tsteai«! usfih lortsK, želru.k In soteofts. Vožtnlna ftiotami < ylw>>k ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN P \ ^ Ifrrti 1«t>t % nrwve8Ni» ji * M#Nf»4 Ora^lM* iUf. 17/1 - &*p»l »« ne vračajo. — Številka pri čekovnem ' ,«ud 11.953. — aterCka telefona 55X JtugtMflftl t* sa«/ Irt#* K 1». » M M* « «• « *«** ,et* K 50' mesečno K 20, za Inozemstvo . ^ #•*. - PtoC* ta toil »e * LJabUattL C.- r., :j,^gjcg:g;,ij'~agusasssr.^ca=;' > ..-■■» . ■ — •■—'■' -JV >p> LETO IV. LJUBLJANA, dne 27. avgusta 1921. \> ŠTEV. 89. Trgovci, industrfjalti in oni! Udeležile te Ljubljanskefla Velikega Semnja od 3. do 12. septembra. Politični pregled. Ko je bil sprejet ustavni zakon, je bilo pričakovati, da bo nastopilo v našem notranjepolitičnem življenju nekako izuiirjcnje in se bo začela kretati politika v mirnejše smeri. Ali s le, ki so vodile opozicijonalni boj, ■Sl' niso nikakor umirile ter z vsem povciarko.T. nadaljujejo svojo načelno kampanjo. Dočim imajo vladne stranki; bj-ezdvomno zaslugo, da so v pre-hocini dobi ustvarile najnujnejše prt d pogoj e državnega življenja, je danes podoba, da se že tvorijo obrisi novih političnih orijentacij in da bo v bližnji bodočnosti prišlo do večjih, morda ti;di načelnih izpreniemu. Ako samo motrimo razmere v svoji ožji domovini, vidimo, da živimo v važni razvojni dobi. Avtonomistično gibanje, ki je bilo v početku bolj kulturnega značaja, posega vedno bolj v politično >ivrenje in se pod njegovim vplivom porajajo nova gesla. Še bolj pa je razvit la pokret na FLvatskem. kjer je pod pritiskom razmer zavzel naravnost protidržaven značaj , tako da bo treba energičnih operacij on-dotnega javnega življenja, da ne pride do katastrofe. Glavni voditelji opozicije Protič, Trumbič in Radič so imeli nedavno važno politično posvetovanje, na katerem so premotrivali možnost politične koalicije opozicijonalnih strank. Vloga, ki jo igra Protič, ni povsem jasna, ker je na eni strani brezdvoni-no, da je radikalec z nebroj tihimi pristaši, dočim oficijelno stoji izven stranke in ima navidezno proste roke. Njegov koncept države je v veliki meri avtonomističnega značaja in pripoznava posameznim plemenom več samostojnega razmaha, kot so si ga upale ustvariti vladne stranke v ustavnem zakonu. V tem oziru se Froticu zelo približuje ludi Trumbič, ki je lako ostro napadal vladni ustavni načrt, tla je postala vsa jugosloven- ska javnost pozorna in je začela raz-motrivati njegova obširna izvajanja. Teoretično ima Trumbič brezdvomno prav, aii zdelo se nam je vedno, da je njegov nazor zaenkrat bil nepozaben in takorekoč premoderen, ker je premalo upošteval dejanske, prav nič zadovoljive razmere širom Jugoslavije, s tem, da je hotel statuirati absolutno enakopravnost vseh treh plemen. Vendar ni mogel nihče odrekavi Trumbiču globoke stvarnosti. O Radiču je težko danes povedati nekaj konkretnega, ker je stal ves čas ustavnega boja izven parlamenta je samo negiral, karkoli je prišlo iz Beograda. Radič je vodnik nezadovoljnih širokih hrvatskih mas, ki hočejo na strogo separatističnem temelju ustvariti kmetsko vlado. On je dobro razumel ves predvojni in medvojni razvoj hrvatskega kmetskega mišljenja in je našel popularno formulo za to javno razpoloženje. Pri lem pa je šel brezdvomno predaleč in se je podal skoro na utopistična pota. Kajti prepričani smo, da bi v slučaju popolne zmage Radičevstva v sedanji vsebini hrvatski narod ponovno padel pod madžarski in naj-brže tudi pod habsburški jarem. Vendar moramo gotove Radičeve cnuncijacije brezdvomno smatrati za demagoška opozicijonalna gesla, ki nimajo dobesednega pomena. Že konferenca s Protičem kaže, da Radič v načelu ne zanika Jugoslavije in da bi njegova stranka pri drugi politični konstelaciji bila pripravljena, sodelovati v vladi ter pozitivno poseči v državno življenje. Sicer se nam ^di nekam težko zrevolucijonirare mase povesti iz sedanjega razpoloženja v mirnejšo smer, ali pomisliti moramo, da Hrvatje, kot tudi mi, liso baš možje dejanja in bo zato tudi ta prehod morda lažji, kot izgleda to danes. Vse te konture prihodnje Uobe pa so še zelo nejasne in nimajo še praktične vsebine. Opozicija se dobro zaveda, da ni lahko nositi vladne odgovornosti in da je prav težavno, v sedanjih prilikah dejansko sodelovati v vladi. Medtem, ko se tvorijo te 10-ve politične smeri, pa vladne stranke dopolnjujejo nehvaležno delo notranje konsolidacije države, ki od dne do dne napreduje, ne da bi se lega prav zavedali. Sredi ljutega političnega boja, ki mu mnogokrat manjka stvarnosti in ima tolikokrat izključno osebni značaj, čeprav gre za glooo-koresne ideje, se krepi vedno b >lj država, ki je nastala iz tako heterogenih elementov, da je kmalu po prvem navdušenju ujedin jen ja prišlo do ostrih načelnih sporov. Vsi oni ,ki sodelujejo v upravi in vidijo pobliže komplicirani mehanizem, vidijo, da so stiki vedno trdnejši in je prihodnost države že osigurana. Da je do tega prišlo, gre zahvala vsem dosedanjim vladnim strankam. Ako bodo opozicijonalne stranke v bodočnosti imele srečnejšo roko in bodo ustvarile znosnejše razmere, bomo mogli presoditi šele svojčas. P. n. naročnikom. Uredništvo namerava med 3 in 12. septembrom t. 1., tj je za čas Ljubljanskega velikega semnja, Iz- - dajati Ust DNEVNO. Ker bodo posebne Izdaje (ob ponedeljkih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju različne priloge, ki se bodo dale Izrezati v brošure in bodo za trgovce, Itidustrljalce in obrtnike stalne koristi, kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov Itd., itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirali, da to nemudoma naznanijo upravništvu. Cena posamezni številki bo 2 K. Sistem nagrad. Službene novine z dne 20. avgusta objavljajo v javnosti malo komentirano ' nared bo o nagradah finančnim uradnikom in uslužbencem za priredbo in pobiranje davka. Naredba je seveda datirana z dne 27. junija in spada kot taka med one, ki jih mora zakonodajni odbor potrditi. Po .oj nared bi je finančni minister pooblaščen dati nagrade onim uradnikom in uslužbencem, ki tekom enega leta priredijo in poberejo v državno bla- gajno nad 60% predpisanega in prirejenega dolžnega aii tekočega d ka. Namen teh nagrad je po čle-u prvem naredbe ta, da bi se doseglo čim uspešnejšo prireditev in plačevanje davkov v celi kraljevini. Višina nagrad je po členu 3. maksimalno: 1% od svote pobranih davkov od 60—70% predpisa; 2% od svote pobranih davkov od 70—80 % predpisa ; 3% od svote pobranih davkov od 80—90% predpisa; 4% od svote pobranih davkov od 90—100% predpisa; Z drugimi besedami za poiuo v plačan je predpisanega in prirejenega davka dobi uradništvo 4 odst. provizijo. Ker je bilo za Slovenijo predpisanih za tekoče finančno leto 1920 21 nad 350 miljonov kron direktni!) da/-kov, bi znašala polna nagrada davčnim uradom 14 milijonov kron. Ro naredbi se bo pri odmeri nagrad oziralo na vso okolnosti, kdaj je bil davek odmerjen in vplačan, dalje v katerih krajih se to plačevanje vrši. Kjer je pobiranje davkov zvezano s posebnimi težkočami, sme finančni minister za en odstotek povišati to nagrado. 