PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 101 (13.931)
Trst, nedelja, 9. junija 1991
Referendum: udeležba bo odraz jasne volje po soodločanju
VOJMIR TAVČAR
Gallonija je obtožil prevratniške demagogije, površnosti in neolikanosti
Cossiga in podpredsednik VSS v vrtincu nove ostre polemike
Predsednik grozi, da bo zadeva imela neslutene posledice in se ne zmeni za Gallonijeva opravičila Sodniki opozarjajo na škodljivost polemike, ki ima negativen vpliv predvsem na navadne državljane
Italijanski volilci bodo danes in iutri odgovorili na vprašanje, ki si 9a zastavljajo novinarji in politiki: aH bo udeležba tolikšna, da bo refe-rendum veljaven?
Vprašanje udeležbe je prav v teh zadnjih dneh volilne kampanje zaostrilo spopad med političnimi in družbenimi silami, tako da je bilo v kampanji prav na koncu zaznati tiste tone in ostrine, ki so značilni za vo-jifve v Italiji. Še prejšnji teden je Pilo vzdušje zelo mlačno, prav v teh Zadnjih dneh pa se je močno ogrelo ln nedvomno prispevalo k dodatni zaostritvi ustavne in politične krize, jo v tem letu preživlja Italija.
Na referendumu se bodo morali v°Hlci v bistvu odločiti, koliko preferenčnih glasov bodo v prihodnje lah-*° oddali pri glasovanju za poslan-ce. Če bo prevladal DA, bo v prihod-Ple mogoče odati samo en preferen-Cn‘ glas, obenem pa bo treba izpisati ,rne izbranega kandidata. Če bo pre-vladal NE, bo ostal volilni zakon nespremenjen: volilci bodo lahko izrazili tri ali štiri preferenčne glasove, !Vo/o izbiro pa bodo lahko kot doslej Se izražali s številkami. Prav tako se ne bo nič spremenilo, če se današ-Plega in jutrišnjega glasovanja ne °° udeležila absolutna večina upra-Vjčencev.
. Volilci so zlasti v zadnjem času l.P}pli možnost, da se seznanijo s sta-‘sči sil, ki se opredeljujejo za DA, in lstih, ki se opredeljujejo za NE. Prav Q«o so slišali, kako nekateri, zlasti °c>alisti, utemeljujejo poziv k boj-0(u. Kot se vselej dogaja, je v utemeljevanju obeh front nekaj zrn res-,!,Ce in nekaj manj prepričljivih sta-Dč. Nedvomno je le, da izid referen-nUrna, pa naj prevladajo DA ali NE, sf bo bistveno spremenil italijan-• 9a volilnega sistema, predvsem p ne bo pomenil korenite reforme .Notnega sistema. Če bodo prevladi DA, pa bo to nedvoumen znak, ma S1 državljani želijo tistih spre-df/nb, ki naj posodobijo italijanski rihUVni ‘n družbeni sistem in o kate-Politične sile veliko govorijo, Pa jih bile sposobne uresničiti. Ie '° je bistvo tega referenduma. In s v 9a vidika je treba obravnavati tudi bo ^Pnje udeležbe. Kakršnen koli vi],z,c* glasovanja, bodo s polnošte-4 nP udeležbo državljani dokazali, s, želijo o družbenem in državnem PrJemP, v katerem živijo, soodločati. ^-,-rPajhna udeležba, zaradi katere pa referendum lahko bil neveljaven, si°t ne bila odraz nezaupanja v vsu em in v stranke. Bila bi predre J11 dokaz, da odločitev o morebit-str Reformah ljudje prepuščajo če nkam in da so se, tako ali druga-JjPDjaznili z življenjem v držav-^ sistemu,. ki je vse prej kot vzor
RIM — Spor med predsednikom države Cos-sigo (na sliki) in predsednikom ustavnega sodišča Gallom se je vsaj navidezno zgladil, in že je na sporedu nova polemika, ki jo je hote ali nehote sprožil podpredsednik Višjega sodnega sveta Galloni.
Vse se je začelo na odprtju kongresa sodnikov, ki poteka v Vastu. Galloni je v delu govora, ki se nanaša na ustavne reforme med drugim ugotavljal, da se »nikjer na svetu še ni zgodilo, da bi tisti, ki so na vladi, hkrati vodili tudi revolucijo.« Čeprav Cossige ni izrecno omenjal, bi bilo težko trditi, da so se Gallonijeve besede nanašale na koga drugega, Cossiga je takoj sprejel izziv in Galloniju namenil dokaj oster odgovor, poleg tega pa je zahteval tudi kopijo magnetofonskega posnetka govora. »Gallonijeve besede so oster napad na šefa države. Zadržanje predstavnika VSS kratkomalo odraža demagoško pre-vratništvo in neolikanost,« je dejal Cossiga. Kvi-rinal se je med tem tudi že posvetoval z nekaterimi pristojmi telesi, saj je Cossiga opozoril, da bo Gallonijeva predrznost imela neslutene posledice. Zaradi korektnosti pa bo Cossiga počakal, da bo referendum mimo.
Galloni, ki je bil včeraj na delovnem obisku v Trstu, o čemer poročamo na tržaški kroniki, je z zaprepaščenostjo izvedel za Cossigovo reakcijo. V pogovoru z novinarji RAI je pojasnil, da ni hotel žaliti nikogar, še najmanj Cossige, na kate-
rega se sploh ni nanašal, ko je govoril o vodite-ljih-revolucionarjih. »Moje je bilo samo logično izvajanje, kajti vsakdo lahko nasprotuje načinu, kako se izvaja ustavo, toda v tem primeru bi jo bilo treba spremeniti oziroma prilagoditi potrebam. Torej, ali spremenimo ustavo, ali gremo v revolucijo,« je pojasnjeval podpredsednik VSS. Za Cossigo pa so ta pojasnila »približni, zmedeni in vsebinsko nerazumljivi izgovori«. Skratka, začela se je druga runda dvoboja Cossiga-Galloni, prva se je končala tako, da mu je odvzel del pristojnosti, potem ko je Galloni povedal svoje mnenje o sodnem sistemu.
Opazovalci menijo, da ta spopad dejansko ne bo ostal brez posledic, kakor koli že se bo zaključil, zato lahko mirne duše čakamo na dolgo, nemara tudi žolčno polemiko na osi Kvirinal sodstvo. In čeprav se Cossiga ne zmeni za dejstvo, da je bil Galloni v Vastu deležen dolgega, toplega aplavza, (me ne zanima, jaz sem izvoljeni predstavnik državne enotnosti, in ne odgovarjam za dejanja zasebnih združenj), je združenje sodnikov izreklo Galloniju popolno solidarnost. Sodniki namreč odklanjajo kakršno koli vmešavanje politike v njihovo delo, opozarjajo na negativen vpliv, ki ga take polemike izvajajo na navadne državljanje. Ne na zadnje pa menijo, se dejansko porajajo poskusi postopne spremembe ustave, to pa je že kršenje njenih načel.
Ob obisku predsednika slovenske vlade Peterleta v Rimu
Andreotti: Italija bo spoštovala odločitve državljanov Slovenije
Avstrija spremenila stališče do Slovenije?
IGOR GRUDEN
RIM — Giulio Andreotti je dejal, da bo Italija spoštovala slovenske odločitve, kar je prav gotovo najpomembnejše sporočilo včerajšnjega več kot tričetrturnega sestanka med predsednikom Italijanke vlade Giuliom Andreottijem in predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom. S slovenskim predsednikom so bili tudi predsednik Slovenske gospodarske zbornice Feri Horvat, guverner Narodne banke Slovenije Franc Arhar in Peterletov svetovalec za gospodarska vprašanja Boris Pleskovič. Ti pa so bili predvsem zaposleni na predsinočnjem sprejemu in neformalenm srečanju z nekaterimi italijanskimi podjetniki in politiki (najvišji po rangu je bil podtajnik v zunanjem ministrstvu Cla-udio Vitalone), ki jim je nudil gostoljublje rimski poslovnež slovenskega porekla Štefan Falež.
Predsednik Peterle se je popoldne sestal še s Francom Malfattijem in vatikanskim zunanjim ministrom nadškofom Tauranom, pozno popoldne pa je obiskal Slovenicum.
Lojze Peterle je na tiskovni konferenci izjavil, da je bil Giulio Andreotti zelo pozoren sogovornik, pokazal je svojo bogato politično izkušnjo in veliko poznavanje Jugoslavije. Iz njegovih izvajanj je moč sklepati, da ima italijanska vlada zelo korektno stališče o dogajanju v Jugoslaviji in do slovenskih političnih ciljev. Predsednik Peterle mu je v
okviru razpoložljivega časa pojasnil nekatere podrobnosti slovenskega osamosvajanja. Podobno sta sogovornika razmišljala tudi o spoštovanju mednarodnih in bilaterlnih pogodb, potem ko bo Slovenija formalno spremenila svoj status. Omenila sta predvsem Osimski sporazum, za katerega po mnenju obeh ni osnov in niti potebe, da bi ga postavljali pod vprašaj. Strinjala sta se tudi v nuji po zagotovitvi vseh pravic in normalnega življenja italijanski manjšini v Sloveniji in slovenski manjšini v Italiji. V tej zvezi je po Peterletovi informaciji Andreotti dejal, da ne vidi nobenih ovir za pospešitev obravnave in sprejemanja zakona za zaščito Slovencev. Ugotovila sta namreč, da so odpadli ideološki in politični razlogi za neurejanje tega vprašanje. Slovence so namreč do nedavnega določeni politični krogi v Italiji obravnavali, je dejal Peterle, kot potencialne uvoznike vzhodnoevropske komunistične idelogije.
Na vprašanje glede slovenskih pomislekov h kompromisnemu predlogu Izetbegovič-Gligorov, o katerem so govorili na predsedniškem vrhu v Stojčevcu pri Sarajevu, je Peterle dejal, da je predlog za Slovenijo sprejemljiv kot osnova nadaljnjih pogovorov o načinu morebitnega bodočega povezovanja republik na tleh sedanje Jugoslavije, vendar šele potem ko bo uveljavljena samostojnost in sure-verenost republik, ki potem stopajo ali ne ne stopajo v
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
DUNAJ — Avstrijski zunanji minister Alois Mock je v nekem intervjuju za dunajski Der Standard dejal, da bi Avstrija priznala suvereno Slovenijo samo po tesnem mednarodnem dogovoru, po možnosti skupno z Italijo. Dodal je, da posledice slovenske osamosvojitve za Avstrijo še niso jasne, vendar se bo zavzemal, da bi dogovori in sporazumi z Jugoslavijo veljali tudi s Slovenijo po njni morebitni osamosvojitvi.
Minister Mock je ponovno omenil idejo o posredovanju tako imenovanega Sveta modrih in napovedal možnost, da bi v Jugoslaviji razpravljali na prihodnji Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi od 18. do 20. junija v Berlinu.
Der Standard je tudi objavil stališče italijanskega veleposlanika na Dunaju, ki je ponovil, da Italija podpira stališče Evropske skupnosti o enotni Jugoslaviji.
sarajevskem sestanku jugoslovanska kriza prehaja v novo obdobje
Negotovost o Miloševičevih namenih
BOGO SAMSA
skuD-H®LJANA — V sredo bo na zasedanju slovenske kovj^,Clpe spregovoril predsednik zvezne vlade Ante Mar-motnikPris°tni bodo še podpredsednik vlade Pregel, po-ter j; * obrambnega ministra Broved in pravosodni minis-PajK^oovski. Zvezni predsednik se bo obrnil na slovenski Sp°rni>fnt s konkretnimi predlogi za reševanje nekaterih Pre,} “ vprašanj med Slovenijo in zvezno vlado in seveda *ostoj^tS konkretnimi predlogi, povezani s slovensko sa-
■ °CitaV??na vlada je nekoliko kritična do slovenske in ji ^lovgjj 5 6 ®e'e 9- maja pismeno sporočila, da se namerava c6s 0sa1]a 26. junija osamosvojiti in da je treba pričeti pro-s»r ve(jII{osvaiania- Do takrat zvezna vlada uradno ni niče-la' oe »na mizi« niti »pod mizo«, razen tega kar so t°rej pr ni člani izvedeli iz slovenskega tiska. S tem se bo Eno°C6S Pr*čel, bo nujno zapleten in ne ravno kratek. PreprostlZlned resnih vprašanj je odnos z JLA, ki ni tako ^rtnaOr, ln se ne nanaša samo na slovenske nabornike. le treba zmanjšati, toda tudi zmanjšanje ni poceni,
predvsem pa ni zastonj. Del tega bremena nujno odpade tudi na Slovenijo in po mnenju ZIS nikakor ne bo dovolj kvota, ki je zapisana v slovenskem proračunu. Toda tu so še druga zapletena vprašanja in predvsem sporno plačevanje carin ter seveda celotni zvezni proračun.
V sredo najbrž ne bo razprave v slovenskem parlamentu, s čimer se očitno hočejo izogniti burnim prizorom v slovenski skupščini. Predsednik Markovič pa se bo sestal s slovenskim predsedniškim, vladnim in skupščinskim »vrhom«, s katerim bo razpravljal o celotnem sklopu problemov povezanih z osamosvajanjem.
Tudi ta razprava se vključuje v notranje spore znotraj vladne koalicije in vladnih strank združenih v Demosu. Bistvo problema je prav v utvarah in iluzijah, v katerih je živel dobršen del poslanske skupine Demosa, češ da se bo takoj po plebiscitnem dnevu v Sloveniji vse spremenilo, da se bo izboljšal socialni in gospodarski položaj, čez noč bodo-rešeni vsi problemi. Že dolgo se je vedelo, sedaj se je tudi konkretno izkazalo, da temu ni tako in da so problemi zelo resni, da je razgovor na jugoslovanski ravni nujen, da je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI

TRST • Stara Istrska cesta 2 - TeL (040) 820762' (pri stadionu)
LE NEKAJ MINUT OD CENTRA PARKIRNI PROSTOR
Nudimo najboljše znamke gospodinjskih artiklov, porcelana (MANC10LI, HUTSCHENREUTER, P0RTMEIR0N), kristala (SEVRRS, B0EMIA), predmetov za opremo (OLRICENEDESE), malih elektrogospodinjskih strojev in LESTENCEV
STROKOVNOST • KAKOVOST IZBIRA • CENA
PORTMEIRION
Botanic Garden
Včeraj se je sveti oče podal v Varšavo, kjer se je srečal s predsednikom Waleso
Papež o uničevalni logiki Jalte Danes se NVojtila vrne v Vatikan
VARŠAVA — Osmi in obenem predzadnji dan papeževega obiska na Poljskem je bil pester in poln srečanj. Janez Pavel II. je prispel z majhno zamudo iz Plocka v Varšavo, kjer se je v prvih dopoldanskih urah srečal z navdušenjem množice glavnega mesta, ki ga je pričakala na ulicah. Woj-tila se je nato v privatnem pogovoru, ki je trajal pol ure, sestal s poljskim predsednikom Lechom Waleso (na sliki AP), nato pa se je začel uraden del njegovega včerajšnjega obiska v Varšavi.
Z VValeso se je nato podal v kraljevski dvor, kjer je spregovoril zbranim predstavnikom poljskega parlamenta. Predvsem je poudaril pomen 200. obletnice prve poljske ustave, ki je prva v vsej Evropi. Dejal je, da je Evropa moderna stvarnost, katero je neusmiljena povojna logika Jalte razdelila na dva dela - zahodno in vzhodno, slednjo pa je tiranizirala Sovjetska zveza. Sedaj se, po trditvah papeža, ta »zid paradoksa ruši«, zato pa mora Poljska nastopiti svojo pot in izbrati pozitivni socialni model, ki pa se mora izogniti potrošništvu, sicer »bi spet bili na zadnjem mestu v Evropi«.
Papež se je nato s svojim spremstvom podal v varšavsko katedralo, kjer je po slavnostnem te deumu spet spregovoril o najstarejši evropski ustavi, nato pa je še daroval mašo v baziliki Kristusovega srca ob priliki odprtja druge državne sinode. Z občutenimi besedami se je poklonil spominu varšavskega nadškofa Wiszynskega, »zasluga katerega je, da sem jaz sedaj na papežvem prstolu«.
Wojtila se je nato sestal še z bivšim ministrskim predsednikom Mazovieckim, danes pa se bo četrto papeževo potovanje v domovini zaključilo: sestal se bo z bivšim predsednikom Jaruzelskim, ki se je umaknil iz aktivne politike. Papež se bo nato v večernih urah vrnil v Rim.
Prvi kongres novoustanovljene Socialdemokratske unije Slovenije
LJUBLJANA — Slovensko politično življenje je bogatejšo za še eno socialdemokratsko stranko. Včeraj je bil uspešen prvi kongres »Socialdemokratske unije Slovenije«, ki je za predsednika potrdil filozofa Rastka Močnika, za predsednika sveta pa gospodarstvenika Rada Bohinca. Na kongresu so bili prisotni številni gostje, ki so pozdravili kongres, tako da je to bil prvi pregled zapletenih odnosov izredno razčlenjene slovenske levice. Iz Nemčije je bil prisoten vidni socialdemokrat Viktor Gross, ki je tudi v imenu socialistične internacionale budno spremljal razvoj odnosov pisane mavrice slovenskih socialdemokratskih strank. Za kongres je vladalo precejšnje zanimanje slovenske zamejske javnosti in sta ga pozdravila predstavnik SKGZ in Slovenske skupnosti.
Predsednik Močnik je v svojem govoru močno poudaril razlike, ki obstajajo med to stranko in vsemi ostalimi in še predvsem s prevladujočimi težnjami zanikanja vsega preteklega. Socialdemokratska unija vidi svojo vlogo v bistveni podpori izboblikovanju novega zgodovinskega levega bloka. V tem ji je vzor OF, ki je dokazala sposobnost slovenske družbe, da odgovori na zgodovinske izive. Od OF je slovensko sodelovanje v zgodovini nepretrgano, čas komunizma pa je bil tudi hkrati čas kritike komunizma z leve. Demoratični preobrat so izvedli Slovenci sami.
SDU je stranka strpnosti, razuma in strokovnosti. Tako se loteva tudi najbolj perečih vprašanj. V tej zvezi je predsednik poudaril naslednje:
»Cilj privatizacije je za nas socializirani kapital, podlaga uspešnega gospodarjenja. Če upoštevamo ta cilj, so
razlike med doslej predloženimi modeli manj travmatične: vsak vsebuje prvine, ki ob ustrezni povezavi lahko pripeljejo do cilja. Pomembno je zlasti, da privatne lastnine ne razumemo naivno kot individualne lastnine - in da, na drugi strani, pod krinko privatizacije ne pridemo do novega podržavljeni a. Drugo je stvar razprave in smotrnih odločitev.
Privatizacija ni mogoča in ne bo dala zaželenih učinkov, če hkrati ne postavimo sistema soupravljanja vseh zaposlenih. Delavcem v podjetjih je treba dati vzvode, da bodo prevzeli del odgovornosti pri upravljanju, hkrati pa moč, da preprečijo morebitne poskuse izkoriščanja ali nekorektnega ravnanja. Ustrezne pravice pri upravljanju morajo imeti tudi zaposleni v javnih zavodih - ni namreč ne smotrno ne korektno, če bi ti zaposleni postali odvisni od vsakdanjih sprememb v vladi in skupščini. Javnim zavodom in službam je mogoče zagotoviti uspešne delovne pogoje le tako, da jim zagotovimo relativno avtonomijo glede na vsakdanjo politiko.
Pri osamosvojitvi velja opozoriti na pomembno zmedo, ki ta trenutek vlada domala v celotni skupščinski politiki: govori se o osamosvojitvi, a vladajoča politika uveljavlja koncept nacionalne države. Osamosvojitev je lahko praktična in racionalna sprememba v delovanju države - nacionalna država pa je nekaj drugega: je vrsta države, ki ustreza klasičnemu kapitalizmu 19. stoletja, je vrsta države, ki je zaradi notranjih protislovij odmrla, potem ko je povzročila vrsto vojn in gospodarskih kriz, in ki je danes značilna oblika, s pomočjo katere se dogaja izkoriš-
čanje nerazvitega dela sveta. Upošte--vati tudi velja, da tiste države, ki so bile v času komunizma nacionalne države (Bolgarija, Romunija, Albanija), niso delovale nič bolje kakor nenacio-nalne - nemara celo slabše. Upoštevati tudi velja, da je koncept nacionalne države v Jugoslaviji prvi začel uveljavljati prav komunistični režim Slobodana Miloševiča. Sama nacionalna država zato nič ne rešuje - pač pa ustvarja vrsto novih in nepotrebnih problemov, ker ne ustreza sododbnosti. Pri nas se je neustreznost nacionalne države pokazala že zelo hitro - z gospodarskim zlomom, ideološkim strahovanjem s propadom svobode javnosti, naposled celo z oboroženimi etičnimi spopadi. Osamosvojitvene rekonstrukcije države Slovenije zato SDU ne vidi v smeri nacionalne države, temveč se zavzemamo, a postavimo sodobno demokratično državo državljank in državljanov, ločeno od gospodarstva in od civilne družbe. Prepričani smo, da bo osamosvojitev uveljavila prav ta koncept - prizadevanjem demokratičnih sil bo namreč pomagala materialna nuja.«
Ozračje v Gregorčičevi dvorani Cankarjevega doma je bilo med zasedanjem kongresa sproščeno in živahno, ob zavesti obsežnega opravljenega dela. Stranka je namreč zrasla v pičlega pol leta naporov, sedaj je že v glavnem razpredena po vsej Sloveniji, združenje številne zelo vidne osebnosti slovenskega političnega in zlasti gospodarskega življenja, kljub temu da gre za izvenparlamentarno stranko, ki je že po tej logiki izven večje pozornosti medijev.
B. S.
Razlike so ostale morda zdaj dialog
V	razgretih jugoslovanskih razmerah se zdi na prvi pogled osupljivo, da niti eden od šestih predsednikov republik oziroma njihovih predsedstev na sestanku v Sarajevu ni zavrnil predloga iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine, kako odpraviti jugoslovansko krizo in ohraniti Jugoslavijo. Če kdo, bi po vseh pričakovanjih moral reči svoj ne srbski predsednik Slobodan Miloševič, saj predlog Kire Gligorova in Alije Izetbegoviča ponuja referendum o usodi Jugoslavije po republikah in ne po narodih, kar zagovarjajo Srbi; zastopa tudi stališča, da so republike suverene države, ki lahko del svoje suverenosti prenesejo na skupnost republik, tako da bi bila ta samo »izvedeno« suverena, Srbija pa vztraja pri stališču, da ima mednarodnopravno suverenost samo Jugoslavija. Toda Slobodan Miloševič je privolil v skupno stališče, da je predlog iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine uporabna podlaga za nadaljnje pogovore.
In če še kdo, potem bi morala zavrniti omenjeni predlog vsaj še slovenski in hrvaški predsednik Milan Kučan in Franjo Tudjman, saj njuni republiki hočeta postati povsem samostojni državi, ki potem na podlagi povsem racionalnih in otipljivih interesov iščeta nove povezave samostojnih držav na Balkanu. Vendar tudi ta dva predsednika nista rekla ne. Kaj se je pripetilo?
V	resnici nič. Vsakdo je razumel najnovejši predlog po svoje, napisan pa je tudi tako spretno, da ga je mogoče razlagati na več načinov. Tako bo po vsej verjetnosti tudi v prihodnjih dneh. Slovenija in Hrvaška bosta pomikala poudarke predloženega dokumenta na stran popolne samostojnosti republiških držav, Srbija in do določene mere Črna gora bosta potiskali težišče na federalistično stran. Makedonija ter Bosna in Hercegovina bosta skušali obe skrajnosti potegniti čim bliže skupaj. Kakšnih posebnih učinkov ni mogoče pričakovati. Vendar s tem še ni rečeno, da je bil sarajevski sestanek odveč, prej nasprotno. Očitno so vsi sogovorniki vsaj trenutno privolili v sorazmerno miren dialog, kar za Balkan ni majhen dosežek. Navsezadnje pa je to tudi ena izmed temeljnih zahtev Evrope, še posebej Evropske skupnosti.
Volja šestih predsednikov pa je skladna z evropsko željo še v eni pomembni točki. Sporočilo iz Sarajeva namreč pove, da je vseh šest predsednikov zavzetih za rešitev krize v državnem predsedstvu. Ker poudarjajo, da jo je potrebno odpraviti v skladu z ustavo in poslovnikom predsedstva, je to mogoče prebrati samo z enim sklepom: Hrvat Stjepan Mesič naj bo predsednik državnega predsedstva. Torej je tudi Slobodan Miloševič podprl njegovo izvolitev? Prihodnji dnevi bodo to potrdili ali zanikali. Mogoče je res privolil v Mesiča, saj je srbski predstavnik v državnem predsedstvu dr. Borisov Jovič javno povedal, da je glasoval proti ustavnemu predsedniku Stjepanu Mesiču v svojem osebnem imenu. Ve pa se tudi, da je Srbija tiho privolila v Mesičevo predsednikovanje že tedaj, ko je postavila med tajnimi pogajanji en
sam pogoj: da zvezna skupščina spusti za mizo državnega predsedstva kosovskega predstavnika Sej-da Bajramoviča, ki ga je izvolila srbska in ne kosovska skupščina, kot je sicer določeno v zvezni ustavi. Dobro obveščeni viri tudi trdijo, da je Slobodan Miloševič zagotovil ameriškemu ambasadorju v Beogradu, da Srbija ne bo nasprotovala imenovanju Stjepana Mesiča. In vendar je dr. Borisov Jovič glasoval proti, z njim pa tudi predstavniki Vojvodine, Kosova in Črne gore. Ali vodi Srbija dvojno politiko, ali pa dr. Borisav Jovič drugačno kot Slobodan Miloševič? Tudi takšen razkol v srbskem vodstvu je povsem mogoč, pri čemer ne bi bila vsa moč na strani Slobodana Miloševiča. Dr. Borisav Jovič je namreč postal predsednik srbske vladajoče stranke SPS.
Sklepi sarajevskega sestanka izrecno priznavajo, da so odnosi Srbov z drugimi narodi bistveni vzrok za jugoslovansko krizo. Od tod tudi dogovor, da se bodo predsedniki Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine sestali posebej. To utegne izzvati v Bosni in Hercegovini precejšen nemir. Končna posledica tega srečanja je namreč lahko tudi razdelitev Bosne in Hercegovine na tri dele. Enega, naseljenega pretežno s Srbi, bi pobrala Srbija, drugega, pretežno naseljenega s Hrvati, bi dobila Hrvaška, tretji pa bi se lahko osamosvojil v žepno muslimansko državico. Vse to seveda v primeru, če bi Jugoslavija povsem razpadla. Toda noben del Bosne in Hercegovine ni tako etnično čist, da bi takšna delitev potekla brez krvi. Zato so tudi za Bosno in Hercegovino odprte prav vse mogoče rešitve, od privolitve, da ostane v tistem delu Jugoslavije, ki bi hotel ohraniti federacijo, do mednacionalne vojne.
