Listek, Zviti brat. (Spinal Ivan Robar.) V nekem zapuSčeaem kraju jo atala lnajhaa koCa, v kateri so živeli trije bratje. OrJe ia m&ti sta jira že pomrla, zato so si morali sami akrbeu za obleko ia vaakdanj; živcž. MlajSi brat bil je majhp.t: postave z debelo glavo ter bil videti nekako bedaat. Njegova starejša brata bila ata vehke lepe rastt in sta svojega mlajsega vedno črtila ter mu očitala, da ni bolj nstrkaaega človeka Ba svetu, kakor je cn. Ker sta starejsa rada dobro živcla, zato sta si zmirflila, da bi hodiia ponoči v bljižao vas kraat. Ko ata se zvečer pogovarjala, da bodeta ž!a k aekemu gospcdarju ovco ukrast, ju je mlajsi brat milo prcsil, da bi smel iti ž Bjima. StarejSa sta ga grdo pogledala ia zasmehovala čed, tak butec ni za krajo, ker bi gotovo vae izdal. Mlajdcga je to zelo razjezilo. Čeravno" ai bil vldeti prebriaane glave, vcadar jih je irael tudi za ušesi. Splazil ae je tiho iz hiSe, da bi brata to ae cpazila ter tekel aaravaost k tistemu gospcdarju, kateremu sta hotela brata ukraati ovco in tau celi načrt bratov izdal. Slednjič ae ma poaudi za varuha ovc tiato noč. Gospodar mu dovoli in ga vprada, k?j zahteva za to. Faat mu odgovori: >Nič drugega, kakor eno celo ovčjo kožo ia majhea kij« Ko je vse to dobil, se zavije v kosmato kožo, vzame kij v roke ia gre v ovčji hlev. Tam ae tiho med ovce zameSa ter aa vseh Stirih čaka, kedaj prideta brata. Čez aekaj časa slisi, kako se nekdo hlevu bliža. Kmalu je spozaal, da sta to njegova brata. Vrata aa hlevu se odprejo in starejsi brat refie aredBjemu: »Ti, idi naprej v hlev ter poi3či, kateri oven iaia najbolj Sirok hrbet. »Srednji brat stopi v blev in začae poakušati in Slatati. Pri tem pride tudi do ralajSega brata, ki je z kožo ovit čepel med ovcami. Ko ga potiplje z roko zakliče atarejSemu: »Že imam eaega. ki je jako .. .< Toda dalje ai raogel izgovcriti, ker ga je udaril v tem treautku mlaj3i 8 kijem tako močao, da ni mogel več izpregovoriti. »Kaj pravis?* vpraša atarejSi. »Jojfc pravi sredBji, »tukaj v aredi je oven z jako Sirokim hrbtom; tega sem mislil prijeti, pa me je tako trčil, da mi je kar vroče postalo.« >Ti plaha atvar«, pravi atarejsi, »Se ovaa se bojiS, si pač za nič. Beži, grem jaz po njega!« Zdaj ga poskuai atarejši iz hleva potegniti, pa tudi ajemu ni bila sreča mila. Lop — in tudi tega je tako butnil, da se je kar po hlevu zvrnil. »Vidis*, mu reče 8rednji, »prej si se iz mene aorčeval, aedaj ai ae pa sam prepričal.« »Pojdiva domu, tukaj ne dobiva aič; tukaj 8e labko postaaeva nesrečaa«, reče atarejši ter zbežita. Drugo jutro je dal goapodar ralajSemu ovco za plačilo. Vesel pograbi ta ovco in jo nese domov. Doma sta brata skozi okno videla, kako je nesel ovco. Hitela sta mu naproti ia ae čudila, ko jima je rekel, da je ovco ukradel, medtem ko nista starejSa ničesar dobila. Pogovarjala ata se med seboj: »Ce je tak tepec ovco ukradei, kako, da je pa midva niava mogla dobiti. V drugič morava drugače raniati.