Političen list za slovenski narod«
Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gid., za četrt leta
4 gid., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vcljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta <5 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratn se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsilit dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,'a6. uri popoludne.
V Ljubljani, v pone<
26. marca 1888.
Cesar Viljem počiva v mavzoleji v Charlotten-burga, ime njegovo pa se polagoma izgublja iz časnikov, ker ga prepuščajo sodbi zgodovine. Na površji je ime Friderikovo, predmet komentarom so njegove besede in dejanja. Radovedni svet se povprašuje, bo li Bismarck še tako oblasten in mogočen, kakor za časa umrlega cesarja? Ako sodimo po besedah sedanjega cesarja, smemo trditi, da so vsi stvarni in formalni odloki v njegovih rokah. Bolni cesar sam rešuje vse vladarske posle, po obliki in vsebini razločujejo se njegove izjave od Bismarcko-vih. Bismarckova oblast je omejena. Sicer je Bismarck tudi prej večkrat odločno ugovarjal v državnem zboru, ako je opozicija govorila o kancler-jevi politiki; vedno je trdil, da on kot prvi cesarjev svetovalec izvršuje le cesarjevo politiko. V formalnem oziru govoril je resnico, kajti ukazi prihajali so s cesarjevim podpisom, a vsako stvar sprožil je le knez Bism?rck in zastavil vedno svojo veljavno besedo. Knez Bismarck je večkrat delal politiko na svojo roko proti volji cesarjevi. To nam spričuje vojna 1. 1S66, brunsviško in mnogo drugih vprašanj.
Večkrat sta se sprla cesar in knez Bismarck, a ta je konečno zmagal. Leta 1874, 1877 in 1880 hotel je Bismarck odstopiti, a cesar je odklonil njegovo ostavko. Bolehnost in utrujenost je knez navajal kot vzrok svojemu odstopu, in vendar je po zadnji ostavki sprejel še portfeij pruskega trgovinskega ministra. Od ministrov je Bismarck zahteval brezpogojno pokorščino. V Nemčiji je vsako leto več obravnav zaradi razžaljenja kanclerjevega, kakor zaradi razžaljenja vseh 22 nemških vladarjev.
Bismarck ostane še vedno kot zastopnik nemškega jedinstva in v svoji dosedanji službi, toda težišče notranje politike premaknil bo cesar proti levici. Javno mnenje v Nemčiji z veseljem pozdravlja to premembo, narodni liberalci in njihovi vodje pričakujejo boljših dni.
Tudi glede vnanje politike porajajo se enaki upi, oziroma bojazni. Ruski krogi imenujejo Bis-marcka propalo veličino. Nasprotno pa ruski listi poveličujejo cesarja Friderika. Kurzi ruskih papirjev rasto, in iz tega sklepajo, da knez Bismarck ne bo mogel nadaljevati gospodarske vojske z Rusijo s prejšnjim vspehom.
O nastopu Friderika III. piše ruski „Svet": „Borba raznih življev okoli novega cesarja se doslej ni mogla pokazati vsemu svetu, a je očita. Ko je umrl cesar Viljem, žalostne so bile stranke, ki so imele vladno večino, Gojile so tajno nado, da bo smrt ranjkega cesarja Viljema tako pretresla sedanjega cesarja, da bo izgubil zaduji ostanek telesne moči. Brzojavka v San Remo imenovala je tedanjega prestolonaslednika „cesarja", in to navlašč, da bi ga bolj pretresla. Že za časa cesarja Viljema storjene so bile nekoje breztaktue priprave s tem namenom, da bi pospešile smrt Friderikovo. Od cesarja so izvabili oni dekret, da bi princ Viljem postal malone regent. Sedaj se je pokazalo, da je bil dekret izdan brez vednosti Friderikove. Umirajočemu cesarju je bil predložen dekret za razpust državnega zbora. Ko bi bil cesar Viljem živel še šest ur, z njegovo smrtjo bi bil razpuščen državni zbor. Ko je česa; Friderik že zašel nemški prestol, pričela se je tajna agitacija proti njemu. Vsi Nemci, posebno Berolinci so se Frideriku III. zahvalili za manifest o meščanski in parlamentni svobodi, in kaj se je zgodilo? Ne minister, marveč načelnik berolinske policije je naznanil, da cesarjevo pisanje ne velja za Berolin. Minister Puttkammer je pruski zbornici naznanil smrt cesarjevo, a pozabil dostaviti, da je na prestol stopil Friderik III. To je provzro-čilo veliko pozornost. Na srečo pa se novi cesar ne bo pokoril kliki, ki sedaj dela proti njemu. Zato pa tudi m čudno, da se od dne do dne piše o bolezni kneza Bismarcka".
lir vil ti iis Srhi.
Dne 19. t. m. je „Obzor" objavil članek, v kojem so izražene misli hrvatskih rodoljubov, in ta slove:
Srbi in Hrvati so jeden narod z dvema imenoma, dvojno politično zgodovino, dvojnimi književnimi črkami, a s tremi verami. Za ljudi manje izobraženo in vnete verskimi čutili so to gore neprehodne za naše narodno jedinstvo, dokler se ne poravnajo te dvoje in troje neprilike in ne pribori čast samo jedno ime, jedna zgodovina, jedna pisava in jedna vera. Obžalujemo, da je večina našega naroda na tako nizki stopinji. Obžalujemo tembolj, ker naši neprijatelji hočejo ohraniti vedno to nizko prepričanje in pred svetom povdarjajo te naše osebnosti, in ker sinovi našega naroda, kojim še niso jasni oni vzvišeni pojmi o narodu in njegovih nalogah, poslušajo jih ter varajo sebe in narod. Mi vemo iz zgodovine in videli smo, kako sta bila dva velika in izobražena naroda, italijanski in nemški, zasmehovana od večjih in manjših narodov zaradi mnogih večjih in manjših razlik, koje so vzgajali njihovi sinovi, dokler jim njihovi izobraženci niso navdahnili čiste, jasne in veličastne misli jedin-stva, pred kojim so izginile vse razlike in plemenske osebnosti.
In koliko zasmeha mora prenašati naš izkušani in toliko razcepljeni narod, ki govori tako rekoč jedno narečje, pa se še razcepuje mej sabo. Razumniki naši govore: Bog je vas ustvaril kot jeden narod, ko Vam je dal jeden jezik. Temu najvišjemu načelu se klanjajo najumnejši sinovi našega naroda. V tem načelu je najvišji pojem: jeden narod. Obe imeni, srbsko in hrvatsko, sta naši, naš narod je obe imeni posvetil v zgodovini, obe bodita častni in spoštovani od vsega naroda; ves naš narod naj ve, kaj je storil neumrli naš Gjuro Daničič, da sta Srb in Hrvat, jezikoslovno jedne korenine, prvotno torej jednega pomena, a samo v dveh oblikah. Dajmo
Boljša kratka sprava, kakor č.olga pravda.