Slovenija je ostala nekako zunaj vseh teh sporov in nevarnosti, čeprav ji nista vnaprej zagotovljena mir in varen izstop iz zvezne države. Zvezna armada še ni rekla nič dokončnega, čeprav se zdi, da za zdaj Sloveniji prizanaša. Morda bo celo predsednik zvezne vlade Ante Markovič prihodnji teden prišel v slovensko skupščino in se skušal pogovoriti in pogoditi o odprtih vprašanjih v zvezi z vojsko. Po drugi strani pa ima Slovenija tudi svoje notranje težave tik pred 26. junijem, ko naj bi ob veličastni proslavi proglasila samostojno in neodvisno državo. Izkazalo se je namreč, da je gospodarski in monetarni del priprav na samostojnost zaostal za vojaškim, policijskim in za zunanjepolitičnim. To je sprožilo v slovenskem parlamentu pravi vihar kritik na rovaš vlade. Izvršilni odbor Slovenske demokratične zveze, v kateri so tudi predsednik slovenske skupščine, zunanji, obrambni in policijski minister, pa je celo javno zahteval »takojšnjo in temeljito korekturo politike gospodarskega osamosvajanja in vestno koordinacijo vseh procesov osamosvajanja s strani predsednika vlade«. Dodal je tudi, da bo SDZ v nasprotnem primeru »po 26. juniju prisiljena razmisliti o svojem nadaljnjem sodelovanju v tako vodeni vladi«. Tako vse kaže, da bodo junij preživeli samo politiki z dobro kondicijo.
BOŽO KOVAČ
Ali Agca po TG2: CIA ni vpletena v atentat v Rimu
RIM — Spet novosti pri interpretaciji in iskanju resnice pri atentatu na papeža, ki ga je pred desetimi leti opravil turški terorist Ali Agga.
Dopisnik TG2 iz Sofije je v svojem včerajšnjem prispevku potrdil, da ni bil Konstantin Karadžov človek, katerega glas so registrirali in ki je v nekem telefonskem pogovoru izjavil, da se je sovjetska varnostna služba KGB odločila za atentat na papeža in tudi plačala atentatorja Alija Agco.
Človek z magnetofonskega posnetka naj bi bil agent bolgarske varnostne službe Todar Mihajlov Milfov, Karadžov pa je medtem zanikal, da bi kdajkoli vodil bolgarsko varnostno službo.
Včeraj je TG2 predvajal tudi daljši intervju z Alijem Aggo, v katerem je slednji zanikal, da pozna tako Karadžova kot tudi Mil-fova, ter dodal, da torej ni od Ka-radjova sprejel treh milijonov mark kot nagrado za atentat in da predvsem se ni obrnil na CIA za dopolnilno plačilo.
• Andreotti
takšno ali drugačno povezovanje. O prenosu pristojnosti suverenih držav na morebitno bodočo skupnost na jugoslovanskih tleh pa je zdaj še preura-njeno govoriti. Osnovni nesporazum je različno umevanje, kdo naj bi bil nosilec suverenosti, ali republike ali posamezni narodi. Vztrajanje Srbije, da bi bili to narodi, pa bi pomenilo nunjo spreminjanje meja, kar je prav gotovo glavni vzrok majhnih možnosti, da bi prišlo do sporazuma na osnovi omenjenega kompromisnega predloga. Dopisnik zagrebškega Vjesnika je vprašal, zakaj predsednik Peterle in predsednik predsedstva Milan Kučan ločeno prihajata na obisk v Italijo. Odvrnil je, da sta obiska koordinirana v smislu koristnosti čim večje obveščenosti italijanskih državnikov o slovenskih namerah. Predsednik Milan Kučan pride na obisk v Rim v ponedeljek popoldne, najprej se bo v ponedeljek srečal z Giuliom Andreottijem, v torek s predsendikom italijanske republike Cossigo, zunanjim ministrom De Michelisom, predsednikom senata Spadolinijem, socialističnim prvakom Amatom ter predsednikom Confindus-trie Sergiom Pininfarino. V sredo pa ga bo predvidoma sprejel tudi papež
Janez Pavel II. Neuradno smo izvedeli, da Evropska skupnost, po besedah De Michelisa, pripravlja nov dokument o Jugoslaviji, v katerem naj bi bilo bolj jasno izraženo, da Evropska skupnost vztraja pri ozemeljski in ne pri politični integriteti Jugoslavije. To naj bi podrazumevalo spoštovanje zunanjih in notranjih meja in vzpostavitev dialoga tudi s samostojnimi republikami. Na koncu pa še to. Na tiskovni konferenci po srečanju Andreotti - Peterle so bili prisotni izključno slovenski oz. dopisniki iz drugih jugoslovanskih republik, kar bi lahko bila ilustracija stopnje središčnosti slovenske teme v zavesti italijanske politične javnosti.
• Negotovost
nujen širši mednarodni razgovor, v Sloveniji pa ni dovolj izvesti temeljito reformo zakonskega sistema. Spori med posameznimi liderji in predvsem oster spor med predsednikom vlade Peterletom in zunanjim ministrom in predsednikom Slovenske demokratske zveze Dimitrijem Ruplom, to ni samo spopad dveh osebnosti, ki sta po vzgoji, izobrazbi in predvsem po načinu življenja in dela tako različni. Gre pred-
vsem za dva politično in pragmatično različna pogleda ob konkretnem reševanju odprtih vprašanj. Zato je tudi logično, da se spor ne bo končale hitro in brez težav.
Vse to pa je seveda povezano tudi s splošnim reševanjem jugoslovanske krize in odmevi na zaključke sarajevskega dogovora predsednikov šestih jugoslovanskih republik. Splošna ocena izraža umerjeni optimizem zlasti glede ključnega sklepa, da naj se trije »prizadeti« predsedniki dogovorijo o srbsko-hrvaških odnosih in o položaju BiH. Včerajšnji zagrebški Vjesnik komentira, da je dogovor spodbuden, toda samo če ga Miloševič jemlje resno in če je tudi za njega dogovor osnova za pričetek razprave. Miloševič v zameno pa na prvi strani beograjske Politike pravi, da naj bi razgovor pomenil pričetek izvajanja načela »življenja vseh Srbov v eni državi«, kar pa lahko tudi pomeni pričetek uresničevanja Velike Srbije, ki bi torej poleg Srbije obsegala še BiH in one kose Hrvaške, ki so jih Babičevi »hajduki« že odcepli, ali pa pretvarjanje vsega skupaj (vključno s Hrvaško) v Srboslavijo. Kaj več bo mogoče ugotoviti že kmalu, saj napovedujejo, da bo prvi sestanek treh predsednikov že prihodnji teden in kot napoveduje srbski tisk, »zgodil« se bo v Beogradu.
Včerajšnja kratka Tanjugova vest, so pripadniki posebnega bataljo“e Martičevih policistov izvedli mane na območju Titovega Drvarja, vna novo negotovost. Tanjug namreč n vaja, da je Martič ob prihodu svoj^ specialcev v bosanski Titov Drvar F menljivo poudaril »končno je Pa meja med Krajino ter Bosno in Her govino.«	na
V Beogradu pa se pripravljajo^ današnji miting srbske opozicije- ,g Draškovič napoveduje, da se bo zDvat,i dvesto tisoč ljudi in demagoško . na miting tudi predsednika Milp® *.e ča, ki bo »lahko tudi spregovori ,
bo to želel«. Toda režimski tisk in .g ska socialistična stranka že zaostr gonjo proti mitingu in opoziciji- , tajo ji, da skuša razdeliti srbski n u. ko je enotnost nujno potrebna, in P na darjajo da je sedanja oblast	gt-
in izvoljena na demokratičnih .^j vah. Opoziciji očitajo, da skusa y0. to oblast in da zato zahteva nov
litve.	-zmeni
Opozicija pa se za vse to ne ^gr in poudarja, da res ruši oblas , prejšnje volitve niso bile PovseLdstoP mokratične, obenem zahteva g-vlade, popolno demokratizacijo beralizacijo medijev, ki so SČL rvani' izrazito vladno strankarsko o t^ete zahteva staro himno, odstanite zvezde iz državnih simbolov.
Član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec na srečanju s slovenskimi socialisti
»Osamljeni doma in v svetu«
Pretresljiva ugotovitev pred »neizbežno pustolovščino« - Dvojna merila Evrope o samoodločanju
TRST — »Slovenci se s svojo plebiscitarno odločitvijo spuščamo v preureditev razmer v Sloveniji in Jugoslaviji, v razdružitev, kakršne Evropa še ni doživela. .Podobne spremembe so se dogajale samo po velikih vojnih katastrofah, danes pa so le-te po svoje skregane z logiko modernih družb, iracionalne. Zato osebno razumem Zahodno Evropo, ko tako krčevito nasprotuje odcepitvi Slovenije.« Tako je svoje izvajanje na petkovem srečanju s slovenskimi socialisti v Trstu začel njihov ugledni gost, član predsedstva Republike Slovenije in kulturnik Ciril Zlobec. Po pozdravu tržaškega pokrajinskega tajnika PSI Alessandra Perel-hja, mu je dobrodošlico izrekel še načelnik slovenske komisije Branko Pahor, ki je izrazil zaskrbljenost slovenskih socialistov in pričakovanje za spodbudne besede visokega gosta.
»Žal bi to prijateljsko pričakovanje te težko izpolnil glede na razmere pri nas, ki so vse prej kot jasne,« je začel Zlobec. »Slovenija se je namreč s svojimi željami po osamosvojitvi znašla v Položaju neke vzorčne družbe za celo vrsto drugih držav, kar bi utegnilo imeti velike posledice v vseh večnaci-°nalnih državah Vzhodne Evrope. Ev-r°pska celina bi tako spremenila svoj Zemljevid, Evropa dvanajsterice in EFTA pa bi čez noč postali manjšinski del združene Evrope, kjer bi imele večino nemirne in ekonomsko nerazvite vzhodne države. Tako bi se v Evropi mhko zgodilo tisto, kar se danes doga-,a v Jugoslaviji: da namreč nerazviti diktirajo svojo politiko razvitim. Po drugi strani pa bi lahko slovenski zgled - glede na to, da gre za enega aajmanjših evropskih narodov, saj je nPr. samo Kataloncev, ki nimajo niti Približno toliko avtonomije kot Slo-Venci, trikrat toliko - povzročil nevarno razplamtenje regionalističnih stras-h v Evropi, tudi v Italiji.«
»Slovenci se spuščamo v pustolovščino, za katero menimo, da je neiz-bežna, a je polna neznank in nevarnosti. Od tod toliko nervoze, tudi v Centrih odločanja,« je nadaljeval Ciril Zlobec. »V Jugoslaviji se dogajajo stvari, ki bi v drugih državah že zdavnaj privedle do državljanske vojne. Na Rosovu traja kriza že nekaj let, vedno ®*no na robu državljanske vojne, toda d° nje še ni prišlo. Enako je v Kninski j ajini, v Bosni in drugod. Iz tega je zločena samo Slovenija, ki nima dru-9* jugoslovanskih manjšin, pač pa jj?mo italijansko in madžarsko, s katera ima odlične odnose. V teh zaos-r®nih razmerah so namreč najbolj ak-lvirane in štrumentalizirane prav not-atlje nacionalne manjšine, ki so pravi Potencialni detonatorji.«
Slovenija je tako po Zlobčevih bese-r ah edina republika, ki lahko vsaj teo-etično proglasi samostojnost, ker lrha notranjih nasprotnikov. Glavni Ptoblem postaja zato ekonomski: če se ,,‘oveniji zapre jugoslovansko tržišče če vedno absorbira 25 odstotkov Jene ne vedno najbolj kvalitetne pro-v°dnje) in če se ji zaradi sankcij maji evropsko tržišče, bi to sprožilo 'Jalne nemire ali celo nerede. Zato °venija predlaga ostalim republi-
Ciril Zlobec (levo) z Brankom Pahorjem na srečanju s slovenskimi socialisti v Trstu	(Foto Magajna)
kam sporazumno rešitev (do 26. junija ostajajo le slabi trije tedni in do takrat mora slovenska skupščina sprejeti samo še dva zakona, potem pa bo imela vso zakonodajo; ki je potrebna za samostojno državo), kar pomeni, da 26. junija ni pričakovati popolno prekinitev vseh odnosov z Jugoslavijo, razen v primeru, da bi to s silo storile ostale republike. V četrtek je o tem tekla beseda v Sarajevu, kjer so se sestali slovenski predsednik Kučan, premier Peterle, član zveznega predsedstva Drnovšek, zvezni premier Markovič in obrambni minister Kadijevič in kjer je bilo v skupnem komunikeju prvič zapisano, da federacija ne bo nasprotovala plebiscitarni odločitvi slovenskega naroda, kar v bistvu pomeni, da ne bo nasilne reakcije na razdružitev. Na sestanku predsednikov vseh republik pa se je problem premaknil na odnose med Srbi in Hrvati, tako da tik pred odcepitvijo za čuda ni bila v ospredju slovenska problematika. Nihče seveda Slovenije ni podprl - je podčrtal Zlobec - vendar ni nihče niti nasprotoval njenim namenom.
»Tako se hazardna igra nadaljuje in na mizo padajo še zadnje karte. Morda kdo na tihem pričakuje ali upa v podaljšanje roka za odcepitev,« je nadaljeval ugledni gost, »toda skupščina in oblast sta ujeta v ljudsko psihozo, v kateri bi bil premik datuma sprejet kot omahljivost ali celo kot narodno izdajstvo, ki je pri majhnem narodu še toliko hujše. Ne glede na usodo Slovenije po odcepitvi pa je na dlani, da se Zahodna Evropa ravna predvsem po svojih globalnih interesih in da so humanistična nagnjenja odrinjena na rob. Postavlja se nam zato vprašanje, ali ima narod z manj kot dvema milijonoma prebivalcev enake pravice kot veliki narodi, ali pa so te pravice sorazmerne s politično, ekonomsko in vojaško močjo nekega naroda. Velikemu narodu namreč nihče ne bi odrekel pravice do samoodločbe. Dokaz je Nemčija, ki ji po padcu berlinskega zidu - kljub helsinškim določilom, da so meje nespremenljive - Evropa ni odrekla pravice do zdru-
žitve, pa čeprav se je zaradi tega porušilo ravnovesje evropskega Vzoda. Evropa se takrat ni ozirala na motnje, ki se jih sedaj boji že s samo pravno osamosvojitvijo Slovenije.«	4
»Slabe tri tedne pred razdružitvijo se tako Slovenci nahajamo v zelo zapletenih odnosih, osamljeni tako doma kot v svetu,« je dejal Zlobec v. enem najpomenljivejših delov svojega izvajanja. »Svojčas je Evropa - in celo ZDA - ploskala slovenski pomladi, ker je šlo za rušenje starega režima, sedaj, ko gre za nacionalno osamosvojitev in uveljavitev, pa se je to navdušenje močno ohladilo. Pri tem pa malo kdo upošteva, da so se družbene spremembe začele že daleč pred lanskimi volitvami, in to prav znotraj bivše ZKS in SZDL. Spremembe torej niso sad nasilne prekinitve s starim sistemom, ampak postopnega zorenja. Sedaj pa stopamo v fazo, ki je polna neznank in
iracionalnosti, marsikatero začetno upanje in navdušenje je že splahnelo. Toda sedanji položaj je nesprejemljiv, ljudem jemlje voljo, saj nimajo ideje, ki bi jih pritegnila v skupne projekte. Pred vojno je tako idejo porajal strah pred močnejšim sovražnikom, po vojni pa jo je predstavljal socialistični model kot možnost za brekonfliktno družbeno sožitje. Ko je ta možnost propadla, je prostor ostal prazen. Povrhu se po Titovi smrti ni nihče več dvignil na raven njegove avtoritete in odtod akcentuiran poudarek na nacionalnosti. To so vzroki, ki so nas pripeljali v položaj, ki se kaže kot absurden v procesu evropske integracije. Izbruhnili so namreč vsi konflikti, ki so bili prej zaradi strahu pred močnejšim sovražnikom odrinjeni v podzavest.«
Ciril Zlobec si je v zaključku svojega izčrpnega in zelo poglobljenega izvajanja zastavil še eno temeljno in logično vprašanje: kje je bila storjena napaka? Odgovor je po njegovem mnenju na dlani: takrat, ko sta Evropa in razviti svet šla v tehnološko revolucijo, je Vzhod še vedno ostajal pri vrednoti fizičnega dela. Ena od posledic je npr. ta, da je Slovenija v 70 letih imela 70% avstrijsko koroškega nacionalnega dohodka na prebivalca, danes pa je ta odstotek padel na 30. »Kadar bi bili morali iti na pot tehnološkega razvoja, smo pri nas izbrali pot nacionalnih spopadov,« je zaključil Zlobec, ki je na koncu izrazi še željo, da bi tiste zahodnoevropske sile, ki imajo le majhno razumevanje za težak položaj Slovenije, vsaj ne zavirale njenih prizadevanj, »saj od njih ne pričakujemo pomoči, do katere nimamo pravice«. Srečanje s članom slovenskega predsedstva se je zaključilo še s krajšo razpravo, med katero so se slovenski socialisti svojemu gostu še enkrat toplo zahvalili za njegovo izredno koristno izvajanje, za jasno in iskreno besedo.
VLASTA BERNARD
Zadovoljstvo posl. Fachinove in sen. Spetiča za vrtec v Špetru
RIM - Zadovoljstvo za pozitivni izid priziva, ki ga je dvojezični šolski center v Špetru poslal predsedniku republike, sta izrazila tudi senator Komunistične prenove Stojan Spetič in poslanka Demokratične stranke levice Silvana Schiavi Fachin.
Vest je vsekakor razveseljiva in nudi beneškim Slovencem pravno podlago za javno pomoč pri delovanju vrtca, je poudaril sen. Spetič, ki je od vsega začetka sledil zadevi v sicer zapletenem postopku, v katerem so se morali izreči tudi organi ministrstva za javno šolstvo in predsedstva vlade. Potrebno je bilo namreč preprečiti, da bi politični pritiski (in teh ni manjkalo!) onemogočili uveljavitev nesporne pravice do izobraževanja beneških otrok v materinem jeziku. Sprejem izrednega priziva je hud poraz za krajevno oblast - nadaljuje Spetič - ki si je na vse kriplje prizadevala, da bi zadušila zametek dvojezičnega šolstva v Benečiji in je pri tem osporavala celo stališča ES. Sedaj se odpira realna možnost za priznanje dvojezične osnovne šole v Špetru, je zaključil sen. Spetič in dodal, da si pa nikakor ne smemo delati utvar. Videmske in deželne oblasti bodo beneškim Slovencem še naprej metale polena pod noge, zanikale njihov obstoj in pravice. Zato je še naprej potrebna najširša solidarnost naprednih in demokratičnih sil na politični ravni in vzajemnost vseh komponent slovenske šole.
Posl. Schiavijeva pa je ob velikem zadovoljstvu za zmago pričakovanj špetrskega šolskega središča izrazila tudi upanje, da bo to priznanje pomenilo korak naprej za ostale skupnosti, ki bodo lahko iz te izkušnje črpale zavest o svojih pravicah. Povrhu pa naj bi to tudi za vso skupnost Slovencev predstavljalo pomemben korak na poti priznanja njenih pravic in polnega državljanstva s pomočjo zaščitnega zakona, na katerega še vedno čakamo.
Predlogi in kritične misli kulturnikov na okrogli mizi Dežele FJK v Čedadu
KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI
obvešča spoštovane člane in cenjene stranke, da bo podružnica v
SESLJANU center 44
začela z rednim delovanjem
jutri, 10. junija 1991
Upravni svet
Pomembni sklepi ob koncu srečanja sindikatov AJ
TRST — S sprejemom pomembnega zaključnega dokumenta se je včeraj v Trstu končala sedma konferenca sindikatov iz dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je imela v ospredju" razprave vprašanje novih organizacijskih oblik sodelovanja sindikalnih organizacij tega prostora. Iskanje novih organizacijskih oblik oziroma institucionalizacij e tega sodelovanja naj bi namreč sindikalnemu gibanju služile za odločnejšo udeležbo in vplivanje v velikih preobrazbenih in združevalnih procesih Zahodne in predvsem Vzhodne Evrope.
Na konferenci, ki so jo kot trenutni predsedniki sindikatov Alpe-Jadrana organizirala deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL za Furlanijo-Julijsko krajino, so sodelovali predstavniki sindikalnih organizacij iz Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške, iz dežel Triveneta in Lombardije. Ob zaključku včerajšnjega zasedanja pa je v razpravo posegla tudi predstavnica tukajšnjega Sindikata slovenske šole in v slovenščini povabila vse prisotne sindikate, naj se v prvi vrsti zavzamejo za pravice manjšin, ki sodijo v šibki in ogrožen del družb njihovih dežel in so hkrati njihova ' pomembna stvarnost.
ČEDAD — Srečanje kulturnikov v Čedadu, ki ga je pripravila Dežela Furlanija-Julijska krajina, je svoj delni cilj doseglo s tem, da se je tudi na istitucionalni ravni začelo razmišljati in načrtovati kulturno politiko naše dežele v novi srednjeevropski stvarnosti. Iz posegov povabljenih kulturnikov, kot tudi razpravi j alcev pa je prišla do izraza različnost pogledov in težavnost njihovega usklajevanja.
Režiser in umetniški vodja Mittel-iesta Giorgio Pressburger je ugotovil, da so bili prav kulturniki srednjeevropskega prostora predhodniki političnih in družbenih sprememb. Zaradi tega bi bilo povsem samoumevno njihova izhodišča upoštevati in jih boljše vrednotiti v našem prostoru. Pressburger se je zavzel za ustanovitev večjezične literarne nagrade, ki bi zajela države Pentagonale.
Teolog Luciano Padovese je v svojem ekspozeju ocenil, da še niso premagane vse ideološke pregrade, tako na eni kakor tudi na drugi strani in da se je doslej slišalo preveč pavšalnih in načelnih stališč o želji po sodelovanju z Vzhodom. Stvarnega pa je bilo na kulturnem področju storjeno zelo malo. Očitno - je še menil Padovese - današnja družba, predvsem pa mladi ljudje želijo več humanosti in manj načrtnega institucionalnega usmerjanja.
V novo stvarnost, ki je nastala v Srednji Evropi, je treba stopiti s projekti, ki niso sad partikularnosti in lo-kalističnih teženj. To je bilo mnenje založnika Pierpaola Bendetta.
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič je pri oceni zdajšnjega položaja naše narodnostne skupnosti dodal, da ne obstaja ena sama evropska kultura. Gre namreč za izraz različnih državnih in deželnih stvarnosti, ki prav zaradi te svoje različnosti predstavljajo pravo bogastvo.
Arhitetk Gino Valle je ugotovil, da si predvsem mlade generacije želijo novih odnosov med institucijami in družbo in da je za pravilen vstop v novo evropsko stvarnost treba najprej ugotoviti, kdo smo in kaj smo.
Nazadnje je Cesare Tomasetig, italijanski član v kulturni komisiji Pentagonale, ugotovil, da je današnja Srednja Evropa povsem drugačna od tiste izpred leta dni. Gre namreč za skupek svobodnih in demokratičnih držav, ki si želijo primarno vlogo na stari celini. Kar zadeva vlogo, ki jo v tej stvarnosti lahko ima Furlanija-Julijska krajina, pa je velikega pomena sam zakon za obmejna območja.
RUDI PAVŠIČ
Na sliki (foto Obit) predsedniška miza na čedajskem srečanju kulturnikov iz naše dežele.
Podpredsednik VSS Galloni v Trstu:
»Cossiga je z napadi name streljal mimo«
Včeraj v Kopru srečanje z ministrom Janezom Dularjem
Kulturne organizacije za večjo povezanost Slovencev po svetu
Tudi Trst se je na nek način vključil v ostre polemike, ki ta čas pretresajo naj višje državne vrhove. Včeraj se je namreč mudil na obisku v Trstu podpredsednik Višjega sodnega sveta Giovanni Galloni, in to prav v trenutku, v katerem se je ponovno močno razvnela polemika med njim in predsednikom Republike Frances-com Cossigo.
Prav včeraj zjutraj je namreč Cossiga v nekem radijskem intervjuju napadel Gallonija, češ da je s svojimi petkovimi izvajanji na vsedržavnem kongresu sodnikov v Vastu na »nezaslišan način osebno napadel državnega poglavarja«, in ga obtožil »prevratniške demagogije«. Cossiga je tudi povedal, da bi Gallonijeve izjave v Vastu lahko imele izredno hude posledice, čeprav ni pojasnil natanko kakšnih. Omenimo naj, da je Cossiga kot predsednik republike avtomatično tudi predsednik Višjega sodnega sveta, se pravi istega organa samoupravljanja italijanskih sodnikov, katerega je Galloni, kot rečeno, podpredsednik.
»Kritike predsednika republike na moj račun me povsem presenečajo,« je dejal Galloni časnikarjem v Trstu, kamor je prišel predvsem zato, da bi se udeleležil posveta o »izobraževanju sodnikov v Evropi ter vlogi sindikatov in stanovskih združenj«, ki ga je priredila tržaška pravna fakulteta v sodelovanju z Gibanjem evropskih sodnikov za demokracijo in svobodo. »Očitno mi pripisujejo polemiko, ki je ni bilo ne v mojih besedah ne v mojih namenih. Moje premišljevanje v Vastu nikakor ni bilo uperjeno proti predsedniku republike. Povedal sem le, da ni mogoče is-
točasno izvajati ustave in zganjati revolucije. Konkretno gre za načeli ne-premestljivosti sodnikov in neodvisnosti javnih tožilcev. Od vlade sem hotel zvedeti, ali se namerava zavzeti za dosledno spoštovanje teh načel, ki ju jamči republiška ustava, ali ne, in dejansko sem že istega dne dobil pozitiven odgovor od pravosodnega ministra Martellija, ko je nastopil na istem vsedržavnem kongresu sodnikov v Vastu.«
Galloni je v pogovoru s časnikarji v Trstu še pojasnil, da je mogoče tudi spreminjati ustavne norme, vendar pri tem se je treba držati postopka, ki ga predvideva sama ustava v svojem 138. členu. »Zunaj tega je revolucija,« je dejal podpredsednik Višjega sodnega sveta. »Nisem še videl v nobeni državi na svetu ali v zgodovini, da bi prišlo do spremembe ustave brez revolucije ali brez spoštovanja pravil, ki jih sama ustava za to predvideva.« Na vprašanje, ali namerava po napadu predsednika Cossige odstopiti z mesta podpredsednika Višjega sodnega sveta, je Galloni odvrnil, da bi se o tem morali kvečjemu izreči tisti, ki so ga izvolili, se pravi sami člani Višjega sodnega sveta. »Ena reč so idejna razhajanja in druga reč so osebni odnosi. Navado imam odprto povedati, kar mislim. Če se to ne ujema s tem, kar misli on (Cossiga, op. ur.), smo očitno pred razhajanji. Zaradi tega pa mislim, da nisem dolžan sprejemati nikakih sklepov, vsaj dokler uživam podporo Višjega sodnega sveta, ki me je izvolil.«
Omenimo naj, da je Galloni med svojim kratkim postankom v Trstu obiskal tudi tržaško sodišče in rektorat tržaške univerze.
