1927 MATI IN GOSPODINJA ž ti«.
Zopet smo pred volitvami. Naš narod je vselej upošteval, da so volitve skupna narodna in domovinska zadeva. Za to je vselej volil po svoji vesti take može, od katerih je pričakoval, da se z vso vnemo zavzamejo za duševni in telesni dobrobit slovenskega naroda. Vselej pa si pri izvolitvi takih mož v polni meri sodelovala tudi Ti, slovenska žena.
Kaj je pri teh volitvah najvažnejše?
1.	Da gredo volit vsi volivci in nihče nc ostane doma.
2.	Da bodo volili prav.
Slovenska žena, za to dvoje bodi
Tvoja skrb I
S svojo prepričevalno besedo'lahko dosežeš prvo in drugo.
ToSažba staršem s številnimi otroki.
Neki francoski zdravnik piše v francoskem časopisu »Le XX. Siecle« o svojih opazovanjih, ki jih je tekom let pridobil v družinah »z enim« otrokom. Zdravstvene razmere med francoskimi otroki so slabše kakor pri nas, vendar v splošnem velja ono, kar piše zdravnik, tudi za naše razmere, Tako-le pravi: »Družine s samo enim otrokom si domišljajo, da jc pri njih za razvoj otrok vse bolje preskrbljeno, kakor v družinah z mnogimi otroki, dejstva pa osvetljujejo to zmoto. Vprav v krajih z najmanjšim številom rojstev, je umrljivost otrok največja. Za to so vzroki prav blizu. Že vpliv, ki ga ima otrok na otroka, velja za važnega činitelja pri telesnem in duševnem otrokovem razvoju. Da se more otrok normalno razvijati, nujno rabi sebi enake okolice, občevanja z brati in sestrami. Prevelika ljubezen staršev do »edinega« otroka mu več škoduje, kakor pa koristi. Od telesnih motenj, ki jih je opazovati pri »edinih« otrocih, so: slab tek, periodično se pojavljajoče bljuvanje, neredna in lena prebava, krčeviti kašelj, krči v glasilkah, ki povzročajo jecljanje in druge motnje v govoru. Na duševni strani pa se opaža: nerazpoloženje, razhičena domišljija, nestaluost mišljenja, slabost volje, sebičnost, jeza in nestrpnost. Iz takih otrok se razvije neke vrste poseben tip, ki jim pravimo »nergači«. Povsod hočejo uveljaviti svojo voljo in zanikajo vse, četudi lahko z roko otipajo. Tako razvito duševno stanje pa je za celotno bodočnost lahko merodajno. — V telesnem razvoju so ti otroci slabotni, slabih mišic, suhi, bledi. Na 100 »edinih« otrok pride le 13 normalno razvitih. Na 100 otrok, ki imajo brate in sestre pa jih je 69 brez vsakršnih bolestnih znakov.«
Elasstava narodni noš.
Slovensko ženstvo priredi ob času jesenske razstave 15.—26. sept. 1927 na Ljubljanskem velesejmu razstavo oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj. Vel. Kraljice Marije gospa Franja dr, Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, ki mora biti dokaz lepote in umetnin narodnih noš, čim lepše uspela, pozivamo vse slov. žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke. Skrbite pa za to, da tudi moška narodna noša ne izostane. Zastopana naj bodo tudi društva po možnosti v skupinah.
Na programu prireditve je tudi kmečka soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih narodnih vezenin, slikanih, vloženih in rezanih skrinj, kolovratov, preslic, čelnte, sklepank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd. Kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to Velesejmskemu uradu, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stroške.
Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in spopolniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati naslove, da se odbor obrne na dotične pismenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prireditveni odbor pod naslovom; Ljubljanski Velesejmski urad, Ljubljana.
Vrt.