Na Ogerskem je bila dokončana nedavno dolgoletna in zanimiva pravda, ki pa je zopet jasno do-pričala resničnost našega pregovora, da je boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. V omenjeni, že blizu sto let trajajoči pravdi, je tožilo 228 ljudi jednega samega človeka, pa ga niso mogli premagati, ker je zatoženec bil mogočeu gospod, grof Korot-noky, tožniki pa so bili ubožni žlahtniki iz rodovine Bureczky de Burkosfalva. Pravdah so se za veliko posestvo, vredno okoli 200.000 gld., od katerih bi pa vsak dolžnik itak malo dobil, ker jih je bilo mnogo in ker je tolikoletno pravdanje veliko stalo. Glavni tožnik in zastopnik vseh drugih je bil vedno eden od vseh izvoljeni pooblaščenec, ki je pravdne troške od vseh pobiral, plačeval iu iskal slavne odvetnike, katerih je med pravdo mnogo' umrlo, kajti glavni tožnik je iskal le stare odvetnike, češ, veljavo in skušnjo si more odvetnik šele po mnogih letih pridobiti.
Rodovina Bureczkyjev je vsled te pravde ne le čisto ubožala, ampak se še pred svetom osmešila.
Cela pravda bi bržčas prenehala in bila dokončana, Ko se ne bi začel za-njo zanimati jako bogat žlahtnik in zvit pravdar barou Bal;'tszy. Bil je ta mož majhne postave, debele glave, gostih obrvi in lase je imel tako poglajene, kakor navadno dunajski natakarji, namreč pred ušesi v dva rogla, kakor da bi hotel vsakega prebosti. Pravdal se je silno rad iu njegovo veliko bogastvo mu je dovolilo tako dragoceno zabavo. Kakor strasten igralec pri igri, tako se je zabaval baron Balt'tszy v pravdanji, naj je dobil ali izgubil.
Nekega dne je barou računil s svojim odvetnikom, koliko pravd je že dognal, in našla sta, da jih je bilo devetindevetdeset.
„Teremtete, eno še moram dognati, da jih bo ravno sto!" reče baron. Ali ravno zdaj ni mogel najti vzroka novi pravdi. Ni se mogel spomniti, da bi ga bil kedo razžalil, ali da bi mu kedo kakošuo škodo naredil. „In vendar moram sto pravd dognati", pravi sam sebi, „če si jo tudi kupim."
V takih razmerah je bil baron Balaszy, ko ga nekdo opomni na pravdo rodovine Buieczkyjeve.
„Eljen I to je pravda kakor nalašč za-me; sto let že traja, in uihče je ne more do kraja dognati, bom pa jaz poskusil." Še tisti dau povpraša, koliko zahteva rodovina Bureczkyjev za svojo pravdo. Glavni tožnik je odgovoril, da zahtevajo za vsak kilo listin
jeden cekin. Baron je bil zadovoljen in je prevzel pravdo in vse listine, ki so tehtale 410 kg. Bureczky pa je hotel še pooblastila vseh 228 tožnikov na tehtnico djati, češ, to so tudi listine, ki se tičejo pravde in baron jih mora plačati. To je barona razjarilo, in raje se je dal tožiti, kakor da bi plačal težo pooblastil. Na tihem pa se je baron v pest smejal, ker je naenkrat za isti denar dobil dve novi pravdi, iu obe je srečno dognal.
Baron Balaszy je bil zvit pravdar in je tako mislil: Stari odvetniki so še k večemu za kratke pravde; za dolge pravde je treba mladih ljudi. Tudi slavni odvetniki niso za velike pravde, ker oni že zaradi svojega dobrega imena ne upajo nobene neumnosti narediti, v pravdah pa je čestokrat zvita neumnost dosti vredna. On je torej poiskal mladega odvetnika brez slavnega imena, dr. Miška Garaba, kateremu je izročil kupljeno pravdo. Miško Garabo se je nnjprej o celi pravdi dobro poučil, potem se je predstavil vsem sodnikom in poklonil sodnikovim gospem, in stoletna pravda Bureczkyjev je bila kmalu končana na korist baronu Balaszyju.
„Ta odvetnik je hujši od hudobca", vsklikne baron, ko dobi ugodno poročilo; „iz tega moram nekaj več narediti".
Baron je naredil na čast svojemu odvetniku veliko pojedino, h kateri je povabil vse svoje prt;
Imetnik XVI.
Pogled v Aeničijo.
ištev. TO.
temu prvotnemu pomenu novo moč v jednem tega veka vrednem pojmu jednega naroda. Vero, kojo ima naš narod, imajo tudi drugi narodi, ki nam niso sorodni, in zato naj išče vsak v svoji veri tolažbe , a mi vsi pa bodimo bratje v Bogu in narodu.
črke so dvojne, ali oboje smatrajo umui ljudje od ljudske šole za naše narodne, ker oboje rabi naš narod. Najrazumnejši možje našega naroda, katere smo slišali in poznavali v knjigah, odobravali so in odobravajo misel, da vse ono, kar sijajen um predloži vsemu narodu v cirilici in iatinščini, spoštujemo in ljubimo kot svoje, kot narodovo lastnino. Naj naš narod goji to misel na svojo srečo in blagor. Zapomni naj si naš narod, da ideja narodnosti, ki je v tem veku prodahnila vse državno in kulturno življenje, pride do vrhunca v jedinstvu naroda. Ako naš narod, vezel in nepripravljen, razcepljen in brez zavesti dočaka velike dogodjaje, ostal bo samo materijal za tuje misli, za gradivo drugih zavednih narodov. To naj si zapomni duhovščina obeh cerkev, ki čuti in živi za svoj narod. Iti i ne s t a v 1 j a m o narodnih čutil na mesto vere, mi jih ne polagamo na sveti dar i ln i k nobene cerkve. Mi hočemo, da naš narod zvest ostaue veri, kojo je dobil od očetov svojih ; vendar mislimo, da ona vera ni od Boga, nego od strastnih ljudi, ki bi učila, da ne ljubimo rodnega brata — kot svojega brata.