Včeraj se je v Kopru zaključilo dvodnevno srečanje predsednikov, tajnikov in sodelavcev slovenskih kulturnih društev iz Slovenije, Porabja, Koroške in Italije. Srečanje se je sklenilo z razgovorom med predstavniki posameznih društev, pred tem pa je bilo srečanje z ministrom za Slovence po svetu Janezom Dularjem.
Razgovor z Dularjem se je dotaknil več vprašanj v zvezi s povezavami in informacijami med Slovenci v matični državi, zamejstvu in s Slovenci po svetu. Minister Dular je med drugim omenil nekatera svoja srečanja s slovenskimi stvarnostmi in slovenskimi kulturnimi delavci v raznih državah in tudi
kontinentih, kot je Avstralija. Marsikateri pomemben in uveljavljen umetnik je slovenskemu občinstvu neznan, čeprav se je uveljavil po svetu, je dejal Dular in omenil nekatere primere.Na srečanju pa je bil govor tudi o programiranem prodoru Slovencev v Evropo, o odnosih med slovenskima manjšinama v Avstriji in Italiji s tamkajšnjima večinama ter o odnosu, ki ga ima Evropa do majhnih subjektov, kot je slovenski narod.
Osrednji del srečanja pa je potekal v petek v Prosvetnem domu na Opčinah. Q dopoldanskem srečanju smo že poročali, popoldan pa je bilo na vrsti srečanje o tem, kako
so organizirane prostočasne kulturne dejavnosti v Italiji in Avstriji-Prisotnim sta spregovorila deželni tajnik ARCI Maurizio Villani in tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Janko Malle. Villani je prisotnim obrazložil, kako so v Italiji organizirane prostočasne dejavnosti in združenja, kot so ARCI, ACLI in druga. Orisal je njihov zgodovinski nastanek, smisel njihovega dela in seveda, kako se konkretno preživljajo in finansirajo. Kulturne delavce iz Slovenije je tematika izrazito zanimala, saj je bil govor o organizaciji, zaposlovanju oporečnikov in raznih možnih. finančnih virih, kot je na primer sponsorizacija.
Predavanju in diskusiji je sledil raznolik kulturni večer. V prvem delu so nastopili pesniki Vinko Be-ličič, Marko Kravos in Ace Mermo-Ija, spremljal jih je kitarist Dario Viviani. Zbranosti literarnega večera je sledil ritmičen glas harmonike, ko so nastopili mladi, a prav gotovo dobro izvežbani harmoni-kaši glasbene šole pri Domju, ki so navdušili prisotne. Kulturni večer je na ironičen in humorističen način zaključil kabaretist Andro Merku.
Večer se je iztekel z družabnostjo, za katero so brezhibno poskrbeli člani kulturnega društva Tabor. Vsekakor je bil petkov dan pester in zanimiv za številne udeležence iz Slovenije in zamejstva.
Na sliki (foto Križmančič) petkov literarni večer v openskem Prosvetnem domu.
SKD Igo Gruden Nabrežina
10 LET
BREZ RADOVIČA
Slavnostni govornik
Miroslav Košuta Nastopata: dekliški pevski zbor I. Gruden in moški pevski zbor I. Gruden.
Danes, 9. t. m., ob 18. uri v Nabrežini - dvorana KD I. Gruden
|ul(>i‘lja
UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi v četrtek, 13. t.m ., ob 18. uri na predstavitev dveh knjižnih novosti
NEGOVAN NEMEC - monografija
Slovenija -umetnostni vodnik
Spregovorila bosta umetnostna zgodovinarja, avtorja knjig, NELI-t>A SILIČ - NEMEC in NACE SUMI.
Ravnateljstvo nižje srednje šole F. Levstik s Proseka in amaterski oder J. Štoka
vabita na
Kulturno predstavo
ki bo v Kulturnem domu na Proseku
v sredo, 12. t. m., ob 20. uri
za zaključek šolskega leta 1990/91
Gostilna
Luxa
Prosek 539
Tatjana obvešča, da bo v sredo, 12. t. m. spet prevzela gostilno in se priporoča za obisk!
Dekliški zbor Glasbene matice Trst vabi na
Koncert
ki bo v petek, 14. t. m, ob 20.30 v luteranski cerkvi, Largo Panfili.
Vodi STOJAN KURET.
ffl ffl m ffl
a ajjljjjjj a
Sole na katinari
200 let šole na Katinari
Osnovna šola F. Milčinski -Odbor krajevnih organizacij
Osrednja proslava ob dvestoletnici katinarske šole
v nedeljo, 16. t. m ., ob 17. uri v osnovni šoli F. Milčinski na Katinari.
Mladinski odbor pri SKGZ
priredi v četrtek, 13. t. m., ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani drugi študijski večer na temo:
Svet in kultura dela
Kakšne perspektive za mlade?
Osebna hotenja in usmeritve (vprašanja in odgovori)
Predaval bo dr. Orazio Musmeci - odgovorni družbe CEGOS IT ALI A SpA, ene največjih mednarodnih organizacij za svetovanje in poklicno izpopolnjevanje.
KD F. VENTURINI
priredi

na Krmenki
danes, 9. i. m., ob 16. uri
Kulturni program: Godba na pihata iz Ricmanj, TFS Stu ledi, ansdmbel Venturini ter Tonca in Vankd, od 20. ure dalje ples z ansamblom POMLAD
jutri, 10. t.m., od 20. ure dalje
ples z ansamblom PRIMORSKI FAN1JE ___________________________
as 1 FESTA HAPPT DAT
-"novo
na športnem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
gloebeno zodrigo
Spored:
Danes, 9. t. m., ob 17. uri finalni del turnirja "Jadran” v minibasketu ob 19.30 koncert tržaške folk skupine "Zigozaina" ob 20.30 ples z ansamblom Happy day
jutri, 10. t. m., ob 20.30 predstavitev in ples z novo skupino
E POI BASTA ...
ŠD Mladina - baletni odsek
priredi danes, 9. t.m., ob 18.30
Zaključni letni nastop
v Domu A. Sirk v Križu	Vabljeni!
Ob 20. obletnici kvalitetnega pevskega delovanja
Koncert v Midi potrdil sloves Tržaškega okteta
Dvajset let s pesmijo v srcu - pod tem geslom je bilo v petek zvečer gledališče Miela v Domu pristaniških delavcev prizorišče lepega in odmevnega kulturnega dogodka, jubilejnega koncerta Tržaškega okteta ob 20-letnici njegovega nastanka in delovanja. Ljubitelji petja in Oktetovi prijatelji, tudi iz vrst italijanskih someščanov, so povsem napolnili dvorano, prisotnost uglednih slovenskih in italijanskih gostov pa je še dodatno podčrtala pomen dogodka in ugled, ki ga ta naš zamejski vokalni ansambel uživa ne le doma, pač pa tudi v matični Sloveniji in po Italiji. Med gosti so bili slovenski minister za Slovence po svetu dr. J. Dular, jug. generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj s soprogo, senatorka Jelka Gerbec, deželni svetovalec Miloš Budin, nestor slovenskih tržaških skladateljev Ubald Vrabec in skladatelj in muzikolog Pavle Merku, katerih skladbe so bile na sporedu koncerta, dirigent prof. Sirsen, častni član Tržaškega okteta in organizator številnih njegovih gostovanj po Italiji Paolo Bonatti iz La Spezie (Sar-zane), Oktetov prijatelj in organizator gostovanj Lodovico Patelli iz Bergama -Gavarina Terme in drugi.
Čestitke in priznanja za njegovo pevsko poslanstvo pri širjenju slovenske pevske kulture doma in po svetu, so Oktetu izrekli minister Dular v imenu vlade Slovenije in njenega predsednika Peterleta, Danilo Čadež v imenu RTV Slovenije in Slovenskega okteta, Nikola Novosel v imenu kulturnih društev Hrvat-ske in posebej v imenu KUD Ivan Goran Kovačič iz Zagreba, dirigent Igor Švara v imenu ZKO Slovenije in Ljubljanskega okteta, Adrijan Semen v imenu Glasbene matice, pod katere okriljem Tržaški oktet deluje, Marija Ferletič v imenu SSO in zborov, ki delujejo v njegovem okrilju, Dušan Kalc v imenu SKGZ in zborov, ki so včlanjeni v ZKPO, pa še predstavniki drugih kulturnih društev in zborov iz Slovenije in domačih.
Med številnimi prebranimi pozdravnimi brzojavkami in pismi s čestitkami, priznanji in najboljšimi željami za nadaljnje umetniško delovanje, naj omenimo na prvem mestu pismo predsednika predsedstva Republike Slovenije Milana Kučana, tržaškega župana Franca Richet-tija, deželnega svetovalca Bojana Brezigarja in dolge vrste bratskih zamejskih pevskih zborov in zborov iz Slovenije ter večjega števila oseb iz kulturnega življenja in javnega življenja.
Med prvim in drugim delom koncerta je imel slavnostni govor Janko Ban, eden od bivših Oktetovih umetniških vodij. Potem ko je poudaril, koliko glasbene kulture je nastalo v dvajsetih letih Tržaškega okteta, ko je naštudiral nad 200 pesmi, koliko njegovega odseva se je razlilo na občinstvo na več kot 500 nastopih v najrazličnejših krajih doma in po svetu, je posebej izpostavil Oktetove zasluge pri izvajanju del Gallusa, protestantskih koralnih napevov Primoža Trubarja, in skladb Marija Kogoja. Govoril je o Oktetovi zvestobi slovenskim tržaškim glasbenim koreninam s tem, da ima na repertoarju skoraj vse slovenske skladatelje s Tržaškega iz prejšnjih obdobij do
današnjih ustvarjalcev; poudaril je visoko doseženo stopnjo interpretacijskega znanja in Oktetovo iznajdljivost pri navezovanju stikov z najrazličnejšimi zborovodji, glasbeniki in pevskimi društvi, predvsem v severni in srednji Italiji in dejal: »Marsikoga je tako seznanil s slo; vensko tržaško kulturo. Tudi italijanski Trst je več kot enkrat poslušal njegovo petje; med vsemi je bil najbolj pomenljiv nastop na reviji, ko so italijanski poslušalci lahko naenkrat spoznali vse sodobne slovenske tržaške skladatelje. Programska antologija, ki je nima noben drug zbor pri nas. Glasbena matica je lahko ponosna, da ima pod svojim okriljem, skupno z Dekliškim zborom, dve visoko reprezentativni pevski skupim-Mi kar nas je tukaj, smo ponosni na Tržaški oktet in na Aleksandro Pertot, ko poslušamo tako petje in tak program.«
Spored, ki ga je naštudiral Tržaški oj4' tet za svojo 20-letnico pod umetniškim vodstvom Aleksandre Pertot (skoraj v celoti povsem nanovo) je bil na izjemno zahtevni programski in izvajalski ravni ter kakovostno podan, kljub izredni težavnosti posameznih skladb. V prvem delu smo poslušali poklon Jacobusu Gal-lusu-Petelinu: šest skladb, od katerih ]e bilo kar 5 na novo naštudiranih v izvedbi, ki je potrdila Oktetovo interpretatiV' no sposobnost in ubranost v podajanj renesančne zvočnosti. V skladbi O Ved®' randa Trinitas je z Oktetom nastopu® tudi Aleksandra Pertot kot suprema vo*-V drugem delu sta bili najprej na sporedu Vrabčevi Mlada na besedilo Stank Vuka in v krstni izvedbi Moja vas n besedilo Borisa Pangerca, obe v znam ' nem komponističnem slogu našega m°J stra; z Volaričevo Verno si pri meni sta se je Oktet za trenutek povrnil v sloven sko romantiko, da bi hip nato v Kogoj® Narodni na besedilo Cvetka Golarja d kazal, da je vešč interpret skladateljev disonančne eskpresivnosti.	z
Z naslednjima dvema skladbam3 v priredbama, furlansko ljudsko Se sints priredbi Marca Sofianopula in Viozzd vo Tristessa de la sera na besedilo ° ; gia Marina, se je Oktet oddolžil sv ^ programski opredelitvi izvajanja delza_ furlanske oz. italijanske zborovske kladnice, spored pa je sklenil z dve priredbama Pavleta Merkuja, ljudske Benečije Starčič je'zgoda ustu in lju° iz Rezije Tana Sarte. Dolgotrajnim P ■ lavzom se je oddolžil še s pesmima Triglav moj dom in Žabe.	vep
Občinstvu, ki je ves spored, zaht ^ tudi za poslušanje, pozorno sprejem ^ se je ob zaključku uradnega program tako številno prisotnost in aplavze, K ^ tudi za izražene čestitke in priznanj „ hvalil Oktetov predsednik Boris
gerc.	rwr\p\.
Vsaj omeniti je še treba, da je UK jn to jubilejno priložnost izdal obse^etj0m bogato opremljeno brošuro s preg dejavnosti in drugimi prispevki. jnu Večer, ki bo ostal še dolgo v sP°“taV. kot ena od pomembnih in visoko je ljenih etap Oktetovega delovanja, ^ potem nadaljeval z družabnim sr z gosti v prostorih gledališča.	j jj.
Tržačani se tradicionalno radi udeležujejo volilnih preizkušenj
Člani Synthesis 4 odlično nastopili v Pulju
Danes zjutraj so odprli volišča referenduma o volilnih preferencah
Diploma za kakovost harmonikarjem GM
Tudi v tržaški pokrajini so včeraj volilne komisije »prevzele« volilne sedeže, na Tržaškem jih je skupno 436, in pripravile vse potrebno, da se lahko danes zjutraj začnejo operacije v zvezi z referendumom o volilnih preferencah. Naj še enkrat ponovimo, da bodo volišča danes odprta do 22. ure, medtem ko jih bodo jutri odprli že pred sedmo, dokončno pa jih bodo zaprli °b 14. uri. Predvidoma naj bi bili neuradni rezultati znani že jutri popoldne, ° uspehu oziroma neuspehu referenduma pa bodo v bistvu odločali že Podatki o volilni udeležbi. Kot je znano, je vsak referendum v Italiji veljaven, če se ga udeleži 50 odstotkov in en volilni upravičenec.
Če že napovedi za celo državo govorijo o veliki verjetnosti, da se bo potrebna večina volilcev udeležila volilnih operacij, bi bila za Tržaško skoraj senzacija, ko bi se več kot polovica tokrat odpovedala možnosti, da izrazi svoje mnenje o zastavljenem vprašanju. Kot se rado dogaja, je tudi tokrat vprašanje na volilnici sila zapleteno, saj navaja vrsto zakonskih členov. V bistvu pa naj še enkrat poudarimo, da odgovor DA (na volilnici je treba prečrtati DA) pomeni pristanek na predlog o eni sami preferenci, ki jo bo lahko posamezen volivec izrazil na prihodnjih volitvah kandidatov za poslansko zbornico (doslej je lahko navedel tri ali celo štiri imena oziroma odgovarjajoče številke, izbiral pa je seveda lahko tudi stranko oziroma kandidatno listo, česar mu nikakor ne odreka predlagana sprememba volilnega zakona). Nasprotno pa odgovor hi E (na volilnici je treba prečrtati NE) Pomeni, da volilni upravičenec zavra-
ča predlog o skrčenju števila preferenc na volilnici in da soglaša z obsto-ječin načinom voljenja poslancev.
Doslej so se Tržačani vseh volilnih preizkušenj, torej tudi referendumov, ponavadi udeležili bolj množično od vsedržavnegea povprečja. Zatorej je pričakovati, da se bo večina volilnih upravičencev (v tržaški pokrajini je vseh 232.198, od teh je 1065.358 moških in 125.248 žensk) danes ali jutri podala na volišča. Nad 60 odstotokov volilnih upravičencev tržaške pokrajine se je udeležilo volitev na lanskoletnih referendumih, ki so zaradi premajhne volilne udeležbe na vsedržavni ravni propadli.
Če se še za trenutek pomudimo pri statističnih podatkih o volilni udeležbi na raznih referendumih, potem ugotovimo, da so se tržaški volivci
(mišljena je celotna pokrajina) najbolj množično udeležili referenduma, s katerim so leta 1974 hoteli razveljaviti zakon o razporoki. Takrat je šlo na volišča nad 91 odstotkov volilnih upravičencev tržaške pokrajine. Na naslednjih referendumih je volilna udeležba tudi na Tržaškem postopoma upadala, pogojevala jo je seveda tudi vsebina zastavljenega vprašanja, vendar pa je osip volivcev najbolj opazen tudi pri nas v zadnjih letih.
Naj ponovno opozorimo volilne upravičence, da morajo na volišče prinesti volilno potrdilo, ki bi ga morali praviloma prijeti na dom, in osebni dokument. Če volilnega potrdila niso prejeli, ga lahko dvignejo na volilnem uradu občine, kateri pripadajo, saj bodo uradi odprti tudi danes in jutri.
Na sliki (foto Križmančič) včerajšnje postavljanje volišč.
Te dni so gojenci harmonikarskega oddelka tržaške Glasbene matice dosegli nov uspeh. Člani harmonikarskega orkestra Synthesis 4 in štirje gojenci prof. Claudia Furlana so namreč na letošnjem srečanju harmonikarjev v Pulju odnesli najvišja priznanja. Tekmovanje je bilo že 24. po vrsti, odvijalo se je od 2. do 6. junija v kongresni dvorani hotela Histria v neposredni bližini turističnega naselja Verudela, priredilo pa ga je Mladinsko kulturno-umetniško društvo Istra iz Pulja. Kljub temu, da se ga je zaradi sedanjega kriznega položaja v Jugoslaviji udeležilo manj tekmovalcev kot običajno, je manifestacija bila na tisti kakovostni ravni, po kateri je že več let znana tudi izven državnih riieja. Tekmovalno srečanje pa je dopolnjeval še nadvse kakovosten harmonikarski koncert, na katerem so poleg domačih poustvarjalcev nastopili ugledni solisti iz Francije in Sovjetske zveze.
Srečanje harmonikarjev v Pulju je bilo pred leti tekmovalnega značaja le za mlade glasbenike jugoslovanskih republik, številni gostje iz tujine pa so nastopali ob raznih koncertnih priložnostih v okviru srečanja samega. Ob predzadnji izvedbi, točneje maja 1989, pa so organizatorji uvedli tekmovanje na mednarodni ravni. Harmonikarski orkester Synthesis 4 se tega srečanja udeležuje že vrsto let, prvi »uradni« uspeh pa je dosegel prav na predzadnji izvedbi. Žirija je kakovostno izvajanje orkestra Clau-dia Furlana takrat nagradila tako, da ga je uvrstila med nastopajoče na zaključnem koncertu v Istarskem narodnem kazalištu v Pulju. Letos so člani tržaškega orkestra ponovili nadvse
uspešen podvig in dosegli najvišjo oceno mednarodne strokovne komisije: priznanje za visoko kakovostno raven glasbenega poustvarjanja. Isto ugledno nagrado so v kategoriji komornih skupin dosegli tudi štirje člani orkestra, in sicer Maurizio in Christian Marchesich ter Aleksej Mahnič in Andrej Sancin, ki so odlično nastopili v dveh harmonikarskih duih in se nato predstavili tudi na zaključnem koncertu. Pomembnost tako dobre strokovne ocene poudarja še podatek, da sta priznanje za visoko raven glasbenega poustvarjanja prejela samo še orkester mariborskega MK UD Heri-bert Svetel pod vodstvom prof. Slavka Magdiča in zagrebški Ars Fisarmoni-ca Ouintet.
Poleg harmonikarskih orkestrov in komornih skupin je v okviru srečanja bilo še tekmovanje za soliste, ki se je po starostnih dobah delilo v pet kategorij. Ob vsem tem je puljsko glasbeno manifestacijo dopolnjevala še selekcija jugoslovanskih harmonikarjev za svetovno trofejo, ki bo oktobra v Nemčiji. Po treh zahtevnih nastopih sta bila izbrana Jasmin Demirovič iz Tuzle in Joviča Dordevič iz Lazarev-ca, oba pa bosta Jugoslavijo zastopala v kategoriji junior. Nagrada posebne strokovne komisije za najzanimivejšo skladbo pa ni bila podeljena. Prihodnje, že 25. srečanje harmonikarjev v Pulju bo na vrsti čez dve leti, predvidoma maja ali junija 1993.
(dam)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki sp nam bili ob strani ob izgubi naše drage
V torek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu
Posvet ZSKD o finansiranju kulturnih dejavnosti manjšine
Demografski vestnik Občine Trst za leto 1990
Tržaška demografska bilanca vztrajno izkazuje deficit
' Kultura in inštitucije: finansiranje dejavnosti in zakon za obmejna območja ■ To je nadvse aktualen naslov posveta Zveze slovenskih kulturnih društev, ki ho v torek zvečer, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Prireditelji si niso zamislili tega srečanja, da bi iz njega prišel do izraza neke vrste recept za izhod ?z finančne krize, ki pesti mnoge naše kulturne inštitucije, ampak predvsem kot Javno soočanje in informativno srečanje o poteku postopka in o perspektivah •zvajanja člena št. 14, to je pomembnega zakonskega normativa, ki namenja 8 milijard lir letno (za obdobje treh let) kulturnemu utripu naše skupnosti. Govor Pa bo o drugih načinih finansiranja, saj kulturne inštitucije, in torej tudi sloven-ske, prejemajo že določena sredstva s strani države, deželne uprave, pokrajin in občinskih uprav. Sredstva seveda zvečina ne zadoščajo kvalitetnemu kulturnemu oelu in večkrat prav finančna stiska otežkoča pot do kvalitetnejših dosežkov. O tern bo govor na torkovem posvetu, na katerega so organizatorji povabili izvolje-ne predstavnike v senat in deželni svet FJK, voditelje SKGZ in SSO ter zastop-n*e zamejskih kulturnih ustanov in organizacij, (st)
Prihodnjo nedeljo na Katinari proslava 200. obletnice šole
. Prihodnjo nedeljo, 16. junija, bo na Katinari pri Trstu osrednja proslava dvestoletnice šole. Prireditev bo v osnovni šoli F. Milčinski v Ul. Marchesetti 16 a šolskem vrtu in se bo začela ob 17. uri.
Slavnostni govor bo imel predsednik združenja staršev Aleksej Kalc, v kultnem sporedu bodo nastopili otroci slovenskega vrtca v Lonjerju, učenci snovne šole F. Milčinski in glasbena skupina učencev, dijaki nižje srednje šole v- Cirila in Metoda, ženska pevska skupina Stu ledi in domačinki v narodnih °sah ter pevski zbor Primorec-Tabor, napovedoval bo Jože Gerdol.
V nedeljo dopoldne in popoldne in v ponedeljek dopoldne bodo v šolskih Prostorih na ogled razstava izdelkov sedanjih učencev, razstava starih šolskih hnih del ter priložnostna razstava o zgodovini šole.
Osnovna šola Milčinski in pripravljalni odbor toplo vabita na prireditev, še P°sebej vse domačine ter vse bivše, zlasti najstarejše bivše učence in učitelje.
Statistični urad Občine Trst je v teh dneh izdal Demografski vestnik (Noti-ziario demografico) za leto 1990. Kot piše občinski odbornik za splošne zadeve Gianfranco Bettio v svojem spremnem pismu, se tržaška občinska uprava s tem približuje cilju, ki si ga je pred nekaj leti z začetkom izdajanja teh vestnikov zadala, da namreč nudi vsaj enkrat letno izčrpen in zaokrožen pregled demografskih gibanj v Trstu, in to v koristno uporabo vsem, ki v njem delujejo, začenši s tržaškimi javnimi upravitelji.
Glavni podatki, ki jih prinaša Demografski vestnik za leto 1990, so že znani. V minulem letu je stalno prebivalstvo tržaške občine padlo za 2 tisoč enot. Padec je treba pripisati predvsem deficitu naravne demografske bilance (lani je umrlo 2.572 ljudi več kot pa se jih je rodilo), saj je migracijska bilanca zabeležila celo znaten prebitek (priselilo se je 572 ljudi več kot se jih je odselilo). Srednja starost se je lani rahlo zvišala pri moških in še bolj pri ženskah. Tržaški občani so bili lani povprečno stari 42,56 leta, ženske pa 48,5 leta.
Glede rojstev gre zabeležiti, da nataliteta v zadnjem letu ni padla in da je zdaj na stopnji, ki jo je dosegla leta 1980. Zanimivo pa je, da se v Trstu — za razliko od splošnih demografskih teženj — rodi več punčk kot fantkov. V tržaški občini je lani umrlo več ljudi
kot v zadnjih letih, ni bil pa dosežen rekord iz leta 1982.
Lani se je v tržaško občino priselilo 2.938 ljudi. Iz Furlanije-Julijske krajine jih je prišlo 819, iz drugih italijanskih dežel 1.325, iz drugih držav pa 794, med temi kar 386 iz Jugoslavije. Iz tržaške občine se je v letu 1990 izselilo 2.366 ljudi. Večina teh je ostala v Italiji, kar 44 odstotkov med njimi v Furlaniji-Julijski krajini.
O Jugoslaviji po Radiu Trst A
Rubrika "Tematika dneva", ki je v sklopu jutranjega radijskega dnevnika ob 7. uri namenjena poglobitvi aktualnega dogajanje pri nas in po svetu, bo od jutri do 27. junija obravnavala odklapljanje Slovenije od jugoslovanske federacije. V nekaj več kot dveh tednih se bodo zvrstila mnenja predstavnikov slovenske oblasti, političnih strank, sindikalnih zvez, kulturnih ustanov, sredstev množičnega obveščanja in stanovskih organizacij, kakor tudi navadnih državljanov.