Grmičnice ali drevesnice. Že ime
samo pove, da so te vrste cvetice podobne drevesu ali grmiču. Njih stebla so trdna, obesenela. Rastejo kot cvetice lončnice ali pa kot grmiči posajeni na vrtne grede. Pri nas precej navadne in tudi že udomačene so tele; Indijska ska-linka ali pečinka. Njeno cvetje je rdeče, režasto ali bele. Zacvete že v zgodnji spomladi. Za časa cvetja je prekrasna. Prst, v katero naj bo vsajena, je pomešana vrtna kompotnica in vresnica. Zahteva veliko toplote in malo vlage, Prezimi v zakurjeni sobi, še boljše pa je zimnica. Razmnožuje se s potaknicami. Goji se kot cvetlica lončnica.
Japonska trdoleska je vedno zelen grm vitke rasti. Ta ne zahteva veliko strežbe. Za prst ji služi navadna lončna kompotnica. Proti mrazu ni občutljiva. Ker raste v košat grm, ji je treba velike posode, Zato jI služi močan lesen škaf. Pri presajevanju se mora škaf prevrtati na kake štiri luknjice. Te luknjice se oblože s črepinjami zato, da se voda, s katero se zaliva, lahko odteka. V zemljo vsajena pa prezimi tudi na prostem. Sicer se pa posode s to cvetico preneso v klet, kjer prezimi brez Škode. Razmnožuje se s potaknjenci in z razdeljevanjem korenin.
Smokvoveo. Ta lepa vedno zelena cvetica je doma v Vzhodni Indiji. Ima ši-
. roko debelo listje in se prišteva k finim in cenjenim lončnim grmičnicam. Ljubi toploto in malo vlage. Kot prst mu ugaja navadna lončna kompostnica. Prah na listih mu škoduje, zato jih je treba pridno izmi-vati z mlačno vodo.
Žlahtni lavor. Lavorjevi listi zelo prijetno diše in se pridevajo nekaterim jedem radi prijetnega vonja.
V gorkejših krajih na našem jugu raste na prostem kot košat grm. Pri nas ga gojimo v loncih ali lesenih posodah. Vsa-diti ga je v lončno kompostnico pomešane z vresnico. Prezimi v kleti. Razmnožuje se z mladikami, ki poženejo od stare rastline iz prsti.
Oleander je doma v južni Evropi, Cvete v juliju in avgustu. Cvetje je po večini rdeče, dobi se pa tudi belo in rumenkasto. pri nas ga gojimo v loncih in lesenih sodih. Zamakati se mora obilo. Razmnožuje se s potaknicami. Najboljše so potak-nice, ki prebodejo z debla. Te potaknice se denejo v steklenico napolnjeno z vodo. V vodi prav kmalu napravi korenine. Ko so korenine dovolj razvite, se vzamejo previdno iz steklenice in se vsade v lonec. Glede prsti ni izbirčen, Prezimi na hladnem v kleti.
Trpljenka-pasijonka je vzpenjajoča in ovijajoča se lončnica. Njeno bledomodro cvetje spominjajo na Kristusovo trpljenje, oziroma na mučila Odrešenikova in sicert vitko šibje na bič, dlake ob goltu cveta na trnjevo krono, široka plodnica na kelih, trije rjanvi vrati z brazdami na žeblje, prašniki pa na rane. Trpljenka je doma v Braziliji. Glede zemlje ni izbirčna, Zadovoljuje se z vsako vrstno prstjo. Razmnožuje se s potaknjicami in z vlačnicami. Vsajena v vrtno gredo se hitro in lahko razraste. Prezimi na hladnem v kleti.
Hortenzija je znana vrtna grmičnica, ki se tudi v loncu dobro obnese. Hortenzija je doma na Japonskem. Cvetje je dolgotrajno v obliki velikih krasnih kobuljev. Barve je bele, rožnate, rdeče in modre. Slabe in pregoste poganjke izrežemo. Močnih in dobrodozorelih mladik ne smemo krajšati, ker se cvetje razvije iz vrhnih očes na lesu iz prejšnjega leta. Razmnožuje se s potaknjenci in z razdeljevanjem korenin. Hortenzija ljubi polsenčen prostor. Zacvete julija iu traja cvetje do jeseni. Za časa cvetja jo je prav pridno treba zalivati. Glede zemlje pa ni izbirčna. Cvetje sicer ne diši, a je radi trajnosti priljubljena in zato cvetica hvaležna in priporočljiva.