0 načinu dajanja nagrad bo finančno ministrstvo izdalo pravilnik, v katerem bodo določene osebe in pogoji ter višina nagrade, ki se ima izplačevati. To je kratka vsebina naredbe. Ona zavaja v državno službo sistem, ki nam je bil dosedaj nenavaden, namreč nagrado in provizijo v trgovskem smislu inkasiranja. Ne dvomimo, da je imel finančni minister najboljšo namero pomagati državuim blagajnam iz stiske in poskrbeti zato, da se predpisani davki redno plačujejo in da ne bo primoran imeti pri .Narodni banki stalno nad pol milijarde dinarjev izposojenih na naslov obratnega kapitala. Vemo in priznavamo tudi, da je bil finančni aparat, specijelno davčni slabo plačan, morda najslabše med vsemi kategorijami in da je matevi-jelna beda uradništvo revoltirala. — Razen tega so jim posli s prireditvijo novo vpeljanih in vojnih davkov pre: rastli preko glave in niso bili več Gospodarske razmere v Sloveniji sredi preteklega stoletja. (Po zborničnih poročilih sestavil I. Mohorič), i. doba 1850—1855. (Nadaljevanje.) Za podporo bolnih trgovskih nameščencev se je ustanovil leta 18.36 bolniški zavod za trgovske in lekarniške pomočnike, ki se je pozneje spremenil v »Handlungs-Kranken-verein«. Njegov namen je bil razen oskrbovanja obolelih članov tudi začasno podpiranje potrebnih trgovskih nameščencev. Član društva je lahko postal vsakdo, ki je bil na Kranjskem ali v sosednih deželah trgovski^ pomočnik, zdrav in še ni prekoračil 40 let. Društvo je imelo svojo lastno bolniško oskrbovalnico. Koncem leta 1856 je štelo 182 pravih članov. Letni prispevek je znašal 1854 1363 fl. 41 kr., 1855 1211 fl. 48 kr., 1856 1545 fl. 47 kr., tako da se je osnovno premoženje z leta 1836 v znesku 785 fl. 57 kr. povišalo koncem 1856 na 10.303 fl. 49 kr. Leta 1857 se je društvo reorganiziralo. Leta 1860 je doseglo število članov 209 in premoženje pa 12.870 fl. 24 kr. Ker je bilo društvo večino premoženja vtaknilo v državne papirje, je vsled razvrednostitve obligacij pretrpelo znatno škodo. Vedno se je pripravljala ustanovitev penzijskega zavoda za trgovske nastavljence, ki pa ni prišla do uresničitve. Za napredek obrtniškega in industrijskega stanu je bila velikega pomena ustanovitev nižje realke v Ljubljani leta 1852 in ž njo zvezane nedeljske obrtne šole, ki je bila otvorjena 6. aprila 1856. Mestna občina je sicer nakazala šoli učne prostore, toda med obrtništvom in trgovstvom ni bilo nikake požrtvovalnosti in navdušenosti, da bi bili prispevali za nabavo učnih sredstev. Tako se zavod ni mogel razviti in prinesti obrtništvu onih sadov, ki bi jih bilo v tedanji važni dobi potrebovalo. Celotna frekvenca je od prvega leta 1853 padla od 204 do leta 1860 na 146. Povprečen obisk je bil v prvem razredu od 70 do 120, v drugem 40 do 55 in v tretjem od 25 do 35 dijakov. Obisk obrtniške nedeljske šole je bil sledeči: Leto Število učencev Pomoč- nikov Učencev 1855/56 115 32 83 1856/57 112 19 93 : 1857/58 127 23 < 104 1858/50 115 16 99 1859/60 12! 21 100 1860/61 159 20 139 . ---» M * v, jv, v.vpvivtu« w deljali in praznikih in sicer prosto ročno in linearno risanje, računanje in nemščina, fizika in kemija ter zemljepis. V sled nepojmovanja važnosti pravilnega šolanja praktičnega naraščaja je naše obrtništvo zaostalo vedno bolj in bolj za tehnično napredujočem obrtnem stanu v drugih deželah, ki ga je vlada fovorizirala z ustanavljanjem špecijalnih umetnoobrtnih šol in strokovnih tečajev. Pred to nedeljsko obrtno šolo je obstojala septembra 1839 od delegacije notranje-avstrijskega industrijskega in obrtnega društva ustanovljena risarska šola, na kateri se je za pomočnike vseh obratov poučevalo risanje v nedeljo in praznike dopoldan. Profesor Ivan Kersnik je na liceju poučeval ob nedeljah in praznikih pomočnike računstva, fizike in mehanike. Za pouk je dobival letno 200 fl. iz študijskega zaklada. Po njegovi smrti so ti tečaji izostali za par let, dokler se ni ustanovila spodnja realka. (Dalje prihodnjič. „OficU«lno glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja." zmožni obvladati situacijo, ki je po vojni nastala, ko se je razpaslo veri ženje, ko so naraščala in se kopičila premoženja pri do tedaj popolnoma neznanih ljudeh. Vemo, da naša glavarstva še sedaj nimajo izbrisanih iz katastrov davno umrlih ljudi in tudi ne onih, ki so že pred letom vrnili svoje obrtne pravice. Ker je finančni aparat, ki je težak in okoren, delal automatično naprej, je izgubil v mnogem oziru stik in pravo informacij j ter vpogled v dejanski položaj davčnih obvezancev. Iz tega so nastala nesoglasja, ki so bila tem občutnejšu, ker nismo imeli davčnih komisij. V tej situaciji se je rodila v finančnem ministrstvu ideja, dvigniti fiskalno ambicijoznost davčnih oblasti z nagradami. Prvi poskus izdati to naredbo letošnjo spomlad, je naletel na velik odpor. Vsesplošno se je označevale tak sistem nagrad za zelo dvorezen in za solidno upravo nevaren in nemoralen. Kljub temu se je ta sistem upo-Ijal najprvo na carinarnicah s tem, da se je določilo za carinjenje v privatnih carinskih skladiščih, špedicijskih in drugih tvrdk ter izven kolodvora in izven predpisanih uradnih ur ba-snoslovno visoke dijete in dijurna. Ne glede na to, da se na tak način strahovito podražuje blago, je bila posledica tedanje naredbe, da cariniki na carinarnicah potratijo uradne ure s pisarjenjem, ki ga je odločno preveč predpisanega, in, da izvršujejo carinjenje najraje in po možnosti izven uradnih ur in izven okoliša carinarnice, ker jim ta donaša sijajne dohodke. Ko se je uvedel potem paketni promet, je nastala pasivna rezistenca, ki je trajala toliko časa, dokler niso bile vpeljane oficijelne in dobro voljne nagrade za carinike, ki odpreinljajo poštne pakete. Vse to smo mirno pr -nesli, vendar smo se zgrozili nad posledicami. Nagrade, ki so jih dobivali cariniki, so zrevoltirale poštne uslužbence pri paketni službi, ki niso dobili ničesar, dasi so morali sodelovati pri poslu in so demoralizirale železniške uslužbence, ki so morali opravljati v mnogem oziru težjo in odgovornejšo službo kot cariniki, za manjšo plačo in brez nagrad. Svetujemo finančnemu ministru, da da objektivno proučiti vpliv carinskih nagrad v naših prometnih napravah in vemo, da jih bo takoj, kn izve rezultate, brezpogojno ukinil. Te nagrade se motivira s splošno materijelnostjo sočasne dobe. Znano je dejstvo, da vsa podjetnejša in agil-nejša inteligenca izstopa iz državne službe in odhaja v privatne poklice, ki jih neprimerno bolje honorirajo. Znano je tudi, da se je regulacija „ plač tekom preteklih let izvrševala nesistematično in povišalo pač posamezne kategorije, druge pa so bile prezrte. Manuelno delo se honorira brez razlike kakor duševno delo in se ne vpošteva inteligence in izobrazbe ter intenzitete dela. To se je zgodilo baš tudi finančni stroki in želeti je bilo, da se to čim preje popravi. Namesto primerne izravnave ali povišanja plač je bil zaveden sistem nagrad, ki je za naše gospodarske kroge zelo opasen in za reputacijo naše uprave pa ponižujoč. Ugotoviti moramo, da se v Sloveniji plačujejo davki redno in pravilno in brez odpora. Odpor je bil le v onih dovoljenih slučajih, kjer so odmerilne oblasti nepravilno ,ocenile stanje cen žita in nepravilno odmerile davek. Obstoja pa iz zgoraj navedenih vzrokov gotova napetost med uradniškem in pridobitnimi sloji, ki je lahko našemu gospodarstvu v veliko škodo. Odmera davkov, ocenitev finančne kapacitete posameznega podjetja in industrije ne sme biti prepuščena posamezniku, da v svoji egoistični gorečnosti za nagradami spravi na kant obstoječa podjetja in ubije v kali vsako novo podjetnost, elastičnost in delavnost v deželi. Uradnik, kateremu je dan izgled na sijajne nagrade, zgublja in mora zgubiti objektivnost, ker ga egoizem žene le za nagrado. Ha mora postati indiferenten ^posledicam pretiranih davčnih predpisov in n\-vadne obzirnosti. Iz tega vzroka obsojamo sistem nagrad v davčni stroki in zahtevamo, da ga zakonodajni odbor nc potrdi. Vse stanovske organizacije pa morajo najodločneje nastopiti' proti uvedbi sistema nagrad v carinsko in davčno upravo in službo. Finančni minister pa naj statistično dokaže z detajliranimi izkazi, koliko davka je bilo posameznim pokrajinam odmerjenega in koliko vplačanega, da bomo imeli jasno sliko in čist račun. Dosedaj generalna direkcija neposrednih davkov še ni objavila nikakega izkaza, s katerim bi bila mogla argumentirati potrebo take naredbe za colo državo in špecijelno za Slovenijo. ljubljanski ..Veliki Semeni" od3 j° Pojasnila daje brespiaCno Urad Ljubljanskega Velikega Semnja v Ljubljani, Turjaikl trg St. 