V jutrišnji prvi številki bomo ob koncu jutranjega radijskega dnevnika predvajali stališči o osamosvojitvi Slovenije voditelja srbskega četniškega ibanja dr. Vojislava Šešlja in zaen-rat še neizvoljenega in uradno potrjenega predsednika zveznega predsedstva Stipeta Mesiča.
Minister Rognoni pri bazoviški fojbi
pQj .Obrambni minister Virginio Rognoni se je včeraj po-dne udeležil spominske svečanosti pri bazoviški fojbi, c^anost, ki so se je udeležili tudi tržaški prefekt De Feli-9en i š^ župan Richetti in poveljnik vojaškega območja p entruto, je prvič priredila tržaška občinska uprava. ter p krajšem županovem nagovoru je spregovoril minis-sp K°gnoni, ki je najprej poudaril velik pomen radikalnih pi ®memb, do katerih je prišlo v zadnjih dveh letih v Evro-na tem. je poudaril Rognoni, se odpira možnost, ki sloni nent me*fenem upanju, da bodo jutrišnji dan našega konti-dar a označevali splošno sodelovanje, mir in varnost. Ven-medPf obstajajo tudi znaki, da se ponovno porajajo huda je 6 etniona nasprotja, kar spominja na najtemnejše obdob-pOPske zgodovine tega stoletja. sq s Pijanski narod in njegove vlade, je podčrtal minister, s°dpl Zavzemali za takšno Evropo, ki bi nastala na osnovi 0bgouVania in integracijskih procesov. Tudi v sedanjem sjCer iu- ko prihajajo do izraza nasprotstva, do katerih bo prekine prihajalo, je treba nastale probleme reševati le V kooperacije in medsebojnega dogovarjanja.
rešii£
tališč'
.zvezi z vzhodnoevropskimi državami, ki so se komaj iarrna težke diktature, je Rognoni poudaril veljavnost tanjši . roPske skupnosti. Posebej je naglasil pravice italija n.ln se v tem okviru zavzel za spoštovanje pravic Gl h6 s*cuPnosti v Jugoslaviji. obdohi6 , Mb na Krasu pa je minister dejal, da so simbol nalij3,, 0 80 na starem kontinentu prevladali divji nacio-loškgr, tstočasno pa tudi pričajo o uničevalni moči ideo-tudi p® sPopada. Z zaključkom hladne vojne pa se je začel k boijL°c®s Pojasnjevanja zgodovinskih dogodkov, ki vodi J m m pravičnejšim odnosom med narodi Evrope.
Italijanski učenci v Dijaškem domu
Možje postave zasačili dva razpečevalca heroina
V torek bo v Slovenskem dijaškem domu tradicionalni zaključni večer s kulturnim, zabavnim in družabnim programom,ki bo odgovarjal gledalcem različnih starosti in okusov. Na sporedu bodo telovadne, glasbene in animirane točke, nastop petdesetčlanskega otroškega zbora italijanske skupnosti iz Pulja in ekshibicija mladih čarodejk Nade Carli in Federiche Veos, ki prihajata iz šole Vikij show.
Dijaški dom gosti vsaj enkrat letno vrstnike italijanske narodnosti iz Jugoslavije. Letos bodo tako na vrsti učenci šole Giuseppina Martinuzzi iz Pulja. Italijansko šolo obiskuje letos 335 dijakov, ki so razporejeni v 8 razredov in 14 sekcij. Povedati je treba, da je povojna leta število učencev in dijakov na omenjeni šoli stalno padalo, v zadnjih desetih letih pa se je trend spremenil in v šolo se vpisuje iz leta v leto več učencev. Pouk poteka v italijanščini, učenci pa se morajo učiti tudi hrvaščine in tujega jezika. V šoli je poskrbljeno tudi za pošolske dejavnosti in tako delujejo različni krožki. Dijaki se lahko vključijo v literarni, glasbeni, gledališki, plesni in druge krožke.
Dva razpečevalca mamil sta se zadnje dni ulovila v mreže tržaških karabinjerjev in policije. Karabinjerji so aretirali 26-letnega Tržačana Silvina Mainardija pod obtožbo posesti in razprčevanja mamail. Med preiskavo na njegovem domu v Ul. Ucecar 1 so iztaknili 15 gramov heroina, ki bi na črni borzi veljal kake tri milijone in pol lir, poleg tega pa še 20 gramov primesi, ki služi razpečevalcem za razredčen) e mamila, nekaj halucinogenih tabletk, lekarniško tehtnico in dva milijona 850 tisoč lir. Ta denar naj bi si Mai-nardi »prislužil« z razpečevanjem mamila. Karabinjerji so prišli moškemu na sled po enomesečni preiskavo: več časa so namreč nadzorovali njegovo stanovanje in ugotovili, da ga obiskujejo številni ljudje, ki naj bi bili vpleteni v krog tržaških narkomanov.
Tržaška policija pa je prišla na sled razpečevalcu iz Istre, v avto katerega so odkrili heroin. Odkritje je bilo sicer naključno. Med nadzorovanjem prometa v Ul. Brigata Casa-le je izvidnica agentov letečega oddelka ustavila rdečo zastavo 128 koprske registracije, ki jo je upravljal 33-letni Viktor Lekay, rojen v Skopju, ki pa živi v Novigradu. Moški je avto najel nekaj dni prej v Kopru in se z njim pripeljal v Italijo. Med pregledom notranjosti avtomobila so agenti v zaboju za prvo pomoč odkrili mamilo: med povoji za obve-zanje so našli 55 gramov heroina in 50 gramov primesi. Lekaya so zaprli v zapor pod obtožbo posesti in razpečevanja heroina. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega tožilca De Nicolo, potrjuje domnevo o bazi razpečevalcev mamil na Koprskem, ki oskrbuje s heroinom tržaške narkomane. To je namreč že četrti jugoslovanski razpečevalec iz Istre, ki je zadnji čas padel v roke italijanske pravice.
Laure Pertot por. Kozina
Spomin na srečo, ki nam jo je dala, bo njen najlepši spomenik.
Posebno se zahvaljujemo za nesebično pomoč dr. Marjanu Spetiču, dr. Paolu Bogattiju in osebju bolnišnice CRO v Avianu. Hvala tudi prijateljem TFS "Stu ledi" in pevskega zbora "M. Pertot" iz Barkovelj.
SVOJCI
Barkovlje, Lakotišče, 9. junija 1991
ZAHVALA
Svojci
Ivana Leonardisa
se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Trst, 9.junija 1991
(Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
8. 6.1984	8. 6.1991
dr. Jože Seražin
7 let... čas?
Ista žalost in praznina, kot da sveža je gomila.
Z ljubeznijo	tvoji najdražji
Trst, 9. junija 1991
9. 6. 1990	9. 6. 1991
Minulo je leto, odkar si odšel,
Franc Križmančič
a ostal boš vedno v našem spominu.
Zena Zofija
Bazovica, 9. junija 1991
Slovenski dijaški dom
SREČKO KOSOVEL
Trst, Ul. Ginnastica 72
vabi starše in prijatelje na
ZAKLJUČNI VEČER ŠOLSKEGA LETA 1990/91
ki bo v torek, 11. t. m., ob 19.30 v
notranjih in zunanjih prostorih doma.
Izredni gost večera bo otroški zbor italijanske osnovne šole GI-USEPPINA MARTINUZZI iz Pule.
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
V	petek, 14. t. m., otvoritev Festivala operete s Straussovo »DUNAJSKA KRI«. Dirigent Uwe Theimer. V glavnih vlogah Daniela Mazzucato, Alessandra Ruf-fini, Sabina Macculi, Elio Pandolfi in Marco Camastra.
Predprodaja vstopnic do 19. t. m. za predstave, ki bodo 14., 15., 18., 20., 22., 23. in 25. t. m. pri blagajni gledališča Verdi (zaprta ob ponedeljkih).
V	sredo, 24. julija, ob 18. uri bo v gledališču Verdi nastopila znana francoska pevka JULIETTE GREGO.
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku do 30. junija vpisovanje abonmajev za reda A in S.
GLEDALIŠČE ROSSETTI V soboto, 15. t. m., ob 20.30 bo Societa Ginnastica Triestina predstavila zaključno prireditev BALETNI KONCERT.
razne prireditve
ŠD Mladina - baletni odsek priredi danes, 9. t.m., ob 18.30 ZAKLJUČNI LETNI NASTOP v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni!
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na jubiljeni 10. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjevem domu na Opčinah. Danes, 9. t. m. se bo ob 16. uri odvijala kulturno - zabavna prireditev na prostem, v primeru slabega vremena pa v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodelovali bodo MePZ Primorec Tabor, MePZ Sv. Jernej, MoPZ in ŽPZ Tabor, otroška folklorna skupina iz Trebč, ansambel Ta-ims ter fantovska voklano instrumentalna skupina in zbori Vesela pomlad. Poseben gost bo znani voditelj oddaj domače zabavne glasbe na televiziji Slovenija Boris Kopitar. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro domačo kapljico.
ZSKD prireja v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Gregočičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu okroglo mizo na temo: KULTURA IN INSTITUCIJE: FINANSIRANJE DEJAVNOSTI IN ZAKON ZA MEJNA OBMOČJA. Na skupni razgovor so povabili senatorja Spetiča, deželna odbornika Rinaldija in Antoninija, deželne svetovalce Brezigarja, Budina, Tersar-ja in VVehrenfenniga ter predsednika SKGZ Palčiča in SSK Ferletičevo.
V barkovljanskem društvu, Ul. Cerre-to 12 bo predaval prof. Jože Pirjevec na temo: NEKATERA VPRAŠANJA V ZVEZI Z OF IN TITOVO JUGOSLAVIJO v petek, 14. t. m., ob 20. uri.
KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27 vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV - 10. PRAZNIK VINA, ki bo v soboto, 15. t. m ., ob 17.30. Za že posebno jubilejno srečanje SPOZNAŠ SVOJE VINO naprošamo udeležence, da se "potiho" pogovarjajo.
ŽPZ Prosek - Kontovel vabi v soboto, 15. t. m., ob 20.30 v Kulturni dom na Proseku na KONCERT OB 10 - LETNICI DELOVANJA.
Danes, 9. t.m ., ob 16. uri prirejata SKD Union in S. Škamperle v Podlonjer-ju ŠAGRO MANDRIJERJEV z razstavo starih predmetov, orodja, oblek in pohištva v Ljudskem domu.
Demokratična stranka levice občinske zveze Dolina organizira FESTIVAL UNITa in DELA na Krmenki od 15. do
17.	t. m. V soboto, 15. t. m. ples z ansamblom Alpen Adria, v nedeljo, 16. t.m., ob
18.	uri koncert orkestra Muja d.o.c. band, ob 19.30 shod ter ob 21. uri ples z ansamblom Krt ter v ponedeljek, 17. t. m. ples z ansamblom Krt.
11. mladinski raziskovalni tabor
LAŠKO ’91
od 26. avgusta do 7. septembra
Vabilo na tabor
Prijave mladih raziskovalcev sprejemajo:
Narodna in študijska knjižnica Trst, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 19. ure,
Slovenska ljudska knjižnica D. Feigel Gorica, Križna ul. 3 od 10. do 12. ure ter od 13. do 17. ure
Odsek za- zgodovino pri NŠK Trst, Ul. Petronio 4, od 8. do 13. ure.
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava slikarja SILVIJA PEČARIČA.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) bo v torek, 11. t. m., ob 18. uri otvoritev rasztave slikarke ESTHER PERCAL.
V	tržaški občinski galeriji je na ogled razstava slikarja Corrada DAMIA-NIJA.
V	Krožku zavarovalnice Generali v
Drevoredu XX septembra 1 (I. nad.) je na ogled razstava slikarke MARION WULZ.
V	galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo v soboto, 15. t. m. , ob 18. uri odprli razstavo slikarja PEDRA GRIZZA, ki bo trajala do 27. t. m.
V	beneški hiši v Miljah, Calle Ober-dan, je do 13. t. m. na ogled razstava slikarja BRUNA SACCHETTA, Urnik: 18-20, ob praznikih in nedeljah 11-13.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Ul. delle Beccherie 7/1, je do 14. t. m. na ogledraz-stava slikarja MIMMA ALFARONA. Urnik: 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah in praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto).
Na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu bodo od 14. do 29. t. m. razstavljena ročno barvana platna in svile. Razstavljene izdelke so pripravile obiskovalke tečaja, katerega je organiziralo Združenje obrtnikov iz Trsta.
V	občinski razstavni dvorani na Trgu Unita bodo jutri, 10. t. m., ob 18.30 odprli razstavo MASSIMA NAVARRA.
V	galeriji Studio Tommaseo - Ul. del Monte 2/1 - je do 6. julija odprta razstava slikarja Silvestra LODIJA.
šolske vesti
Otroci in vzgojiteljice iz otroškega vrtca na Proseku vabijo na razstavo, ki bo danes, 9. t. m., ob 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure. Toplo vabljeni!
Dijaki srednje šole S. Kosovel vabijo na zaključno prireditev, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v torek, 11. t. m., ob 20.30. Vabljeni!
Otroci osnovne šole K. Širok se bodo 12. t. m. poslovili od šole z zabavnim programom o Butalcih in še kaj. Vabljeni ste v šolsko telovadnico ob 11. uri - v telovadnih copatah seveda.
Ob visokem jubileju
TRŽAŠKEGA OKTETA iskreno čestita
MePZ Skala iz Gropade
Elvisa in Barbaro je osrečila prvorojenka
RAJA
Srečnima staršema iskreno čestitajo, novorojenki pa želijo vso srečo teta Jasna z Mitjo ter nonota Iztok in Božena
TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203
P"	„	MAFF01/4
(Jttaffiotl	Bajni popusti. Pri nakupu bonbonier ACOUACHIARA sodelujete pri nagradnem
bonboniere	žrebanju enega avtomobila
artikli za poroke vabila - tiskovine	FIAT UNO
SAMI Sl PRIPRAVITE	TRST
POROČNE BONBONIERE	Ul. Manzoni 18 - Tel. 728096
VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA
prodajni center CtllC^O otroški vozički TRST - Ul. Reti 8 - Tel. (040) 631150	InglCSina
(J
FESTIVAL UNITA - DELO
Krmenka
15., 16. in 17. junija
Društvena gostilna na Proseku
razpisuje
NATEČAJ ZA NOVEGA GOSTILNIČARJA
Prošnje sprejema tajnik društva
Marino Albi, Prosek št. 102.
Odbor
razna obvestila
Vodstvo gorske kolonije v Comegli-ansu sporoča, da ima še nekaj prostorov v koloniji za dečke in deklice od 5 do 16 let starosti. Pojasnila dobite na tel. št. 43194 ali 764288 po 21. uri ter na sedežu Slovenske Vincencij eve konference v Trstu, Ul. S. Nicolo 31 od ponedeljka 10. do četrteka, 13. t. m. od 17. do 21. ure osebno ali po tel. št. 68762 ter v Gorici ne tel. št. 530924 po kosilu.
Fotokrožek Trst 80 sporoča, da bo v petek, 21. t. m. v Gregoričevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško in blagajniško poročilo, volitve novega odbora in razno.
CIFR - Filatelija Alpe Adria - Danes, 9. t. m., bo pod pokroviteljstvom tržaške Turistične ustanove v kavarni S. Marco -Ul. Battisti 18 srečanje med filatelisti dežel Furlanije Julijske krajine, Koroške in republik Hrvaške in Slovenije.
Uprava občine Dolina sporoča, da je osnutek statuta, ki ga je uprava sestavila ob izvajanju zakona 142/90 ' Reforma krajevnih avtonomij" in ob sodelovanju posebne komisije imenovane s sklepom občinskega sveta št. 17/c z dne 15.4.1991 na vpogled javnosti v veži županstva v torek, 11. in sredo, 12. t. m., od 9. do 12. ure.
Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta se prisrčno zahvaljuje gospe Emi Guštin - Merlino z Opčin (Časa del Bam-bino, Narodna ul. 134) za bogat prispevek, ki ga je dala v obliki oblačil za otroke in dojenčke, kar bomo razdelili med potrebne, ki nas prosijo za pomoč.
Sekcija Slovenske skupnosti za zahodni Kras vabi člane ter stare in nove somišljenike na sestanek, ki bo jutri, 10. t. m. z začetkom ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu. Govor bo o novih perspektivah samostojnega slovenskega političnega nastopanja v okviru priprav na jesenski pokrajinski in deželni kongres SSK, kakor tudi o krajevni politični problematiki.
Slovenski dijaški dom obvešča, da je še nekaj mest za letovanje v Žabnicah in sicer: pet mest za prvo izmeno od 20. junija do 4. julija, za otroke do 12. leta starosti in nekaj več mest za drugo izmeno od 5. do 20. julija, za mladostnike do 18. leta.
Poletni center UDIESTATE, ki bo v
Slovenskem dijaškem dom za slovenske in italijanske otroke od 24. junija do 2. avgusta sporoča, da je število vpisanih otrok zadostno za delovanje centra v vseh tednih razen v prvem in zadnjem. Center vljudno vabi zainteresirane starše naj pohitijo z vpisom.
Pooblaščena avtomehanična delavnica
»ENZO«
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618
mali oglasi
311 EDI NIOBILI
Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766
POHIŠTVO IN OPREMA
PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine v mesecu avgustu kot priprave na popravne izpite. Telefonirati do 20. t.m. zaradi evidence in odsotnosti v juliju na tel. št. 728601 od 14. do 20. ure.
PAR, oba domačina, išče stanovanje v najem, ne v mestu. Tel. na št. 213164 v večernih urah.
IŠČEMO vajenko za sezonsko delo. Tel. 410259 ob večernih urah.
IŠČEMO žensko za čiščenje stopnišča v stanovanjskem bloku dvakrat mesečno po eno uro. Tel. od 13. do 15. ure ali od 20. ure dalje na tel. št. (0481) 533908.
TUJE predstavištvo išče v Trstu za svojega direktorja trosobno opremljeno stanovanje "uso foresteria". Tel. na št. 362014 med 8. in 16. uro.
DNE 11. maja je bil pred trgovino jestvin Kukanja v Nabrežini zamenjan dežnik. Tel. 200347.
PONUJA se varuška za junij. Tel. št. 310165.
V	ŠTANDREŽU je odprl osmico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek.
V	DOBERDOBU pri Dacevih, Jezerska 2, točimo belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Kukanja v Devišči-ni št.l.
OSMICO sta odprla Zoran in Ervina v Ricmanjih št. 85.
OSMICO ima še odprto Stevo Zahar v Borštu.
OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci št. 20.
V	BOLJUNCU se je izgubil v soboto nemški ovčar črne dlake, ki odgovarja na ime Dogi. Tel. 228462.
RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca nudi odlične žive salmonirane postrvi. Urnik prodaje vsak petek in soboto od
8.30	do 12. ure.
SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bodo od danes dalje do septembra t.l. prekinjene dejavnosti šiviljskih popravil.
PRODAM nov Y10 fire 1000, 1.400 km dobljen na televizijski oddaji za
10.200.000	lir. Tel ob urah obedov na št. 212522.
PRODAM čisto novo enciklopedijo deset knjig Guida sanitaria ter nov ženski plašč št. 50. Tel. 725343 v popoldanskih urah.
UGODNO prodam ford escort 1300 CLX, pet vrat, svetlo sive metalizirane barve, prevoženih 1.000 km. Tel. 761227, razen sobot in nedelj.
urama • zlatarna
Marco Žerjal
Trst - Ul. S. Cilino 40
PRODAM fiat uno 60S, letnik '87, metalizirane barve prevoženih 42.000 km, cena po dogovoru. Tel. po 17. uri na št. 229148.
POMOČ v gospodinjstvu ali v gostilni nudim enkrat ali dvakrat tedensko. Pridna in poštena. Informacije na tel. št. (003865) 75149.
ČISTIM in pomagam na vašem domu v Trstu. Informacije na tel. št. (003866)
' 34479.
SLOVENSKI zbiralec kupuje stare razglednice. Tel. št. (040) 55548 - Adriano.
PRI TREBČAH prodajamo zemljišče primerno za poljedelstvo ali živinorejo, površina 6.700 kv. m. Tel. na št. (040) 224426 - Riviera.
ANGLEŠČINO - intezivna metoda, tečaji za odrasle in otroke - poučuje angleški inštruktor. Informacije na tel. št. (040) 212289 v jutranjih urah.
čestitke
Dne 2. junija je praznovala GRAZIA SEDMAK 50 let. Vse najboljše, posebno pa zdravja ji želijo mož, mama, tata, brata Albino in Mario z družinama, nečak Andrea ter Silvija z družino.
kino
ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Ro-
sencrantz e Guildenstern sono morti,
r. Tom Stoppard, i. Richard Dreyfuss, Tim Roth.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Attenti al lad-ro, r. Michael Lindsayhogg, i. John Malkovich, Andie Mac Dowell.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.00 II portaborse, r. Daniele Luchetti, i-Nanni Moretti, Silvio Orlando.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 A letto con Madonna, □
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Aguila nera, i. Jean Claude Van Damme, Sho Kosugi.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 L'ultima Africa, i. Isabella Rossellini, John Lith-gow.
NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Io e zio Buck, r. John Hughes, i. John Candy.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sirene, i. Cher, Bob Hoskins, VVinona Ryder.
EDEN - 15.30, 22.00 L’infermiera e l'a-nalista, porn., □□, Jutri: Cicciolina e Moana puledre selvaggie, □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Zio Paperone alla ricerca della lampada perduta, prod. Walt Disney.
LUMIERE - 16.00, 22.15 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Poster, Anthony Hopkins.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Risvegli, r. Pen-ny Marshall, i. Robert De Niro, Robin VVilliams.
RADIO - 15.30, 21.30 II proiondo sapore delVamore.porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom D -
18. letom □ □
koncerti
V baziliki sv. Silvestra v Trstu bo
jutri, 10. t. m., ob 20.30 koncert skupine Camerata Triestina. Na programu Vivaldi in Mozart. Vstop prost.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica
(nasproti pokopališča)
MONTESHELL
Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3
Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin -
Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7
API
Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) .
SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS
Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 9. junija 1991
PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 17.34.
Jutri, PONEDELJEK, 10. junija 1991
BOGOMILA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.30 najnižja -49 cm, ob 8.54 naj višja 16 cm, ob
13.44	najnižja -13 cm, ob 19.58 najvišja 52 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,6 stopinje, zračni tlak 909,2 mb narašča, brezvetrje, vlaga 91-odstotna, dežja je padlo 1 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Lorenzo Salice, Marta Iannucci, Alberto Borghetti, Alessia Fer-retti, Sergio Lipossi, Daniele Valentino.
UMRLI SO: 77-letni Carlo Furlanich, 83-letna Ada Perusin, 81-letni Riccardo Chittaro, 79-letni Umberto Lacosegliaz, 79-letna Emma Volta, 71-letni Renato Deltin, 81-letni Aristeo De Grassi,. 85-let-na Maria Babich, 69-letni Stanislao Knez, 60-letni Fabio Ambroset, 82-letna Antonia Burolo, 62-letni Carlo Redolfi, 74-let-ni Giovanni Leonardis, 87-letni Bachisio Cossu.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 9. junija 1991
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul.Giulia 14, Erta S. Anna 10, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Normalen urnik lekarn:
8.30	- 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19.
ŽAVLJE (tel. 232253).
PROSEK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14.
ŽAVLJE (tel. 232253)
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia (tel. 631661).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od P j nedeljka do petka od 8. do 13. ure 573012	.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUZ8^, Nočna služba od 20. do 8. ure tel. z. predpraznična od 14. do 20. ure m P
	LOTERIJA		
BARI	75	2	72
CAGLIARI	78	59	58
FIRENCE	75	4	31
GENOVA	74	31	42
MILAN	82	67	81
NEAPELJ	23	30	54
PALERMO	4	82	68
RIM	13	32	39
TURIN	78	58	51
BENETKE	83	88	10
ENALOTTO
2 2 2 2 2 1 1 1 2
2 1
KVOTE:
12	139.389.000.—
11	2.282.000.—
10	157.000.—
		i liniji il		nedeljski televizijski in radijski sporedi						
										
[ (	RAI 1	% RAI 2				RAI 3	I ff' TV Slovenija 1	(*P) TV Koper					RADIO TRST A	
7.00	Nan.: Obuti maček
8.15	Dokumentarec: Kvarkov
svet
9.00	Otroški variete: Disney club
10.00	Besede in življenje
10.30	Nepospredni prenos papeževe maše v Varšavi
13.00	Nedeljski tednik: TG luna
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Toto TV (Vodi Maria Giovanna Elmi)
14.15	Pesmi in klepet
15.30	Šport: Kolesarska dirka po Italiji
17.20	Športne vesti
17.30	Risanke
18.00	Šport: Giroscopio
18.30	Športni pregled: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	Variete: Praznik ob zmagi - Sampdoria prvič prvak (Vodi Gianni Mina)
22.10	Športna nedelja 0-15 Nočni dnevnik in vreme 0-45 Košarka: Turnir ob stoletnici
7.00	Risanke
7.55	Mattina 2
10.00	Dnevnik
10.05	Leningrajski cirkus
11.00	Film: Gigi (dram., ZDA 1978, r. Harold Prince, i. Elisabeth Taylor, Hermio-ne Gingold)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika: Nonsolonero
13.45	Film: L’ultimo tramonto sulla terra dei McMasters (vest., ZDA 1970, r. Alf Kjellin, i. Buri Ives, Brock Peters)
15.30	Replay Show
17.30	Popoldan s Cantagirom
19.45	Dnevnik in vreme
20.30	Nanizanka: Beautiful
21.35	Novi Cantagiro '91 (Vodita Gabriella Carlucci in Mara Venier
23.15	Dnevnik in vreme
23.30	Rubrika o židovstvu
0.15 Dokumentarec: Ustaviti puščavo
1.00	Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe
1.35	Nanizanka: Poliziotti alle Hawai
10.00	Film: Tuo per sempre (kom., ZDA 1927, r. James W. Horne, i. Buster Kea-ton, Anne Cornwall, Flora Bramley)
11.00	Koncerti Rai 3 Simfonični orkester Rai vodi Eduardo Mala
11.35	Film: II messia (biblijski, It. 1975, r. Roberto Rossel-lini, i. Vittorio Caprioli, Tina Aumont, Pier Maria Rossi, Tony Ucci)
14.00	Deželne vesti
14.10	Dnevnik
14.20	Tenis: Moški finale francoskega turnirja open Rubrika: Domenica gol Vreme in dnevnik Deželne vesti Deželni šport Drobci
Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai
18.35
19.00
19.30 19.45
20.00
20.30
23.20
23.40
23.50
in Luigi Di Majo) Nočni dnevnik Filmske novosti Deželni nogomet
8.55	Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 nadaljevanka Hči morskih valov
10.30	Nad.: Boljše življenje
11.00	Videomeh
11.30	Obzorja duha
12.00	Videostrani
13.00	Ona + On (pon)
14.35	Nadaljevanka: Saga o Forsytih
15.30	Sova (ponovitev) vmes nanizanka Na zdravje in nadaljevanka Twin Peaks
16.55	Poslovne informacije in dnevnik
17.00	Dnevnik
17.05	Film: Al Capone (krim., ZDA 1959, r. Richard Wil-son, i. Rod Steiger)
18.45	Risanka
19.00	TV Mernik in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Zgodilo se je na današnji dan
20.50	Zdravo
22.10	Dnevnik, šport in vreme
22.45	Nočni program Sova, vmes nanizanki Kremplji in praske in Taggart
23.50	Videostrani
16.00	Športni pregled
18.00	Video glasba: Tutti frutti (vodi Alex Bini)
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Okrogla miza (pon.)