Kuhinjske dišavnice. Č; s hiti. Poletje mine, pride jesen in za njo zima, Dobra gospodinja si mora preskrbeti dišavnic po leti, ker po zimi ne rastejo. Bazilika se poveže kakor hitro se prikaže cvetje. Pore« zane sadike se posuše in shranijo.
Satraj se prideva kumaram, fižoltt* koštrunu. Kar ne porabiš svežega, ga pO« veži in posuši. Ravnotako majaron, tirne«, meto, meliso, kaduljo (žavbeljl, sivko, pew lin in vinsko rutico.
t&hsnla.
Slročjega fižola juha s krompirjem. Obreži, operi in zreži na posebne kosce eno veliko pest fižola, deni ga v lonec in 2—3 oiupljene in na kocke zrezane krompirje, prilij lJ/<2 litra vode, osoli in kuhaj do mehkega. Nato napravi prežganje iz ene žlice masti in ene žlice moke; ko se nekoliko zarumeni, pridaj drobno zreza-nega zelenega perteršilja in drobnjaka, nato razredči prežganje z nekaj žlicami mrzle vode in prilij fižolu in krompirju. Ko še nekaj minut vre, prilij žlico kisa. (Ako hočeš imeti juho še okusnejšo, ji prideni, ko še vre, eno žlico kisle smetane.)
Stročji fižol v peteršiljevi omaki., Obreži, operi in zreži na poševne kosce en krožnik fižola, stresi fižol v kozo, v kateri si raztopila eno žlica masti ali za jajce sirovega masla. Pokrij kozo in duši fižol do mehkega (med dušenjem mu pri-livaj žlico vode, da se preveč ne posuši). Ko se fižol zmehča, mu prideni 1—2 ku-haa in stlačena krompirja, eno žlico drob-o zrezanega zelenega peteršilja, nekoliko soli, ščep popra in ščep sladkorja. Vse dobro premešaj in prideni še eno jajce. Ko vse še enkrat premešaš, postavi kot samostojno jed na mizo.
Zdrobov jabolčni narastek brez jajc. Skuhaj precej gost zdrob (tri žlice v pol litra mleka), ga osoli in kuhanega nekoliko ohladi. Pomaži tortni ali drugi model in naloži za prst na debelo zdroba, po vrhu zdroba pa polij nekoliko z razpušče-nim (pa ne vročem) surovim maslom. Postavi ta zdrob za 10 minut v pečico, da se nekoliko zarumeni.
Domača lekarna.
Zgaga ali perečica. Je znak, da ni nekaj v redu pri želodcu. Uživanje praškov pomaga samo trenotno. Uživanje sode je samo za včasih, ker je prejedka za želodec. Sama čista voda pomaga izbomo, če jo piješ zjutraj na tešče mrzlo ali če iz-piješ pol ure pred zajuterkom, pol ure pred kosilom in ob treh popoldne četrt litra mlačne. Čaj tavžent rože. Če se dviguje kislo v grlu, je staro zdravilo par gor-čičinih zrn, če grenko, prašek iz treh žlic krede, osem žličk sladkorja in žličke mu-škatovega cveta. Po pol žličke na dan na vodi.
Kdor ima večkrat zgago, naj si pusti pregledati želodec.
Limonada, ki hladi kri, V prsten vrč deni dve pesti lipovega cvetja, dve pesti perlice (Waldmeister), sok šestih limon in pol hilograma sladkorja. Na to vlij deset litrov čiste vode in kupico dobrega kisa. Pokrij s platnom in odlij, ko je stalo 24 ur.
Murve so zelo zdrav sad za hudo-krvne. Črne so bolj okusne od belih. Mur-vin sok je dobro hladilo v vročinskih boleznih. Murve izberi, oplakni, pristavi s toliko vode, da se ne pripali. Ko je pre-■vreto, odstavi in pretlači drugi dan. Na liter soka vzemi pol kilograma sladkorja in kuhaj pol ure, K belim murvam dodaj malo bezgovega ali limonovega soka.