To naj si zapomnijo tudi oni mnogi dobri ali preveč enostranski možje našega naroda, ki se niso dovolj vglobili v zgodovino hrvatsko in srbsko, ki ne poznajo velikih in težavnih nalog, koje ima izvršiti velika skupina ljudi, ki ima častni naslov: naroda; želimo pa, kakor jim veli srce, da bo jedno ime, jedna vera, jedne črke in vse jedno v mnogo izkušanem narodu. Kakor je jednostaven um njihov in srce njihovo, tako naj bo vse jednostavno v narodu. Zalibog, takih jednostavnih umov imamo v našem narodu premnogo, in njim najlažje verujejo nižji slojevi naroda, ki so še jednostavnejši. Zapomnijo naj si, da smehu izpostavljajo svoj narod, kedar jih hvalijo sedaj ti, sedaj oni nasprotniki našega naroda ter nam kličejo: Vi niste jeden narod iu nikoli ne bodete, ker imate dvojno vero in dvojne črke.
Pokažimo celemu svetu, da spoštujemo in ljubimo kot svoje srbsko in hrvatsko ime, ker je oboje iz srca našega naroda ; čitamo in pišemo z dvojnimi črkami, in v vse proizvode našega uma položimo našo trdno vero narodnega jedinstva. V to ime pomagaj nam Bog; vse sinove našega naroda pa prosimo, da se poprimejo teh misli in jih razširjajo mej narodom s plemenitim in vstrajnim delom."
Politični pregled.
V Ljub 1 j a n i, 26. marca.
Jfotir^E?.!© dežele.
Minoli petek vršilo se je na Dunaji slutimo ministersko posvetovanje, kojega so se ude-
ležili ministri Kiilnokj, Bauer. Kallay, Taaffe, Tisza, Dunajevski, We|sersheimb in Fejerviiry, ter sekcijski načelnik FML. Merkl.
Praški mestni zastop je dne 14. t. m. sprejel nasvet mestnega sveta, da se odkloni predlog dr. Podlipnyja, ker mestui zastopniki popolnoma zaupajo v zadevi verske šole svojim državnim poslancem in tedaj ne morejo izprevidet. potrebe o prošnji zoper Liechtensteinov predlog. Dr. Podlipny propadel je s svojo zahtevo z 52 proti 24 glasovom, tii pa jo navstal na galeriji strašen ropot, ter seje čulo pričanje: „Stydte se I To je škandal! Sosaci!" itd. Županu ni nič druzega preostajalo, nego da je dal izprazniti galerijo. Posebno možatega se je pokazal pri tej priliki poročevalec dr. Milde, ki je vzlic razburjenim ugovorom mladočeških zastopnikov pobijal njihove trditve ter končal svoj govor: »Nočemo zatreti narodove omike in uničiti ljudsko šole, marveč zahtevamo le, da se naši otroci ne nauče samo navadnih učnih predmetov, marveč, da se olika tudi njihovo čuvstvo, da tako postanejo plemeniti in možati značaji."
Dne 24. t. m. bil je v mestnega zastopa seji izvoljen zagrebškim podžupanom opozicijo-nalec K a 1 a b a r z 20 glasovi. Vladni kandidat II a u d 1 je dobil 12 glasov.
Litovska hranilnica je določila znesek 400.000 gold. v namen, da se sezida povodom cesarjeve štiridesetletnice državna obrtna šola in obrtni muzej.
V m a is je države.
Papež Leon XIII. izraža v lastnoročnem pi-smu, koje je izročil nuncij Galimberti nemškemu cesarju, svoje sožaljenje zaradi smrti cesarja Viljema ter čestita Frideriku k vladnemu nastopu. Sv. Oče se zanaša, da m« bo no v j vladar j§t<? tako naklonjen, kakor mu je bil njegov oče. Papež pravi koncehi svojega pisma: „Bog daj, da se utrdi zdravje Vašega Veličanstva; veseli naj se Vaše Veličanstvo še dolgo življenja v blagor Svojih podložnikov. Prosimo to vsegamogočnega Boga ter upamo, da bo Njegova milost nas in Vaše Veličanstvo oklenila z nerazruš-Ijivimi sponami ljubezni".
Srbska radikalna stranka je postavila pri občinskih volitvah, ki se vrše danes, 17 kandidatov in 14 kandidatov-namestnikov. — Societe des raccor-dements, ki je prevzela upravo železnice mej Vranjo in Mitrovico, naznanila je uradno ravnateljstvu srbskih državnih železnic, da se iz tehniških vzrokov ne more proga pred majem izročiti javnemu prometu. Otvoril se bo vsled tega neposredni promet na celi progi Belgrad-Vranja-Mitrovica-Solun še-le krog due 10. maja,
Ruski državni svet je zavrgel z 28 proti 12 glasovom predlogo grofa Tolstoja, po koji bi bil v bodoče minister notranjih zadev opravičen odstav-Ijati pastorje v balktiških provincijah, ne da bi moral v vsakem posebnem slučaji še prositi dovolitve pri konzistoriji. Zoper predlogo je glasoval tudi carjev brat, veliki knez Aleksej. — Minister notranjih zadev je že v tretjič umaknil svojo predlogo glede okrajnih načelnikov (zemskije načalniki), češ, treba jo je še popraviti. Razpravljalo se bo o njej še-le prihodnjo jesen.
Dne 23. t. m. opoludne pozval je nemški cesar k sebi skupno državno ministerstvo, kjer se je vršilo pod cesarjevim predsedstvom prvo ministersko posvetovanje. — »Reichsanzeiger" objavlja cesarjev ukaz z dne 21. t. m. prestolonasledniku: »Moja želja je, da se Vaša Visokost seznani z državnimi opravili potom neposredne udeležbe. V ta namen nalagam Vaši Visokosti, da izdelate in rešite vsa ona državna opravila, koja bi moral jaz rešiti iu katera bom odkazal Vaši Visokosti; v to svrho pod-
pisujete v mojem imenu, ne da bi bilo treba v posameznih slučajih še posebne naredbe o pooblaščeuji Vaše Visokosti."