20.10	Film: Una ragazza ameri-cana (kom., ZDA, r. Jerry Pariš, i. Sandy Duncan, Tony Roberts)
21.30	Aktualno: II mappamondo
22.00	TVD Novice
22.10	Nan.: Fantasilandia
23.00	Športna oddaja
L4E
TV Slovenija 2
14.25	Yu Rock Master
14.55	Tenis: Moški finale francoskega turnirja open
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarna oddaja: Poznavalec piva
20.40	Šport: Košarkarski turnir Fiba
22.15	Film: Hrepenenje Veronike Voss ( dram., ZRN 1981, r. R. W. Fassbinder, i. Rosel Zech)
2§:Š§ $a9£lni pregled
la; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Sara, mala princeska (dramatizirala Mariza Pečat); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nedeljsko popoldne; 17.00 Šport, glasba in evergreeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Jutranji koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 radijska igra za otroke; 8.25 Pop rock za mlade; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Humoreska; 18.30 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba.
__ CANALE S__________________
8.30	Nabožna oddaja 9-15 Aktualno: Domenica 5
11.30	Aktualnosti: Nonsolomor da, 12.00 Cerco e offro (Vodi Massimo Guarischi)
12.30	Variete: Anteprima
12.55	Canale 5 News
13.00	Superclassifica Show
14.15	Variete: Rivediamoli
13.05	Aktualno: Agenzia matri-
moniale, 15.35 Ti amo... parliamone (Oboje vodi Marta Flavi)
16-00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviz: O.K. II prezzo 6 giu-sto!
19.45	Kviz: La ruota della fortu-na
20.30	Aktualno: Controcorrente
20.35	Film: Sahara (pust., ZDA
1984, r. Andrew McLaglen, i. Brooke Shields, Lambert VVilson)
2-	40 Nanizanka: Časa Vianello
- La promessa
3.10	Aktualnosti: Nonsolomoda
3-	40 Italija sprašuje, vmes
(24.00) Canale 5 News 6-40 Nanizanki: Marcus Welby M. D. - Diritto alla felicita,
1.40	Operazione ladro -Verso la speranza
_____RETE 4__________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Nadaljevanki: Stellina,
10.00	Valeria
12.20	Vesti iz parlamenta
13.00	Nanizanki: I Jefferson,
13.30	Love Boat
14.30	Variete: II principe azzurro
16.30	Nadaljevanki: SentAra,
17.30	Manuela
19.10	Aktualno: Chiaramente
19.40	Nadaljevanki: Marilena,
20.05	Marilena
20.35	Film: Cassandra Crossing (dram., VB 1977, r. George Pan Cosmatos, i. Sofia Loren, Richard Harris)
22.15	Koncert v Scali (Simfonični orkester Scale vodi Giuseppe Sinopoli)
23.45	Film: I miliardari (kom., It. 1956, r. Guido Malatesta, i. Mike Bongiorno, Giulia Rubini)
1.55	Nan.: Love Boat
ITALIA 1______________
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Odprti studio
10.15	Film: Indiani in collegio (pust., ČSFR 1981, r. Julius Matula, i. Ivan Mistrik, Karel kabicek)
12.00	Odprti studio
12.30	Vodič za prvenstvo
13.00	Tednik: Grand Prix
14.00	Nanizanki: Časa Keaton -II primo giorno di lavoro,
14.30	Nonno va a VVashing-ton - Un segretario per il senatore
15.30	Film: II pomo di Adamo (kom., ZDA 1987, r. Phily A. Robinson, i. Patrick Dem-psey, Talla Balsam)
17.30	Nanizanka: Star Trek -Operazione al cervello
18.30	Odprti studio
19.15	Nogomet: Sampdoria -Roma za italijanski pokal
21.15	Film: Vieni avanti cretino (kom., It. 1982, r. Luciano Salce, i. Lino Banfi, Adriana Russo)
23.15	Variete: l/2pollice 0.05 Nanizanka: Cin cin 0.30 Odprti studio
0.45 Rock opolnoči
1.45	Nanizanki: Kung Fu, 2.45 Samurai
ODEON___________________
13.00	Mozartovi koncerti
13.30	Vrnitev z Vzhoda
14.30	Film: I tre moschettieri del Missouri (pust. ZDA 1940, r. Ray Enright, i. Dennis Morgan, Jane Wyman)
15.45	Film: La grande ruota (dram., ZDA 1961, r. Geza Radvanyi, i. Maria Scheel, Otto Wilhelm Fischer)
17.45	Film: La prigione (dram., It. 1943, r. Ferruccio Cerio, i. Liliana Laine, Gianni San-tuccio)
19.30	Emozioni nel blu
20.30	Film: I tromboni di Fra'Di-avolo (kom., It. 1962, r Gior-gio Simonelli, i. Ugo Tog-nazzi, Raimondo Vianello)
22.15	Telemeno
22.45	Film: Uomini si nasce, poliziotti si muore (krim., It. 1976, r. Ruggero Deodato, i. Marc Porel, Adolfo Celi)
TMC____________________
8.00	Risanke: Snack
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nedelja na TMC (Vodi Ivano Guidoni)
13.00	Film: America, America (kom., ZDA 1982, r. Alfred
Sole, i. Tom Smothers, Ca-rol Kane)
15.00	Tenis: Moški finale francoskega turnirja open
19.00	Neurejeni potopis: Ciper
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Galagoal (Vodi Alba Parietti)
22.30	Nanizanka: Matlock
23.30	Aktualnosti
0.30 Film: L'amaro sapore del potere (dram., ZDA 1964, r. Franklin Scaffner, i. Henry Fonda)
TELEFRIULI______________
9.00	Telefriuli non stop
12.30	Nan.: Uno strano poliziotto
13.00	Rubrika o športu
13.30	Aktualno: Album
14.00	Praznično ozračje
19.00	Športne vesti
20.30	Film: Notre Dame de Pariš (dram., It.-Fr. 1956, i. An-thony Quinn, Gina Lollob-rigida)
22.30	Športne vesti
24.00	Aktualno: Prva stran
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Dajmo naši; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Slovenija.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mi-xage; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba;
18.00	Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled;
20.00	Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
RAI 1
6.55
0.15
H-00
1.05
12.05
13.30 14.00
4.30
Aktualno: Uno mattina Nan.: Five Mile Creek Jutranji dnevnik Nan.: La signora in giallo Varieteja: Occhio al bigli-etto, 12.30 Piacere RAI 1 Dnevnik in Tri minute Kvarkov svet Nagrada ženska
!? 00 Športni ponedeljek
13-30 §:
port: kolesarska dirka po
1^ 00 Za najmlajše is'30 Nabožna oddaja 18 nc kratke vesti . Šport: Giroscopio
lg.“ jporr: uiroscopio '45 Parada ameriških zmago-
19	4n valcev
Almanah, vreme in dnev-
20	4 nik
'40 Film: Nel fantastico mon-do di Oz (mlad., VB 1984, 221,- r- VValter Murch)
2->Filmske novosti 23 nn Hnevnik
u Gospodarski tednik: Em-23 ,. Porion
3 Aktualno: L'arcipelago
EK
n i,. lamenta '35 Variete:
dintorni
vreme in Iz par-Mezzanotte e
o '—BAHALE S__________
8-30 San-:I-afamigliaBr, Pdrn: La storia di (dram., ZDA 1978, r 1°25 a y’ 1' RyanO’Nea 11-45 V^tualno: Gente c< Kviza: 11 pranzo e s 12 Ss 12'36 Tris 13-20 j5anale 5 News
Kviza: O.K. II prezzo st°!, 14.20 II gioco
l5.os A°Ppie
^tualno: Agenzia m°niale, 15.35 Ti
16,00	Rarliamone
“troški variete: Bin I8.is Main in risanke
I8.45	-.anizanka: I Robinsc io^Za: K gi°c0 dei 2°2o v35 Tra moglie e i 20.2s ^ariete:Settepiu 20.4q . nscia la notizia .nadaljevanka: I seg
■uuagevan 22.3q LWin peaks u Napi---'--
23.0o
anizanka: Spos,
ariete: Maurizio h°w, vmes (24 I.O5 e a .6 5 News I 2045 I?.Scla la notizia k anizanki: Marc V M.D. - Una nuov
^ RAI 2
7.00	Nanizanki Punky Brew-ster in Lassie
7.55	Za najmlajše
8.25	Nanizanki Mr. Belvedere in Lassie
9.25	Oddaja o protestantizmu
9.50	Dokokumentarec: Amami
Alfredo
10.20	Nadaljevanke: Destini,
11.30	La padroncina, 12.10 La clinica nella Foresta nera
13.00	Dnevnik, Diogenes in Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.20	Film: Probabilita zero ( pust., It. 1968, r. Maurizio Lucidi)
17.00	Vesti
17.05	Odprti prostor
17.30	Nanizanka: Alf
18.00	zabavna oddaja: TGX
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hill Street
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nanizanka: LTspettore Derrick
21.35	Oder '91: La zia di Carlo
23.15	Dnevnik - Pegaz, vreme in horoskop
0.10 Mozartovi koncerti
^ RAI 3__________________
11.30	Izobraževalna odaj: Obrt je...
12.00	Krožek ob 12. (Vodi Gabriele La Porta)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se prenavlja
15.45	Šport: DP v bezbolu, 16.10 balinanje, 16.40 pregled nogometne B lige
17.40	Nanizanka: Professione pericolo
18.30	Tuji dnevniki in TV (Vodi Giancesare Flesca)
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Ponedeljkov deželni šport
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Barbatova razglednica
20.30	Variete: Fai la Tv
21.35	Aktualno: Allarme in citta
22.30	Večerni dnevnik
22.35	Neposredno o referendumu
23.30	Nočni dnevnik
24.00	Izven urnika
RETE 4
8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita An-drea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, ll.SOTopazio 13.15 Variete: Buon pameriggio 13.20 Nadaljevanke: Valeria, 13.45 Sentieri, 15.15 Piccola Cenerentola, 15.45 Stelli-
na, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre d'amore
18.30	Kviz: Čari genitori
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.40	Nadaljevanki: Primavera,
20.35	Marilena
22.30	Nanizanka: California
23.30	Športna oddaja: Cadillac 0.05 Film: Maurice (dram., VB
1987, r. James Ivory, i. James Wilby, Hugh Grant)
2.40	Nanizanka: Love Boat
ITALIA 1_______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 10.00 La
donna bionica, 11.00 Sulle strade della California
12.00	Nanizanki: T.J. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz: Urka!
15.30	Nanizanke: Poliziotto a 4 zampe, 16.15 Simon & Simon
17.30	Mai dire si
18.30	Odprti studio
19.00	Nanizanka: MacGyver
20.00	Risanke: Scuola di polizia
20.30	Film: Fantozzi contro tutti (kom., It. 1980, r. Paolo Vil-laggio in Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Milena Vukotic)
22.30	Aktualno: L'istruttoria
0.15 Odprti studio
0.30 Film: Cenere e diamanti (dram., Pl. 1958, r. Andrzej Warda, i. Eva Krzyzanov-ska)
2.30	Nanizanki: Kung Fu, 3.30 Samurai
ODEON________________
13.00	Risanke
14.30	Film: Una su 13 (kom., r. Nicholas Gessner, i. Sha-ron tate, Orson Welles)
|	TV Slovenija 1
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Tovarišija Petra Grče
9.30	Tv Mernik (ponovitev),
9.45	Mladinski pevski festival Celje 89
10.15	Obzorja duha (ponovitev)
10.35	Video strani
14.55	Video strani
15.05	Zdravo (ponovitev)
15.20	Sova (ponovitev) vmes nanizanki Kremplji in praske in Taggart
17.55	Poslovne informacije
18.00	Dnevnik
18.05	Mozaik. Utrip
18.20	Zrcalo tedna
18.35	Spored za otroke: Novosti založb - Odprta knjiga,
18.45	Radovedni Taček -Kladivo
19.05	Risanka in TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Drama: Rekviem za Borisa
21.10	Osmi dan
21.55	Dnevnik in vreme
22.20	400 let slovenske glasbe
22.55	Sova, vmes nanizanki Simsonovi in Taggart
0.15 Videostrani
IIP) TV Koper________________
16.00	Športni pregled
18.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.25	Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes nan. Le av-venture di Stanlio e Ollio
19.45	Glasbena oddaja: Opereta (izbor najbolj znanih motivov)
20.30	Rubrika: Ponedeljkov šport
21.00	Športni dokumentarec
21.30	Nan. Fantasialandia
22.30	TVD Novice
22.30	Športna rubrika
TV Slovenija 2
16.30	Satelitski programi (poskusni prenosi)
17.30	Regionalni programi TV Slovenija: Studio Ljubljana
19.30	Dnevnik
20.00	Radi ste jih poslušali
20.35	Po sledeh napredka
21.05	Športna oddaja: Sedma
steza
21.20	Omizje, nato Yutel - eksperimentalni program
16.00	Film: La moglie e uguale per tutti (kom., It. 1955, r. Giorgio Simonelli, i. Ugo Tognazzi, Raimondo Vianello)
17.30	Film: Šansone contro i pirati (pust., It. 1963, r. Ameri-go Anton, i. Kirk Morris, Margareth Lee)
19.30	Risanke
20.30	Film: L uomo dal colpo perfetto (pust. It. 1967, r. Aldo Florio, i. Richard Harrison, Alida Chelli)
22.00	Kabare: Fiori di zucca
22.30	Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zampa, i. Jon-ny Dorelli, Renzo Palmer)
TMC
8.30	Nanizanke: Enigma, 9.30 1 giorni di Brian, 10.30 Quar-tieri alti, 11.00 Diadorim
11.55	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Passaggio a Hong Kong (dram., VB 1959, r. Lewis Gilbert, i. Curd Jur-gens, Orson VVelles)
16.55	Zenska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Kviz: Corto circuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: Montesano e il suo S.P.O.M. News
21.00	Oddaja o medicini: Ouando c'e la salute
22.20	Variete: Festa di comple-anno
23.20	Nočne vesti
23.40	Oddaja o motorjih
0.25 Film: Una testa di lupo mozzata (krim., VB 1974, r. Philip Leacock, i. Leonard Nimoy, Susan Hampshire)
TELEFRIULI_____________
10.45	Telefriuli non stop
15.30	Nan.: Il calabrone verde
16.00	Risanke
17.50	Nan.: The Bill Cosby Show
18.20	Nad.: E’ proibito ballare
18.50	Nanizanka: Wayne and Shuster
19.20	Dnevnik
20.. Nan.: Uno strano poliziotto
20.30	Dokumentarna oddaja
21.30	Rubrika in dnevne novosti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Kronika iz parlamenta 0.30 Nočne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Instrumentalni solisti; 9.30 Metronom; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Rapsodija 20 (Andrej Capuder); 12.00 Utrip mesta; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Z lanskega tekmovanja Segjhizzi; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.00 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška folklora; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Ala-dinova svetilka; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Zabavni ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis: 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.45 Ugani;
9.00	Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična kitara; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Glasujemo lahko danes in jutri do 14. ure
Danes referendum o volilnih preferencah
Včeraj popoldne so v 224 voliščih v redno predstavili ob odprtju sedežev goriški pokrajini umestili volilne ko- in tudi iz drugih krajev v pokrajini ni misije, ki bodo skrbele za reden potek vesti o kakih množičnih odsotnostih, glasovanja na referendumu o volilnih ki bi povzročale večje težave glede preferencah. Volišča bodo odprta da- zamenjav in sestave volilnih komisij, nes od 7. do 22. ure in jutri od 7. do 14. Novost letošnjega referenduma v ure. Odločati bomo morali med "DA" Gorici je usposobitev petih volišč brez in "NE" zelo dolgemu in kompleksne- arhitektonskih pregrad (stopnic) ter s mu vprašanju, ki pa ga v bistvu lahko posebnimi kabinami za invalide. To so strnemo v sledeče: »Želite, da se števi- volišča v šolah oz. otroških vrtcih v lo preferenc kandidatom omeji na eno ulicah Mascagni 9, Leopardi 1, Cam-in da se obvezno označi kandidata s pagnuzza 23, Gramsci 2 in Svevo 7. priimkom in ne le s številko?«	Invalidi, ki bi sicer morali glasovati v
Pri glasovanju je treba predstaviti drugem volišču, lahko gredo v eno od volilno potrdilo in osebni dokument. naštetih, vendar si morajo v ta namen Tudi ponekod na Goriškem je v prej- priskrbeti potrdilo KZE. Ta potrdila šnjih dneh prišlo do zamud in zaple- izdajajo v področnih uradih, kjer izda-tov pri dostavi volilnih potrdil obča- jajo potrdila tudi volilcem, ki potrebu-nom. V celi pokrajini je zaradi tega jejo spremljevalca. Zdravniška služba več tisoč od skupnih skoraj 120 tisoč bo delovala v Gorici (Ul. Mazzini 7) volilnih upravičencev še brez potrdila. danes od 9. do 13. in jutri od 9. do 12. Samo v Gorici je bilo še včeraj neod- ure; v Krminu (bivša bolnišnica v danih okrog tisoč volilnih potrdil. Drev. V. Giulia 74) danes od 8. do 11. Kdor ga ni prejel na dom in želi glaso- in jutri od 9. do 11. ure; v Gradišču vati, mora zato osebno v občinski vo- (Ul. Fleming 3) danes od 8.30 do 12. in lilni urad. Volilni uradi občin bodo jutri od 8. do 12. ure; v Ronkah (Ul. danes in jutri odprti ves čas, ki je na- d Aosta) danes od 9. do 12. in jutri od menjen za glasovanje.	11. do 13. ure); v Tržiču (v bolnišnici
Posebnih težav pa včeraj ni bilo San Polo) danes od 9. do 12. in jutri od glede sestave volilnih komisij. V Gori- 8. do 11. ure); v Gradežu (v bivši bol-ci so se vsi predsedniki in člani volišč nišnici) danes in jutri od 9. do 12. ure.
Predsinoči pred številnim občinstvom v Kulturnem domu
Telovadba, ritmika in zabava na slavnostni akakdemiji ŠZ Dom
Sekcija orodne telovadbe in športne ritmične gimnastike ŠZ Dom iz Gorice je v petek zvečer priredila na odru Kulturnega doma slavnostno telovadno akademijo. Prijeten večer, ki so ga izoblikovali trenerji sekcije, je nosil naslov "V svetu televizije" in je v dobro uro dolgem programu skušal prikazati na telovadni način dnevni televizijski program.
Tako smo lahko sledili "filmoma" Roggera Rabbita in Pink Panterja, risankam, nadaljevankam, mačjemu plesu, kuharskim nasvetom, skok na skoku, posegom nekaterih gostov, zbod-ljivim poročilom, akrobatičnemu sho-wu, pravljici za lahko noč o pikipolo-nici Piki in seveda vedno prisotni reklami. Akademija je bila še posebej slavnostna, saj so z njo člani sekcije počastili več pomembnih obletnic, in sicer 10. obletnico športnih srečanj go-riških otrok, 1. turnirja prijateljstva ŠG Gorica - Nova Gorica in prav tako 10. obletnico vaditeljskega tečaja za telovadbo predšolskih otrok ter 20-ob-letnico vadbe STV športni vrtec za predšolske otroke.
Na koncu prisrčnega večera, ki mu je sledilo res lepo število gledalcev, je v imenu ZSŠDI pozdravil pokrajinski predsednik Marko Lutman, v imenu
sekcije in Kmečke banke pa Marjan Roner. Ta je nastopajočim tudi izročil priložnostni dar, ki ga je poklonil goriški slovenski bančni zavod.
Akademijo je režirala Damijana Češčut, ki je z Igorjem Devetakom poskrbela tudi za scensko postavitev, koreografija je bila delo Mije Češčut,
Miro Kuzmin je skrbel za razsvetljavo, glasbene posnetke pa je nudila radijska zasebna postaja Onda E st TIR-Prostovoljne prispevke so člani sekcije namenili za Sklad Mitje Čuka.
Na sliki: nastopajoči na petkovi telovadni akademiji v Kulturnem domu.
V PSI zadovoljili z rešitvijo krize na Pokrajini
Goriški socialisti pozitivno ocenjujejo razplet krize na Pokrajini, kjer so se s potrditvijo petstrankarske koalicije, ki jo bo vodil socialist Gino Sacca-vini, in oblikovanjem jasnega programskega dogovora po njihovi oceni ustvarili pogoji za razjasnitev kompleksnih politično-upravnih vprašanj na Goriškem. To oceno so včeraj na tiskovni konferenci podali izredni komisar goriške federacije PSI sen. San-tini, deželni svetovalec Blasig, ki je vodil delegacijo stranke v pogajanjih za rešitev krize na Pokrajini in deželni tajnik Zanfagnini. Prisotni so bili tudi vsi trije socialistični predstavniki v pokrajinskem svetu oz. upravi: predsednik Saccavini, odbornik Dosso in svetovalec Deiust.
Santini se je med drugim dotaknil tudi sporov v stranki na Goriškem, ki so narekovali njegovo imenovanje za komisarja. Bil je mnenja, da se bodo nesoglasja kmalu ugladila in da bo lahko že do septembra ali oktobra, ko naj bi sklicali pokrajinski kongres, prepustil vodenje PSI legitimnim organom ponovno enotne stranke.
Blasig je dejal, da je sporazum z drugimi strankami predvsem pa s KD na Pokrajini končno zaustavil težnjo po oblikovanju atipičnih zavezništev KD-DSL, ki upravljajo občine s skoraj 40 odstotki goriškega prebivalstva (Tržič, Gradež, Gradišče, Štarancan). Te uprave po njegovem mnenju niso vključene v celoviti program razvoja goriške pokrajine, ki ga danes lahko uresničuje edinole zavezništvo KD-PSI. Zaradi tega bodo skušali preko pokrajinske uprave in Trgovinske zbornice vplivati tudi na te drugačne uprave, pri čemer pa pričakujejo tudi večjo podporo in doslednost KD.
Po naših šolah in v Dijaškem domu se vedro poslavljajo od šolskega leta

		Ifir^lLr-
	SBIfin	: _ HE*'	p
mdm	■nfifi	[JJ-f : [ J
		
V sredo se zaključi šolsko leto. Po mnogih šolah so se zaključne prireditve že zvrstile v prejšnjih dneh. Tako je bilo v Romjanu, kjer so proslavili 10-letnico delovanja slovenske šole, v drugih šolah na Doberdob-skem in Sovodenjskem pa so se od šolskega leta poslovili s slovesnim podeljevanjem bralnih značk. Sinoči so zaključno prireditev imeli učenci osnovne šole Josip Abram iz Pevme. Učenci goriških šol Bevk in Župančič pa vabijo na skupno prireditev, ki bo v Kulturnem domu jutri ob 18.30, ko bodo uprizorili predstavo Kresna noč. V Števerjanu bo zaključna prireditev v torek, ob 14.3(1 v osnovni šoli.
Učenci šole Župančič so pred kratkim tudi sodelovali na podelitvi nagrade natečaja Amnesty International
šoli Largo lsonzo iz Tržiča. Ta šola je prejela nagrado za božičnico, ki so jo priredili skupaj s šolo Župančič, s katero že dalj časa uspešno sodelujejo, in furlansko šolo iz Vileša. Na prireditvi so učenci treh narodnosti predstavili vsaki svoje božične običaje.
Na srednji šoli Ivan Trinko bodo šolsko leto zaključili s slovesnim podeljevanjem bralnih značk, ki bo v sredo po šolski maši. V Gorici bo maša ob 11.30, v Doberdobu pa ob 8.15. V goriškem sedežu šole bodo na ogled tudi likovni izdelki dijakov.
Zaključno prireditev so imeli v teh dneh tudi v dijaškem domu Simon Gregorčič. Gojenci so pripravili veder in zabaven spored s kratkimi skeči (potovanje s polžkom, ribičeve dogo-
divščine, slovenski bonton), z glasbenimi in duhovitimi točkami.
Najprej je v imenu gojencev pozdravila Mirjam, ki je posvetila nekaj misli predvsem vtisom iz preteklega šolskega leta, nekoliko dlje pa se je ustavila ob gojencih, ki letos zapuščajo dom. Na koncu sporeda se je oglasil še ravnatelj Edmund Košuta. Za posebno presenečenje so poskrbeli učenci kuharskega tečaja. Sicer so se bili oglasili med kulturnim sporedom, še najbolj zgovorne pa so bile njihove oksune jedi, s katerimi so postregli navzočim, da se je poslovilni večer spremenil v pravo veselico ob dobro založeni mizi, ko razigranost razžene še tako otožno misel ob slovesu.
Na sliki (foto Marinčič) zabavna točka s prireditve v Dijaškem domu.
Posvet ZSKD
Predsedstvo Zveze slovenskih kulturnih društev je pred kratkim razpravljajo tudi o težavah kulture na tem robu slovenskega prostora. ZSKD je dala zato pobudo za javno informativno srečanje na temo Kultura in institucije - Finansiranje dejavnosti in zakon za obmejna področja.
Okrogla miza bo v torek, 11. t.m., ob 20.30 na tržaškem sedežu Zveze (Ul. S. Francesco 20). Razgovora se bodo udeležili sen. Stojan Spetič, deželna odbornika za kulturo Silvano Antonini in za finance Dario Rinaldi, deželni svetovalci Miloš Budin, Bojan Brezigar, Dario Tersar in Andrea Wehren-fennig, Marija Ferletič za SSO in Klavdij Palčič za SKGZ. Na srečanje so seveda vabljeni vsi kulturni delavci, odborniki in člani zamejskih društev.