6/11. izvoz naših vin. Gospod Robert Košar, vinogradnik in vinski trgovec v Sv. Bolfenkti pri Središču je v 66. št. »Trg. Lista« priobčil nekaj pripomb k mojemu poročilu o izvoznih prilikah za naše vino v Čehoslovaško. Bodi mi dovoljeno, da na te opombe v kratkem s sledečim repliciram: Gospod Košar stoji strogo na sta iišču štajerskega vinogradnika in trgovca in presoja situacijo na vinskem trgu iz tega vidika, medtem ko sem jaz svojo razpravo pisal iz stališča jugoslovanskega vinogradništva v obče. Zato bode lažje razumeti trditev dosp. Kosarja, da je izvoz našega vina v Če-hoslovaško republiko za nas sekundarnega pomena. Meni se vidi neob-hodno potrebno, da pospešujemo izvoz vina iz vse naše države, kjer je nadprodukcija. Ce ne bomo vina izvažali, pošiljali ga bomo le z enih vinskih krajev v druge, kakor se to že sedaj dogaja in s tem ne bode porna-gano našemu vinogradniku. Gospod Košar stoji dalje še vedno pod uplivoin razmer pred državnim prevratom ter pozablja, da Avstrija sedaj ne pomeni tisto, kakor nekdaj. Sedanja Avstrija je okrnjena, ima slabo valuto in je država za se. Kaj sledi iz tega? 1. Da ne potrebuje več toliko vina kot nekdaj, 2. da ne more naših vin kupovati, dokler ne bodo cenejša in njena valuta boljša in 3. da ne more več biti posredovalka za izvoz našega vina na sever, ker bi tako la-še vino moralo dvakrat pasirati državne meje, torej dvakrat utrpeti carino in vse druge stroške, tako, da bi potem absolutno ne moglo prenesti konkurence drugih držav, ki uvažajo vino direktno (na pr. Italija). M>je mnenje je tedaj, da ni drugega izhoda, kakor da se popolnoma emanri-pujemo od dunajskih in drugih avstrijskih vinskih trgovcev ako hočemo, da gre naše vino v države preko meje Avstrije, pač pa da skušamo obdržati tudi avstrijski trg (osobito nemškoštajerski) za direkten konsum štajerskih in drugih naših vin v Avstriji. — Toraj, kar moremo v Avstriji prodati za direkten konzum, to skušajmo prodati, ne delajmo pa si iluzij, da bodo Avstrijci, kakor nekdaj, v e naše vino pokupili, ga zboljšali z močnejšimi vini našega juga in ga prodajali na Češko itd. Odkar je potegnjena državna meja med nami in Avstrijo na eni strani in med Avstri jo in Češkoslovaško, oziroma drugimi državami na drugi strani, je izgubila avstrijska vinska trgovina svojo bivšo pozicijo in ostane za nas le dvojim možnost: 1. ali naj sami iz naših vin iz raznih pokrajin (raznovrstnega m i-terijala je dovolj) ustvarimo vinske tipe za izvoz v Češkoslovaško in druge države ali pa 2. naj to prepustimo trgovcem v teh nasledstvenih državah. Za mene ni nobenega dvoma, da bi za nas bilo neprimerno bolje, da f;e lotimo te naloge sami in tu ima krasno torišče naša vinska trgovina in naše zadružništvo. Državna upra a pa mora stremljenje obeh razumeti in iz vseh sil podpirati, potem pridamo lahko do zaželjenega cilja. U. Skalickv. Bolniško in nezgodno zavarovanje obrtnih in indust. nameščencev. Med naredbami, datiranimi * z dne 27. junija je izdalo dne 20. avgusta ministrstvo za socijalno politiko obširno naredbo o ureditvi zavarovanja nameščencev in uslužbencev za slučaj bolezni in nesreče. Ta nared l>a je zelo obsežna in vsebuje 184 paragrafov na 26 tiskanih straneh. Po formalni strani se ne strinjamo s tem, da se dan pred ustavo donaša naredbo o zadevi, ki je predvidena mod socijalnimi in gospodarskimi odredbami ustave in ki se ima urediti z zakonom, ki ga ima sprejeti narodna skupščina. Ne razumemo, zakaj se kljub jasni določbi ustave izda o -tem predmetu dva meseca po sprejetju ustave naredba in odločno pro testiramo proti temu, da se izda taka naredba brez predhodnega zaslišanja interesiranih delodajalskih krogov. Socijalne reforme, ki jih je treba izvesti pri nas, niso izključna zadeva ministrstva za socijalno politiko, kot oficijelnega predstavitelja in zaščitnika delojemalcev, marveč v veliko večji meri zadeva interesiranih delodajalcev, v katerih breme padajo, odnosno njih prestavitelja ministrstva trgovine in industrije. Ako že nase ministrstvo nima v tem oziru nikake inicijative in programa, ne sme vendar prepustiti celo svojo kompetenco ministrstvu za socijalno politiko. Na drugi strani ministrstvo za socijalno politiko pretirava in forsira v prenagljenih naredbah stvari, ki jih je treba temeljilo premisliti ne samo po vsebinski, marveč tudi po tehnični in organizatorni strani. Uvaja se zavarovanje, ne da bi država imela zadeven potreben uradniški, strokovno izvežban aparat na razpolago za iz- vedbo tako obsežnega dela. Že v Sloveniji sami vidimo, da se je v organizacijo te službe vrinilo nekoliko osobja, ki iz narodnostnih in državnih ozirov absolutno ne sodi vanjo. I’a tudi tukaj niso mogli izvesti organizacije in kontrole tako, kakor bi bilo potrebno v interesu ekonomične administracije in stvarnega poslovanja. Sedaj pa naj se ves ta, za eno pokrajino nezadosten aparat razširi na celo kraljevino, ko *v drugih pokrajinah sploh ni obstojal. Naravna posledica bo nered, pomanjkanja kontrole administracije in stvarnega dela in vse kar je s tem v neizogibni zvezi. Ti momenti so nam dosedaj tehten vzrok, da smemo označiti celo delo za forsirano in nepremišljeno. Po vsebinski strani urejuje ta naredba jednolično obvezno bolniško in nezgodno zavarovanje. Njej bo sledil zakon, ki bo uredil zavarovanje nameščencev za slučaj onemoglosti, starosti in zavarovanje rodbinskih članov za slučaj smrti ter ko-nečno zavarovanje proti brezposelnosti. Obveznemu bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju so podvržene vse osebe, ki na področju naše kraljevine stalno ali začasno na podlagi kakoršnega si bodi delavnega odiio-šaja dajejo svojo fizično ali duševno delavno silo v najem, brez ozira na spol, starost in državljanstvo! Med obvezance spadajo tudi učenci, pomočniki, vežbeniki, praktikanti, volonterji, učenci v delavnicah javnih učnih zavodov, obrtnih šol itd. in tudi osebe, ki vsled svoje nedovršene izobrazbe ali sposobnosti ne dobivajo nobene plače odnosno dnevnice, ali pa dobivajo manjšo kot po navadi. Zavarovanju so obvezni tudi oni. ki se bavijo z najemnim delom v svoji lastni delavnici ali stanovanju, po naročilu ali na račun drugih oseb, ki izvršujejo obrt, trgovino ali industrijo, (hišni delavci) in sicer v tem slučaju, ako nabavljajo surovine in pomožni materijal sami, in tudi ako jo izvršujejo kot postranski posel in za svoj lastni račun. Pri mornarici se razteza dolžnost zavarovanja na celo posadko domačih ladij in na vse osebe, ki se bavijo s pridobitnimi posli v pomorskem /ibarstvu pa tudi če bivajo v inozemstvu. Tudi osebe, ki se bavijo s hišno industrijo, so obvezni bolniškemu in nezgodnemu zavarovanju. Minister za socijalno politiko bo naknadno izdal posebni pravilnik v katerih krajih se ima to zavarovanje domače industrije izvršiti. One osebe, ki ne spadajo pod obvezno bolniško in nezgodno zavarovanje, se lahko prostovoljno zavarujejo. Zadevne pogoje in način bo predpisal minister za socijalno poli ti ko s posebno naredbo. 0-ebe, ki so po dosedanjih zakonitih predpisih prostovoljno zavarovane /a slučaj bolezni in nezgode, smejo svoje prostovoljno zavarovanje podaljšati v okvirju določb naredbe, dokler bivajo v področju naše države. Od obveznega zavarovanja so zaenkrat oprošf.iii: 1. poljedelski delavci in kmetijska služinčad; 2. kaznjenci v poboljševalnicuh in kaznilnicah; 3. osebe, ki so zaposlene priložnostno in nestalno v gospodarskih poslih, kakor dninarji po vrtovih, perice, drvarji, snažilci itd. (Dalje prihodnjič.) Trgovci, industrija!