Italijanska zbornica je du<3 24. t. m. po končanem dnevnem redu določila svojo prihodnjo sejo še-le na dan 10. aprila. Orispi je dne 20. t. m. odgovoril na interpelacijo poslanca Pantaua glede rimskega vprašanja nastopno: »Z ozirom na to vprašanje omeniti moram neko okoliščino. Bilo je leta 1877. Bali smo se takrat nekaj časa, da namerava načelnik francoske republike sprožiti rimsko vprašanje; da, bili smo trdno prepričani, da bo to storil. Ukazalo so je tedaj utrjevanje krog Rima in mene so poslali s politiškimi nalogi v inozemstvo. Šel sem v Francijo; videl sem Gambetto iu druge vplivne državnike. Koristi naše so nujno zahtevale, da sklenemo zvezo za preteče slučaje vojske. Iz Francije sem šel v Gastein in v Berolin, kjer so me z navdušenjem sprejeli. Razodel sem tam misli svoje vlade, koje so bile tudi misli slavnega kralja Viktorja Emauuela. Toda slabe naše slutnje se niso obistinile in smo zaradi tega še-le pozneje zopet mislili na zvezo z osrednjima velesilama. — »Moniteur de Rome" sklepa iz te Orispijeve povesti, da so se sklenile obstoječe zveze zaradi rimskega vprašanja.
Francoski vojaški sovet v Boulangerjevi zadevi se je danes sešel. Boulanger je pozval mnogo prič ter se bo skušal oprati očitanih mu prestopkov. »Lanterne" in »Intransigeant" še vedno z vsemi sredstvi priporočata Boulangerjevo kandidaturo v Marselji. Z mnogih strani se je trdilo, da ima »La Cocarde" premalo naročnikov iu da bo morala kmalu prenehati. Da temu ni tako, kaže nam poročilo, po kojem so pričeli po celi Frauciji izhajati manjši boulangistiški listi, ker si obeta vsakdo s tem podjetjem obilega zaslužka. — Razsodba apel-nega Svišča v ^Vjlsonovi zadevi §e jj flanes proglasila, — Veliko pozornost je vzbudila knjiga nekega prejšnjega častnika imenom grofa Ilerissona, v koji ta odločno zavrača razna obdolževauja, ki so se prijavila in trdila zoper Bazaine-a. Knjiga je občinstvo tembolj razburila, ker je bil glavni obdol-ževalec Bazaineov, general d:Andleau, krivim spoznan goljufije.
Angleška, zgornja zbornica je v vseh čitanjih sprejela postavo o konvertovanji državnega dolga. — Brzojav iz Kalkute z dne 22. marca slove: Angleški vojaki so napadli utrdbo Tibetancev v sik-kimskem ozeml|i in jo zasedli. Tibetanci se niso branili, marveč nujno pobegnili.
Neki pariški dopis v „Pol. Oorr." naglaša, da bo morala Turčija sedaj potrditi pogodbo o sueškem prekopu, ker ste Francija iu Anglija deloma ustregli njenim željam in ker bi v nasprotnem slučaji še dalje trajali dosedanji dejanjski odnošaji, ki so nenormalni in ki niso ugodni za nobeno državo.
Iz španjske prestolnice se poroča o zopetnem gibanji karlizma. Pretendent don Carlos je izdal oklic, v kojem vsprejema v svoj bodoči vspored parlamentarno vladno obliko in versko strpnost. Ta manifest je provzročil živahno gibanje ter prete nov« zarote. Kakor se nadalje zatrjuje, potrdila je eks-kraljica Izabela še za dobe svojega sina, kralja Alfonza XIII., karlistiški načrt.
Turški sultan je sprejel dne 23. t. m. v av-dijenci ekskediva Izmaila pašo ter mu izrazil svoje sožaljenje zaradi smrti njegovega sina. — Čuje se, da je vložil Gabban efendi svojo ostavko.
jatelje. Vpričo vseh prijateljev je baron mladega odvetnika objel in poljubil, potem pa ga prosil, naj blagovoli njegovim gostom to zanimljivo pravdo razložiti. Odvetnik mu je to željo izpolnil, in vsi so ga hvalili, veselo se zabavali, dobro pili in jedli in prav dobre volje se razšli.
Kako se drugo jutro baron začudi, ko dobi od odvetnika, katerega je že bil izplačal, uov račun v tej le podobi: Račun: Za zamudo časa 20 gold.; za porabo salonske obleke 5 gold.; za razlaganje cele pravde 200 gl.; za trud pri prednašanju 50 gl.; za voz sem in tje 4 gold. Skupaj 27!) gold.
»To pa je vendar preveč", jezi se baron. »Jaz mu priredim veselico, da bi ga počastil in njegovo slavo razglasil, on pa si to da od mene plačati. Dobro!" . . . Baron je vzel 270 gold. in jih poslal odvetniku, rekoč: »Gospoda odvetnika lepo pozdravljam !"
Dr. Miško Garaba se prestraši, ko mu sluga denar prinese, kajti on je nameraval za včerajšnjo veselico le baronu veselje narediti, češ, baron bo na ta račun rekel: »To ne gre, ampak pravda mora med nama biti." Da ni bilo tako, to se jo zdelo odvetniku čudno in ni se motil. Še tisti večer prinese baronov sluga odvetniku dolg račun, v katerem mu je baron zaračunil vse jedi, pijače, smodke, sveče, kar je znašalo 500 gold.
Dr. Garaba je segnil v žep in plačal 500 gld., rekši slugi: »Gospoda baroua lepo pozdravljam."
To je spet baroua izuenadilo, in rekel je: »Ta odvetnik je res več, kakor hudoba; za tem spet nekaj tiči."
In tako je tudi bilo. Čez tri dui so poklicali barona na magistrat in policijski vodja ga resno vpraša: „Gospod baron, vprašati Vas moram, ali imate Vi krčmarsko pravico?"
»Kaj mislite s tem?", odgovarja nekako v raz-žaljivem glasu baron. Policijski vodja pa mu pokaže račun, katerega je bil odvetnik Garabi poslal, ter reče: »To je vendar dovolj jasen dokaz, da ste jedi in pijače prodajali. Ali imate za to pravico?"
»Nimam je, gospod vodja, le obsodite me, jaz vse plačam : tega zvitega odvetnika pa morem imenovati oskrbnikom svojih posestev. Boljšega ne morem najti."
Tako je dokončal baron Balacsy dolgoletno pravdo Bureczkyjev, ž njo pa je tudi izgubil vse veselje za pravdanje, kajti spoznal je, da je vendar le res: »Boljša kratka sprava, kakor dolga pravda."
J. S-a.
izvirni dopisi.