« Preteklo je aekaj dni in starejSima bratoma je zopet Sinila misel v glavo, da bi 3la po kak plea poBoči. Neki večer po večerji ne začBeta zopet pomenkovati, da bi bilo aajbcljSe iti po kako peratniao. Mlajši brat ju začBe spet aadlegovati in prositi, da bi Sel žajima. Obljubil jima je, da ne bo o tem nikomur nič pravil. Starejši brat pa mu zaničljivo odgovcri: »Takega aeumaeža ne marava zravea, ki bi povzročil s avojo nerodnostjo, da bi m vai l|ud|e vzbudili in slednjič bi Se celo ukradeao reč neael pri belem daevu domov.« MlajSega je zopet tako razjezilo, da ni vedel kaj bi počel. Vsede ae za peč ter pnsluSa, kaj He bosta brat" dslje pogovarjala. Eden izmed Bjiju pravi: »Najboljše je, da greva k tiatemu kmetiču tje za goro, ki ima maogo gosi, tam bova gotovo dober plen irnela. Gosi so zaprte v ffiajhaem sviaskem hlevu ter lahko prideva do njih.« Mlajši brat, ki je to vse pazljivo poslužal, pravi ssm pri sebi: »Dobro, ker me s aeboj Bočeta, pa bom vaju zopet dobro splačal!* Stopi v vežt>, obleče atarc sukBjo ter jo udere čez hrib k kmetu, h kateremu sta bila brata aamenjeaa krast Tam pove kmetu vse nataBko, kaj ajegova brata aameravata. Kmetič mu obljubi lepo goa, če paziti na tatove. Seveda je sprejel z veseljem to poBudbo. Tukaj je pa zahteval belo rjuhu in majbBe kleSče. Kmalo je čepel v rjuho zavit in 8 klesčami v rokah v hlevu med gosmi. Brata meneč, da je Sel mlajsi v podatreSje spat kakor po navadi, sta se odpravila krast. Mlajši brat \u je kmalu sliSal stopati proti hlevu. Zdaj je eden zaaaj poSepetal: »Odpri vrata, idi med gosi ter poslušaj, katera aajbolj na debelo piska < Sredaji zloze v hlev ter reče: »Tam v kotu slišim eaega goaaka, ki ima jako debol glaa, ta jo gotovo velik.« V tiatem kotu je čepel mlajši brat ter debelo hrskal. Sredaji brat meaeč, da je goaak, ga misli naglo pograbiti, toda! v tem treautku ga ralajSi stisae s kleSči tako, da mu je skoraj aekaj mesa aa Bogi odSčipail. »Jojmiae, kako me \e u8čipnil«, zakriči revež. StarejSega ]8 to razjarilo ter reče sredajema: »Eae gosi a« meada veadar ne boS bal.< V tem trenutku ailajSi zopet aredajega tako priskrne, da je ta kar iz hleva pobegail. Vrag, da bi še pa eae goai ae raogla dobiti«! dŁ jezoo starejsi ter naglo skoči po tiato veliko goa. Pa ni je Se prijel, že ga tako stisne za nogo, da ga je pri srcu kar zabolelo. Skoči ven ter reče: »Tako straSno budih gosi pa menda ai na celem svetu kakor so te.« >Vidiš«, pravi sredaji, »se jih ti tudi ne bojis?« Oba ata aevoljaa cdšla. Drugo jutro si mlajsi brat veael z goajo prižvižga domov. Bratoma ae je zopet čudno zdelo, kje m kako }o je mlajsi ukradel. A vendar aista še izgubila popolaoma poguma. Mlajšemu ata bila BevoSčljiva, ker je imel povaod srečo. Zato sta ga začela še bolj rovražiti ter odganjati od hiSe. Ia res se kmalu mlajši poslovi od avojih bratov ter si kake Setrt ure proč postavi majhao hisico, v kateri je odsihdob stsnoval. Včasih je Sel tudi k svojima bratoma nazaj vaaovat, dasiravao ga aista marala. Ko je aeko popcldae prišel do hiše svojih bratov ia stopil v vežo, aliSal je, da ae brata v aobi ravno pogovarjata, kako bosta Sia zvečer krast čebeie k bližajemu čebelarju. Mlajši v veži je vse jako pazBo poslušal. Dobro je vedel, da ga brata ne vzameta s seboj, če bi ju tadi proail. Ko slisi, kam Hta brata aameaieBa, \o je tiho pobrisa! domov. »Tudi pri čebelah vama bom eno zaigral!«  (Konec pride.)