«! In obrtniki udeleiite se Ljubljanskega Velikega Semnja I Preskrbljene so vse olaj-lave za poset. Ustanovni občni zbor gremija za brežiški pol. okraj. Dne 22. avgusta se je vršil v Narodnem domu v Brežicah ustanovni občni zbor gremija trgovc;v za brežiški politični okraj. Nov gre-mij je osngvan v zmislu sklepov občnega zbora Zveze gremijev v Mariboru dne 16. aprila 1921 in konference delegatov interesiranih trgovskih zadrug y Rajhenburgu dne 25. julija 1921 z združitvijo zadruge trgovcev in kupcev za sodni okraj Sevnica, za sodni okraj Kozje in za sodni okraj Brežice. Zborovanje je otvorii in vodil dosedanji načelnik trgovske zadruge g. A. LJmek, ki je v nagovoru pozdravil navzoče posebno iz oddaljenih krajev in ožigosal nezanimanje domačih in okoliških trgovcev za lastno stanovsko organizacijo, da se niti ustanovnega občnega zbora ne udeležijo. Izmed navzočih gostov £e pozdravil zastopnika okrajnega glavarstva g. dr. Vidmarja :n tajnika Zveze gremijev I. Mohoriča. Zvezni tajnik je nato opisal glavne naloge gremija, ki jih ima takoj izvršili. Predvsem natančna sestava trgovskega katastra glede obsega obrti posameznih trgovcev, dalje stalna evidenca in statistika gibanja obrtov in pripadnikov trgovskega stanu, dalje o inicijativnem delovanju gremija v upravnih, prometnih, naučnih in socijalnih zadevah. Idrazil je željo, naj bi vsi člani gremija skrbeli za to, da se poroča o stanovskih in kupčijskih razmerah trgovstva na deželi stanovskemu glasilu »Trgovskemu listu« in želel, da bi ostal gremij v čim najživa-hnejših stikih z Zvezo gremijev. Pri nato izvršenih volitvah je bil enoglasno izvoljen dosedanji načelnik brežiške trgovske zadruge g. A. Umeko za načelnika gremija, s tremi namestniki in sicer po enem iz Brežic, Sevnice in Kozjega. Nadalje so bili izvoljeni kot odborniki odnosno namestniki iz Brežic gg. Lipej, Bučar, Frecej, Drnač, Črnogoj, Sevšek ,Grabner in Vidmar, ki so bili dosedaj odborniki odnosno namestniki trgovske zadruge, dalje iz Sevnice gg. Cimperšek, Verbič ter iz kozjanskega okraja gg. Pletersky, Jug, Jeriček, Šešerko in Vehovar. Predlagana vzorna gremijalna pravila so bila z neznatnimi spremeni-, bami sprejeta. Vprašanje ustanovitve lastnega trgovskega, bolniškega in podpornega društva se je na predlog tajnika Mohoriča stavilo z dnevnega reda, dokler ne dobi Zveza od ministra za socijalno politiko poročilo glede nameravane vpeljave obveznega zava rovanja za vse pripadnike trgovskega stanu. Do tedaj naj bi vsi interesenti pristopali k bolniškemu in podpornemu društvu v Ljubljani, katerega razširjenje je bilo že na zadnji seji širšega odbora Zveze gremijev v juliju 1921 sklenjeno. V nadaljnili razpravah je bilo sprejetih več resolucij za zboljšanje uradnih razmer na pošli v Brežicah in za razširjenje telefonske, odnosno brzojavne zveze na Bizeljsko in v Kozje, dalje obnovitev predvojne dnevne vozno-poštne zveze na Bizeljsko, ki je, dasi bogat, vinoroden in trgovski kraj, sedaj odrezano od prometa. Nato se je razgovarjalo o železn.-prometnih in carinskih zadevah ter o ustanovitvi meščanske šole za izobrazbo trgovskega naraščaja v Brežicah. K posameznim točkam, posebno glede nadaljevalnih šol za naraščaj na deželi je poročal zvezin tajnik o delovanju Zveze za reformo teh šol in t&oajev. Po izčrpanju dnevnega reda je predsednik g. A. Umek zaključil zborovanje, vabeč člane, da bi z uspešnim sodelovanjem pripomogli do polnega razvoja aktivnosti novoustanovljenega gremija. Ustanovitev rezerv za slučaj, da pade vrednost nepremičnin, strojev i. t. d. ako se okrepi naša valuta. (Konec.) Obdačba teh investicijskih stroškov sloni na določbah § 94, zakona o osebnih davkih iz leta 1896., ki se glasi dobesedno: Bilančnim pribitkom je prišteti tiste vanje ne prevzete zneske, ki se iz obratnih uspehov opravilnega leta uporabijo v kak, v prejšnjem paragrafu izrečno oznamenjen namen ali pa v kak teh-le namenov: a) da se poveča v podjetju naložena glavnica. Ako se je stroške za zidavo nove stavbe krilo iz obratnih uspehov (kot režijske stroške ustavilo v račun zgube in dobička,), tedaj je evidentno, da se s tem poveča v podjetju naložena glavnica. Občutna obdačba in s to spojeno zvišanje investicijskih stroškov, je napotilo podjetja, da so zidala le na račun bilance. S tem pridemo na drugo vprašanje. To se glasi, kako se je doslej postopalo, ako se je hotelo v bilanci izkazano vrednost stavb, strojev, inventarja, obrestnih naprav itd., izravnati z dejansko vrednostjo, katero repre-zentirajo te naprave v teku časa. To se je zgodilo potom odpisov. (§ 95, lit. f. leg. cit.) Vendar sedanja praksa ne zadostuje za sedanje razmere. Odpisi so namreč malenkostni. Davčne oblasti pasirajo n. pr. pri stavbah le 1 do 2%, pri strojih, inventarju itd. 10% od vrednosti, izkazane v vsakoletni bilanci. Ako je stranka odpisala več, se je dotični persežek obdačil. Višji odstotki se v obče niso dovoljevali, če tudi člen 5, ods. II. izvršilne naredbe z dne 8. avgusta 1916, drž. zak. št. 247, (k voj. davčnemu zakonu z dne 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103), naroča davčnim oblastem, naj radi vojnih razmer v tem vprašanju mileje postopajo. Gotovo je, da s to zakonsko določbo (o odpisih) ni dosti pomagano. Podjetja so nato poskušala rešiti situacijo z obnovnimi fondi. Del bilančnega dbička se je namenil v to, da se je izdatke za nove stavbe, obratne naprave in stroje krilo iz tega fonda. Na primer neka banka izkaže dobička 10,000.000 K. Od tega odkaže 5,000.000 K v takozvani »obnovnk fond. Banka obrača, a davčna oblast obrne. Slednja obdači namreč celi znesek po 500.000 K. Podjetje ima sedaj mesto 5,000.000 K le še dva milijona kron do 2,500.000 K v tem londu, oziroma v prihodnjem letu ima podjetje 2,500.000 K do 3,000.000 K več režijskih stroškov. Toliko namreč znaša danes davčno breme pri znesku 5,000.000 K, kakor smo to zgoraj pokazali. Obdačba obnovnega fonda temelji na § 95 lit. f. zgoraj navedenega zakona o osebnih davkih. V podrobnosti obdačbe takih fondov se ne spuščamo, ker bi bilo to odveč. V glavnem velja to, kar smo zgoraj navedli. Kogar zanima to vprašanje, naj vpogleda judi-kate upravnega sodišča, posebno razsodbo z dne 29. maja 1900, št. 3883. B. 1426. S tem bi bili z današnjo prakso na koncu. Nastne pa vprašanje, ali res nimamo nobenega izhoda. Sigurno je, da se mora tu najti izhod, ker je vprašanje prepereče. Mi domnevamo, da imamo ravno v § 95 lit. f. zakona o osebnih davkih iz 1. 1896, še nek pripomoček. Da se lažje sledi našim razmotri-vanjem, citiramo dotični paragraf dobesedno, v kolikor nas zadeva. § 95 lit. f. se glasi: Nasproti pak se ne smejo v podstavo obdačbi privzeti nastopni postavki, oziroma se morajo, ako niso že tako bili pri preračunu bilančnih prebitkov vzeti v poštev, kot odbitni postavki, odšteti od bilančnih prebitkov: f) odpisi, ki ustrezajo obrabi, ali razveljavi inventarja ali obratnega gradiva in pa ob opravilnem obralu nastalim tvarinskim, kurznim ali drugim izgubam, dalje tisti deli donosa, kateri se iz istega povoda polože v sebnih zakladih (pričuvnih zakladih za odpise, amortizacije, izgube in e); v zadnjem primeru pak samo tedaj, kadar so ti zakladi namenjeni v založbo primanjkljajev in izgub določno oznamenjene vrste in so izgube in primanjkljaji te vrste ali že nastopili ali pa se morajo pričakovati po naprej vidnem posledku opravilnih razmer. Primernost višine odpravljenih odpisov, oziroma položb more davčno oblastvo ugotoviti po izvedencih, ako ima zoper njo kake pomisleke. Ta paragraf dovoljuje torej davka prosto ustanovitev in dotacijo posebnih (takozvanih davka prostih) rezervnih fondov, ako so ti zakladi namenjeni v založbo primanjkljajev in izgub določno oznamenjene vrste, in so zgube in primanjkljaji že kdaj nastopili, ali pa se morejo predvidno pričakovati po posledku pravilnih razmer. Dotacije teh (davka prostih, posebnih) rezervnih fondov morajo biti primerne, t. j. odgovarjati morajo sorazmerno i dotični bilančni postavki, kakor tudi biti v pravem razmerju do one predvidne zgube, ki jo je »pričakovati po naprej vidnem posledku opravilnih razmer . Nastane vprašanje, ali je možno na podlagi