Nepremičninski davek še razburja Slovenijo Marko Kravos pri milanskih Slovencih Na Goriškem strmoglavila prodaja avtomobilov QQSTISCE tu: Ribje in mesne ^^^^ specialitete Primorski Št. 251 (20.S79) leto LXIX. apcLiaiiLCLC |r—- H* ter jedi ^ ilnU O0 startufi PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 Kdo zavira skupino Arvedi? AuoSa Gašperlin Pogajanja za škedenjsko železarno, ki jo namerava prevzeti skupina Arvedi, so navidezno zašla na mrtvi tir. Dogajanje se seveda podtalno nadaljuje, vendar se je zadeva formalno premaknila v Rim, ki mora odločati glede vprašanja družbe Elettra. Ta se je celo pritožila na deželno upravno sodišče, ker se pristojni uradi še niso oglasili, sodnik pa je odredil, da imajo pravico do odgovora v roku 90 dni. S podjetnikom, kot je Giovanni Arvedi, bi lahko sklenili dogovor in podpisali pogodbo v petih minutah, pravijo dobro obveščeni. Pogodbo bi bili morali podpisati že v prvem tednu oktobra, saj je skupina Arvedi vselej zatrjevala, da je vprašanje Elettre postranskega pomena. Kljub temu pogodbe še ni. Očitno je, da železarna ni zgolj industrijsko vprašanje in da družba Elettra ni edina težava. Za tem se skrivajo mnogi interesi. Dovolj je pomisliti, da bi moralo ministrstvo za ekonomijo in finance glede na načrt Elettre oz. Arvedija odšteti 60 do 80 milijonov evrov, kar je danes nezanemarljiva vsota. Ob tem ne gre pozabiti na ves denar, ki ga skupina Lucchini dolguje bankam in državi. Skratka, gre za zapleteno politično, gospodarsko in pravno zadevo, pri kateri so soudeležena kar štiri ministrstva in ki zahteva dobro premišljene odločitve. Zato tudi ni čudno, če se kdo skuša iz tega ali onega razloga zoperstaviti načrtu skupine Arvedi. Če temu dodamo burno politično dogajanje v Rimu v zadnjih mesecih, je jasno, zakaj se težave stopnjujejo. Pa vendar so v Trstu in v deželi tako rekoč vsi, od deželne oziroma lokalnih uprav in javnih institucij do delodajalskih in sindikalnih organizacij mnenja, da je načrt Arvedija dobesedno edina rešitev za preobrazbo železarne, seveda ob strogem upoštevanju varstva okolja. To pa ne velja samo za delovna mesta zaposlenih v tovarni, temveč za vso tržaško industrijo in de facto za dober del tržaškega gospodarstva. Drugače bo ostalo pod Skednjem le zapuščeno onesnaženo ozemlje, več sto delavcev pa na cesti. Dejstvo, da nista državna in deželna vlada v preteklosti storili nič za rešitev vprašanja ške-denjske železarne oz. okolje-varstvenega problema, zato ne more in ne sme biti razlog, da se s tako politiko nadaljuje v nedogled. dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu PETEK, 25. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , bruselj - Na začetku evropskega Vrha ogorčenje zaradi ravnanja ZDA Prisluškovanje NSA odjeknilo v Bruslju BRUSELJ / WASHINGTON -Včerajšnji začetek Evropskega Vrha je potekal pod vtisom škandala o prisluškovanjih ameriške varnostne službe NSA, ki je po najnovejših podatkih prisluškovala vodilnim predstavnikom vlad 35 držav, med njimi Nemčije, Francije in Italije. Najbolj ogorčena je bila nemška premierka Angela Merkel, potem ko je prišlo na dan, da je bil pod kontrolo tudi njen osebni prenosni telefon. Merkolova je včeraj po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Obamo v Bruslju jezno izjavila, da je vohunjenje med zavezniki nesprejemljivo, potrebno je medsebojno zaupanje. Z evropskega vrha se je oglasil tudi premier Enrico Letta, rekoč, da glede tega vprašanja ni mogoče toleri-rati nikakršnih dvomov, vse je treba raz-ščistiti do dna. Na 2. strani boris pahor »Razumem bolečino