Iz Gorice, 21. marca. (Slavnostna besed« o svečeuiški petdesetletnice v!a d i k e Strossm ayer-j a 19. t. m. — B a z n o ter o s t i. — Vreme.) Ker jo prinesel tudi »Slovenec" v štev. 63., 16. t. m. vspored k omenjeni besedi, katero je priredila slovenska čitalnica v Gorici dne 10. t. m. svojemu častnemu članu (od 1863. leta) in velikemu rodoljubu, zdi se mi pristojno, Vam vsaj nekaj površno omeniti o tej znameniti besedi. Da je bilo petje po vsporedu izborno, ni skoraj omeniti treba, ker je vodil znani v petji in godbi nadarjeni gosp. učitelj Mercina ter spremljeval na glasoviru pa itak spretni gosp. Pahor. Stross-mayerjeva himna: „Naša dika", kojo je pel mešani zbor s spremljevaujem glasovira, morala se je vsled navdušenja navzočih ponavljati, pevci in pevke so bili popolnoma kos svoji nalogi. Ta izborna pesem, ki bode glasno oznanjala pozuim jugoslovanskim narodom, dokler bode obstal jugoslovanski rod, slavo prvemu sinu in mecenu jugoslovanskemu, je vse pričujoče čestitelje tega nedosegljivega prvega budi-telja »za vero in domovino" z velikim navdušenjem prešinila, kajti »kri ni voda"! Gotovo ni imel slovanski svet že davno za pravi vsestranski blagor tako vnetega rodoljuba, kakor je slavljeni zlato-mašnik Strossmaver. Zato tudi ni čuda, da se je k tej besedi zbralo vse, kar je sloveuskega razumni-štva obojega spola iz mesta in okolice. Tudi slovenska duhovščina je bila zastopana. Ta beseda je
tembolj pomenljiva, ker se je vršila na skrajni meji jugozahodnega slovenstva v polahonjeni Gorici, o kateri veljajo tudi Stanka Vraza besede: „Sada znam, zašto plaže Slava mati, — Gradi (mesta) su neverni (nezvesti) sini renegati."
Da bi se rešilo ono, kar se še rešiti du, napravili so dejanjski rodoljubi za dečke in deklice — prvence — slovenske šole, kjer se poučujejo otroci v materinem jeziku. Te (2) šoli vzdržujejo le s prostovoljnimi zbirkami vseh goriških domoljubov ter dobro napredujejo. Glejte, narobe-svet, kako se je v Vaši beli Ljubljani potegovala oua peščica Nemcev za čisto nemške šole, a v Gorici morajo rodoljubi sami vzdržavati te šole, akoravno je v Gorici več Slovencev, nego v Ljubljani Nemcev in nemčurjev. Pa tukaj veljajo tudi besede pesnika Vodnika „o nemškem konju in kranjski (slovenski) pari", da pokladajo tukaj laškemu konju ovsa v vsi obilici, a slovenskega ne le da nič ne redijo oni, ki bi bili dolžni, marveč „mora še tepen stat' v mlak'". Do kdaj bo trajalo to neznosno stanje, da se niti lahonski magistrat, niti vlada ne bode nič ganila v prid našega jezika v mestu, kjer se lahon-stvoin „irredenta" čez svoje meje že dolgo šopirita?
Ker smo torej Slovenci vsled pritiska od zgoraj in zdolaj navezani le na svoje skromne moči, kakor se ne godi uobeni drugi narodnosti v Cislajtaniji v tem oziru, razodela se je že mnogokrat iskrena želja med goriškimi rodoljubi, da bi se tudi v Gorici sezidal v ta namen „Narodni dom", ki bi bil tu na skrajni meji slovenstva še bolj potreben in koristen, kakor kje drugod, Bode li do tega kdaj prišlo, je po obstoječih razmerah zelo dvomljivo. Mnogi rodoljubi so za zdaj tega mnenja, da bi se, ker tudi velika čitalniška dvorana ni vselej zadostna, uapra-vilo primerno poslopje za slovensko gledišče na delnice. Ideja ni napačna, morda bi se utegnila ko-nečuo vendar le z eneržijo in požrtvovalnostjo vseh goriških domoljubov uresničiti. To le mimogrede v prevdarek onim, katerim je še posebno mar „za deske, ki pomenijo svet!"	(Konec prih.)
C-lasb a.
„Teoretično-praktična Pevska šola", zložil j Anton Foerster. Tretji pomnoženi natis. Gena 75 kr. J a. v. — Ljubljana ' 1888. Tiskal in založil J. R. Milic.	jj
V Slovencih razen knjig nabožnega sodržaja redkokateri slovstveni proizvod doživi več natisov. J osobito glasbena dela smejo že o sreči pripovedovati, J če se v nekaj sto iztisih razširijo mej občinstvo. Ni čuda! Glasbi naši je napočila komaj jutranja zarja, Rog zna kedaj bomo na „zenit"-u ugodnih časov! Uvažujoč torej dejanjske naše razmere morali bi se čudom čuditi, da je omenjeno delo izšlo že v tretjem natisu. Prav to pa je, kar nas posebno veseli. Znak je namreč gotovo, da se bližajo boljši časi razvoju narodne naše umetnosti. Pisatelj teh vrstic bil je komaj v prvih razredih gimnazijskih — bilo je pred kakimi 18 leti — ko je izšel prvi natis Foersterjeve pevske šole. A kolika razlika med tedaj in sedaj! Ne omenjam zunanje oblike, ki je bila kamenotiskana; koliko pa je izdajatelj izpre-menil razdelitev, koliko je pridejal, opilil in opravil za praktično porabo! Tempora mutantur — v nekaj letih dobila je „Pevska šola" do cela drugo podobo. Unanja oblika vso čast dela Milicevi tiskarni. Razredba gradiva pa je tako praktična, da bode vsak učitelj le površno poznavajoč pevsko teorijo po tej šoli vspešno poučeval v petji svoje gojence. Ni mi treba omeniti, da se zlagatelj vseskozi drži peda-gogiškega pravila: od lažjega do težjega. Tudi naslovu „teoretično-praktične" pevske šole je zadostil. Podaja nam na vsaki del teorije več ali manj praktičnih vaj, kakor meni da je potrebno za lažjimi ali težjimi oddelki. Posebno važnost pripisujemo koraku, kateri je g. Foerster napravil v teoriji s tem, da začenja s številkami. Učila ga je pač večletna vaja, da začetkom učenci laglje umejo pevati po številkah, nego po notah. Primerno torej prehaja od številk k notam iu pusti še dalje časa, da učenei primerjajo številke z notami,, dokler si jih niso do dobra priučil;. Ta metoda je prava, in cena petja po številkah bodi le-ta, da nas številke uvajajo v petja po notah. Pevska šola obsezajoč 107 strani v mali četverki podaja vse bistveno, kar naj bi vedel in si priuril dobri pevec. Pisana je utrakvistično menda vsled razmer, ki gospodujejo šo vedno na naših srednjih šolah. Koncu pridejani so še umetni (tehniški) izrazi, kakošne nahajamo na muzikalijab sploh z nemško in slovensko prestavo, ia razne glasbene okrajšave. — Hvaležni pač moramo biti g. skladatelju, da nam je s svojimi glasbenimi proizvodi raz-oral vsaj večinoma jedino glasbene naša terminologije. Na tem temelju bodo v bodoče naši glasbeniki lože in vspešneje delovali na razvoji glasbene umetnosti v Slovencih. Veseli torej iz narodnega
stališča beležimo napredek, ki je storjen s tem delom na našem slovstvu, in priporočamo „Pevsko šolo" vsem učiteljem petja, a tudi onim, ki žele ponoviti, kar so se nekdaj učili.	K.