Za udobnejšo in varnejšo vožnjo učencev
Nov šolabus v Števerjanu
Števerjanski učenci se že kak teden peljejo v šolo in domov z novim šolskim avtobusom. Tamkajšnja občinska uprava je namreč pred nedavnim nadomestila dotrajani šolski avtobus z novim fiatovim vozilom. Gre za sodobni avtobus Iveco Turbodaily na dizelski pogon, ki lahko prevaža 34 oseb. Strošek ni bil prav majhen, saj so morali za šolabus odšteti kar 78 milijonov lir. Občinska uprava sicer razpolaga še z drugim šolskim avtobusom. Šoferja, to sta Stanko Škorjanc in Edvard Hlede, bosta sedaj vsekakor udobneje prevažala števerjanske otroke po občini in vse do srednje šole Ivana Trinka v Gorici.
Na sliki (Foto Čubej); novi šolski avtobus pred števerjansko osnovno šolo s šoferjem Stankom Škorjancem.
Čez deset dni na razpolago št. 118 za čim hitrejšo zdravstveno pomoč
Po daljšem pričakovanju in večkratnim obljubam je končno napočil čas za delovanje nove službe hitre zdravstvene pomoči s telefonskim klicem na številko 118. Za novo brezplačno službo, ki bo delovala na področju cele dežele, je bila v Gorici predvidena »otvoritev« za 1. maj, zdrknila je nato na 1. junij, zadnje napovedi govorijo o 14. juniju, torej o naslednjem petku, med otvoritvijo in dejanskim delovanjem pa bodo morali poteči še štirje dnevi, tako da bo številka 118 operativna v torek, 18. maja.
Služba hitre zdravstvene pomoči predstavlja še eno stopnico v skupini raznih služb, ki so na razpolago državljanu v stiski. Prva med temi je bila št. 113 za vsakovrstne nujne posege, pojavila se je nato št. 112 za karabinjerje, sledila je 115 za gasilce. Služba 118 je resnično nekoliko bolj komplicirana: državljanu, ki bo nujno potreboval zdravstveno pomoč, se bo na enostaven telefonski klic s št. 118 oglasil izkušen bolničar, ki bo lahko posredoval podatke in napotke ekipi, da se bo čim prej oglasila pri ponesrečencu ali bolniku. Eno od težav, s katerimi se je morala spoprijeti KZE, je predstavljalo prav kvalificirano osebje, ki bo odgovarjalo na klice na pomoč. Sicer je bilo treba vzpostaviti tudi vrsto radijskih in telefonskih zvez, za katere je
poskrbela vsedržavna telefonska služba SIP. Centrala 118 bo namreč povezana z že omenjenimi št. 112, 113 in 115, s prometno policijo, redarji, Prefekturo, z nekaterimi oddelki bolnišnice (kardiologija, prva pomoč, itd.) in z rešilci. Njen sedež bo v zadnjem delu stavbe goriške splošne bolnišnice.
Policija v Gorici prijavila tatu zn mamilaša
Policija je včeraj ponoči na krožnem križišču pri Štadrežu aretirala 27-let-nega V.P. iz Gorice, ki se je vračal iz Veneta z 1,5 gr. heroina, kar presega povprečno dnevno dozo. Sodstvu so prijavili tudi Lorenza Di Biaggia: doma je skrival del plena (radijske sprejemnike, bencinske bone in drugo) iz petih avtomolov, ki jih je najbrž on sam izpraznil pred nekaj dnevi v Ul. Torriani.
V Tržiču sta žeparja na Trgu Cavour izmaknila 64-letni Ermidi Marega milijon lir iz torbice. Lažni inšpektor INPS je prav tako v Tržiču obiskal na domu 76-letno Umberto Miniussi in ji s prevaro odnesel 150 tisoč lir.
razna obvestila
Sindikat slovenske šole sporoča, da Republiški sekretariat za vzgojo in izobraževanje Slovenije prireja izpopolnjevalni tečaj za zamejske šolnike v Bovcu od 25. do 31. avgusta. Za Gorico je na razpolago 10 mest. Interesenti naj vložijo prošnje pri odbornikih sindikata.
SPDG priredi v nedeljo, 16. t.m., pla-ninsko-kulturni izlet na Slavnik (1028 m); zadnji tisočak na Slovenski tranzverzah in v Hrastovlje v dolini Rižane. Tu bo ogled zgodovinske taborske cerkve z znamenitimi freskami. Prevoz z lastnimi sredstvi. Odhod s Travnika ob 7. uri.
včeraj danes _
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 2.6. do 8.6.1991.
RODILI SO SE: Giulia D'Angelo, KriS' ten Polo, Luca Braidot, Veronica Križnic. Daniele Braidot, Andrej Radetti, Chiara Vrech, Stella Scridel, Marta Mastrang6' lo, Ilaria Mattiuzzi.
UMRLI SO: 65-letni Danilo Vončina, 78-Ietni upokojenec Giuseppe Spessot, 84-letna gospodinja Rozalija Maraž, p°r' Širok, 84-letni Luciano Ziani, 81-letna upokojenka Benedetta Cardali, 64-letm upokojenec Silvano Polo, 74-letna upokojenka Albina Rijavec, vd. Pelizon, 89-letna gospodinja Amelia Honore Jour-dan, 58-letni avtoprevoznik Luigi Višin-tin, 79-Ietna upokojenka Emilia Ličen, vd. Varli, 54-letna Marcella Tirel, 79-let' ni upokojenec Unaldo Sampaoli, 92-letna gospodinja Antonia Humar, vd. Orel, 6°' letna upokojenka Rozina Visintin, P°£ Visintin, 78-Ietni Olinto Tribussoni, 59' letni upokojenec Oliverno Frison, 79-let' na gospodinja Mercede Sentieri, 93-letn upokojeneka Rosalia Poz, 91-letna g°s podinja Anna Maria Ermacora, vd. Rup11,
OKLICI: uslužbenec Lino Konjedic ib uslužbenka Grazia Schiroso, uslužben® Giovanni Bressan in učiteljica Danie Ghiotto, podoficir karabinjerjev Fulvl Bucci in profesorica Eva Žigon.
POROČILI SO SE: uslužbenec Robert0 Saitto in uslužbenka Chiara Gabriele1^ uslužbenec Angelo Peruzzi in uslužbe ka Anna Maria Bettarin, litograf Mam_ Ligugnana in uslužbenka Silvana Mar sic, električar Giuliano Boschi in bom čarka Emanuela Napea, policaj Pa° Costelli in uslužbenka Mirella Vuerm j uslužbenec Vincenzo Cagliari in uslb benka Catia Sgobino.
kino
Gorica
CORSO 16.00-22.00 »Bryan di Nazaretb* VERDI 15.30-22.00 »A letto con Mad°n
VITTORIA 16.00-22.00 »II bučo«. preP ml. pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 15.15-22.00 »Mani di' f°r ce«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCI v
Al Giardino (dr. Baldini) - Ver korzo 57 - tel. 531879.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČA [e)
Občinska 2 - Ul. Manlio 14 A/B 480405.
pogrebi
Jutri ob 9.30 Emilia Madon iz b°l®* 0b ce sv. Justa na glavno pokopali 'b0i-11. uri Mercede Sentieri iz sPt°s nišnice na glavno pokopališče, °.-njce vd. Širok iz boim i0
Rozalija Maraž
Janeza od Boga v cerkev sv- ros®1'3 na glavno pokopališče, ob 12-45 Poz iz splošne bolnišnice v Gona
Na pobudo slovenskih političnih in kulturnih predstavnikov
Pozivi županom občin v Laškem: V statutih upoštevajte Slovence
V torek popoldne v Kulturnem domu
Vrtiljak mladosti se bo spet zavrtel
V	bližnji bodočnosti bodo občinske uprave morale odobriti svoje statute, ki bodo nudili okvir nadaljnjemu delovanju uprav. Da bi razpravljali o potrebah Slovencev na Tr-žiškem in o obveznostih Občine do njih, so se v preteklih dneh sestali pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetak, občinska svetovalka v Ronkah Sonja Pahor in predsednik Slovenska komisije pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah Marko Jarc.
Slovenci so v zadnjem desetletju ojačili svojo prisotnost v Laškem. Če je bila Slovenska komisija pri Večnamenskem centru v Ronkah nekakšen predhodnik kultumo-špor-tnega delovanja, je danes v Laškem na razpolago še vrsta drugih društev, poleg slovenskega vrtca in šole, nenazadnje Pa je pomembna pridobitev tudi ronška dvojezična knjižnica.
Skupina političnih delavcev je na svojem sestanku izdelala tudi dokument, ki ga je poslala vsem županom tržiške-ga območja. Dokument podaja kratek oris sodelovanja in Prijateljskih vezi, ki odlikujejo to področje v smislu strpnega sožitja jezikovno mešane skupnosti. Še vedno so živi stiki pobratenj, ki so se rodila pred nekaj leti. Razumevanje slovenske problematike s strani laških občinskih uprav lahko služi kot zgled za krepitev sožitja med različnima kulturama, istočasno s svojim zrelim doprinosom demokraciji dovoljuje še nadaljnjo rast slovenskih organizacij in razvoj slovenskega jezika na Tržiškem.
V	prepričanju, da bodo občinske komisije pri izdelovanju statutov upoštevale to slovensko specifiko, so politični delavci posredovali županom tudi nekaj predlogov: naj Občina pospešuje ohranitev in razvoj naravnih dobrin, okolja, Zgodovine in kultur na svojem ozemlju; naj spodbuja sodelovanje z drugimi Občinami, v katerih prebiva slovenska
narodna manjšina, ker to vrednoti jezik, kulturo in identiteto Slovencev; naj ob italijanščini dovoljuje in priznava uporabo slovenščine v vseh javnih oblikah; naj Občina sodeluje v okviru zakonskih predpisov z ustanovami tudi v drugih državah, še posebno v loku Alpe Jadran. Posebno pozornost posveča dokument etnično-ekonomskim pravicam in istočasno zahteva, da se poleg splošne skrbi za izboljšanje življenjskih pogojev pri projektih na področju javnih del upoštevajo pravice slovenske manjšine. V ta okvir spadajo dvojezična toponomastika, smerokazi in ledinska imena. Občina bi morala na svojem področju ščititi izvirno topono-mastiko. Zadnji odstavek je posvečen funkciji javnega branilca in citira 7. člen deželnega zakona št. 20/81 v zvezi s potrebo pripadnikov slovenske manjšine, da se izražajo v svojem jeziku.
Prav v zvezi z občinskim statutom in možnostmi sodelovanje, ki naj bi jih nudil, so ronški upravitelji ob koncu maja povabili na javno srečanje vsa društva z območja te občine. Sejo je vodil predsednik komisije za sestavo statuta dr. Benedittis, kot predstavniki Kulturno-rekreativnega društva Jadro pa so se je udeležili Karlo Mučič, Renco Frandolič in Štefanija Pahor, ki so predsedstvo komisije še posebej opozorili na nujo po določilih o rabi slovenščine v stikih z upravo. Zahtevo so utemeljili s prisotnostjo Slovencev in njihovih dejavnosti v ronški občini, o čemer pričajo šola, vrtec, knjižnica, zbor, slovenske komisije in svetovalci. V razgovoru so se prisotni dotaknili tudi prevejalske službe, predstavniki Društva Jadro pa so v podporo svojih zahtev in želja izročili vrsto dokumentov z razspodbami na raznih ravneh o rabi slovenščine, pa tudi zadnjo številko glasila Jadro.
V torek, 11. junija, od 17. ure naprej, bo Kulturni dom v Gorici zopet prizorišče "mladosti". Ta kulturni prostor bodo napolnili otroci in že v četrto zapeli:
"Kako lepo, da skupaj smo se zbrali,
z različnih krajev sem pripotovali, veliki, majhni, suhi in debeli, ker nekaj smo povedati želeli!
In kaj nam bodo mladi tokrat povedali? Tisto, kar so se med letom naučili, tisto, kar imajo radi in morda tudi kar si še želijo. Srečali se bomo in skupaj doživeli našo ustvarjalno lepljenko, ki jo bomo oblikovali z besedo, pesmijo in plesom. Na Vrtiljaku bodo sodelovali: gojenci dijaškega doma Simon Gregorčič Gorica, Gle-
dališča skupina KD Briški grič Štever-jan, otroški pevski zbor KD Oton Župančič Štandrež, otroški pevski zbor iz Sovodenj, godba "Kras" Doberdob, dekliški nonet iz Doberdoba, vokalno-instrumentalni ansambel "Blue an-gels" iz Gorice in kot gosta plesni par Tjaša Podgornik in Bojan Peršič iz Nove Gorice. Za potek prireditve bosta skrbela Igor Devetak in Miro Kuzmin, program bo vodila Mina Špela Stepančič. Scenarij in režija je delo Stena Vilarja. V predverju Kulturnega doma bo razstava mladinskega tiska ob sodelovanju ZTT ter Cicibana in PIL-a iz Ljubljane. Organizatorji Vrtiljaka pa so: ZSKD, Dijaški dom, Kulturni dom in knjižnica D. Feigel. (S.V.)
Glasbeni večer v Štandrežu
Na povabilo kulturnega društva "Oton Župančič" bo v sredo, 12. junija ob 21. uri v domu A. Budala v Štandrežu glasbeni večer, na katerem bosta nastopila domačin Fabio Devetak - flavta - in Alberto Masutti - klavir. Duo se je predstavil 22. maja v Gorici v sklopu koncertov, ki jih prireja društvo "Arniči della mušica" z župnijo Sv. Ignacija, goriško Občino in Pokrajino. Z glasbeno zagnanostjo in tehnično pripravljenostjo sta izvajalca dokazala, da se jima obeta pozitivna odmevnost v našem in širšem prostoru. V sredo bosta izvajala dela B. Marcella, J.S. Bacha, J.N. Hummela, G. Faureja, L. Ganna in F. Martina.
Razstava Slapemikovih del za jesenske Kogojeve dneve
Novogoriške galerije pripravljajo ob že običajni zgodnjejesenski prireditvi Kogojevih dnevov v Kanalu razstavo slik akademskega slikarja Rajka Slapernika (1896-1975). Z razstavo želijo podati pregled Slapernikovega bogatega umetniškega opusa, vendar je veliko umetnikovih del last zasebnih zbirk. Organizatorji razstave prosijo zato lastnike Slapemikovih slik, da bi se javili prirediteljem in posredovali podatke o . delih, katerih so lastniki. Vabilo je razširjeno tudi na tiste, ki vedo za kako delo, čeprav niso lastniki. Njih prav tako naprošajo, da bi sporočili prirediteljem, kje se dela nahajajo ali kdo so morebitni lastniki, da bi lahko bila evidenca čim popolnejša.
Podatke sprejema Goriški muzej -Goriške galerije na naslovu Grajska 1, 65000 Nova Gorica ali tudi po telefonu na št. 21117 ali 26242 s predklic-no številko 065 (iz Italije 003865).
Na sliki: Rajko Slapernik - Avtoportret s cigareto iz leta 1944 (foto Lado Mlekuž)
Koristna »pozornost« doberdobske Hranilnice
25 milijonov za društva
Kot že v preteklih letih je Kmečko obrtna hranilnica iz Doberdoba posvetila tudi letos kanček svoje »pozornosti« kulturnim, rekreativnim in športnim dejavnostim v doberdobski občini in v Laškem, pa tudi nekaterim manjšim ustanovam. Taka pozornost je še posebno hvaležno sprejeta, ker predstavlja za amaterske dejavnosti vsak denarni prispevek možnost, da društvo le reši kak problem, da se le loti kake nove pobude, ki bi bila sicer nemogoča, sredstev za vse, kar si društva želijo, pa itak ni nikoli dovolj.
Kmečko obrtna hranilnica je letos namenila društvom preko 25 milijonov lir, v različnih višinah pa so bili prispevkov deležni: ŠZ Mladost, KD Jezero, SKD Hrast, GM delLOlmo, US Olmo, A.P. Ronchi, Občinska knjižnica Doberdob, Jamarski klub Kraški krti, ZPK Doberdob, župnija sv. Martina Doberdob, A.S. Ronchi calcio, A. S.Elia tennis Fogliano Redipuglia, A.D.V.S. Tržič, SKRD Jadro Ronke, S. Studi Carsici A.F. Lindner Fogliano, župnija S. Stefano Ronke, krožek Bel Canto Begnamino Gigli, taborniki, SZSO-SGS Gorica, Audite Nova Štaran-can, Pihalni orkester Kras Doberdob, A.N.D.O.S. Tržič, AR CA ENEL Tržič, Glasbena matica Doberdob, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Doberdob, VZPI Doberdob, VZPI Dol-Jamlje, MPZ Rupa Peč, revija Pastirček, Societa filarmonica Giuseppe Verdi Ronke, Center Aris La Poma Tržič, Jadralni klub Čupa Sesljan, Circolo Pescatori Športi vi Ronchi, Občinska knjižnica Ronke, Gospodarska zadruga Dol-Poljane, Osnovna šola Romjan, Circolo Arcieri II Falcone Tržič, Predstavništvo staršev osnovne šole L. Brumati Romjan, krožek Idrske čipke Ronke, Goriška mohorjeva družba Gorica, Societa Bocciofila Tre stelle Ronchi, Mohorjeva družba Gorica.
Kmečko obrtni hranilnici v Doberdobu, ki ne spada med velike italijanske denarne zavode, gre priznati, da na svojem delovnem okrožju posveča precejšnjo pozornost dejavnostim in pojavom, s katerimi je prekrvavljeno to področje.
Kriza zavira stike med Novo Gorico in San Vendemianom
Politična kriza v Sloveniji in drugod v Jugoslaviji se odraža tudi v mednarodnih prizadevanjih in usmeritvi novogoriške občine. Komisija za stike z zamejstvom mora namreč upoštevati, da v Italiji z zaskrbljenostjo spremljajo sedanje negotovosti in politično napetost v obdobju pred 26. junijem, ko naj bi Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Zaradi omenjenih negotovosti in bojazni, so predstavniki San Vendemiana, občine, ki je pobratena z Novo Gorico, odpovedali sestanek, ki je bil načrtovan v Novi Gorici. Na njem naj bi se starši iz San Vendemiana dogovorili z družinami v Novi Gorici za letovanje otrok iz San Vendemiana v Sloveniji. Omenjeno letovanje je za letos odpovedano. Seveda pa obe občini poudarjata, da njuni odnosi ostajajo neokrnjeni, to je prijateljski, v upanju, da se bodo razmere čim-prej uredile oziroma izboljšale, kar bi omogočilo nemoteno izvajanje programa o sodelovanju med San Vendemianom in Novo Gorico, (m.d.)
Poletni vozni red je v veljavi do 28. septembra
Vozni red vlakov iz Gorice in Tržiča
Prof. Darko Bratina predstavil zanimivo knjigo
Narodnost in nacionalizem
Te dni je stopil v veljavo poletni s°2ni red vlakov. V veljavi bo do 28. ePtembra. Objavljamo urnike priho-°v in odhodov vlakov z železniških p°staj v Gorici in Tržiču.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V GORICI
ODHODI Z GORIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
7 od OTI TRSTU: 5.34 (L/a), 6.09 (L), (D/a), 7.46 (L), 8.46 (L/a), 10.03 (D), (Č49 (D), 13.38 (D/a), 14.13 (L), 14.57
//ROTI VIDMU: 6.14 (D), 7.00 (L/a),
20.16 (L), 21.12 (D/s), 23.37 (L).
'Wi:
7 4flR°T1
U/fD/s), 8.52 (D), 11.10 (L), 13.01 (D), m,1. M, 14.52 (D/a), 15.29 (L), 17.26
2007,rl812 (L)' 18-39 (D/a)' 19'10 (D).
•U7 (D), 21.52 (D), 0.23 (L).
V N°VO GORICO: 9.46.
PRIHODI VLAKOV T7 NA GORIŠKO POSTAJO:
(li n VIDMA: 6.08 (L), 7.07 (D/a), 7.45 (D1', a45 (L/a), 10.02 (D), 12.48 (D), 13.37 17201' 1412 (L). 14.56 (D/a), 15.58 (D), 21	(L), 17.59 (L), 19.28 (D), 20.15 (L),
j-,1 (D/s), 23.36 (L).
"	/ aJi ZiO.OD
i £ TRSTA: 6.13 (D), 6.58 (L/a), 7.46 >: 8-51 (D), 11.09 (L), 13.00 (D), 14.10 14-51 (D/a), 15.28 (L), 17.25 (D/a),
18.11 (L), 18.38 (D/a), 19.09 (D), 20.06
(D)	, 21.51 (D), 0.22 (L).
IZ NOVE GORICE: 11.16.
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni, a) vozi samo ob delavnikih, s) vozi samo ob sobotah do 7.9.91.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 1.54 (D), 5.59 (L/a), 6.18 (L/a)6.36 (L), 6.47 (D), 7.13 (D), 7.18 (D/a), 7.28 (D/a), 7.43 (E), 8.08 (L), 8.23
(E)	, 8.57 (L), 9.11 (L/a), 9.43 (E), 10.25
(D), 10.54 (L), 12.37 (D), 13.10 (D), 13.51 (D), 14.00 (D/a), 14.28 (L/a), 14.38 (L), 14.52 (D), 15.18 (D/a), 15.51 (D), 16.18 (D), 17.42	(L),	17.47	(L),	18.25	(L),	18.41
(D)	, 19.24	(L),	19.44	(D),	19.50	(D),	20.15
(I), 20.41 (L), 21.46 (I), 21.33 (D/s), 22.51 (L), 23.18 (E), 23.38 (I), 0.02 (L).
PROTI BENETKAM: 4.43 (L), 5.29 (L/a), 6.08 (I), 6.15 (D), 6.40 (L/a), 7.48
(E)	, 8.47 (D), 9.50 (E), 10.29 (L), 1.1.09 (I), 12.48 (D), 14.18 (L/a), 14.43 (D), 15.48
(D)	, 16.35	(I),	17.35	(D),	17.58	(L),	18.40
(E)	, 19.56	(L),	20.50	(D),	21.07	(E),	21.42
(D), 21.51 (D), 22.40 (E).
PROTI VIDMU: 5.54 (D), 6.35 (L/a), 7.22 (D/s), 8.32 (D), 10.45 (L), 12.43 (D),
13.44	(L), 14.32 (D/a), 15.04 (L), 17.05 (D/a), 17.48 (L), 18.19 (D/a), 18.46 (D), 19.40 (D), 21.30 (D), 23.52 (L).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.42 (L), 5.28 (L/a), 5.53 (D), 6.07 (I), 6.14 (D), 6.34 (L/a), 6.39 (L/a), 7.21 (D/s), 7.47 (E), 8.31 (D), 8.46 (D), 9.49 (E), 10.28 (L), 10.44 (L), 11.08 (I), 12.42 (D), 12.47 (D), 13.43 (L), 14.17 (L/a), 14.31 (D/a), 14.42 (D), 15.03 (L),
15.47	(D), 16.34 (I), 17.04 (D/a), 17.34 (D),
17.47	(L), 17.57 (L), 18.18 (D/a), 18.39 (E),
18.45	(D), 19.39 (D), 19.55 (L), 20.49 (D), 21.06 (E), 21.29 (D), 21.41 (D), 21.50 (D), 22.39 (E), 23.27 (E), 23.51 (L).
IZ BENETK: 1.53 (D), 6.17 (L/a), 6.45 (D), 7.12 (D), 7.17 (D/a), 7.41 (E), 8.22 (E), 8.56 (L), 9.40 (E), 10.53 (L), 12.36 (D), 13.50 (D), 14.27 (L/a), 14.51 (D), 15.50 (D), 17.41 (L), 18.40 (D), 19.22 (L), 19.43
(D)	, 20.14 (I), 21.45 (I), 22.50 (L), 23.17
(E)	, 23.37 (I).
IZ VIDMA: 0.01 (L), 5.58 (L/a), 6.35 (L), 7.27 (D/a), 8.07 (L), 9.10 (L/a), 10.24
(D)	, 13.09 (D), 13.59 (D/a), 14.37 (L), 15.17 (D/a), 16.17 (D), 17.46 (L), 18.24 (L), 19.49 (D), 20.40 (L), 21.32 (D/s).
Legenda: (L) - lokalni, (D) - direktni,
(E)	- ekspresni, (I) - intercity; a) vozi samo ob delavnikih, s) vozi samo ob sobotah do 7.9.1991.
Nacionalizem je v preteklosti močno pogojeval zgodovino našeh krajev. Precejšenj je njegov vpliv tudi danes, ko se obenem nacionalna čustva vse močneje pojavljajo tudi drugod, se posebej v vzhodni Evropi. O teh vprašanjih pa prepogosto razpravljamo brez znanstvene analize pojava in ne upoštevamo njegovih različnih zgodovinskih, družbenih in političnih implikacij. Prispevek k boljšemu poznavanju teh vprašanj je knjiga angleškega zgodovinarja Eriča J. Hobsbawma "Nazioni e nazionalismo", ki je pred nedavnim izšla v italijanskem prevodu pri založbi Einaudi. Knjigo je te dni v knjigarni Antonini na pobudo krožka Rinascita predstavil prof. Darko Bratina, ki je pri tem podal zanimivo razmišljanje tudi o naši goriški stvarnosti.
Na sliki (foto Marinčič) prof. Bratina z Gianno Pirella (krožek Rinascita)
POSKUSI GA TUDI 8. IN 9. JUNIJA PRI ZASTOPNIKU
GORI-CAR
TRŽIČ
CESTA V GRADEŽ
ROJEN ZMAGOVIT
POSKUSI GA TUDI 8. IN 9. JUNIJA PRI ZASTOPNIKU
GORI-CAR
GORICA
KORZO ITALIA 187
V Izvestju srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za leto 1989-90
Prva študija o celodnevni šoU
Pred dnevi je izšlo »Izvestje« - letno poročilo slovenskih srednjih šolna Tržaškem za šolsko leto 1989/90, letnik XLIII, 39. zvezek, ki ga je, kot že leta nazaj, uredil prof. Robert Petaros, opremil Fabio Smotlak, natisnila pa tiskarna Graphart v Trstu. V izdaji Ravnateljstev slovenskih srednjih šol so izid Izvestij podprli slovenski denarni zavodi na Tržaškem.