ravnokar navedene zakonske določbe ustanoviti kak davka prosti fond, iz katerega bi se po potrebi krilo zgubo na vrednosti inventarja, obratnih naprav, stavb, strojev in kako naj izgleda ta fond, da odgovarja davčnim zahtevam. Po našem mnenju je neoporečno, da se more v zrnislu navedenega paragrafa zak. o osebnih davkih ustanoviti tak, davka prosti fond, ker so vsi materijalni predpogoji zato dani. Mi imamo tu bilančno postavko, ki obstoja tudi dejansko. Predvidevati je, da bode moralo podjetje vsled o-krepitve valute utrpeti škodo, t. j. zgubo, primanjkljaj itd. Posebne važnosti je, da pa tudi davčna oblast prizna takim fondom davčno prostost. Z obdačenjem fonda naši industriji, obrtu, trgovcem itak ni nič pomagano, narobe, obdačba jim še zviša investicijske stroške za 50 do 60%! Da pa davčna oblast nam ne more oporekati, mora ta fond imeti posebno formo. Mi bi predlagali tole besedilo »fond za kritje zgube na vrednosti stavb vsled dviga valute-; . Ako hoče podjetje kriti zgube tudi pri strojih, bi moralo ustanoviti nov tak fond za stroje, kajti kritje zgub na vrednosti stavb in strojev se davka prosio more izvršiti le z ločenima rezervama. Ako bi služila taka rezerva v kritje dveh zgub, t. j. za zgube pri stavbah, pri strojih, ali pa še celo za kritje zgub pri obratnih napravah, tedaj bi taka formulacija imela lahko za posledice obdačbo ionda. Konečno si usojamo navesti še par judikatov upravnega sodišča, iz katerih se more sklepati, da je naše stališče v tem vprašanju pravilno in zakonito. Seveda ne moremo navesti takih slučajev, kateri veljajo do pičice na naše zgoraj opisane razmere. Saj so slednje vendar le posledica izrednih razmer, v katerih danes živimo, vendar pa se že iz judikatov, katere bomo tu navedli, more sklepati per analogiam, ali pa po argumentu ex contrario, da je naše naziranje v tem vprašanju utemeljeno in zakonito. Predvsem imamo tu razsodbo bivšega upravnega sodišča z dne 13. oktobra 1905, št. 10.968. B. 3865. Ta razsodba je radi tega važna, ker dopušča odpis radi padca vrednosti zemljiške posesti. Obravnava torej sličen primer. Razloček obstoji le v tem, da. je podlaga razsodbi že dovršen slučaj (t. j. dejanski padec vrednosti), medtem ko mi obravnavamo šele možen in predviden slučaj padanja vrednosti. Kadi tega mi tudi danes ne moremo odpisati« na vrednosti, pač pa lahko ustanovimo rezervni zaklad za ta slučaj. r Mogoče nam bo kdo ugovarjal, zakaj ne počakamo raje na ono dobo, ko se bo valuta dvignila. Odgovor na to je lahak. Na ta moment ne moremo čakati. Pričakovati je, da se z momentom, ko se dvigne valuta, naše podjetništvo nahaja v krizi. Fundirano je na manjvredni valuti, katero bode moralo vrniti v dobri. V tem položaju visokih bilančnih donosov ne bo. Ako pa ni bilančnih dobičkov, pa tudi ne gre delati odpisov. Odpise se dela, posebno ako so izredni, le v dobi konjunkture. Nadaljne važne razsodbe bi bile z dne 25. aprila 1901, št. 1395, B. 277, in pa z dne 3. februarja 1903, št. 1429, B. 1538. Posebno pa opozarjamo bralce na nadaljno razsodbo z dne 10. jul. 1903, št. 7731. (Bugno, izdaja leta 1904, štev. 131 in 132.) Navedli bi lahko še več takih slučajev, ki se pečajo bodisi posredno ali pa neposredno z razmerami, kakor smo jih uvodom tega članka opisali. Vendar bi bilo brezpredmetno jih navajati, ker je cela zadeva po našem mnenju že sama po sebi jasna in zadostilo utemeljena. Naš namen je bil podati gospodarskim faktorjem možnost, da se pravočasno, t. j. v času konjunkture okrepe za slučaj, ki po našem mnenju mora nastati v doglednem času. Upamo, da bo ta članek radi tega marsikomu dobro došel. Ljubljanski Veliki Semenj. Industriji, obrtu in trgovini Slovenijo! Misel, sprožena po Vaših stanovskih organizacijah, se bliža svojemu uresničenju: v dneh 8. do 12. septembra 1921 se bo vršil prvi veliki semenj v Ljubljani. Ni treba poudarjati velik* ,.i pomena te prireditve za vse naše industrije, trgovine in obrt. Z veseljem ate svoj čas pozdravili namero prireditve in s tem pokazali, da se polno zavedate velike njene važnosti in velike koristi, ki jo morejo donašati veliki semnji našemu gospodarstvu. Poziv k razstavitvi vzorcev je našel v Vaših vrstah mnogo-brojen odziv. Besedam je sledil krepek čin! Sedaj pa je tudi na onih, ki jim letos še ni bila prilika razstaviti na velikem semnju, da s svojim posetom po-svedočijo, da gre tu za vzajemne koristi celokupne naše industrije, obrta in trgovine. Stanovska dolžnost vsakega industrialca, obrtnika in trgovca je, po-eetiti prvi naš veliki semenj! Izpolnitev te dolžnosti mu donese tudi praktične koristi. Saj je industrijalcu, obrtniku in trgovcu tudi v našem delu države treba pregleda in vpogleda, kaj more nabaviti doma v Sloveniji pa tudi v drugih delih naše države. Prilika mu bo obenem spoznati, kje smo že na zadovoljivi stopnji, pa tudi kje treba zastaviti moči za izboljšanje obstoječega in za stvarja-nje novega. Prilika mu bo tudi priti v osebni stik s stanovskimi tovariši iz cele države, navezati nove stike in utrditi stare vezi. .Tako priporočljivo je, da obrtne zadruge in trgovski gremiji pri- rede skupne posete semnja. Naj bi soim-ski dnevi družili v Ljubljani vse naše industrijalstvo, obrtništvo in trgovstoo! Naj bo prvi veliki semenj v Ljubljani početek novemu velikemu razmahu celokupne naše industrije, obrta in trgovine! V Ljubljani, dne 24. avgusta 1921. Trgovska in obrtniška zbornica v Lju-bljani. Sejmski urad prosi vse industrijce, trgovce in obrtnike naj dopisom na svoje tigovske prijatelje, znance in odjemalce v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini, hrvatski in Dalmaciji prilagajo reklamne tiskovine velikega semnja-Dobe se pri Sejinskem uradu brezplačno. Sestavljene so v srbohrvaščini in je treba pri odjemu navesti koliko tiskovin v cirilici in koliko v latinici potrebuje dotičnik za prilogo svojim dopisom. Izdana so vabila za poset semnja, prijavnice, letaki in stanovanjske karte ter vinjete itd. Prosimo vse industrijce, trgovce in obrtnike, da blagovolijo sodelovati na ta način pri propagandnemu delu za sejmsko prireditev. Paviljoni velikega ljublj. sojina. Dozdaj je dograjenih na obširnem trikotnem prostoru 10 večjih in 20 manjšin objektov, ter se grade še nekateri manjši. Občinstvo hodi ogledovat sleherni dan te lično in trpežno zgrajene stavbe, s katerimi se odbor za prireditev ljubljanskega sejma lahko ponaša. V kratkem dobe seveda vsi ti paviljoni in posamezni oddelki svoje napise. Pošta na ljubljanskem sejmu. Po- . štuo in brzojavno ravnateljstvo sporoča. Za čas trajanja »Ljubljanskega velikega semnja« od H. do 12. sept. 1921 -e ustanovi na v to svrho določenem prostoru v Ljubljani začasni poštni in telefonski urad z nazivom »Ljubljanski veliki semenj«. Stroške za poštni urad trpi urad »Ljubljanski veliki semenj«. Poštni urad se bo bavil s prodajo vred-nostnic, s sprejemanjem navadnih in priporočenih pisemskih pošiljk in « sprejemanjem brzojavk. — Telefonski urad bo priključen na telefonsko centralo Ljubljana 1 in bo posloval kot javna govorilnica ter kot posredovalnica za morebitne postranske telefonske postaje v posameznih oddelkih semnja. Poštni urad bo imel dnevno večkratne zveze s poštnim uradom Ljubljana 1 in bo posloval kot oddelek tega urada. Uradne ure so določene od 9.