Za razpokano kožo. Zmešaj nekoliko
ff
praprotinega soka in mandeljevega olja, pa maži. Nastavi poleti na finem olju vres-ničinega in lilijinega cveta. Nastrži 200 gramov benečanskega mila in pol litra dobrega špirita, postavi na toplo, da se milo razpusti in prilij potem eno osminko litra rožne vode iz drogerije. To pride precej drago. Bolj ceno je umivanje z vodo, v kateri so se kuhali otrobi; štiri pesti otrobov kuhaj na pol litru vode, precedi in vmešaj žličko medu in žlico žganja.
Razpokane ustnice zapopaj z belja-kovo kožico, da se ne zastrupiš. Ne obli-zuj nikdar znamk za pisma ali zalepk; če že more biti slina, pa naslini prst.
Zdravilna vrednost sadja.
Ker smo v času, ko sadje dozoreva, je potrebno, da naše gospodinje in matere zvedo, kolike zdravilne vrednosti je sadje, posebe še razne vrste, in potem store tudi vse potrebno, da nudijo družini kolikor se da dosti sadja, bodisi sirovega ali kuhanega ter se preskrbe ž njim tudi za zimo na raznovrstne načine. — Prinašamo nekatere podatke o koristi posameznih vrst sadja, kakor smo jih posneli po raznih gospodinjskih listih.
Jabolka vsebujejo mnogo železa in ogljika in zato pospešuje tvorbo krvi posebno pri bledičnih; posebno dobra hrana
Volitve 11. septembra. Na Kranjskem je naša skrinjica
druga,
na Štajerskem in v Ljubljani
pa prva.
je za možgane. Zato so se pokazali prav lepi uspehi pri prehranjevanju na živcih bolnih z jabolčnimi jedmi.
Hruške so tudi zelo hranilne in vsebujejo mnogo apnenca, kar je važno za tvorbo krvi. Hruške posebno pospešujejo delovanje žlez slinovk bodisi v ustih, bodisi v ledvicah in zato pospešujejo tudi odtok vode. Treba pa jih je dobro žvečiti, drugače otežujejo želodec in črevesje, povzročijo zaprtje,
Češplje so zelo reclilne. Zelo učinkovito vplivajo na črevesje, zato pri čezmernem uživanju češpelj rada pritisne kolika. Priporočajo jih zato pri zaprtju, ker čistijo črevesne gube. Ker lupinice hitro prično vreti, povzroča to napetost. Kdor ima slabo črevesje (bolniki), naj uživa le oiupljene češplje.
Marelice in breskve poživljajo želodec, dražijo pljuča, posebno tudi še jetra, katere varujejo pred žolčnimi kamenčki, ker le te redno odstranjajo žolč. Posebno dragocene so lupine teh dveh sadov.
Grozdje razkraja in čisti kri, pljuča, jetra in črevesje; zlasti lupine vrše to važno delo.
Jagode (rdeče) so bogate na f0,.n zato izvrstna hrana za živce V preve Vu množinah povzročajo vročico.	'
Pa.adižniki stoje med sadjem
ledvice
čivjem, Zaužiti proniknejo skozi" l'" S° in vranico, čistijo kri in poživljajo živo Pri kožnih boleznih, ali če komi '
rri Kutum uuieiiim, dn ce Komu teče 17 roke ah noge ter pri slabokrvnosti par dižniki bolje služijo kot pa sadje.
Proti i
Večkrat priporočeno sredstvo, ki m je čisto naravno in gotovo neškodljivo in javapni (zaceli) rane na pljučih, se pri. pravi tako-le;
Četrt listra konjaka vliješ v skledo potem omiješ in obrišeš šest svežih jajeo ter jih položiš z lupino vred, t. f, cele v konjak. Nato izžmi iz več limon toliko li. moninega soka,, da so jajca v skledi v ko. njaku (ki leže drugo ob drugem) pokrita, Zdaj pusti vso stvar toliko časa stati, da se jajčne lupine v tej tekočini raztope, To se zgodi v 8—9 dneh. Ko se je to zgodilo, deni četrt kg kandis-sladkorja v tri osmini ke litra vode v lonec in kuhaj toliko časa da se povre na eno osminko litra. To raztopino zlij zdaj v skledo, kjer so jajca (zdaj z raztopljenimi lupinami) konjak in tirno, nin sok ter dobro zmešaj, da postane enakomerna tekočina. Od te tekočine jeralji trikrat na dan 1—2 jedilni žlici.