Izvestja slovenskih srednjih višjih in nižjih šol na Tržaškem so publikacija velikega pomena in vrednosti ne le za sprotno spremljanje našega šolskega življenja, marveč in prav gotovo tudi za zgodovino, saj bodo po njih s pridom segali vsi, ki se danes in se bodo iz večje časovne razdalje ukvarjali z zgodovino slovenskega srednjega šolstva na Tržaškem. Zato je ob priznanju uredniku prof. Petarosu za vztrajno in požrtvovalno skrb za zdaj že časovno redno izhajanje te dragocene publikacije treba tudi pritrditi vprašanju, ki si ga zastavlja: zakaj samo srednjih šol na Tržaškem in tudi ne tistih na Goriškem? Dodali pa bi še: zakaj ne tudi slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem? Slika bi tako bila popolnejša, podatki zbrani, urejeni pregledno in sistematično na enem samem mestu. Za vsa leta nazaj bi to seveda bilo veliko, zamudno in zahtevno delo, a razmislek za prihodnost se ponuja.
Toda ostanimo pri zadnjem, letošnjem Izvestju in bodimo zadovoljni, da je pred nami v tako lepi zunanji obliki, s tako bogato vsebino in obsegom, ki presega vsa dosedanja »Izvestja« (136 strani četrtin-skega formata).
Uvodnim urednikovim besedam sledi zanimiva in prvič na ta način izdelana študija o »celodnevni šoli«, ki jo je napisal prof. Umberto Mamolo, ravnatelj nižje srednje šole Fran Levstik na Proseku, na osnovi analize odgovorov na vprašanja, ki jih je dobil od petih slovenskih osnovnih šol na Tržaškem (vprašalnike je poslal devetim šolam) in od nižje slovenske srednje šole Frana Levstika na Proseku, ki je edina med slovenskimi nižjimi srendjimi šolami v Italiji začela uvajati celodnevni pouk s šolskim letom 1973/74, ko se je z ustreznim dekretom predsednika republike začelo v Italiji uvajati obdobje integrirane nižje srednje šole, ter še na osnovi raziskave, v katero je zajel tri slovenske nižje srednje šole in sicer šolo s celodnevnim poukom F. Levstik na Proseku ter šoli z dopoldanskim poukom S. Kosovel na Opčinah in I. Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu, da bi tako lahko izvedel obenem primerjavo med učenci, ki so obiskovali šolo s celodnevnim poukom in šolo z dopoldanskim poukom in dodatno še na podeželju in v mestu.
Naslovna stran letošnjega Izvestja
V uvodnem delu študije prof. Mamolo podaja najprej pregled nastajanja šol s celodnevnim poukom na osnovi vrste zakonskih določil od zametkov leta 1962 do leta 1974 oz. leta 1984, ko so z dekretom predsednika republike uveljavili kompromisno rešitev šolske organizacije na italijanskih nižjih srednjih šolah z nazivom »šola s podaljšanim časom«. Pri tem navaja tudi različna mnenja in stališča do take nižje srednje šole z navajanjem negativnih predvsem pa njenih pozitivnih vidikov, kot so se kazali od začetkov preko več kot 15-letnega eksperimentiranja. Bolj podrobneje se nato zaustavlja pri uvajanju celodnevnega pouka na slovenskih osnovnih šolah na osnovi že omenjene analize, nato pri uvajanju celodnevnega pouka na nižji srednji šoli F. Levstik na Proseku in nazadnje na osnovi raziskave (ankete) na
treh že omenjenih nižjih srednjih šolah s celodnevnim oziroma dopoldanskim poukom, ki je zajela 280 učencev, ki so obiskovali tretje razrede nižji srednjih šol v šolskih letih od 1973 do 1997.
Študijo, ki je zelo razčlenjena in zaobjema tako splošne kot pedagoške in druge aspekte in primerjave širšega, tudi izven strogo šolskega interesa, z množico razpredelnic in podatkov, zaključuje z lastnimi povzetki, iz katerih razvija vrsto misli, ki odražajo zaskrbljenost za perspektivo slovenskega šolstva kot temeljne ustanove naše narodnostne skupnosti. Takole pravi med drugim: »Razvoj slovenske zamejske šole se po mojem mnenju mora izoblikovati na analizi dosedanjega dogajanja v njej ter na prihodnjih postavkah jutrišnjega razvoja. V skrbi, da obdržimo, kar imamo, in glede na analizo dosedanjega dogajanja v slovenski šoli, moramo tej šoli zagotavljati, da koraka v smeri narodnostne dediščine. Ne sme nam biti vseeno, v kakšno šolo hodijo naši otroci. Vsaka nevtralnost na tem področju je za slovensko šolo nesprejemljiva. V trenutku, ko bi naša šola postala le »prevod« italijanske šole, prenehal bi njen glavni smoter, zato bi bil njen obstoj nesmiseln. Pravilnost te trditve nam potrjujejo zadnji pretresljivi zgodovinski dogodki v Evropi.«
Sledi »klasični« statitistični pregled po posameznih zavodih začenši pri višjih srednjih šolah in nato pri nižjih srednjih šolah z navajanjem imen članov profesorskega zbora in neučnega osebja, s pregledi učnih uspehov dijakov po razredih, z navajanjem naslovov slovenskih nalog, opisom izvenšolskih dejavnosti (nagrad, nastopov in srečanj, predstav, predavanj, obiskov, ogledov, ekskurzij in izletov). Ta del »Izvestja« se zaključuje s statitistično preglednico za vse srednje šole, iz katere je razvidno, da je vse slovenske sredje (višje in nižje) šole obiskovalo v šolskem letu 1989/90 1612 dijakov (ob koncu šolskega leta 1583), da jih je v rednem roku izdelalo 1051, v jesenskem (popravnem) roku 213, da je razred ponavljalo 116 dijakov in da sta bila neocenjena 2; k zaključnemu izpitu je bilo pripuščenih 371 dijakov, izdelalo pa jih je 370.
Prav na koncu je še pregled »Iz življenja in dela naših šol«, ki govori o poletnem seminarju za učitelje in profesorje, o tradicionalnem poučnem izletu tretješolcev v Slovenijo, o Deželni šolski komisiji, o seminarju za slovenske šolnike v Trstu, o izpopolnjevalnem tečaju za profesorje srednjih šol itd. Prav na zadnji strani so navedene še publikacije šolske in nešolske vsebine, dela profesorjev na slovenskih srednjih šolah.
j.k.
V Nabrežini koncert Radoviču v spomin
Nabrežinsko kulturno društvo Igo Gruden se bo danes z nastopom dekliškega in moškega pevskega zbora spomnilo prof. Sergeja Radoviča ob desetletnici njegove smrti. S prireditvijo se želi nabrežinsko društrvo in z njim vsa vas oddolžiti spominu sposobnega glasbenika in pedagoga, ki je veliko prispeval vaškemu kulturnemu življenju. S svojim znanjem in ljubeznijo do glasbe je pritegnil številne mlade, ki so se pod njegovim vodstvom vključil v kulturno delo kot pevci in kot učenci tamkajšnje podružnice Glasbene matice.
Ni naključje zato, da se je društvo odločilo, da bo spomin pokojnega kulturnega delavca počastilo z nastopom obeh pevskih zborov. Prav zborovskemu petju in krepitvi nabrežinskih zborov je pokojni Radovič posvetil veliko svojih moči in svojega časa. In najbrž gre tudi navezanosti pevcev nanj -poleg seveda prizadevnosti društva in pevovodij, ki so prevzeli njegovo mesto - pripisati dejstvo, da se je zborovsko petje v Nabrežini ohranilo na visoki ravni.
Kaj je Sergej Radovič pomenil za Nabrežino in za mlade, ki so sodelovali z njim, je razvidno iz kratkega zapisa Tatjane Rojc v zgibanki, na kateri je spored prireditve. Radovič je znal mladim vliti navdušenje do dela in do glasbe, po njegovi smrti je na Nabrežino začasno legla megla, ki pa se je razblinila tudi zaradi dediščine, ki jo je pedagog zapustil svojim učencem.
Na prireditvi, ki bo začela ob 18. uri v dvorani Iga Grudna, bo Dekliški zbor nastopil pod vodstvom pevovdkinje Ksenije Kos, moški zbor pa pod vodstvom prof. Aleksandra Rojca, pokojnika pa se bo spomnil Miroslav Košuta.
Pri sfingi in piramidah izumrlo mesto faraonov
Pred nekaj dnevi so egiptovski arheologi pod sfingo odkrili starodavno egipčansko mesto. Odkritje naj bi po pomenu presegalo celo odkritje Tutankamonovega groba, ki so ga v začetku dvajsetih let odkrili britanski znanstveniki.
Odkritje izumrlega mesta je močno odmevalo zlasti v britanskih medijih, še zlasti, ker so ostanke našli pod naseljem Nazlett v predmestju Kaira in nedaleč od sfinge, ki so jo vsako leto ogleda na milijone turistov. Egiptovski arheologi so naravnost navdušeni. »To odkritje,« je izjavil direktor nadzorništva nad kulturno dediščino v Gizi Zahi Ha-wass, »je pomembnejše od najdbe Tutankamonovega groba. V faraonovem grobu so bile odkrite najrazličnejše dragocenosti, ki so sicer zelo lepe na pogled, a ne povedo nič o življenju v starem Egiptu. Ruševine mesta pa nam bodo povedale veliko več o življenju faraonov predvsem pa o navadnih ljudeh.«
Veliko manj navdušeni pa so britanski raziskovalci, morda tudi zato, ker so nekoliko nevoščljivi, da ruševin mesta niso odkrili oni sami. »Nedvomno bi bilo zelo pomembno, če bi egiptovski kolegi res odkrili izumrlo mesto v bližini piramid,« je izjavila znanstvenica londonskega Bri-tish Museum Dorotie Arnold, »vendar se mi zdi pretirano primerjati sedanje odkritje z najdbo Tutankamonovega groba, ki je najbrž enkratnet dogodek v arheologiji.«
Egiptovski znanstveniki so seveda nasprotnega mnenja. Predvsem pa poudarjajo, kaj vse bodo lahko »povedale« ruševine izvedencem, saj kaže, da gre za naselje, ki je obsegalo vsaj dve kvadratni milji površine. Prve izkopanine kažejo, da je odkrito mesto uničil ogenj. Ali gre za naselje, ki so ga faraoni uničili, ker so se jim ljudje uprli? Hawass se v to ugibanje ni hotel spustiti. Dejal je le, da bodo ruševine najbrž omogočile razkritje še zadnjih skrivnosti piramid in življenju v Egiptu v obdobju 2.100 let pred našim štetjem.
»Oživljena«
treviška
keramika
V Trevisu bodo v začetku julija odprli javnosti razstavo restavriranih keramik, ki pričajo o tisočletni tradiciji mesta in okolice v tej umetni obrti. Razstavljenih bo okoli 350 izdelkov iz različnih obdobij od 12. do 18. stoletja. Med najbolj dragocenimi je krožnik, ki ga je poslikal Gaetano Negrisolo.
Poleg umetniške vrednosti razstavljenih predmetov pa velja omeniti izjemnost restavratorskega posega, ki je trajal osem let in je zahteval veliko zavzetosti in truda. Keramike, ki bodo na ogled javnosti, so bile dobesedno' v drobcih, ki so bili skoraj 40 let zasilno shranjeni v zabojih. Razstavljeni izdelki so namreč del bogate zbirke, ki je bila delo navdušenega zbiratelja, opata Luigija Baila. Ta je več kot polovico svojega življenja posvetil prav zbiranju keramičnih izdelkov, ki so bili razstavljeni v palači Časa da Noal, ki bi še med vojno morala postati muzej treviških domov. Leta 1944 pa so Američani z bombardiranjem uničili treviš-ko zgodovinsko jedro. Med »žrtvami« je bila tudi Časa de Noal z vsemi dragocenostmi, ki jih je hranila.
Šele pred osmimi leti se je arhitekt Andrea Bellieni lotil restavratorskega dela. Po oceni izvedencev je bil opravljen izreden poseg, saj človek s težavo opazi, da šo bile umetnine še pred nedavnim samo majhni drobci.
Spoznavanje drugih bogati predvsem nas
»Slovenski jezik je danes še vedno "zaprt" v slovenskih ustanovah. To daje vtis, da je nepojmljivo, da bi se Italijan hotel priučiti slovenskega jezika, ali da bi ga Slovenec hotel uporabljati izven uveljavljenih shem. In uveljavljena shema je prav ta: nepoznavanje slovenskega jezika naj bo ba-riera, ki naj ohranja razdaljo med obema kulturama. Toda v miselnosti ljudi se nekaj spreminja, čeprav zakon tega še ne predvideva.«
Tako je zaključil svoj članek o odnosih med Slovenci in Italijani v Fur-laniji-Julijski krajini Pavel Stranj. Prispevek je objavljen v zadnji številki revije »Planeta uomo«, ki je uradno glasilo akademije »Accademia Inter-nazionale Medicea«. Revijo vodi Pier Lorenzo Letti, ureja pa jo Paolo Bonat-ti, prijatelj Slovencev in častni član Tržaškega okteta.
Pavel Stranj v svojem članku daje kratek zgodovinski prerez odnosov med Slovenci in Italijani in se zaustavlja predvsem pri dogajanju v tem stoletju. Njegov pristop je znanstven in umirjen, po njegovi oceni pa največ upanja v kakovostno rast odnosov vzbuja dogajanje na šolskem področju, saj slovensko šolo obiskuje vse več otrok iz mešanih zakonov, pa tudi nekateri italijanski starši vpisujejo svoje otroke v slovensko šolo. Ne gre sicer za masovni pojav, vendar pa za znak, da je tudi med delom italijanskega prebivalstva prisotno povpraševanje po večjezični vzgoji.
Zelo zanimiva za slovenskega bralca pa je predvsem Bonattijeva utemeljitev, zakaj je objavil Stranjev prispevek. »V januarski številki revije L'Al-pino,« piše Bonatti, »je bil v rubriki
Guardando dal balcone objavljen članek Bilinguismo perche?. Članek zadeva predlog, da bi v Trstu uvedli dvojezičnost in tako postavili slovensko narodnostno skupnost na isto raven kot nemško na Južnem Tirolskem-Članek, ki je nasproten uvedbi dvojezičnosti, je bil objavljen v reviji, ki objavlja med drugim delovanje sekcij alpinske organizacije na tujem. Dejavnost teh sekcij teži k ohranjanju italijanskega jezika in kulture tudi med italijanskimi skupnostmi, ki živijo na tujem. Velikodušnost, ki so jo alpincl pokazali ob potresu, ki je prizadel Armenijo, do tistega naroda, ki se je v preteklosti boril proti nam, da bi branil svoje meje, vzbuja veliko upanj6 za mirno prihodnost naših sinov. Članek o dvojezičnosti pa zasenči to velikodušnost, pozablja na nesebično delovanje med našimi zdomci in poudarja neka čustva, ki niso čustva pravu* alpincev. V upanju, da naredim koristno delo, sem prosil slovenskega zgodovinarja, da odvovori na vprašanj Zakaj dvojezičnost, ker mislim, da P° znavanje argumentov drugih lahK obogati tudi nas same.«
TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN DOBAVA IN POLAGANJE PORFIDOV
RLOSCE - REZANE POVRŠINE - KOCKE KLESANE OBLIKE - STOPNIŠČA - BRUŠEN PORFID
PAVE/
zastopnik- __
cementni modularni samovezni raznobarvni elementi
TRST - skladišče in urad: Prosek (pri garaži ACT) — Tel. (040) 251044
Na Roland Garrosu uspeh enak lanskemu
Spet Seleševa
Monika Seleš zadovoljno dviga osvojeni pokal.
(telefoto AP)
PARIZ — Jugoslovanka Monika Seleš je drugo leto zapored osvojila teniško Prvenstvo Francije, eno od štirih preizkušenj za veliki slam in neuradno svetovno prvenstvo na peščenih površinah.
V finalu se je morala Seleševa proti Španki Sanchezovi pošteno namučiti. Dvoboj med »napadalkama z osnovne črte« je bil izjemno lep in izenačen. V obeh nizih je povedla 19-letna Španka. V prvem z 2:0, v drugem pa celo s 3:1 in 4:1. Toda mlada Jugoslovanka, ki bo 18. leto dopolnila decembra, je obakrat nadoknadila: v osmi igri prvega niza in v sedmi ter deveti drugega. Zadnja, deseta igra, bo ostala zapisana kot ena najbolj dramatičnih v ženskem belem šPortu.
»Res nisem pričakovala, da bom na Roland Garrosu zmagala dve leti zaporedoma. Vem, da po zmagah na odprtem prvenstvu Avstralije in tu v Parizu vsi Pričakujejo, da bom dosegla veliki slam. A mislim, da mi to ne bo uspelo. V Wimbledonu je treba igrati "serve and volley", te igre pa jaz ne obvladam.
Kakorkoli že, mlada Jugoslovanka z jeklenimi živci je v Parizu spet dokazala, da je ta čas boljša od svojih nasprotnic, če vemo, da je zmagala, kljub temu, da ni igrala na višku svojih sposobnosti. S to zmago je še utrdila svoje prvo ®esto na svetovni jakostni lestvici, iztržila pa je tudi okrog pol milijarde lir.
Za slavo in denar se bosta v današnjem moškem finalu pomerila še mlada 'Mieričana Andre Agassi (21 let) in Jim Courier (20 let), ki sta med drugim dobra Prijatelja. Skupaj sta študirala in igrala v teniški akademiji Nika Bollettierija [kjer je svoje prve koraka naredila tudi Seleševa). Courier »big Jim« je doslej živel v senci Agassija, ki je tudi danes favorit za zmago, saj je v prejšnjih kolih s voj im nasprotnikom prepustil vsega štiri nize: dva Rossetu, enega Manciniju in enega Beckerju. Obeta se vsekakor zanimiv dvoboj med igralcema, ki sta v zadnjih časih precej dozorela. Še vedno temelji njuna igra na silovitosti udarcev, 4 zdaj na igrišču tudi veliko več razmišljata.
Izid: Seleš - Sanchez 6:3, 6:4.
Na giru zahtevno etapo do Sestriera osvojil Chozas
Bugno spet v težavah
SESTRIERE — Na giru je Gianni Bugno včeraj doživel že drugi poraz v dveh dneh. Vzpon na raj smučarjev Sestriere je bil manj zahteven od Monvisa, vreme je bilo tokrat poletno, a rezultat se ni spremenil. Ko so Lejar-reta, Chiappucci in Chioccioli odločneje pritisnili na pedale, je bil Bugno brez moči. Do konca dirke manjka še en teden, trikrat bo cilj postavljen v reber, na vrsti je še »strašna« etapa na kronometer iz Bornia do Casteggia, a povsem jasno je, da so se razmerja sil spremenila. Bugno je v dveh etapah zaostal za Chiocciolijem za 2'37" in trojica Lejarreta, Chioccioli, Chiappucci ima zdaj vse več pristašev, čeprav ne gre pozabiti niti na obetavnega Lellija, ki ima šele 24 let. Vsi ostali so že zdavnaj odpadli. Da Silva, Lemond in Fignon so se včeraj predali že pred zadnjima vzponoma. Vozili so v družbi šprinterjev, ki se gorskih etap lotevajo s turističnim tempom.
Skupina z vsemi kandidati za končno zmago je bila na včerajšnji etapi vse do zadnjega vzpona kompaktna. Dva kilometra pred ciljem je Lejarreta
poslal v ospredje zvestega Chozasa. Prvi je reagiral Delgado, ki pa je zaradi slabe forme kmalu odpovedal. Dohitel ga je Francoz Boyer, nato pa je silovito šprintal Lejarreta, ki pa se ni mogel otresti družbe Chiocciolija in Chiappuccija, medtem ko je Bugno vse bolj zaostajal. V zadnjem kilometru sta Lejarreta in Chiappucci poskušala izigrati drug drugega, roza majica Chioccioli jima je pasivno sledil, Chozas pa je le ohranil minimalno prednost in tudi zmagal, Chiappucci pa je bil drugi, s čimer si je zagotovil še dodaten odbitek na skupnem zaostanku. S končnimi naleti je Chiappucci doslej odbil že 32".
Protagonist včerajšnje etape Lejarreta meni, da je končna zmaga na giru v dometu še vseh kolesarjev z manj kot 5 minutami zaostanka.
Danes bo 231 km dolga ravninska etapa od Torino do Morbegna, v ponedeljek pa bodo spet na vrsti gore. Karavana (zaradi padcev sta jo včeraj zapustila Baldato in Kolumbijec Re-yes) bo vozila po Valtellini, cilj pa bo v Aprici.
VRSTNI RED 13. ETAPE: 1. Chozas (Šp.) 5.58'36" s popvrečno hitrostjo 32 km na uro; 2. Chiappucci (It.) po 1"; 3. Lejarreta (Šp.) 3"; 4. Chioccioli (It.) i.č.; 5. Boyer (Fr.) 6"; 6. Lelli (It.) 25"; 7. Conti (It.) 29"; 8. Sierra (Ven.) 31"; 9. Hernandez (Šp.) 35"; 10. Jaskula (Polj.) 37"; 11. Bernard (Fr.) 39"; 12. Echave (Šp.); 13. Pulnikov (SZ) 41"; 14. Bugno (It.) 43"; 15. Delgado (Šp.); 16. Arroyo (Meh.); 17. Giovannetti (It.) 48"; 18. Martinez (Šp.) 52"; 19. Giupponi (It.) 1'02"; 20. Faresin (It.) 1T8".
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Chioccioli (It.) 62.57’59"; 2. Lejarreta (Šp.) 26"; 3. Chiappucci (It.) 1'23"; 4. Lelli (It.) 1'29"; 5. Bugno (It.) 2'37”; 6. Sierra (Ven.) 400"; 7. Pulnikov (SZ) 4'04"; 8. Boyer (Fr.) 4'08"; 9. Echave (Šp.) 4 33"; 10. Jaskula (Polj.) 436"; 11. Giovannetti (It.) 5'33"; 12. Giupponi (It.) 5 49"; 13. Chozas (Šp.) 7 07"; 14. Delgado (Šp.) 7'25"; 15. Bortolami (It.) 8'26"; 16. Rodriguez (Kol.) 1140"; 17. Gaston (Šp.) 11'58"; 18. Hodge (Avstral.) 1210”; 19. Hernadez (Šp.) 12 38"; 20. Della Santa (It.) 12’51".
Ekshibicija ob 100. obletnici košarke v Atenah
Slovenec Jure Zdovc »rešil« ekipo Balkana
ATENE — Na turnirju v Atenah ob 100. obletnici košarke bodo danes finalne tekme. Italija bo igrala za 1. mesto z Grčijo, Jugoslavija za 3. s Francijo, za 5. mesto pa se bosta pomerili »razočarani« Španija in Šovjetska zveza.
Včeraj so medtem odigrali zelo uspešno ekshibicijsko tekmo med reprezentancama Balkana (Jugoslavija, Grčija, Bolgarija, Romunija in Turčija) in ostale Evrope (Španija, Francija, SZ in Italija). Petnajst tisoč gledalcev je v prvem polčasu uživalo ob sproščeni igri in resnično atraktivnih potezah igralcev, na koncu pa nobena od ekip ni hotela premagana zapustiti igrišča in razvnel se je oster boj za vsako žogo, odločilen koš pa je za Balkan 8" pred koncem (103:102, prvi polčas 44:52) dosegel Jure Zdovc, ki je bil eden boljših na igrišču.
BALKAN: Galis 22, Cakirgil 2, Jannakis 10, Kukoč 14, Paspalj 15, Zdovc 17, Glučkov, Ardelean, Savič 2, Fassoulas 12, Rad j a 9, Christodulu; trener: Ivkovič.
EVROPA: Brunamonti 8, Bazarevič 9, Magnifico 2, Daco-ury 11, Villacampa 17, Ostrowski 8, Miglinieks 6, Bodaren-ko 5, Riva 10, Szanyel 2, Martin 13, San Epifanio 11; trener: Gamba.
Motocikliste včeraj oviral dež
Danes VN Avstrije
SALZBURG — Tudi včeraj je slabo vreme oviralo poskusne vožnje za današnjo motociklistično dirko za VN Avstrije, ki bo na sicer že zastareli progi v Salzburgu. V razredu do 125 ccm je najbolčjši čas dosegel Nemec VValdmann, ki je prav v zadnjem poskusu prehitel Italijana Capirossija. V četrtlitrskem razredu je bil naj hitrejši VValdmannov rojak Bradi, v razredu do 500 ccm, v katerem je vse manj tekmovalcev (na startu jih bo samo 13) pa se je uveljavil Avstralec Doohan.
125 ccm: 1. VValdmann (Nem.) honda 1’31"417, poprečna hitrost 167,089 km/h; 2. Capirossi (It.) honda 1'31"716; 3. Debbia (It.) aprilia 1'31"790; Luehti (Švi.) honda 1'31"844; 5. Gresini (It.) honda 1'31"848.
250 ccm: 1. Bradi (Nem.) honda T22"948, poprečna hitrost 184,149 km/h; 2. Chili (It.) aprilia 1'23"236; 3. Cardus (Šp.) honda 1'23"529; 4. Preining (Avs.) aprilia 1'23"739; 5. Zeelenberg (Niz.) honda 1'23"876; 6. Reggiani (It.) 1'23"893; 7. Cadalora (It.) honda 1'23"991.
500 ccm: 1. Doohan (Avs.) honda 1T7"826, poprečna hitrost 196,269 km/h; 2. Schwantz (ZDA) suzuki 1T8"755; 3. Rainey (ZDA) yamaha 1'19"083; 4. Gardner (Avs.) honda 1'19"336; 5. Kocinski (ZDA) yamaha 1'19"407; 6. Lavvson (ZDA) cagiva 1'19"704.
Italijanska nogometna B liga
Triestina
zadnjič doma
Triestina polaga zadnja upanja na reši-6v v današnjo tekmo proti Reggiani in v Radeljsko zadnje prvenstveno srečanje v 9°steh pri Pescari. Če bo iztržila štiri °dke in če bosta po drugi strani Salerni-.. na in Pescara, ki sta vpleteni v boj pro-Ll nazadovanju, potegnili krajši konec, 0 morda ostala v B ligi.
7 Tržačane vsekakor čaka težka tekma. 0rt°e99iano ji v zadnjih treh letih ni šlo d rok: ekipi sta se srečali petkrat, Trža-ani pa so vsega skupaj osvojili točko.
. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Taranto, ~Vellino - Reggina, Brescia - Lucchese, . °senza - Ancona, Foggia - Pescara, ^essina - Udinese, Modena - Cremone-e' Padova - Barletta, Triestina - Reggia-a' Verona - Salernitana.