Dnevne novice.
(„Catalogus deri dioecesis Labaceusis ineunte anuo 1888") je ravnokar izšel. Res malo pozno, a oveselili smo se ga zelo. Ves je prenovljen, drugače vravnan, vsebina se mu je dokaj namnožila; črke so vse nove, jako ličue; imena krajev so natisnena pravilno slovenski s pridejanim nemškim imenom itd. Ne spominjamo se nobenega imenika kake druge vladikovine, da bi bil tako lepo vrejen, kakor je ta prenovljeni ljubljanski. Menda bo všeč vsacemu. Le dvojnega se nismo oveselili, pregledavši letošnji še-matizem: številk, kažočih pomanjkanje duhovnih pastirjev, pa naraščenja Židov, v deželi naseljenih. Zidov stalno naseljenih so prejšnja leta imeniki izkazovali 15 do 20; letos jih je že 74! Duhovnij je brez lastnega dušnega pastirja 52; izpraznjenih ka-pelanijskih služb pa 95.
(Banka „Slavija") izplačala je te dni vladiškim ordinarijatom v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Gorici 20%, to je peti del vse v preteklem letu od cerkvenih zavarovanj dotičnih vladikovin prejete premijo s pristavkom, naj se porabi v duhovniške ali ccrkvene namene.
(Predavanje o Levstiku,) Včeraj ob jednajstih pred poludne predaval je g. profesor Fran Leveč o pokojnem Levstiku ter nam v lepih črticah slikal življenje in književno delovanje Levstikovo. Predavanja se je vdeležiio mnogo odličnega občinstva, in sicer toliko, da še ga toliko nismo videli o jednakih prilikah. Tudi deželni presednik g. baron AV i n ki er počastil je predavanje s svojo navzočnostjo. O samem predavanju ne bodemo poročali, ker bode g. prof. Leveč itak priobčil svoj spis v svojem listu, kjer ga bode mogel vsak brati in soditi. Predavanje je bilo zanimljivo, in naše občinstvo, kateremu niso do dobra znane pisateljske razmere naše, videlo je iz predavanja ter se uverilo, s kolikimi zaprekami se je boriti slovenskemu pisatelju, predno doseže svoj cilj in predno prodere s svojimi idejami. Levstikove zasluge za slovensko književnost so velike in zato je njegovo im6 nesmrtno med Slovenci.
(Gerbičev koncert.) Nenavaden užitek podal nam je včeraj g. prof. Gerbič. Popeljal nas je za trenotek med sirene, kjer smo se zibali v sanjah sladkih glasov. G. Gerbič nam je pokazal, kako je treba prirejati koncerte. Program kratek, izbran in klasičen, to mu je geslo, in mi bi le želeli, da si tudi ostala društva to uzamejo za vzgled. Čitalnična dvorana bila jo polna odličnega občinstva, kar je dokaz, kako je priljubljen g. Gerbič. Navzoč je bil tudi deželni predsednik g. baron Winkler. Pred prvo točko programa stopi pred koucertauta gospica Julija Hofbauerjeva ter izreče v imenu dam skega zbora iskreno zahvalo za trud, ki ga ima g. Gerbič. V znak zahvale izroči mu krasen venec s trobojuicami. Potem je zapel mešani zbor Forsterjevo „Domovino" vbrano in točno, v koji se je odlikoval g. Razinger kot solist svojim prijetnim glasom in občutljivim predavanjem.
Dvospev iz opere „Giaconda" sta peli vrli in slovenskemu občinstvu priljubljeni pevkinji gospii Gerbičeva in gdč. L. Daneševa tako krasno, da sta morali na trikratno gromovito ploskanje ponoviti dvospev. Schumannovo fantazijo v C-duru T. del igrala je na glasoviru gdč. B. Šumanova kot znana umeteljnica iu žela obilno pohvalo. Mejerbeerovo romanco iz opere Jlugeuoti" je pel g. Gerbič z iskrenim občutkom in ono točnostjo, ki je lastna pravemu pevcu-umetniku. Občinstvo se mu je zahvalilo glasnim iu dolgim ploskanjem, a on odzval se je s prelepo Schubertovo »Radovednež". „Reverie" (od Vieuxtempsa) za gosli s spremljevanjem na glasoviru igrala sta gg. "VVaguer in pl. Ohm-Jauušowsky.
Mladi umetnik na goslih gosp. V. \V a g n e r očaral je poslušalce svojim sviranjem. Elegantno iu iu premišljeno predavanje kaže izvanredno nadarjenost imenovanega umetnika. Isto velja o g. J a n u-š o v s k e m. R o s s i n i j e v dvospev „La regata ve-neziana", koji sta peli gospa Gerbičeva in gdč. Daneševa, zadovoljil je poslušalce popolnoma. Zadnja točka je bil Gerbičev „Bučelar", koji je izborilo pel mešani zbor in v nas vzbudil srčne želje po bližajoči se vsponiladi. Spremljevanje na glaso-
viru k dotičnim spevom izvrševal je g. Janušovskjr s znano spretnostjo. Trditi smerno, da je bil sinočnji koncert najboljše razvedrilo minole koncertne dobe v tukajšnji čitalnici. Dolžnost nam je, da povdar-jamo vstrajuost in požrtovalno delavnost g. Gerbiča in mu v imenu gotovo vseh prijateljev klasične glasbe izražamo vse priznanje za njegov trud.