Kmetijsko gospodinjski tečaji.
Poleg splošnega izobraževalnega dela med slovenskim ženstvom prireja Slovenska Orliška Zveza tudi 10 tedenske kmetijsko - gospodinjske tečaje. Da se morejo dekleta strnjeno udeleževati teoretičnega in praktičnega pouka, se vrše ti tečaji v času, ko je ddo na polju in po vinogradih že dovršeno, t. j. v jeseni in pozimi. Razvrščene ima te tečaje v času pred božičem (od i. oktobra do 15. decembra in po božiču (cd 7. januarja do 15. marca). Tečaje vodijo absolventinje naših najboljših gospodinjskih šol. Pouk v teh tečajih jc celodneven, od 7. ozir. 8. ure zjutraj do 4. ure popoldne. Poleg kuhanja in praktičnega gospodinjskega dela se uče tečajnice tudi šivanja in drugih ročnih del. Priuče se tudi gospodinjskega računstva in spisja, se uče o ži-viloznanstvu, vrtnarstvu, mlekarstvu, kurje reji in vseh panogah vzornega gospodinjstva. Kot bodoče matere in vzgojiteljice se uče tudi vzgojeslovja, lepega vedenja in zdravstva.
Ker je gospodinjstvo bistveni del ženske izobrazbe, našim dekletom prav toplo
priporočamo te kmetijsko - gospodinjske
tečaje.
Natančnejša pojasnila in pogoje na zahtevo radevolje pošlje Slovenska Orliska Zveza v Ljubljani, Ljudski dom.
Praktični migljali.
Madeže od saj ne smeš nikdar zmočiti, pač pa potresi s soljo ter dobro skr-tači. Ponavljaj, dokler madež ne iz^e.
Ako imaš čevlje okapane s kako maščobo, odstraniš Isto s tem, da odrgneš sajami.
Nobene golazni ne dobiš v leseni postelji, ako les včasih opereš v vodi, kateri prideneš kisa.
Kadar pečeš meso, obračaj z žlico, ne z vilicami, žilice se rade zapičijo v
meso in najboljše e izcedi ven, *
Ako pereš nove svilene nogavice v mrzli vodi brez mila, jih bodeš še enkrat
tako dolgo nosila kot pa sicer, *
Najboljše čistilo za vsako kovino je pepel lesa,,
Ako imaš roke umazane od tera ali strešne lepenke, jih bodeš najlažje očistil z svežim špehom,
*
Preden Prišiješ k bluzi ali kam drugam tako zvane »haftelne«, kuhaj jih v
močni sodi. Nikoli ne bodo zarjaveli. *
Raztegni nogavice, dokler so še vlaž-ae. Dalje časa se bodo nosile, ako jih ne
likaš,
*
Ako imaš močan glavobol, deni na jezik par zrn soli, deset minut na to pa rpij kozarec mrzle vode.
Denar rabi moža.
Temistokles, slavni grški državnik in vojskovodja, je imel hčer, za katero sta si prizadevala dva snubca. Eden je bil reven, a se je mnogo učil in je bil pošten in čednosten mladenič, drugi pa zelo bogat, a brez vsake dobre lastnosti. Temistokles se je odločil za prvega in ga je tudi svoji hčeri priporočil, rekoč: »Rajši imam zeta, ki potrebuje denar, kakor pa denar, ki potrebuje poštenega moža.«
NailepZa slika.
Znameniti nemški državnik Windt-horst je podaril neki gospej svojo sliko, ker ga je za-to prosila. Gospa je bila zelo vesela in je vprašala darovalca, s čim bi mu tudi ona napravila veselje. Windthorst jo prosi, nam mu podari svojo sliko. »Seveda, prav rada vam jo dam, ekscelenca; nalašč se grem slikat. Prosim le, povejte mi, kako naj se dam slikati, da vam bo bolj všeč?« mu je odgovorila gospa.