Uspeh Izole, poraz Kopra
ju KOpER — V predzadnjem, 33. kolu 3. ^.Soslovanske nogometne lige je v deroča kola Izola doma pred okrog tisoč , 6dalci s 4:0 premagala drugouvrščeno l^gnkeramiko. Izolani so tako kolo pred juncem odločili prvenstvo, saj je ne gle-na rezultate zadnjega kola Zadar že k ak in s tem novi član 2. zvezne lige. Sq Pnr je izgubil v Varaždinu z Vartek-ljl*n z 2:1, Maribor pa z Radnikom v Ve-I,1. Gorici z 2:0. Kolo pred koncem je je »S z 31 točkami še naprej 7., Maribor o drknil na 9. mesto, Koper na 13. in bo kohV°P us°di odločal sam v zadnjem (Krf b°do iz lige izpadli 3 klubi.
Mladen Škerlj sodnik A lige
SQr, M — Slovenski košarkarski je nik Mladen Škerlj iz Trsta se ni ? uveljavil. V prihodnji sezo-8^.°'0 . namreč sodil košarkarska Sod 3nia italijanske A lige. Novi DUvnilti bodo poleg Škerlja še a. Pascotto, Piezzi in Teofili.
Na košarkarskem turnirju »G. Sarti«
Poraz Jadrana TKB
Na včerajšnjem sestanku zveznega sveta
Prizanesli Viciiriju
RIM — Svet nogometne zveze FIGC je na včerajšnjem sestanku potrdil, da bo Vicini načeloval članski državni reprezentanci, vse dokler bo ta imela vsaj še teoretične možnosti, da se uvrsti v sklepno fazo evropskega prvenstva. Predsednik Matarrese je potrdil, da bodo po tem imeli azzurri novega trenerja, ni pa hotel potrditi, da bo to Sacchi, kot sicer vsi govorijo.
Danes v Genovi Sampdoria - Roma
GENOVA — Sampdoria in Roma bosta danes popoldne (pričetek ob 18.30) odigrali povratno finalno tekmo za italijanski pokal. V Rimu je Roma zmagala s 3:1. Ne glede na drevišnji izid se je Roma že uvrstila v pokal pokalnih zmagovalcev, ker bo prvak Sampdoria seveda optiral za igranje v pokalu prvakov.
Izključitev za igranje z roko
BELFAST — Nogometaš, ki bo z roko zaustavil žogo (ne samo v kazenskem prostoru), bo izključen. Isto velja za vratarja, če se bo znašel izven kazenskega prostora. Izključen bo tudi vsak igralec, ki bo spodnesel nasprotnika v fazi napada. To so najvažnejše odločitve, ki so jih pri FIFA sprejeli na včerajšnjem sestanku v Belfastu in bodo stopile v veljavo 25. julija letos. Poleg tega so določili, da mora vratar takoj poslati žogo spet na igrišče. Če jo spusti na tla, je ne more spet prijeti v roke, dokler se je ne dotakne drugi igralec. Če se je dotakne, bo izključen.
Bortolotti diskvalificiran
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je igralca Brescie Edoarda Bortolottija zaradi jemanja kokaine diskvalificirala za eno leto. Bortolotti je krivdo priznal. Brescio so oprostili vsake krivde.
»Dečki« Valprapora Teknoprogres v Bocnu naskakujejo državni finale
S Sisleyem Treviso danes za 1. mesto
Šestnajstletniki Valprapora Teknoprogres se bodo drevi v dvoboju z mladinsko ekipo prvoligaša Sisley iz Tre-visa potegovali za uvrstitev v državni finale prvenstva »dečkov«.
V drugem dnevu meddeželnega finala so namreč včeraj popoldne spet zmagali s 3:0, tokrat pa so odpravili ekipo iz kraja Arco pri Trentu. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni. V prvem setu se je ekipa iz Trenta dobro upirala do devete točke, nato so naši s Sfiligojem na čelu pritisnili in zaključili set v lastno korist. Demotivirana ekipa iz Trenta je zelo slabo začela drugi set, ki se je tako končal z rezultatom 15:3 za Valprapor. Zgledalo je, da bodo Goričani zlahka osvojili tudi tretji set, na žalost pa so po nepotrebnem dovolili nasprotniku, da je dosegel kar deset točk, preden so osvojili set.
Valprapor in Sisley sta doslej osvojila po dve tekmi s 3:0, z razliko v točkah 90:46 za naše, 90:29 pa za Sisley.
Zmagovalec drevišnjega neposrednega srečanja se bo udeležil državnega finala, ki bo konec meseca v Cata-nii. (Zip)
IZIDA 2. DNE: Valprapor Teknoprogres - Pallavolo C9 Arco 3:0 (15:9, 15:3, 15:10), Sisley Treviso - Don Bosco 3:0.
LESTVICA: Sisley in Valprapor Teknoprogres 4, Pallavolo C9 Arco in Don Bosco 0.
DANAŠNJI SPORED: Don Bosco -Pallavolo C9 Arco, Sisley TV - Valprapor Teknoprogres (ob 14.00).
VAL PRAPOR: Paoletti, Sfiligoj, Flo-renin, Grauner, Korečič, Briško, Kovic, Devetak, Maraž, Marega.
* * *
Slabše pa so se včeraj odrezale bo-rovke. V dvoboju s Torrefranco iz Trenta jim žal ni uspelo obdržati prednosti 2:1 v nizih in vodstva z 11:9 v četrtem nizu ter z 8:7 v tie breaku. Plave sinoči niso igrale tako kot zmorejo, sicer bi verjetno tudi to srečanje osvojile. Nasprotnik iz Trenta (članska ekipa igra v B-l ligi) je bil soliden, a ni bil nepremagljiv. Za primerjavo z deželnim finalom, tako vedo povedati v Borovem taboru, je bil na primer Torrefranca boljši od videmskega CUS, a slabši od Pordenona, ki so ga
DON BOSCO - JADRAN TKB 96:86
(50:45)
DON BOSCO: Ledda, Olivo 6 (4:4), Martone, Bassi 10 (0:1), Furlan 13 (1:2), Aiello 2, Ragaglia 2, Santangelo 6 (1:2), Babich 23 (5:8), Bisca 8 (6:10), Collarini 25 (3:3).
JADRAN TKB: Crisma 21 (3:6), Ober-dan 15 (5:8), Pregare 13 (7:8), M. Sosič, Pertot 6, Merlin 17 (3:6), Paulina 4, Smot-lak 10 (6:8), Lesica.
TRI TOČKE: Santangelo (1), Babich 4, Crisma (2), Merlin (2).
Jadran je po zelo razburljivi in borbeni tekmi klonil pred domačo postavo Don Bosca, ki je ob tej priložnosti nastopila nekoliko okrepljena, saj so v njenih vrstah igrali Santangelo in Collarini, ki nastopata v prvenstvu B-2 lige in Bisca, ki bo verjetno prihodnjo sezono prestopil v vrste mestnega tržaškega četrtoli-gaša. Čeprav so bili jadranovci v okrnjeni postavi, brez poškodovanih Čuka in Sosiča, moramo poudariti, da niso igrali
borovke takrat ugnale. Tokrat pa je v ključnih trenutkih prišlo do izraza, da so plavim zaradi odsotnosti dveh igralk na tej meddeželni fazi pravzaprav zmanjkale menjave. Največ težav so plave imele s sprejemom servisa.
Tekma s Torrefranco je bila v bistvu neposredni dvoboj za drugo mesto, kajti prvo je bilo po splošnem mnenju že vnaprej oddano premočnemu Mog-lianu. Da bi borovke vendarle lahko na končni lestvici prehitele tega nasprotnika, bi ga morale danes premagati s 3:0. Tak rezultat ni realen, lahko pa vsekakor upamo, da se bodo plave proti Moglianu srčno borile in iztržile čimveč, da bi častno sklenile izredno uspešno sezono, v kateri so poleg naslova deželnih prvakinj deklic dosegle tudi napredovanje v D ligo.
IZIDA 2. DNE: Mogliano Veneto -Brixen 3:0; Torrefranca Trento - Bor Friulepxort 3:2 (12:15, 15:11, 9:15, 15:12, 15:12).
LESTVICA: Mogliano Veneto 4, Torrefranca Trento in Bor Friulexport 2, Brixen_0.
DANAŠNJI SPORED: Torrefranca -Brixen; Mogliano Veneto - Bor Friu-lexport (ob 11.00).
najbolje. Dejansko so svoji najboljši obdobji prikazali v sklepnih delih obeh polčasov, takrat, ko so že precej zaostajali za razpoloženimi domačini, pri katerih sta vsekakor prednjačila Babich in Collarini, ki je bil pod košem neustavljiv za naše centre.
V	Jadranovih vrstah so včeraj vsi igrali dokaj medlo, krepko pod svojimi sposobnostmi (za odtenek boljši so bili le Crisma, Oberdan in Pertot). Igra ie bila ves čas precej hitra. Obe postavi sta bili od začetka skoraj ves čas v osebni obrambi in jadranovci bi tri minute pred koncem skoraj dohiteli Don Bosco, nakar so izpustili še poslednjo priložnost, da bi lahko obrnili rezultat sebi v prid.
Vsekakor je treba Jadranov nastop na turnirju Giacomo Sarti glede na to, da so »modri« nastopili skoraj v vsaki tekmi brez Čuka in Sosiča, oceniti ugodno.
V	malem finalu za 3. mesto, ki je bil domena miljskih četrtoligašev, je CGI premagal miljski Inter s 86:84. Omenimo še, da so v idealno peterko turnirja Giacomo Sarti izbrali tudi jadranovca Pre-garca in Merlina. (Cancia)
J. Budin najboljši strelec Ali star
V	okviru turnirja Giacomo Sarti, ki je te dni potekal pri Don Boscu, so odigrali tudi tekmo med selekcijo najboljših naraščajnikov (letnik 1975) in tržaškim Ste-fanelom. Ekshibicijsko srečanje je organiziral športni tednik Trieste šport in ekipa Ali Star je premagala vrstnike tržaškega Stefanela z izidom 81:54 (42:24). V vrstah selekcije Ali Star je spet zablestel Jan Budin, ki je dosegel 22 točk in tako osvojil tudi trofejo za najboljšega strelca srečanja. Naj še omenimo, da je bil v selekciji Ali Star tudi Borov košarkar Michel Grbec. (Cancia)
Tečaji ŠZ Jadran
V	sodelovanju s ŠD Polet bo ŠZ Jadran priredilo košarkarski tečaj za najmlajše, za začetnike letnikov 1982, 1983, 1984, 1985. Tečaj bo potekal od 17. do 22. t.m na odkritem igrišču openskega prosvetnega doma vsak dan od 15.00 do 16.15. Od 16.15 do 17.30 pa bo na sporedu tečaj za nekoliko starejše igralce (letniki 1979, 1980, 1981), nakar bodo na sceno stopili nekoliko starejši košarkarji, naraščajniki, kadeti (letniki 1976, 1977 in 1978), ki bodo od 17.30 do 19.00 lahko sledili Jadranovi košarkarski poletni šoli. Za vse informacije na Jadranovem sedežu, Ul. Ricreatorio 1, tel. št. 213403 vsak dan od 10.30 do 13. ure.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
.S.	dnevnik
nedelja, 9. junija 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Furio Corosu novi trener nogometašev Pro Gorizie
Na mednarodnem tekmovanju za 3. trofejo Adria v Tržiču
Borovi plavalci so se odrezali
Furio Corosu, 43-letni Videmčan, je novi trener goriškega nogometnega kluba Pro Gorizie. Včeraj je namreč vodstvo kluba na tiskovni konferenci uradno predstavilo novega trenerja, ki bo vodil Goričane v naslednji sezoni. Corosu, ki je doktor v socialnih vedah, je v pretekli sezoni uspešno vodil ekipo S. Danieleja, ki se je v promocijskem prvenstvu vse do konca borila za prestop v višjo ligo.
Corosu ima za seboj že večletne izkušnje tako na igralskem kot tudi na trenerskem področju. V mladih letih je igral vse do prvenstva »eccellenza«, kot trener in tehnični vodja pa je bil zadolžen že pri štirih nogometnih društvih. Novi trener Pro Gorizie je med drugim tudi psihopedagog nogometne zveze (teh je v Italiji le 12!), zato menimo, da bo njegov doprinos tudi s človeškega vidika zelo pomemben.
Predsednik goriškega nogometnega kluba Massimo Vosca je Corosa označil za velikega garača. Uvodoma je tudi dejal, da želi klub v naslednji sezoni odigrati eno vidnejših vlog. Sicer vestnim navijačem ne obljubljajo napredovanja v C-2 ligo, vendar želijo sestaviti homogeno in v primerjavi z letošnjo znatno ojačeno ekipo, ki se bo potegovala za sam vrh.
Corosu pa je s svoje strani zagotovil, da se bo potegoval le za končni rezultat, saj je v neizprosnem prvenstvu samo ta pomemben. Istočasno bo sledil tudi dogajanju v mladinskih prvenstvih, kjer bo po uvidevnosti črpal najbolj perspektivne nogometaše ter jim nudil možnost, da se preizkusijo tudi v članskem moštvu. Glede članske ekipe je še dodal, da želi trenirati le motivirane igralce. Le na ta način bo mogoče doseči zaželene cilje.
Furio Corosu
V novi sezoni naj bi torej goriško moštvo nastopilo v znatno okrepljeni postavi. Vodstvo društva, z bivšim sicer še vedno vodilnim predsednikom Giancarlom Pozzom na čelu, pa že angažirano išče postavnega branilca, odločnega režiserja ter hitrega napadalca. V ekipo pa naj bi v kratkem dokončno prestopil Sergio Tosoni, član Cussignacca.
Na tiskovni konferenci je vodja mladinskega sektorja Gianni Glessi podal okvirni program za naslednjo sezono. Pro Gorizia bo v sodelovanju z nekaterimi drugimi goriškimi nogometnimi društvi nastopila v prvestvih državnih mladincev, deželnih naraščajnikov, naj mlajših, začetnikov in cicibanov. (mar)
Pred nedavnim je ekipa najmlajših tekmovalcev Plavalnega kluba Bor gostovala v občinskem bazenu v Tržiču. Nastopila je na mednarodnem tekmovanju 3. trofeje Adria, ki je bila namenjena članom plavalnih šol dežele F-JK (letnikov od 1981 do 1984), udeležili pa sta se je tudi kluba Biser iz Pirana in Primorje z Reke.
Tekmovanje je bilo zelo obiskano in je trajalo skoraj nepretrgoma ves dan. To se je poznalo tudi pri otrocih, ki so na popoldanskih tekmah nekoliko popustili zaradi utrujenosti in psihične napetosti.
Borovi plavalci so se zelo dobro odrezali in nekateri so celo izboljšali za 10" do 20" rezultate, ki so jih dosegli dan prej na sklepnem tekmovanju sezone P K Bor. To gre pripisati predvsem ostrejši konkurneci, v kateri so se znašli.
Med dekleti je bila nedvomno najboljša Biserka Cesar, ki je zabeležila zelo dobra časa na 50 m hrbtno in 50 m kravl. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da je končno premagala strah pred nastopom, ki jo je v preteklosti precej oviral. Med fantki pa je prednjačil Miloš Kalc, ki se je zlasti izkazal na 50 m prsno s časom 55"60.
Člani najmlajše skupine se sedaj pripravljajo na intenzivni dvotedenski tečaj, ki bo v prihodnjih dneh v bazenu pri Alturi. Njegov namen je predvsem skupna vadba članov, ki so bili med letom razkropljeni po raznih skupinah, piljenje plavalne tehnike, utrjevanje vzdržljivosti in odpravljanje pomanjkljivosti pri startnih skokih in obratih,
Plavalce kategorije B čaka nastop v Cordenonsu, ki bo 14. in 15. junija, Tisti pa, ki spadajo v kategorijo A, bodo tekmovali v Trstu 26. in 27. juni-
ja. Za konec poletja načrtuje PK Bor priprave vseh svojih tekmovalcev, in sicer v Brunecku.
REZULTATI IZ TRŽIČA:
50 m kravl deklice: Biserka Cesar 1'04"7, Alexia Bandino 1T8"5, M. Ale-jandra Glavina 1'24"2, Francesca Ciac-chi 1'33"4.
50 m kravl dečki: Miloč Kalc 49"9, Marko Zupan 54“2, Oskar Perosa 1'04"8, VValter Bullo 1'09"7, Luka Peric 1T4"8.
50 m hrbtno deklice: Biserka Cesar T01", M. Alejandra Glavina 1T4"1, Alexia Bandino 1'14"5, Francesca Ci-acchi 1'16"8.
50 m hrbtno dečki: Oskar Perosa 1'05"9, VValter Bullo 1’07"2, Luka Peric 1T0"2, Danijel Bukavec 1'29"5, Walter Zanon 1'37"7, Matej Rebula 1'44"2.
50 m prsno dečki: Miloš Kalc 55"6, Marko Zupan r05"5, VValter Zanon 1'29"1.
Najmlajši tekmovalci Plavalnega kluba Bor v Tržiču skupaj z vaditeljivo
Andreino Menegatti.
Balinarsko prvenstvo D kategorije
Sokol v vodstvu pred Bazovci
V tem tednu so bila na vrsti srečanja 1. kola pokrajinskega društvenega prvenstva D kategorije, v kateri doslej prednjači dvojica slovenskih predstavnikov, Sokol in Zarja. Tudi neugodne vremenske razmere niso zaustavile razigranih varovancev Bruna Guština, ki so s prepričljivim uspehom še povečali prednost pred najbližjimi zasledovalci. Nabrežinci so bili v tem kolu pred veliko težjo nalogo kot Bazovci, vseeno pa so nepričakovano iztržili kar dve točki več od svojih naj večjih konkurentov za prestop v višjo ligo. Imeli so nasproti močnejšega nasprotnika (Edi Mobili) in bi zanje že šest osvojenih točk predstavljal lep uspeh. Si-moneta (tehnično zbijanje), ki je z M. Ušajem nastopil tudi v dvojicah, Stanisa (BOZ), Mihelič, Pertot in Širca (trojka) se niso pustili presenetiti in so kljub nekaterim važnim odsotnostim osvojili maksimalni izkupiček. Vodilni na lestvici so se tokrat proslavili z odličnim bližanjem in najbolj porepričljiv je bil uspeh trojke, ki je nasprotniku prepustila le malo točk (končni izid je bil namreč 13:3).
Vsaj na papirju bi se morali v tem kolu okoristiti prav Bazovci, ki so gostovali pri pepelki prvenstva (Silenzioso je namreč v petih dosedanjih srečanjih izboril le tri točke, eno prav na račun Zarje v prvem delu prvenstva). Ponudila se jim je potemtakem enkratna priložnost, da bi se prebili na sam vrh razpredelnice. A na žalost je tokrat prepustila zmago gluhonemim tržaškim vrstnikom njihova nerazpoložena trojka v postavi Križmančič, Natural in Škabar (med srečanjem je v igro vstopil tudi K. Grgič). Veliko bolje je šlo Lenarduzziju v BOZ in Vršeju v tehničnem zbijanju. Dvojica I. Kalc in Vrše pa sta šele po izenačenem boju strla odpor žilavih nasprotnikov.
IZIDI 1. POVRATNEGA KOLA: Silenzioso - Zarja 2:6, Monopoli - Ferriera 2:6, Edi Mobili - Sokol 0:8.
LESTVICA: Sokol 40, Zarja 37, Ferriera 32, Monopoli 16, Edi Mobili 14, Silenzioso 5.
PRIHODNJE KOLO (torek, 11. junija): Zarja - Monopoli, Ferriera - Edi Mobili, Sokol - Silenzioso.
Jutri ponovno za zamejsko prvenstvo
Jutri bodo spet na vrsti srečanja za 11. zamejsko balinarsko prvenstvo. Pari jutrišnjega- 2. povratnega kola so naslednji: Danica - Gaja, Kraški dom - Kras, Nabrežina - Mak, Primorje - Polet, Ricmanje -Sokol. Prosta bo Zarja. (Z.S.)
Pogovor s trenerjem Borovih košarkarjev F. Sancinom
Angažiranosti je bilo premalo
obvestila
Pogovor z našimi trenerji o promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem nadaljujejom s Fabjom Sancinom, trenerjem Bora Radenske.
Kaj meniš o letošnjem prvenstvu?
»Letošnje prvenstvo je bilo izredno zahtevno, saj so se presenečenja vrstila v vsakem kolu. Nekatera društva so se ojačila s prihodom dobrih igralcev iz višjih lig, tako da so nekatere ekipe opravile velik kvaliteten skok v primerjavi s prejšnjimi sezonami.
Katere ekipe so te presenetile, katere pa razočarale?
Presenetljivo dobro prvenstvo so opravili Santos, Barcolana in Fincanti-eri. Razočarali pa smo žal mi, nekoliko Stella Azzurra ter Orient Express.«
Kaj meniš o svoji ekipi?
»S tako ekipo bi morali na papirju igrati za vrh, saj smo razpolagali z velikim številom zelo kakovostnih igralcev. Odpovedali pa smo že od samega začetka, ko se morda nismo primerno pripravili, zlasti s psihološkega vidika. Ekipa, ki namerava zmagati v prvenstvu, mora startati zelo odločno. Vsi posamezniki morajo biti v to prepričani in seveda tudi delati v ta namen. Dober nauk smo dobili od Kontovelo-ve ekipe, ki je po mnogih letih le napredovala. Pri njih sem začutil prepričanje in voljo do zmage na vsaki tekmi, kar je seveda predpogoj za končni uspeh. Kljub temu pa so Civardi in ostali morali napeti moči do zadnje sekunde in vse bi se jim izmuznilo, če bi Santos zmagal le eno tekmo več. Spomnim naj, da je Santos izgubil proti nam na neverjeten način, potem ko je vodil za pet točk še pet sekund pred koncem tekme. Ob vsem tem naj dodam, da je mnogo naših igralcev skozi vse leto imelo razne obveznosti, tako da nisem skoraj nikoli lahko računal na kompletno postavo. Trenirali pa smo zelo malo. Obisk na treningih je bil res katastrofalen. Zgrešil sem, ker sem pred začetkom prišel do kompromisov z nekaterimi igralci. Računal sem sicer na njihovo dobro voljo. Žal pa sem dosegel čisto obratno, saj je
Fabjo Sancin
vedno manj igralcev treniralo redno. Zavedam se, da imajo fantje druge obveznosti, tako da se bom v bodoče drugače ravnal že pred samim začetkom sezone. S svoje strani sem naredil napako, da sem istočasno vodil tri ekipe, tako da se nisem mogel dovolj posvetiti prvi postavi. Letošnja izkušnja pa me je marsičesa naučila.«
Kaj meniš o ostalih slovenskih ekipah?
»Sokol je opravil svojo nalogo, saj se je boril do konca prvenstva. Zal pa ni razpolagal z vrhunskimi igralci. Poznalo pa se je pomanjkanje izkušenj tako s strani igralcev kot trenerja, ki bi morda moral kaj spremeniti, ko ni bilo pozitivnih rezultatov. Vsekakor pa so Nabrežinci imeli tudi smolo, ker je bilo letošnje prvenstvo kvalitetno. Ce bi bila konkurenca kot v prejšnjih sezonah, bi se gotovo bolje odrezali. Kontovel je dosegel, kar mu je pripadalo, saj je bil boljši od ostalih nasprotnikov. Že v prejšnjih sezonah pa je bil stalno pri vrhu. Letos je Štefan Gulič igral kot prerojen. Ostali so napredovali predvsem v izkušenosti. Ob tem pa sta v ospredje stopila še mlada Kristjan Rebula in Jan Budin, ki sta se odlično odrezala. Cicibona je po svoje
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
presenetila, saj je v nekaterih tekmah igrala res odlično in je bila edina ekipa, ki je zmagala v telovadnici Konto-vela. Žal pa so cicibonaši izgubili mnogo izenačenih tekem le zaradi neizkušenosti, kar jih je zelo drago stalo. Vplivalo pa je tudi na psihološki vidik, saj so motivirano igrali le s slovenskimi ekipami. Treba pa je poudariti, da so ekipo sestavljali izključno mladinci in da v moštvu ni bilo nobenega višjega igralca.«
Kakšen je program za prihodnjo sezono?
»Naš namen je seveda sestaviti kompetitivno ekipo. Zbrali pa bomo samo igralce, ki nameravajo redno trenirati in se morebiti odreči kaki drugi obveznosti. Igralcev samih je veliko, žal pa se bomo morali odreči marsikomu, ki ni pripravljen pristati na določene zahteve kluba. Veliko bomo polagali na mlajše igralce, saj so nekateri kadeti že sposobni odigrati vidno vlogo tudi v promocijski ligi. S pripravami bomo pričeli zelo hitro. Če pa ne bomo imeli dovolj igralcev na razpolago, se bomo obrnili kam za pomoč. Ostali igralci, ki želijo nadaljevati zgolj rekreacijsko, lahko igrajo pri Ci-ciboni, saj ne moremo nobenega prisiliti, da trenira, čeprav bi vsem to služilo za izboljšanje osebne tehnike in taktike ter atletske pripravljenosti.«
VANJA JOGAN
TPK SIRENA
organizira tečaja jadranja na opli' mistih za otroke od 8. do 14. leta starosti. Prvi tečaj bo od 17. do 28. junija, drugi od 18. do 31. julija. Podrobnejše informacije na sedežu kluba v popoldanskih urah, tel. 422696.
KK BOR
prireja košarkarski kamp za otroke letnikov od 1977 do 1984. Kamp bo v prostorih stadiona 1. maj od 17. do 22. ter od 24. do 29. junija. Na razpolago je tudi minibus za prevoz otrok. Za informacije in vpisovanje tel. na št. 361476 (VValter Corbatti).
TPK SIRENA -
ŠPORTNI RIBOLOV organizira teoretični in praktični tečaj športnega ribolova za otroke i° mladince, in sicer od 13. do 18. junija in od 1. do 5. julija. Vpisovanje >D informacije ob četrtkih in petkih o0 sedežu kluba od 17. do 20. ure, Mir0' marski drevored 32 (tel. 422696).
TENIŠKA SEKCIJA GAJA razpisuje skupinske začetniške teniške tečaje za odrasle in otrok®-Začetek tečajev 17. oz 24. junij0^ Vpisovanje do vključno 14. junij^ neposredno na teniških igriščih popoldanskih urah ali od 16. do ure po telefonu 226115.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dh ke tris je ta teden 4-15-5. Dobitnik0 je bilo 668, prejeli pa bodo P. 2.906.800 lir. Nagradni fond je znaš 2.855.522.000 lir.
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
SERflO1'4
OPEL SERVIS Senri Tulilo o C.
S.n.c.
V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno. Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 'n od 14.30 do 18.30.
Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere.
BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211