se en blok vsled sklepa upniškega odbora z dne 22. maja 1906 najvišjemu ponudniku proti temu, da plača kupnino takoj in blago takoj odstrani. Proda se tudi štacunska oprava v cenilni vrednosti 200 K. Konkurzna masa ne jamči niti za kvantiteto niti za kvaliteto blaga. Pismene oferte, opremljene z 10% (deset) varščine poslati je podpisanemu upravitelju konkurzne mase do vStetega dne 2. junija 1906. Na kasneje došle oferte se ne bode oziralo. Vsak oferent vezan je svojo oferto poslati do vštetega 10. junija 1906 in se ga smatra sporazumnim z vsemi določili tega razglasa, kakor hitro oferto upošlje. Upravitelj konkurzne mase pridržuje si po dogovoru z upniškim odborom pravico, odločiti, koji ofert se sprejme in sicer ne glede na visočino ponujenega zneska. Reflektanti morajo prepis inventurnega zapisnika pregledati med navadnimi uradnimi urami, to je od 8.—12. dop. in 2.-6. pop. v pisarni predpisanega upravitelja konkurzne mase, kakor se jim tudi na zahtevo od uradniškega osobja upravitelja raz-kaže skladišče kridatarinje. V Ljubljani, dne 23. maja 1906. US3 Upravitelj konkurzne mase: Advokat dr. I. M. Hribar. 1 -1 1291 14? »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic valut, novcev in devic. Promese izdaje k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital 1 2,000.000Rezervni zaklad K 200.000*- tfftmenjsTR 1» ektkoniptaje Dftje predujsne na rredn->«tne papirje. Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje arefike proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vinkulule In rlevlnknlulo voliBke Sonltnlnske k.nvcljo, K.fcomo« ' f/i > »N a M (n ■O 3 ♦J C M ja m ki m V, O C • O C/) _o JV «B a a M X c- H v a o a JO M M cr Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalel so izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo UradnlSkegu društvu na Dunaju, Wlppling;er-strasse 25. 720 39-21 „ A n d r o p o.g o n " (Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki za brani Izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno Je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. w r Glavna zaloga in razpošiljate? v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. V zalogi imajo tudi gg. U. pl. Trnkoczy ln Anton Kane v Ljubljani, M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu. 873 62-6 ▲TA Al nri MlCir ■ nOII^DA ZDRUŽENIH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠKI ULLNI9IIA UnU^Dfl TRG v Ljubljani, telef št. 163. = priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. — Zaloga V Spodnji Šiški telefona štev. 187. 990 160 - 10 Borzna poročila. ,Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajsko borze 23. maja 1906. Soloibenl papirji. 4*/, majeva renta...... 4*/, srebrna renta..... 4'/, avstrijska kronska renta . 4*/, , zlata renta . . . 4•/, ogrska kronska , . . . 4 •/. , zlata , . . . 4•/. posojilo dežele Kranjske . posojila mesta Spije t . . 4 «/,•/. , . Zader . . 41/,"/. bosn -herc. iel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . . 4*/. , , , i. o. . . 4 Vi'/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/. pešt. kom. k. o. z 10•/. pr. i1/,*/, zast. pisma Innerst. hr. . 41/«*/. „ , ogr. cen. dež. hr. 4'/.'/. » n , hip- banko. 4*/»*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4*/»*/• obl- češke ind. banke . . 4•/, prior. Trst-Poreč lok. . . 4•/, prior. dol. žel...... 3•/. , juž. žel. kup. '/i1/, • • 41/«"/. avstr. pos. za žel. p. o. Br e i k e. Srečke od 1.1860'/,..... . , , 1864 ...... „ tizske....... „ tem. kreditne I. emisije . n • »."•»• , ogr. hip. banke . . . . B srbske i frs. 100 — . . , turške....... Basilika srečke . . . Kreditne > ■ . . Inomoške , . . . Krakovske » . . . Ljubljanske , . . . Avstr. rud. križa , ... Ogr. , , . . . Rudolfovo , . . . Salcburske , . . . Dunajske kom. , ... D ein I • a. Južne železnice....... Državne železnice...... Avstr. ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke .... Ogrske , , . . . . Zivnostenskc ..... Premogokop v Mostu (Brtix) . Alpinske montan...... Praške žel. indr. družbe . . . Rima-Mur4nyi....... Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. druibe . . Češke sladkorne družbe . . . Taliti. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Severeigns........ Marke......... Laški bankovci...... Rublji.......... Dolarji.......... Dem 81**0 9960 99 80 99 50 99-70 99 80 100— 118- 11820 95 50 95-70 114 20 114-40 9920 100-20 100-50 101-80 99-70 10070 100-65 101-50 99-75 10020 99-80 100-30 10040 101-50 105 60 106 60 10020 101-20 100 — 10020 100— 100-25 100— 101— 100-50 101-50 99-90 99 50 100— 317- 319 — 100-45 101-46 200— 202— 283— 285— 156 25 158 25 290'— 298-50 290 50 300-50 262— 268— 100 — 108-90 153 50 164 50 22 75 24-75 468— 478— 78— 84— 90- 94— 58 — 64— 49- 60-75 30 70 32 70 67- 62— 68— 73— 620— 529-50 133-75 13475 677-25 678 25 1670— 1681 — 6:5— 676— 815— 816— 242— 243 - 656— 657 — 573-75 574-75 2741 — 2750"— 575-50 676-50 276— 278 50 605'-- 611- 151'— 191-60 11*34 11-38 1912 19-15 23-47 23-55 23-98 24'0o 11725 117-45 95 55 90-75 263— 264— 4-84 5 — Naznanilo In priporočilo. Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem se v kratkem naselil v Šoštanju na Dolenjskem, kjer sprejemam vsa v 1148 7—4 podobarsko stroko spadajoča naročilaj bodisi v marmorju in lesu. Zagotavljajoč vsakomur najtočnejšo postrežbo se priporočam v prav obilna naročila ter beležim velespoštovanjem Anton Štefic, podobar Boštanj, p. Radna p. Sevnici. priporoča raznovrstne SKS* vi z i t n i c e po nizki ceni. Iščem nas 3-3 poslovodja za trgovino z vsakovrstnim blagom in gostilno, nahajajočo se v Bregani blizu Jesenic n. S. na Dolenjskem. Reflektant mora biti oženjen brez otrok. — Pismene in ustmene ponudbe naj se pošiljajo na gosp. Eduard Presečky, trgovec Samobor, Hrvatska. Fr. Fdlntov MS? Trnovske ulice 6 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje 1060 usRakourstne obleke55 posebno talarjev, površnikov, sl. p. n. občinstvu pa priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode In defl(e po najnovejšem kroju, natančno po meri. — Prosim preč. duhovščino, da me blagovolijo počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Obenem si dovoljujem opozarjati preč. duhovščino na deželi, da bom v prihodnjih dneh potoval po raznih krajih Kranjske ter si usojal sprejemati naročila. Zunanja naročila točna. Cenrprimernoni ko 8 „Katoliška Bukvama" v Ljubljani priporoča župnim uradom v nabavo ob priliki kanoničnih vizitacij, birmo vanj itd.: Missale Romanum a) za kapele in manjše cerkve: Kron Oblika male četvorke. Velikost 30X22 i/2 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo in zlatim križem.....25 80 isto z zlato „ „ „ „ . . .* . 27 50 Oblika četvorke. Velikost 31X22 1/2 cm. Črna vezava z rdečo obrezo..........................32 40 isto z zlato „ .............34 80 bogato in fino pozlačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 42'— isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 4920 isto z drugobarvanimi vložki..........54 — b) za večje cerkve: Oblika velike četvorke. Velikost 34x25 cm. V črni vezavi z rdečo obrezo...........35 50 „ zlato „ ...........38-— bogato in fino pozačene platnice v svitlo-rdečem šagrinu 50'— isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 53-— isto z drugobarvanimi vložki...........54 — Oblika male pole. Velikost 36x25 cm. Črna vezava z rdečo obrezo.............43 20 isto z zlato ...............44-40 bogato in fino pozJačene platnice v svitlo - rdečem šagrinu 52 80 isto v črešnjevo-rdeči ali olivkasto-zeleni teletnini . . . 57 60 isto z drugobarvanimi vložki...........60 — Preces ante et post missam pro opportunitate sacer-v dotis dicende. Oblika četvorke. Za zakristijo mesto tabel 271/2X20 cm vezano z zlatim križem na platnicah . . . 3 84 Ritus benedietionis et impositionis primarii lapidis pro ecclesia aedificanda, consecrationis ecclesiae et altarium et benedietionis signi vel campanae ex ponti-ficali romano depromptus. Vezano. . . . •.....276 Benedictionale Romanum sive sacrae Benedictiones ex Rituali Romano ac ex Missali necnon Pontificali Romano excerptae. Vezano..............3 75 Epistolae et Evangelia totius anni secundum Missale Romanum etc. 36x25 cm. Rdeč šagrin, zlata obreza . . 3360 Graduale de tempore et de Sanotis juxta ritum sanetae Romanae eccl. Cum cantu. Črni tisek vezano . 5 28 Isto rdeč in črni tisek............768 Pontificale Romanum summorum pontificum etc. Sine cantu eleg. vezano . ..............9 72 Isto cum cantu eleg. vezano..........15 60 Kanon table krasno izdelane pod celuloidom se rabijo brez okvirja in se brez škode snažijo in umivajo; v velikosti 39X241/2 cm (stranske 14x24 i/2 cm). Cena cele garniture 16-70 Isto v velikosti 40x27 i/2 cm (stranske 16x27 i/2 cm). Cena cele garniture..............16 — Missae pro defunetis. Oblika četvorke 31X22 1/2 cm platno, rdeča obreza usnje, zlata „ Isto. Večja oblika 26X25 cm. Platno, rdeča obreza usnje, 826 „ zlata Dannerbauer-Pugnet, Praktisches GeschSfts-buch filr den Ourat-Clerus Oesterreichs. Vezano . . . Slika njega Svetosti svv Očeta Pija X. z jako ličnim Passe-partout robom, velikost 57X44i/2 cm, brez okvirja. . z lepim lesenim okvirjem in šipo......... Slika njega Prevzvišenosti kneza ln škofa ljubljanskega Dra Antona Bonaventure Jegllč-a v isti velikosti in slični izvršitvi................. z lepim lesenim okvirjem in šipo........ 24-- Otvoritev 6. moja. VINTGAR Restavracija JOS. ZUMER se priporoča častitim gostom letovičarjem, ob šolskih izletih, in sploh izletnikom. Z naravnim vinom, svežim pivom, okusnimi toplimi in mrzlimi jedili! Za zabavo je pijanino. Na razpolago lastni vozovi in konji. Večji obedi naj se izvolijo pravočasno naznaniti. 1031 i 8 949 9 se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. IV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singerce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov. SI Pozor Amerikanci! V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna 1M-JLS» j pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso ln kleti. Po leg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizvč na Opekarski cesti št. 36. 1019 8 1164 51-49 Samo 6 dni Havre - New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz m Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znano gostilne pri »Figovcu«. j^' Primerna birmanska darila 1118 g za deklice in dečke se dobe najboljše in najcenejše. Največja izbera konfekcije za gospode in dame po znižani ceni. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič Ljubljana, Mestni trg 5. I J