Tedaj pa ji je odgovoril znani parlamentarec, ki je bil obenem tudi globoko-veren katoličan: »Prosim, dajte se slikati v tistem trenutku, ko svojemu otroku sklepate roke k molitvi! To je najlepša slika, ki si jo morem misliti od matere!«_
Čadež & Brcar
Ljubljana, Kolodvorska ulica 35 ima vedno na zalogi po konkurenčnih cenah
poljedelske trljerje la gonilna jermena naravne In umetne mlinske kamne mlinske potrebščine
Popove k@ž@ Siecep„°in7n
vsako množino «,. Rof, krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg štev. 9.
^Domoljubov" Metli oplosoik Vsaka drobna vrstica velja za enkrat Din 6. Naročniki »Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmet. potrebščine ati prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov ozir. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Malo posestuo^.™- 20 let stara zidana hiša s 3 sobami, kuhinjo in hladno kletjo, posebej Btoječa prostorni ko-vačnica, hlev za 2 govedi, svinjak za 4 živali, zraven je sadni vrt, 2 njivi posevka 5 mernikov, tik glavne ceste, 20 minut od po-Btaje Št. Lovrenc. Cena 22.00!) Din. Pojasnila se dajejo v hiši sami: Veliki gaber h. št. 54.	KmetsHi fant, pošten in zanesljiv, želi takoj vstopiti v službo kot hlapec pri verni družini, najrajši v žu-pnišču. Imenovani želi pismeno ponudbe z navedbo plače. Naslov pri upravništvu „S!ovenca" pod štev. 633o. Krojaškega vajenca
	sprejmem. F. Premlč, Aleksandrova cesta 1, Ljubljana.
Kupim Xe%Znetno cvetja, rženih rožičkov, suhih borovnic in suhih bezgovih jagod. -Ant. Stergar, Kamnik.	Mala hišn Smledniku naprodaj. Poizve se pri Janezu Šetina v Zbiljah št. 5, p. Smlednik.
liaiceneJSe, a vendar dobro kupite samo pri
J33S3P PETELIKC-U
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
V LJUBLJANI
potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, tapetnike; žepne robce, nogavice, dežnike, nahrbtnike, palice, Solingen škarje, cepilne nože, nakit za obleke.
Najcenejše
in najboljše modroce, spalne divane, zofe, otomane, žimo dobite pri tvrdki
Fran Jager, tapetnilc,
Ljubljana, Sr. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu.
Prcjsetrii zasiui zst premog
d. d. LšubS;aeia
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Pf EIHS8domači in inozemski za domačo m.— — —I kurjavo in industrijske svrlie
M«Ba§toi premog V8eh vrst
Kffllžl, livarniški, plavžarski in plinski
Briltete.
PrometEill zaessil za premog d. d. o Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 15/1.
Edino najboljši šjvafni stroji in pletiliii švfr.
„Dubied" stroji ter kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Pefelinca
Grllzner, Adler
Najnižje cene! Tudi na obroke t
UuMfand
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Pšenic® ■» ječmen
prodaste najugodnejše pri tvrdki
ilvan Pestotniic & drug
Ljubljana, Resljcva cesta štev. 3.
COSUUCH-Linija-TRST
naznanja, da vozi dne 21. septembra najmodernejše zgrajena, največja in najhitrejša ladja sveta z motornim pogonom „Saturnia" 24.000 ton, 33.000 P. S. 21 milj hitrosti - v Južno Ameriko (vožnja Trst— Buenos-Ayres 15 dni). — Vozne liste prodaja:
Simon Kmetec,
Miklošičeva cesta štev. 13, Ljubljana.
Domača gospodična (služkinji): »Le pustite, bom pa jaz danes nesla v sobo zajutrk, ker mi. je zdravnik svetoval, dal mc:am delati.«
lincvec
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki množini po zmernih cenah tvornica
II
„ALKO
družba z o. z.
LJubljana, Kolizei