ezulov« TRST - Polemike o predstavi Magazzino 18 se niso polegle. Včeraj je o njej tekla beseda na tiskovni konferenci nekaterih istrskih organizacij, ki so ponovile svoje nasprotovanju Pahor-jevemu odlomku o Narodnem domu. Mi pa smo pisatelja prosili za mnenje. Na 4. strani opčine - Ob slovesnem odprtju šolskega leta Pogled na Borštnikovo srečanje Na Glasbeni matici nagradili zaslužne gojence šepet ulice Montecchi / 11 Zabojnik pomoči iz Devina v Sirijo Na 4. strani Trnovca: velik uspeh razstave o 97. polku Na 8. strani S prihodnjim tednom cepljenje proti gripi Na 14. strani trst - Danes ga bodo predali namenu Vladimir Vremec o vrtu muzeja Sartorio TRST - Giovanni Guglielmo Sartorio je bil uspešen in izobražen podjetnik, ki se je zelo zanimal za kulturo, njegova ljubezen pa so bili angleški vrtovi. V Trstu je uredil najprej vrt vile na Reški cesti, nato pa še vrt današnjega muzeja Sartorio v starem mestu. V letih se je ta park precej spremenil, izgubil je svoj nekdanji čar, po zaslugi družine Costantinides pa so mu ga zdaj vrnili. Dela je vodil arh. Vladimir Vre-mec, s katerim smo se pogovorili. Na 5. strani dobrovo - Letina bo nadpovprečna V briški oljarni kar tretjina oljk iz Italije 9771124666007 2 Petek, 25. oktobra 2013 ITALIJA, SVET / bruselj - Afera o vohunjenju ameriške NSA odmevala na evropskem Vrhu Evropska unija enotno za varovanje podatkov Bela hiša ne priznava prisluškovanja nemški premierki Angeli Merkel BRUSELJ - Včerajšnji začetek Evropskega Vrha je potekal pod vtisom škandala o prisluškovanjih ameriške varnostne službe NSA, ki je po najnovejših podatkih prisluškovala vodilnim predstavnikom vlad 35 držav, med njimi Nemčije, Francije in Italije. Najbolj ogorčena je bila nemška premierka Angela Merkel, potem ko je prišlo na dan, da je bil pod kontrolo tudi njen osebni prenosni telefon. Merklova je včeraj po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Obamo v Bruslju jezno izjavila, da je vohunjenje med zavezniki nesprejemljivo, potrebno je medsebojno zaupanje. Z evropskega vrha se je oglasil tudi premier Enrico Letta, rekoč, da glede tega vprašanja ni mogoče tolerirati nikakršnih dvomov, vse je treba razščistiti do dna. Evropska unija se je včeraj odzvala na novice o ameriškem vohunjenju. V Bruslju so se zavzeli za »odločno in enotno« stališče glede varovanja podatkov. Hkrati so poudarili, da so prenosni telefoni evropskih komisarjev varni pred prisluškovanjem. »Varstvo podatkov mora veljati, ne glede na to, ali gre za elektronsko pošto državljanov ali prenosni telefon Angele Merkel. Zdaj je čas za ukrepanje in ne samo deklaracije na vrhu EU,« je v Bruslju izjavila neimenovana tiskovna predstavnica evropske komisarke za pravosodje Viviane Reding. S tem se je navezala na zakon o varovanju podatkov, ki je zaradi različnih stališč med 28 državami članicami EU blokiran več mesecev. Sprejem zakonodaje »bi bil izraz neodvisne Evrope, saj bi to Evropi dalo kre-dibilnost do ZDA, ji dalo odločen in enoten glas v tej zadevi. Samo če smo enotni, smo kredibilni«, so poudarili v Bruslju. Neimenovani francoski vir pa je danes napovedal, da naj bi se Merklova, ki so jo razjezile novice, da naj bi Američani prisluškovali njenemu prenosnemu telefonu, o tem ob robu vrha pogovarjala s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je včeraj zavrnil odgovor na vprašanje, ali so ZDA res vohunile za nemško kanclerko Angelo Merkel. »Ne bomo šli v podrobnosti glede obtožb, ki so bile objavljene,« je dejal Carney na novinarski kon- LlHHÜDfíYf f.VIWBïA ÍADA roK^jyo ; XURÙFÎKA Merklova je