(Slovenska predstava) na korist igralki gospici G o s t i č e v i in igralcu g. Danilu bode v ponedeljek dne 2. aprila t. I. Igrala se bode „Ženska borba". Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški prestavi E. Seribejevega dela poslovenil R. P. Zasluge omenjenih igralnih moči pozmi naše občinstvo in nadejati se smemo, da bode ta večer dejanjski pokazalo, da ve ceniti njihov trud za napredek v slovenskem gledališči. — Zadnja večja igra, ki se bo v tekoči sezoni še igrala, bode premijera „Gosi in goske", in sicer na korist igralki gospici Zvonarjevi iu igralcu gosp. Kocelj u. Dne 22. aprila zaključi društvo svoje predstave do prihodnje jeseni. Opozarjamo že pri tej priliki, da bode prestanek gledaliških vaj in dramatične šole trajal le tri mesece, to je do 1. avgusta; zato naj se go-spice in gospodje, ki žele vstopiti v omenjeno šolo, oglase pri odboru do 15. julija t. 1. Odbor dramatičnega društva dovolil je režiserju g. Borštniku, da odide po končanej letošnej sezoni nadaljevat za nekaj časa svoje gledališke študije na Dunaj in v Prago.
(Iz Laškega trga.) Izredno dolga letošnja zima in sploh neugodne vremenske razmere so skupno prav veliko pripomogle, da je ozimina siluo opešala. Tudi po vinogradih je delo popolnoma zaostalo in trsje še ni obrezano. Po nižavah je trta hudo po-zebla. Jarine nismo še nič sejali. Tudi mnogo vina se je spridilo po kletih, zlasti ondi, kjer ni imelo dosti alkohola v sebi. Pšenica ima jako slabo ceno. Živina je tudi na pol zastonj. Dva stebra tukajšnjega kmetijstva: poljski pridelki iu živinoreja so torej ob veljavo. Ostaja nam le še tretji — vinarstvo iu tudi tega spodjeda nam že več časa grozno nova trtua bolezen: peronospora, ki nam bo v kratkem trto popolnoma uničila. Davki in priklade so pa vedno višji in drugi stroški ravno tako. — Savinja je na svetega Jožefa dan tako narastla vsled deževja, da že več let nismo tolišnje videli.
(C. kr. ministerstvo za deželno brambo) na-merja gotova oblačila in oborožila, narejena iz ovčje volne, bombaža in platna, potom iz usnja zagotoviti si po društvih zasebnih obrtnikov od leta 1889. po-čenši za daljnih pet let. Vsa potrebščina k skupini
A.	(ovčja volna) spadajočih vrst iznaša do 150.000 gl.,
B.	(platno) do 40.000 gl. in C. (usnje) do 120 000 gl. Pojudbeniki imajo poslat; pismene, kolekovane in zapečatene ponudbe najkasneje do 16. aprila 1888, ob poludne neposredno predsedništvu c. kr. deželno-branskega ministerstva. Pogoji so tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
(Osepnice.) Dne 24, t. m. zbolel 1 otrok. Ozdravela 2 moška iu "1 ženska. Umrl 1 moški. Bolnih 44 oseb.
Telegrami
Gorica, 25. marca. Naučni minister je odložil svoje nadzorovalno potovanje na nedoločen čas.
Pariz, 26. marca. V Marselji je izvoljen Pyat s 40.204 glasovi. Konservativec Hervet je dobil 28.638, Foucjuier 12.440, Boulanger 988 glasov. V Laonu bo potrebna ožja volitev. Tu jo dobil Boulanger 45.098, radikaec Ooumer 26.808 in konservativec Jacquemart 24.670 glasov.
Rim, 26. marca. Finančni minister jc odstopil zaradi predvčerajšnjega glasovanja v senatu, a umaknil jo svojo ostavko, ker je nista sprejela kralj in ininisterski sovet.
Berolin, 25. marca. Kakor se čuje, vdeleži se bo prestolonaslednik odslej vseh važnejših predavanjih državnega kanclerja in ministrov pri cesarji.
Vremensko sporočilo.
13 <*> □.	® T
S t!as Stanje es --j--— Veter Vreme J;^ g
zrakomera toplomera
opazovanja	1110'€cl,iju	S g
!>. u,gjut.| 738 U I F0 brez v. megla 24.2. n. pop. 729-0 10-0 si. jzap. oblačno 0-00 9. u. zveč. 729-7 I 6-4
Umrli so:
22.	marca. Karo! Herman, ključarjev sin. 4 mes., Hrenove ulice st. 16, Variola.
23.	marca. Reza Spoljarič, hišna posestnica, 07 let, Flor-jansko ulice št. 37, pljučnica.
V bolnišnici:
12. marca. Janez Rupert, delavčev sin, l'/9 let, oslab-ljenje. — Jožef Faukal, gostač, 73 let, katar v črevesih. --Marija čermak, delavka, 51 lot, jetika.
Dunajska borza.
(Telegrafično paročilo.)
26. marca.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	77	gl. 45 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	7«	„ 45 „ 40/o avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 55 „
Papirna renta, davka prosta......92	„ 15 „
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	854	„ — „
Kreditne akcije ....................269	„ 75 „
London.............126	„ 90 „
Srebro ..........................__	„ _ n
Francoski napoleond....................10	„ 04V3„
Cesarski cekini ...............5	„ 99 ,,
Nemške marke ..........62	„ 371/«.,
Zahvala.
Ob smrti našega predragega gospoda
Andreja Adamiča,
deficienta v Zatičini,
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pokojnika spremili z iskrenim sočutjem in vročo molitvijo k večnemu počitku, prečast. gosp. župniku zatiškemu, vzlasti prečast. gosp. župniku krškemu, ki so kakar o novej maši, tako tudi sedaj v prelepem govoru pokazali svojo ljubezen do ranjkega, vsej prečast. duhovščini, ki je brezplačno opravila svete obrede pri pogrebu, dalje vsem gg. pevcem za ganljivo petje, gg. sošolcem in drugim gospodom dariteljem vencev, kakor tudi vsemu p. n. občinstvu za mnogobrojno vdeležbo pri sprevodu ter priporočajo ranjkega v blag spomin kličemo še enkrat: Bog povrni! Na Krki, 24. marca 1883.
Žalujoči sorodniki.
I
I
J
Semena.
i *
| "Velikansko peso, nemško (lu- $ | cerno) in douiaeo deteljo, mnogo j§ | vrst trave, kašeljski kaps, § $	ribniški fižol itd.	§
3 (1)	priporoča po nizki ceni	^
1 IVA* PElllMS, l
i	v Ljubljani.	I
i i
jj	Poštne naročila proti povzetju. •

!I	gkl.a.v.1!
(glej podobo)' najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po - 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejeno
Anton ©fer^asa«,
tapecirar in dekorater
v H-jiibljaiii, Ključarslce nliee štev. 3,
[pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Moilroce na peresih (Federinadratzen) lO {jI. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto : altarne preproge.
jJ0T~ Ceniki s podobami zastonj in franko na za-litevanje.