—18. ure. Pošiljke, oddane pri tem uradu bodo opečatene samo z žigom, ki nosi besedilo »Ljubljanski veliki semenj«. Vstopuinn za »Ljubljanski veliki ga-inenj«. Vstopnina za enkratni vstop v vse razstavne prostore »Ljubljanskega velikega semnja« bo znašala 5 Din. — Do trajnega prostega vstopa pa upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom. Sejmske legitimacije s sejmskim znakom so dobiti za 25 Din. pri sejmskih zastopnikih v vseh večjih mestih kraljevine in pa neposredno pri Uradu ljubljanskega velikega semnja. Za polovično vožnjo po železnicah upravičuje le legitimacija s sejmskim znakom, ne pa tudi vstopnica za enkratni vstop. Da pri blagajnah na sejmišču ne bo gneče, se bo prodaja vstopnic za enkratni vstop po ceni 5 dinarjev poverila tudi nekaterim ' trafikam v mestu, kakor tudi Tourist Office-ju v Ljubljani, Duuajska cesta, ki oddaja tudi sejmske legitimacije z znakom. Oficijelni katalog »Ljubljanskog vi»-likog sajma« ovih dana se uredjuje. — Sajamski ured razaslao je pojedinim iz-ložiteljlma okružnicu, neka odmah jave tačni tekst poduzeča i vrstu izradaka, koje raspačuju. Sajamski katalog izdače se u 20.000 primeraka te če opsizati se t vrlo potpunog popisa izložitelja takodjer sve što treba da zna posetioc sajma. In-seratni dio kataloga več se štampa. Prodaju *su jamskih legitimacija i znakova za poset »Ljubljanskog velikog sajma«, koji davaju pravo na polovični! vozarinu po svim železnicama kraljevine SHS te na besplatui ulazak u sve sajam-ske prostorije za čitavo dobo sajma, preuzele su medju ostalima i podružnice »Jadranske banke« u Beogradu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Metko-viču i Šibeniku, dalje podružnice »Ljubljanske kreditne banke« u Sarajevu, i Splitu te špedicijska tvrtka »Balkan« d. d. za medjunarodni transport u Beogradu, Zagrebu, Mariboru i Rakeku', za 'CnioMi^lj i okolicu *Gr#daka;.štedioi»i-ca« u Črnomlju, u Metlici gg. Leopold Grabrijan i Anton Rajmer, za Ptuj i okolicu Eletaraka škola u Slrnišču pr i Ptuju, u Cerknici gremij trgovaca. Legitimacija sa znakom stoji 100 K (25 Din.). MinisUrstvo Saobračaja je predsed-ništvu » Ljubi janskog velikog sajma« dosolilo, da sniiju železničke direkcije u Beogradu, Zagrebli' Sarajevu i Subotici opremiti železničke slanice i . kola reklamnim slikama za -»Ljubljanski veliki sajami ■...... i Izvoz in uvoz. ’ Zubrana Izvoza krmil. Po poročilu beograjskih listov je zabranjen tudi izvoz tkzv. svinjske, moke (krmno brašho). Prošnje za izvoz in uvoz v Čelio-slovaški. Čehoslovaški minister financ je podaljšal veljavo danih dovoljenj za izvoz in uvoz ^ Šestili mesecev na eno leto. S tem odpadejo dolgotrajne procedure za podaljšanje teji dovolil. ttondno gospodarske zadeue. Trgovina. Sejni v Krškem. Županstvo Krško naznanja vsem obiskovalcem sejmov, da je,sejni v Krškem v soboto pred Angelsko nedeljo, dne ,3. septembra, ne pa 27. avgusta, kakor je pomotoma v različnih koledarjih zaznamovano. Zaloge žita v Baranji. Ker je bila letošnja žetev v Baranji izvanredno bogata, je več.nagili trgovpev. nakupilo po sedaj evakuiranih krajih ogromne količine žitu, nekateri celo do 100 vagonov Hudi evakuacije so vse te zaloge ostale .na. mestu. , ; i, , ,-nin Trgovska pogajanja z .Nemčijo. V kratkem, se pričpo trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo. Delegati ministrstva za trgov.ip« in industrijo >v kratkem odpotujejo v Berlin, da določijo podlago pogajanja ter kraj, kjer se bodo pogajanja vršila. Vinska trgovina. Cene vinu se zaenkrat. še, niso . premaknile, vendar mn- n£9»oioi igwnP$fl.s b°-° . kmalu, znižale,.ker ^e bomo vedeli kam ,z .vinom- Ne vemo sicer, v koliko so «W-,pela pogajanja naše vlade glede vina z Italijo,,,ki bi lmtela svobodno uvažali .svoja Yina v, naše kraje, eno pa je gotovo, da nasuje Italija V liaših sosednih državah že prehitela, in nam pdvjeela najvažnejša tržišča. Cehoslovaška in naša mast. Nasa država kupuje v Čehoslovaški velike količine faznih poljedelskih, steklenih, železnih,, tekstilnih proizvodov itd., ni pa v stanju prodati čehoslovaški prfed-mefpy? katerih imamo v v6Čji 'količini na razpolago. Cehoslovaška kupuje n. pr. amerikansko prešano mast, ki stane dostavljena v Cehoslovaško ca 80 naših , kron. NaŠa topljena svinjska mast je zpatrio boljša Jiot prešana amerikanska iii bi $e dala dražje prodajati, zakaj bi mi, ne dobavljali Čehoslovaški masti, če so ,ppgoji za to dani. industrija. Sladkor za dom. potrebo kupuje naša država vsako leto ponajveč. v Čeho-slo,vaški za težke milijone. To ni le velika škoda za naše narodno gospodarstvo, marveč tudi velika sramota za ua-£o; državo,, ki je agrarna in bi morala biti v stanju, pridelati toliko sladkorne repe doma, da bi vsakoletni pridelek zadpstovel sladkobni industriji. Tvornice sladkorja bi se gotovo pomnožile in po-. večale, če bi država ukrenila vse pogrebno, , da bi imele dovolj surovin na razpolago. Vsaj one kmetovalce, ki dobe. zemljo pri izvedbi agrarne reforme, bi se; mqglo prisiliti, da na enem delu sejejo sladkornp repo. Higijena v industrijskih obratih. V Porodu oi> Savi je bilo. o* 17. do 20. avgusta posvetovanje inšpektorjev dela iz vse države. Prisotnih je bilo 16 delega-gatov pod vodstvom inž. Anteja štebija. Razpravljalo , še je poleg drugega o Ji i;g i je n s ki h n; a p r a v a h v i n d u-š idrijskih p6'd je t i'5: Posvetova- nju je prtsostvovar tudi minister-za so-cijalno politiko dr. Kukovec* Nova tvorniea Avile na Čehoslovaš-kem. V Bl‘iitislavi še je ustanovila nova tovarna za svilo, ki ima vse predpogoje za ,dober razvoj. Pridobivanje platine. Pridobivanje platine tla Uralu v Rusiji precej napre- .prednje-s Aprila.! 1;921 je bilo fpridobljene en in pol funta, maja pa 47 funtov,. Zakon o carstvu angleške industrije se obravnava v angleški poslanski zbornifi. Zakonski načrt uvaja -varstveno ..carino in,. predvideva še d mg e določbe, da se angleški trg ne preplavi s produkti tujega proizvodstva. Posla-uiška zbornica , je omejila veljavo zakona na dve leti in, je tudi dosegla, da se ,ne bo uporabljal .pri proizvodih, ki služijo poljedelstvu, in živinoreji. Denarstvo. Dinarska veljava na ipeštah. S i. septembrom t. 1. bo na vseh posluh urn-dih. kraljestva SHS uvedena dinarska veljav«. Vsa plačila in. izplačila se. bodo zaračunavala edino le v dinarjih. Podružnica Slovenske eakomptiic banke v Rakeku, je .začela poslovati dne 15. t. m,i Podružnica se bavi z vsemi v široko, segajočimi posli, i, Menjalnica Jugoslavenske banke v Ljubljani. Jpgosla venska banka je razširi la svoje delovanje tudi na Slovenijo. V. Ljubljani, v ^Kolodvorski ulici št,.,26 je (Omenjeni, denarni zavod olvoril, svjojo menjalnico, ,ki bo sprejemala tudi vloge na;knjižice in,pekoči račun- Likvidacija moratoriiega stanja v Vojvodini. .^Službene Noviue-> . s At. levi razglašajo uredbo o likvidaciji moi-n -tornega stanja na ozemlju Banata, Bočite in Baiiaiye. CsHna. Začasni zakon o državni trošarini, taksah iin pristojbinah ua/.glasa >Uvadm i UšV , pokrajinske i uprave ■ za Slovenijo v hL >1(J0 z dne 23. avgusta 1921, na ;:ar opozarjan«) interesente. • j kemični laboratorij pri, aagieb^ki carinarnici. Pri zagrebški carinarnici je ustanovljen kemični laboratorij, ki jje jiačejl i pqd»H«tt 1b, avgusta t. 1. Prom«t. Zaokrožene vozarinsko takse. kladi iPMiaanjkattja drobiža bodo zaokroževale .početaši .s, 1. septembrom v\se naše /železnice vozarinstke takse .na pol odroma na cel dinar. n ni iK! Spremembe mi u v str i, ja kih žele-ai i cah. dS. ilv j se '»vedejo,j (.n« avstrijskih železnicah razne izpremei' -,be. -Prehod v, višji, razited, brez, doplačila ni dovoljen .niti tedaj,, če ni prostora v rastredfi,. za 1 katerega je kapljen^fo.1!! listek. Uradniki imajo pravico revizije glede prtljage ter smeje za prtljago, ki ae .ne it^otfe imnatrati za ročno prtljago, zaračunati po$ebno pristojbino. Odpravljeni .»o dosedanji poseimi i oddelki zn dame, j;: I: ■ . ■ ■ Kmetijstvo. Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za erarske operacije v Ljubljani , je pravkar izdala brošuro o aloabi poljedelsltih zemljišč, ki ppi^i- itianrihi 4M* ženega poljedelca in uradno izložbeno postopanje. Brošuri prUdopljena sla tudi dva načrta, iz katerih se razvidi, kako zgleda zemljišče pred in po.zlozbi. Ker je zložba velike i važnosti za nase kmetijske razmere, se kmetovalci opozarjajo ,na to brošuro, katero dobe tisti, ki se resno zanimajo za to zložbo, brezplačno pri. deželni komisiji za agrarske operacije vi Ljubljani. Poljedelska srednja šola v Mariboru. Ministrski svet je odobril ustanovitev poljedelske srednje šole v .Mariboru, šola se; id tvori še letošnjo .jesen. U naših srionlztitD. Promet v Avstrijo in Madžarsko. Ravnateljstvo državnih železnic kraljev. SHS. v Zagrebu, odgovarja na vlogo Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo sledeče: Glede prometa brzo-vlflkov št. 1001/4202/601 in .602/4201 1102 MUnchen, Salzburg, Villach, Ro-‘settbach, WieiVi Klagenfurt, Rosenbach, Piedicole in obratno, leži krivda na strani avstrijskih železnic. Od naše strani bi bili vlaki začeli obratovati že s 1. junijem, ko 'je stopil v veljavo novi vozni rod. Ko bodo avstrijske zavez, železnice otvorile ta promet, bojno mi te vlake na našem področju takoj prevzeli 'in jih odpošiljali. iCelotan promet z Madžarsko je bil dne 10. julija otvorjen preko Gyekenyesa. Izza 6. avgusta t. 1. krožijo med Zagrebom dr. k. -r-Budim pešta j. k., preko Nagykanizae trikrat tedensko direktni vozovi. Poleg tega je otvorjen celokupen promet z Madžarsko ‘ preko Subotice--Kelebije—Budimpešta, potem Subotica — Forgas, Szeged, Rokus, Szeged, Sirig, (Szoreg). Za otvoritev prometa preko Kotoribe, Murakerezstura—Nagykanizce še nismo prejeli pooblastila. Maznaniia trgovske in obrt-niške zbornice v Ljubljani. Privilcgovana trgovinska agencija v Monakovein. V Monakovem se je ustanovila agencija z naslovom: »Priviie-gierte Handelsagentur des KOnigreičnes der Serben, Kroaten und Slovenen , Munclien, Prannerstras.se .11. Njen na men je: izvažanje nemških industrijskih izdelkov v Jugoslavijo in uvažanje deželnih pridelkov iz Jugoslavije. Natančnejši podatki so interesentom ha vpogled pri trgovski iii obrtniški zbornici v Ljubljani. III. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi se vrši letos od 1. do 8. septembra. Trgovska in obrtniška zbdruiča je prejela od urada tega sejma 100 slovenskih brošur in 100 malih lepakov, kateri so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Mednaroden vzorčen semenj na lhinaju se bo vršil \‘ dneh od 11.'do 17. septembra t. 1. 'AViener Offerten-Zeitung«, glasilo za izkaz avstrijskega blaga prinaša v svoji 25. številki seznam vsega za Čqsa sejma in sedaj na Dunaju v zalogah se nahajajočega blaga. Ta časopis je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbor-,uici v Ljubljani. Veliki sejem v Gradcu se vrši v dneh od 24. septembra do 2. oktobra t. I. Trgovska in obrtniška zbornica ima kataloge za ta sejni na razpolage) in jih more interesentom v zbornični pisarni brezplačno prepustiti. V. mednarodni sejem v Frankfurt a. M. se bo vršil v dneh od 25. septembra do L oktobra t. 1. Katalog je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. IstOtam so na razpolago priglasnice za kupce sejmskega blaga. Dobava, prodaja. Prodaja raznega blaga v ljubljanskem carinskem skladišču. ,Na podstavi členov 128., 129. in 146. carinskega zakona bo ljubljanska glavna carinarnica dne 30. avgusta 1921 ob desetih v carinskem skladišču A. prodajala na .javni dražbi: 1. 10 ltg bombaževih trakov, tkanih, pobarvanih, v vrednosti >150 dinarjev; 2. 3 kg vohienih trakov, »kanih, pobarvanih, v vrednosti 130 dinarjev;, 3. 2 kg polsvileuih trakov, pobarvanih, v vrednosti 250 dinarjev; 4 3 in pol kg polsvileuih trakov, pobarvanih, v ripsu izdelanih, v vrednosti 250 dinarjev; 5. 1 kg svilenih trakov, pobarvanih, v vrednosti 100 dinarjev; 6-, 17 ženskih klobukov, opremljenih, v vrednosti 120 dinarjev.; 7. 1 kg šivanega- blaga iz ,gladke bombaževe tkanine, pobarvane, Id tehta v 1 m-1 nad 120 g ter .juaa v 1 m* 50 do 80 niti, v vrednosti 70 dinarjev; 8. 2 kg gladke bombaževe tka-nbie,,ki tehta v it »n3 nad ,120 g ter.^ma v 1 cm- v votku in v osnovi 50 do 80 niti, pobarvane, v vrednosti 90 dinarjev; 9. 0.650 kg svilene tkanine, pobarvane, v vrednosti, 60 diparjev; ?,0. 0.'<00 kilogramov: povoščenega platna v kosu, Iii se prodaja na meter, v vrednosti 10 Ponuda za nabavu službenih odjela najkasneje do 10. septembra t. 1. Nabava usnja. Uprava vojne opreme v Beogradu razpisiije na dan > l-O. -S«pteiiibwb{«r(iio- Hrrtacrjio/ ki še* bo’ vršila v njenem uradu, za nabavo razue-ga usnja in sicer: 60.(1(10 'Beg kravjega uspjja; iwtija za. pdcUligo in 10*000 . kg drugaga usnja. Pmuidbe naj se*vpijejo zifpečaTfenS 'in z k6v^ne navedeni upfavi.; ^4awija;. zsaša za kravje usnje 442.800 din., za drugo vrsto 110.000 din., za tretjo vrsto p-.i 73.000 din.; skupaj 627.800 din* Razno. >Ljubljanski veliki semenj« so otVo-ri nepreklicno v soboto, dne 3. s ep tem-bra 1921, ob 10. uri «lopol tična oseba sedaj nahaja, če bi bilo to znano oškodovanemu. Iz oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb v Beogradu. Regulacijski načrt za mesto Beograd. Občinska uprava zn mesto Beograd je razpisala natečaj za izdelavo regulacijskega načrta za mesto Beograd. Načrti morajo biti izročeni do 30. marca I. 1022. občinski upravi. Določere so sledeče nagrade: Za najboljši proj‘ kt 150.000 dinarjev, druga nagrada 120.000 dinarjev, dve tretji nagradi po 75000, tri četrte nagrade po 35.000 dinarjev. V razsodišču sta poleg predstavnikov občine, univerze, prometnega miuistrsfva, ministrstva za javna dela, inženerskega društva itd. tudi predsednika francoskega in švicarskega inženerskega društva. Nova osnovna produktna borza v Norem Sadu začne poslovati v torek, dne 30. avgusta 1921 ob 11. uri dopold. Zastopstvo spocijalnc tovarne za hidraulične stiskalne naprave J. Dief-fenbacher-ja sinovi v Eppingen, zavod za gradbo strojev ima za Avstrijo, Oeho-slovaško in za balkanske države Aleksander Deutsch, Wien I., Lugeck 7. Razstava planinskih iu pokrajinskih slik. — »Slovensko Planinsko Društvo« otvori konec prihodnjega tedna razstavo planinskih in pokrajinskih slik v Jakopičevem paviljonu v Lattermanovem drevoredu. Razstavljena so dela znanega padlega amateur-fotografa Bogum. Brin-šeka, dalje Josipa Kunaverja, slike iti fotografije Valent. Hodnika iz Bohinja, Maksa Koželja iz Kamnika in ing. Doni icelja iz Rakeka. Otvorjena od 9 — 12 in od 3—6 ure popoldne Vstopnina 2 din., za dijake in vojake 1 din. — Slovensko Planinsko Društvo« hoče . a ta način pokazati obiskovalcem velik -ga semnja prirodno lepoto in krasoto naših krajev in planin. IX. brzojavno poročilo. Zateč, ‘23. avgusa 1921. Stanje čvrsto, cene rastoče. 6200-6700 č. K za 50 kg. Svila. L ion: Greges Cevennes extra 10/12 fr. 180. do 12/16 fr. 175, ler ordre 12/16 fr. 170, Halie extra 12/16 fr. 175, Ur ordre 12/16 fr. 165 do 170, 2e oi dre 9/11 fr 160, Piemont et Messine extra 11/13 fr. 180, ler ordre 12/16 fr. 170, 2e ordre 12/16 fr. 160 do 165, Brousse ler ordre 16/18 fr. 150, Organsins Ital e ler crdre 26/30 fr. 175, Trames ltalie 2e ordre 26/30 fr. 160, Greges Chine filatures: Double deer ler fil 10/12 (disponiblel fr. 200, Ewo best 9/11 fdispon b!e) fr. 195, Rayon d‘or [er et 2e fil 11 (a livrer) fr 195, Bayard cxtra 9/11 (disponible) fr 190, Lentaure rxtra 9/11 (disponible) fr. 185, Pasteur extra 13/16 (disponible) fr. 170, Foch cxtra et l. 10/12 (disponible) fr. 160, Greges Canton filatures: Chun sun hang 13/15 (en mer) fr. 165, Chee chun wo 13/16 disponible) fr. 160, Best 1. 13/15 (a livrer) fr. 155 do 160, Best 1. 18/22 (en mer) fr. 135, Greges Japon filatures: I 1/2 13/15 (disponible) fr. 160 do 170, l 1/2 13/15 (a livrer) fr. 165. Bombaž. New-Yorrk: loco 12.90 (dan preje 12 15), avgust 12 34 (11.57) september 12.64 (11 87), oktober 12 89 (12.14), november 13.17 (12.38), december 13.45 (12.65). New-Orleans loco 11 75, oktober 12 38, december 12.71. Bremen: 24.20 M. kg. London po Ib : para, Harol fme, skladišče 11 di Crepe 9 d. Čevlji. Dunaj: otroški (26 do do 30), črni boxkalf in Cheurcaux 850 K, goveji box in naravna koža 800, barvani 1000, goodyear Welt črni 1150, barvani 1550, na debelo, čevlji za deklice (31 do 36) Makay najboljše usnje 975 do 1200, goodyear Wclt 1400 do 2000 K. OSloSojte o .Trgovskem Listu*! Tržno porotno. Hmelj. VII. brzojavno tržno poročilo. 