včeraj po telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Obamo v Bruslju jezno izjavila, da je vohunjenje med zavezniki nesprejemljivo. ansa ferenci. Predsednik ZDA Barack Obama je v sredo zvečer Merklovi po telefonu zagotovil, da ji ZDA ne prisluškujejo in ji tudi ne bodo. Ni pa povedal, ali so ji prisluškovali v preteklosti, kot to pričajo objavljeni dokumenti, do katerih je prišel nekdanji pogodbenik Agencije za Nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki se je pred pregonom ameriške vlade zatekel v Rusijo. Za objavo dokumentov skrbi ameriški odvetnik in novinar Glenn Greenwald, ki se pred rojaki skriva v Braziliji. Green-wald dobro pozna način delovanja medijev in skrbi, da zgodba ne utihne, saj ni objavil vseh dokumentov naenkrat, ampak jih objavlja po kosih in redno spravlja v zadrego Obamo, ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja in druge državne uradnike, ki se morajo opravičevati za prisluškovanje zaveznikom. Argument ZDA, da vse države prisluškujejo druga drugi, v Evropi ni pomiril kritikov, kakor jih ni drugje po svetu. Brazilska predsednica Dilma Rousseff je zaradi prisluškovanja odpovedala državniški obisk v Beli hiši, ogorčeni so v Franciji, Nemčiji, Italiji, Mehiki in drugih zavezniških državah. Greenwald pa napoveduje nova razkritja. (STA) EUHÛKK VAUOTy TÀl^'ï A mM ., # * + a- lmj cn™c;ucjFL:3:]P!:.) J^H * * □iftrwerPKA lUnrr ^_ *"' :EDP5KISVET EMÍÉÍEKÍRjhEEN 2-j 2 j. 10.2013 ; IT I \ ¥ 11 V ê y r *f- w * p- V V Tj ■iS 4 j ■ w 1 rim - Stopnjevanje napetosti LS Brunetta napovedal »gverilo« v parlamentu RIM - Dan po novi, čeprav povsem pričakovani obtožnici, ki je doletela Berlusconija, se je v parlamentu zopet dvignila napetost. Zato je poskrbel vodja poslancev Ljudstva svobode Renato Brunetta, ki se je zagnal proti dekretu o javni administraciji in imenovanju Rosy Bindi na čelo pro-timafijske komisije. Kar zadeva dekret o javni administraciji je Brunetta v nasprotju s stališčem Cgil dejal, da je v nasprotju z zakonom stabilnosti. Stranke večine pa so poudarile, da je dekret velikega pomena, saj zadeva kar deset tisoč ljudi. Za Brunetto pa to ni problem. Predstavnik Ljudstva svobode pa je nadaljeval z grožnjami, da bo njegova stranka začela z »gverilo« v parlamentu, če predstavnica Demokratske stranke Rosy Bindi ne bo odstopila s položaja predsednice protimafinake komisije, na katerega je bila pravkar izvoljena. Na vprašanje novinarja je Brunetta napovedal ovire tudi na drugih področjih. Za danes je sklican vrh Ljudstva svobode v palači Grazioli in napoveduje se nova konfrontacija med frakcijama jastrebov in golobic, oziroma ministrov, ki podpirajo Lettovo vlado. Berlusconi je v vse večjih težavah in hoče pospešiti prelevitev Ljudstva svobode v stranko Forza Italia. Kaže, da mu ministri ne nameravajo slediti za vsako ceno, prav tako ne številna skupina parlamentarcev. praga - Danes in jutri Na predčasnih parlamentarnih volitvah se obeta zmaga levičarskih strank PRAGA - Češki volivci, razočarani nad težkim gospodarskim položajem v državi in korupcijskimi škandali, ki so poleti z oblasti odnesli desne stranke, bodo na predčasnih parlamentarnih volitvah danes in jutri po napovedih mandat podelili levim stran-kam.Podobno so Čehi ravnali že januarja, ko so za predsednika izvolili levičarja in nekdanjega komunista Miloša Zemana, ki je po desetih letih na položaju nasledil desničarskega evroskeptika Vaclava Klausa. Po napovedih javnomnenjskih raziskav se zmaga na dvodnevnih volitvah obeta socialdemokratom (ČSSD), ki pa bodo za oblikovanje vlade skoraj