Računski
skiep
hranilnega; in posojilnega društva
registrovaiie zadruge z neomejeno zavezo V PTIJJJ poslovno leto od 1. prosinca «1« .11. grudna 188?.
za eetr
Opomba: Hranilne vloge sprejemajo se od vsakega, ter se daje po 5 gld. od 100 gld. Posojila dajejo se le zadruznikom ter se jemlje po 6 gld. od 100 gld.	*	J
Dohodki.
llenarni promet.
Stroški.
Gotovina dne 1. januarija 1887 1. . . . .
Vrnena posojila..........]
Hranilne vloge..........
Prejete obresti od dolžnikov......
Vplačani deleži: ..........
glavni........gld! 400
opravni........n 7957
Vstopnina......— " " " \ \ "
Za zadružne knjige.........
Pristojbina za upravne stroške .....
Izposojila zadruge........
Kazni dohodki.........
Prehodni stroški......
gld. j kr.
2427 64885 88616 10289
8357 892 65 2381 2000 12
180327
li!)
Dana posojila...........
Vzdignene hranilne vlogo.......
„ obresti hranilnih vlog.....
Upravni stroški:
a)	najemnina pisarne, tajnik,
sluga.......gld. 768.—
b)	popra vo v pisarni, kurjava, razsvetljava, inserati, poštnina in drugi upravni
stroški .... . . . „ 412.67
Inventar, novi...........
Vrnena posojila zadrugo........
Plačane obresti od izposojil.......
Izplačani opravni deleži........
Izplačana dividenda.........
Davek za leto 1886 in 1887 (Razni stroški) .
Prehodni znesek..........
Z a dobre namene..........
Glavni deleži...........
Gotovina dne 31. decembra 1887 .
106649 61037 1141
1180 109 4000 128 584 133 253 210 150 300 4449
69
jjl80327| 69
C redit
Toraj promet:
lionto
Zg'
353,77770 gld.
m dobička.
Debet
Prejete obresti od dolžnikov ....
Zaostale obresti.........
V letu 1886 za leto 1887 prejete obresti
Upravni dohodki........
Dividenda glavnega deleža.....
pri mariborski posojilnici.....
Prehodni znesek........
gld.
10689 372 2145 2381
15594 97
kr.
70
Izplačane obresti hranilnih vlog .... Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . .
Za leto 1888 prejete obresti.....
Za leto 1886 „ „ .....
Upravni stroški..........
Plačane obresti od izposojil......
Odpis od inventara........
„ „ tiskovin in knjig......
Davek za leto 1886 in is87 (Razni stroški)
Za dobre namene.........
570 dividenda na zadruženo deleže . . . B°/. » » glavno	...
Cisti dobiček .
gld. | kr. 1141 5607 2609 152 11S0 128 33 59 253 250 956 90 3130
15594
12
28
97
Aktiva.
Bi- lanca.
Pasiva.
Inventar ...........
Posojila...........
Zaostale obresti.........
Glavni delež pri mariborski posojilnici .
Dividenda...........
Vrednost nerabljenih tiskovin in knjig . Gotovina dne 31. decembra 1887 . . .
gld.
341 184913 372 100 5 28 4449
190211
V Ptuji, meseca marca 1888.
Za ravnateljstvo: Dr. .T. Ploj 1. r., A. Jurca, ravnatelj 1. r., Dr. F. Jurtela 1. r., Tomaž Miki 1. r., 31. Brenčič 1. r., F. Url) a s 1. r.
Deleži:
a)	glavni
b)	opravni Hranilne vloge .
gld. 1800 „ 22361
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog . . Za loto 1888 predplačane obre.-ti od posojil
Odpis od inventara........
Za dobro namene.........
Splošni reservni fond do 1. januarja 1887 gld. 2510
Vstopnina 1. 1887	893_
Vkup z 31. dec. 1887 . . gld. 3402.— Speeijalni, reservni fond za slučajno zgube, ki znaša z dne 1. januarija 1887 gld. 4694.95 Cisti dobiček 1.1887 ., 3130,— „ 7824.95
Oba reservna fonda vkup
gld. . kr.
24161: _ 146322 95 5607 04 2609 96 33 85 250 —
11226
190211
Z glavnimi in polnočnimi knjig uni primerili in v redu našli:
15. IlrtiS 1. r., Tone Sok, I. r., Alojz Čeh 1. r., M. RodoISek 1. r., And. Brenčic 1. r., Fr. .Tug 1. r.
I. Število zadružnikov.
Leta 1884 ..... 360'— gld.
» 1885 ..... 710-- „
„ 1886 ..........1222-- .,
„ 1887 ..........1672*— „
IV. Dana posojila.
Leta 1884 ....	54.985-— gld. „ 1885 .... 63.060-— „ „ 1886 ... . 97.513-— „
„ 1887 ....	106.649-35 „
II. Vplačani zadružni deleži.
III. Hranilne vloge.
Leta 1884 „ 1885 „ 1886 ., 1887
5883--	gld. 11.032-50 „ 19.489-50 „ 24.161— „
V. Reservni fond.
Leta	1884
■ „	1885
„	1886
„	1887
1.367-62 gld. 3.252-61 „ 7.204-95 „ 11.122-95 .,
Leta 1884 „ 1885 ., 1886 „ 1S87
Leta	1884
„	1885
„	1886
„	1887
35.512-11 63.683-90 119.639-91 146.822« 95
gld.
VI. Pomet.
127.735-30 gld. 180.882-87 „ 288.163-86 „ 353.777-70 „
TEKOČE ZLATO
TEKOČE SREBRO
za pozlačenje, posrebrenje in popravo okvirov pri slikali in zrcalih, lesenih, kovinskih, steklenih, porcelanskih in drugih predmetov. Krasno in stalilo. Način rabe. za vsakojega jako priprost. Cena jedni steklenici s čopičem 1 gld., šest steklenic 5 gld. proti gotovini ali poštnemu povzetju pri
L. Feith-u ml. v Brnu.
(Moravska.)
Brata Eteerl, :
izdelovalca oljnatih barv, flrnežcv, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
■aI »a Hi> i J »na ,
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicali (Blechbiiehsen) v domačem lanenein oljnatem lirneži najlinoje naribane in boljše nego vso to vrste v prodajalnah. gCr Cenike na zalitevanje.
Izvožno marčno pivo
v stelclenicali	(50)
dobiva se v pivovarni Janeza Pcrlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z "/,„ L. n 50 »	..	'/lo