2atee, 19. VIII. 1921. Živahno povpraševanje, letošnji pridelek se plačuje po 8000 do 6500 č. K za 50 kg; letnik 1920 se plačuje po 5000 do 5200 č. kron za 59 kg Zelo čvrsto. VIII. brzojavno tržno poročilo. Zateč, 22. avgusta 1921. Mirno nakupovanje po deželi po 6200—6500 č. k. za 50 kg; razpoloženje neizpremenjeno. Hmeljarsko društvo. % % v | Borza. 25. avgusta Zagreb, ddvize: Berlin 209.50 do 210, Milan 759 Jo 761, London 662 do 664, Newyork ček 177.50 do 179, Pariz 1375 do 1379, Praga 213.25 do 213.75, Švica 3025 do 3035, Dunaj 16.90 do 17.05, Budimpešta 46.50 do 46.75. valute: dolar 176 do 176.50, avssrijske krone 18 do 18 75, rublji 31 do 33, češke krone 215, napoleoni 675 do 629, marke 208 do 211, lire 753, do 755, madžarske krone 45 do 47. Jadranska banka 1950. Ljub kreditna banka 815. Slov. eskomptna banka 620. Ljub strojne tovarne in livarne 860. Beograd, valute : dolar 44.20, franki 340, marke 52 50, avstrijske krone 4.40. devize: London 165.52, Pariz 341, Praga 52.90, Dunaj 4.17, Berlin 52.40, Solun 231, M>lan 186. Rozilrjolte Trgovski list! Km p l i j vse CIRIL SITA® LJUBLJANA 'etra c e*' zeoue za i izdeluje 140, 48—4 Tovarna Jesenih žebljev Ivan Seunii ml. Tacen pod šmarno goro pri UubUani. ■S s: ■S r.a 8 S H B i ■■ ■■ »■ a s :: najboijži amerlkamkl pisalni stroj sedanjosti (/ ‘\TA\la :: ■ o ■ ■ 8 razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-Izrabljlve steki, plošče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: u, 20-20 The Rex Co. Uubllana, Gradiste 10. Moderno vrejeno popnollnlto oseh pisalnih stroje«. ■ s •9 :: mm •s lo« Banko Haluo Maatner, Zagreb Brzojavi: Mautnerbanka. GsfSVS Ul« 1a - - - - Telefon 5*62. Giro-konto: Nar. banka SHS. - Ček-konto: Pošt. {ek. urad Zagreb 33.018. Izplačuje in daje čeke na Dunaj, v Prago, Trst, kakor tudi na druga inozemska tržišča po najugodnejši dnevni ceni. Izvršuje najkulantneje vse bančne in finančna posle. — Kupuje in prodaja efekte in valute najugodneje, — Prevzema vloge ne tekoči račun, na daljši rok pod ugodnimi pogoji. ELUfGER RUD III1. IVien zastopstvo za SHS In skladišče JAKOB KOI IH1. veletrg. Ipirita In Špirit, pijač priporoča svoje esenclje za likerje, maline, razne nestrupene barve za izdelovalce likerjev, sode in maline. PAVILJON E St. 16 i veliki semenj 3. do 12. septembra. F. ČUDEN LJUBLJANA. ENGROS. Double amerik., double srebrna bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najvišjih cenah. Na debelo in drobno najceneje knplte trgovski In kancHJskl gladek, črtan, karlran In kvadriran, plsmonl v mapah In škatljah, “•»I*" (Krepp), svllonl, klosotnl In ovojni razne svosko za srednje In vlije šole, raznovrstne kuvorto in razglednic«, (Ipko za stelaže ozke in v polah, krodo, svinčnik«, radirk« ter razne druge plsarnlsk« in Solsk« potrebščin« pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. L. PEUALEK, Vsakovrstne slamnike m klobuke Ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno Izbiro najnovejših modelov. Franjo Cerar, ../s; Stob, pošta Domžale pr) Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki In slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič in Tršan, Prešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. A uferiramo v vseh množinah po najnižjih dnevnih cenah. ILDULU Cene na zahtevo FR. ŽGE TRGOVEC mdečo v strejacih p. Moškanjci SLOVENSKA BANKA LJUBLJANA, Krekov trg 10, nasproti »Mestnega Doma41 Ne pozabite! Kadar pridete v Ljubljano na velesejem si ogledati veletrgovino manufakture Dular & Fabiani« Balkanu. Obrestuje najugodneje loge na ktijiice in v tekočem računu- - - EzvrSuje se bančne poste najkulantneje. — Vptačana detntSka glavnica K 30,000.000. ---------------------- ------ Telefon St. 567. - . Čekovni račun 5t. 12.200. ——— Hedžet SzlE^orltnilk: — Hn-u."bli£L:n. sl -to.la.ca« lolagroT7-an.lca ac.a deloelo Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mauca-sipsa za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Sem-rrering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kosto Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana. Židovska ulica st. 1. VELETRGOVINA Ljubljana priporoča ! špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. RonHne tene — točna postrežba! Briolavl; GRELIŽ. Telefon interurb. štev. 246. mr Zahtevajte cenike! mm \ s\s\s\s\s\s\s\ ) Veletrgovina \ ) A. Šarabon < C' v Uubliani / priporoča / v) špecerijsko blago y ^ raznovrstno žganje / moko / \ In deželne pridelke ) \ raznovrstno rudninsko ^ y 22,10-10 vodo, / \ Lastna praiarna za kavo \ / in mlin za dilavo / \ z električnim obratom. \ / Canlkl na razpolago. £ SAAA/VVV? Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina 7. drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo In drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. PRI „ZLATi LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Manunerschmidt (Mtihleisen) nasproti Križanske cerkve. Ne slabite naše vite i nepotrebnimi importi! Gazela milo je prvovrstne kakovosti in ca 20°/<> ceneje kot enakovredno importirano milo. Miomu in svečarna d. d. v Ljubljani. Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic, vilic, nožev, zajemalk (Schdpfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe dobavlja v vsaki množini Tvornica „Cinal“, Celje. Novoustanovljena lastna gal-vanizacijska naprava sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine po najvišjih cenah. 5ZJ5ZJ5ZJSM5ZJ5ZJ5ZJ ! Mar & Mii! | veletrgovina § g manufakture g S UMU Mii! Ml« I S | d Priporoča svojo bogato zalogo wm po najnižjih cenah. ra ? Samo na dohelo. « $ S Medič, Rokove & Zonkl, Tovorna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. prej: A. Zanki sinoi. Centralo: Ljubljana. D. z o. z. Brzojavi: Merakl, Ljubljana. English varntshes: Angleški laki: COPAL VARNISH. Kopalov lak za znotraj. FINE COPAL VARNISH. Fini kopalov lak za znotraj. SUPERFINE COPAL B0DY VARNISH. Lak za kočije, najfin. FINE COPAL CAR-RIAOEBODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTING VARNISH SPRF. Brusilni fini prep. lak. PALE FLATTING VARNISH UN1VERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERI0R COPAL VARNISH FINE. Fini zračni lak. EXTER10R COPAL VARNISH SPRF. Na (finejši zračni rap. lak PALE SICCATIVE FLUID Sikatlf, svetel. DARK SICCATIVE FLUID Sikatif, temen. SPRF. WELLRIGHT VARNISH. Lak za kočijske stalke, najfinejši. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL‘‘. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „merakl". Brunoline. NKKKKKSS talili li. H filL Skladišče: HoBlsad. Telefon: 64. English varnishes: Angleški laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoždje, japan. FINE JAPAN BLACK VARNISH. Fini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikativom. ISOLATING BLACK VARNISH. Izoliral lak. LIQUID DRIERS PALE _ Terebina svetla. L1QUID DRIERS DEEP. Terebina temna. DAMAR VARNISH. Damarov lak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl moder, rudeč, zelen. FINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA e LJUBLJANA Selenburgova ul. 1 interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Kapital 20,000.000 K. - Rezerve okrog 6,000.000 K. Brzojavni naslov: ESKOMPTNA. - Telefon Interurb. št. 146. Muje vse bančne transakcije najkulantneje. Denarne vioge. - Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, faktur, terjatev - Akreditivi. Borza. tsinik Konzorcij za tzaaianje »Trgovskega 5,Ista* — Oh«ni urednik: Peter Kastelic. I. SAIRi, Ljohljaia, Mestni tu G usnja Velika zaloga vsakovrstnega ------------ kož, podplatov, gonilnih jerme-f nQV in boksa NA DEBELO. »» i ar Erjavec & Turk