gotovo potrebovali podporo komunistov. Ti bodo tako prvič po žametni revoluciji pred več kot 20 leti znova okusili oblast. »Kljub nedavnemu padcu podpore socialdemokratom najverjetnejši scenarij ostaja vlada ČSSD ob podpori komunistov,« je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil politični analitik Jiri Pehe. Zadnje ankete kažejo, da bosta stranki skupaj osvojili več kot 100 sedežev v 200-članskem parlamentu, še pred časom pa so jima napovedovale celo 120 sedežev. Na močno razdrobljenem češkem političnem prizorišču so večstrankarske vladne koalicije s tesno večino nekaj običajnega. Ob ključnih glasovanjih pa za podporo običajno snubijo manjše stranke ali neodvisne poslance. Padec podpore ČSSD in komunistom politični analitik pripisuje vse večji priljubljenosti novega gibanja Ano (Da) tajkuna Andreja Babi-ša, ki ga češki mediji označujejo za populista. Toda vzhajajoča zvezda češke politične scene verjetno še ne bo zasijala v vladi. »Katerakoli leva ali desna koalicija z gibanjem Ano bi bila zelo nestabilna,« je ocenil Pehe. Ankete sicer sredinsko usmerjeni stranki napovedujejo več kot deset odstotkov glasov. Novi premier bo, kot vse kaže, postal 41-letni vodja ČSSD Bohuslav Sobotka, ki mu očitajo pomanjkanje karizme. Njegova stranka za zdaj zavrača koalicijo s komunisti, ki ne skrivajo nostalgije za starimi časi, Sobotka pa upa, da bo sestavil manjšinsko vlado z njihovo tiho podporo. »Iščemo partnerje in pogosto ni nikogar, razen komunistov, s komer bi lahko racionalno sodelovali, ne da bi se odpovedali svoji politiki,« je izjavi Sobotka. Obe stranki se zavzemata za radodarno socialno politiko, kar pozdravljajo številni državljani, naveličani varčevalnih ukrepov, ki so jim jih zadnjih sedem let vsiljevale vlade. Imajo pa socialdemokrati in komunisti različne poglede na zunanjo politiko. Nasledniki nekdanje češkoslovaške komunistične parti- je se namreč zavzemajo za izstop iz Nata in tudi za razpustitev zavezništva, pojasnjuje poslanka Marta Se-melova. 53-letnica je navdušena nad nekdanjim sovjetskim diktatorjem Stalinom, ki je bil po njenem mnenju »pomembna osebnost«. »Ljudje so pred letom 1989 živeli bolje, imeli so delo in zagotovljene plače. Sedanji režim pa je nepravičen,« je prepričana. Češko gospodarstvo, ki je močno odvisno od avtomobilske industrije in izvoza v zahodno Evropo, se je lani skrčilo za 0,9 odstotka. Centralna banka za letos napoveduje 1,5-odstotni padec BDP, rast pa naj bi se vrnila prihodnje leto. Razočaranje volivcev nad slabimi gospodarskimi razmerami in korupcijskimi škandali, ki so poleti odnesli vlado Petra Nečasa, se odraža tudi v podpori njegovi Državljanski demokratski stranki (ODS) in njeni nekdanji koalicijski partnerki TOP 09. Zadnje ankete stranki TOP 09 napovedujejo okoli devet odstotkov podpore, medtem ko se ODS lahko nadeja zgolj 6,5-odstotne podpore. Možnost, da bodo komunisti kmalu spet igrali pomembno vlogo v češki politiki, vzbuja nelagodje v delu češke družbe. Komunistična stranka »ni nikoli izrecno obsodila zločinske ideologije preteklosti«, je izjavil kardinal Miroslav Vlk. »V stranki so še vedno žive stalinistične ideje,« je dodal. (STA) Detektor za odkritje raka na dojkah TOKIO - Japonski znanstveniki so iznašli detektor raka na dojkah za domačo uporabo, ki bi utegnil v prihodnosti povzročiti revolucijo v odkrivanju te zelo pogoste vrste raka.Napravo, ki je v obliki kroglice za v roko, so izdelali v laboratoriju univerze Nihon, za razvoj pa so potrebovali osem let. Kroglica je opremljena s sprejemnikom z LED diodo in fototranzistorjem, ki se ga položi na dojko. Naprava v dojki zazna morebitno akumulacijo krvi, ki je lahko povezana z rakastim tumorjem. Namen naprave je, da zazna težavo, zaradi katere se pacientka nato odloči za druge preiskave, kot je mamografija. Ob uporabi naprave tako redna mamogra-fija, ki zdaj velja za standardno metodo za zgodnje odkrivanje raka, ne bi bila potrebna. Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da bodo potrebne še dodatne raziskave, preden bodo izdelek lahko začeli proizvajati za množično uporabo. Ocenjujejo, da njegova cena ne bi smela preseči 150 evrov. Panasonic bo odpustil 7000 zaposlenih TOKIO - Japonski proizvajalec elektronike Panasonic je napovedal, da bo do marca leta 2015 prepolovil število zaposlenih v enoti za izdelavo čipov, kjer dela 14.000 zaposlenih, je včeraj sporočila družba. Zmanjšanje števila zaposlenih, ki ga bodo izvedli z odpuščanjem, zgodnjimi upokojitvami in premeščanjem na druga delovna mesta, bo podjetje stalo 50 milijard jenov (372,2 milijonov evrov), poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podjetje, ki je v postopku obsežnega prestrukturiranja, je imelo v zadnjih dveh letih skupno več kot 10 milijard evrov izgube. Svoje tovarne čipov ima na Japonskem ter tudi na Kitajskem, v Indoneziji, Maleziji in Singapurju. Število zaposlenih naj bi zmanjšali predvsem v tovarnah izven Japonske. Prihodki v diviziji, ki izdeluje čipe, so se v lanskem fiskalnem letu, ki se je zaključilo marca, zmanjšali na 184 milijard jenov (1,37 milijarde evrov). Za primerjavo: leta 2007 so znašali več kot 400 milijard jenov. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.426,56 € +351,82 SOD NAFTE (159 litrov) 107,01 $ -0,73 ■ EVRO 1,3805$ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 24. 10. 23. 10. ameriški dolar 1,3805 1,3752 japonski jen 134,32 133,95 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,773 25,817 danska krona 7,4596 7,4596 britanski funt 0,85370 0,85160 madžarski forint 292,79 292,24 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7029 0,7027 poljski zlot 4,1861 4,1 783 romunski lev 4,4485 4,4319 švedska krona 8,7626 8,7756 švicarski frank 1,2303 1,2307 norveška kron 8,1210 8,1360 hrvaška kuna 7,6245 7,6141 ruski rubel 43,7548 43,7066 turška lira 2,7316 2,7160 avstralski dolar 1,4354 1,4189 braziljski real 3,0346 2,9998 kanadski dolar 1,4358 1,4189 kitajski juan 8,3998 8,3693 indijska rupija 84,8130 84,7840 južnoafriški rand 13,4828 13,4643 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 25. oktobra 2013 3 slovenija - DeSUS predlaga postopno uvedbo davka Davek na nepremičnine še vedno ogroža koalicijo Bratuškova kljub temu prepričana, da bo DeSUS ravnal državotvorno - Danes začetek postopka v DZ LJUBLJANA - Koalicija bo v ponedeljek poskušala doseči dogovor glede zakona o davku na nepremičnine, ki ne bo dopuščal proračunske luknje. DeSUS je namreč predlagal dopolnilo za postopno uvedbo davka, a morajo najti tudi rešitev, kako bi v tem primeru zakrpali finančno luknjo. Izvršni odbor DeSUS je v sredo zvečer ob razpravi glede podpore zakonu o davku na nepremičnine sklenil oblikovati dopolnilo k zakonu za postopno uvedbo davka. Predlagajo, da bi se v letu 2014 davek odmeril v višini 60 odstotkov polne vrednosti izračuna, v letu 2015 v višini 80 odstotkov, v letu 2016 pa v polni vrednosti. Besedila dopolnila še niso spisali in ga zato koalicijske partnerice tudi še niso dobile. So pa Socialni demokrati (SD) in Državljanska lista (DL) stranko DeSUS pozvali, naj predlaga, kako bi zapolnila finančni deficit, ki bi nastal v primeru postopne uvedbe davka. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je po včerajšnjem usklajevanju vodij koalicijskih poslanskih skupin pojasnil, da bodo to storili, končna različica dopolnila pa da bo znana v prihodnjih dneh. Finančno ministrstvo izračunov še ni naredilo, a naj bi bilo po nekaterih ocenah, ki se pojavljajo v javnosti, dopolnilo DeSUS težko od 40 do 70 milijonov evrov. Če je bilo še v minulih dneh slišati, da lahko koalicija sprejme zakon o davku na nepremičnine tudi brez DeSUS, pa so zdaj stališča drugačna. V DL in SD so jasno povedali, da lahko koalicija zakon sprejme le enotno. Če ga ne bo podprl DeSUS, ga tudi DL in SD ne bosta. Vodja poslancev Pozitivne Slovenije (PS) Jani Moderndorfer, ki je sicer v minulih dneh v dopisu nekaterim poslanskim kolegom omenjal možnost, da lahko zakon sprejmejo tudi brez DeSUS, je včeraj dejal, da bo koalicija takšna, kot je, delala do konca, »kar ima za narediti«. »Če odpade samo en člen, koalicije ni več,« je dejal Moderndorfer. Sicer pa računa na sprejem zakona tudi z glasovi DeSUS. Prvak SD Igor Lukšič opozarja, da mora biti višina prilivov v proračun enaka sedanji, a predlog DeSUS le povečuje deficit. Poudaril je še, da je bil obstoječi predlog zakona o davku na nepremičnine že usklajen in da je osnova za izračun že zmanjšana na 85 odstotkov. Davek na nepremičnine še naprej dviguje politično temperaturo v Sloveniji Tudi prvak DL Gregor Virant je včeraj poudaril, da ni smiselno razmišljati, kako sprejeti nepremičninski davek brez DeSUS. Pri tem je opozoril, da ima predlog DeSUS dve luknji in bo popoln šele, »ko ga bodo dopolnili z ukrepi na odhodkovni strani«. Ocenjuje namreč, da predlog DeSUS na prihodkovni strani odpira za 30 milijonov evrov veliko luknjo. Poleg tega je Virant poudaril, da bi moralo postopno uvajanje davka veljati tudi za gospodarstvo. Iz Bruslja pa se je oglasila premier-ka Alenka Bratušek, ki še vedno verjame, da bo tudi stranka DeSUS ravnala državotvorno ter da bodo sprejeli davek na nepremičnine in proračun. Predloga stranke glede davka še ni podrobno preučila, bi pa znižanje stopnje v naslednjem letu na 60 odstotkov po njenih besedah pomenilo »praktično popoln izpad proračunskih prihodkov s tega naslova«. V odgovoru na vprašanje, kaj meni o kompromisnem predlogu DeSUS, je najprej poudarila, da to ni tema na tokratnem vrhu EU in da bo treba še izračunati, kaj to pomeni. Davek na nepremičnine je sicer razburil javnost, prihajala so tudi opozorila o domnevnih neustavnostih v predlogu. Tudi pogajanja z različnimi skupinami prebivalstva očitno še niso končana. Predstavniki Obrtne zbornice Slovenije se bodo s premierko Alenko Bratušek na to temo sestali prihodnji teden, v torek ali sredo. Malo gospodarstvo si želi, da bi imeli enako stopnjo kot kmetje, 0,30-odstotno, in ne 0,75-odstotno, kot je predvidena zdaj. Če do dogovora ne bo prišlo, je skupščina zbornice upravnemu odboru že dala zavezo, da stečejo aktivnosti za izvedbo državljanske nepokorščine. V državnem zboru so se pojavile tudi polemike o samem postopku sprejemanja zakona. Kolegij predsednika DZ je v sredo popoldne odločil, da bodo zakon obravnavali po nujnem postopku. Opozicijske stranke so bile proti taki odločitvi. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) pa je v skladu s poslovnikom DZ včeraj vložila zahtevo, da DZ ponovno odloča o sklepu kolegija predsednika DZ. Seja, na kateri bodo poslanci odločali o postopku sprejemanja zakona o davku na nepremičnine se bo začela danes zjutraj in potekala le 20 minut, do začetka redne seje DZ. Izredna seja se bo nadaljevala v torek, 15 minut po končani redni seji. (STA) lipica - Preiskava Več prijav zaradi suma kaznivih dejanj LIPICA - Natančna interna preiskava strežnega osebja v družbi Lipica Turizem je pripeljala do prijav nekaterih delavcev zaradi suma storitve kaznivih dejanj. Na podlagi pritožb gostov, prijavah na policijo v letu 2012 ter interni preiskavi, je vodstvo družbe zoper nekatere zaposlene uvedlo postopek pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi. O teku postopkov so bili obveščeni minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, predsednica in člani sveta Kobilarne Lipica, ki deluje v funkciji nadzornega organa Lipice Turizem, in Policijska postaja Sežana. Prejšnje vodstvo Kobilarne Lipica je v letu 2012 v interni preiskavi ugotovilo, da je bilo v strežnem delu Lipice Turizem bri-sanih več kot 110.000 gostinskih artiklov, ugotovljene so bile nepravilnosti v delu strežnega osebja in zelo visoki inventurni manki. maribor - Strelski obračun Trije mrtvi Nekdanji delavec ustrelil direktorja podjetja, njegovega sina in sebe MARIBOR - V strelskem obračunu, do katerega je nekaj pred 12. uro prišlo v stanovanjski hiši na Aljaževi ulici v Mariboru, so umrli trije ljudje. Kot je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl, so bile vse tri smrtne žrtve ustreljene. Po objavi vesti o streljanju so se začeli vrstiti klici na številko 113, zato so v policiji poudarili, da nevarnosti za okolico ni. O dogodku naj bi pravočasno obvestili tudi bližnji vrtec. »Tudi v vrtcu je bilo poskrbljeno za otroke,« je povedal Šadl. Neuradno se je izvedelo, da je prišlo do obračuna med direktorjem zasebnega gradbenega podjetja in zaposlenim. Delavec naj bi ustrelil direktorja in njegovega sina, nato pa si sodil sam. Včerajšnji dogodek ni povezan s sredinim strelskim obračunom v Mariboru. Vpletenih je bilo več ljudi, ki so bili včeraj še na zdravljenju v bolnišnici. Nihče ni v smrtni nevarnosti, eno osebo pa so pridržali. Ker zadnja primera nasilja v Mariboru nista povezana med seboj, je po besedah Dragana Petrovca z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani težko povleči kakšen splošen zaključek iz njih. »Nobenega skupnega imenovalca ni, razen enega skrajnega obupa v eni situaciji,« je povedal. Take redke in hude stvari se pogosto dogajajo dvakrat skupaj. »Temu pravijo du-pliciteta naključja. Tisto, kar se zgodi enkrat na deset let, se zgodi v dveh mesecih še enkrat, potem pa dolgo časa nič,« je pojasnil strokovnjak. Kljub drugačnemu vtisu je takšnih primerov v Sloveniji malo. »Sem pa tja se zgostijo taki primeri, a Slovenija ima izredno nizko število umorov, eno najnižjih na svetu,« je pojasnil. tv - Po težavah po zamenjavi multiplexa Slovenski komercialni programi na Primorskem spet vidni Sporočilo RTV Slovenija pa ne omenja, kako je s sprejemom v Italiji spletno stran LJUBLJANA - 14. oktobra 2013 so slovenski televizijski komercialni programi (Kanala A, POP TV, Planet TV, Golica) prešli z multipleksa A na multipleks C prizemnega televizijskega omrežja. Frekvenca (kanal 22) multipleksa C na Primorskem je močno motena s strani italijanskih televizijskih postaj, zato velik del gledalcev na Obali, Krasu, v Vipavski dolini in na Goriškem ni mogel več sprejemati komercialnih TV-programov. RTV Slovenija je včeraj sporočila, da so začeli včeraj (dela bodo potekala tudi danes) del omrežja, ki pokriva navedena območja, premeščati na nov nemoten kanal 33. Na tem kanalu bodo oddajali oddajniki Beli Križ, Tinjan, Trstelj, Skalnica, Anhovo in Slavnik. Gledalci morajo za nemoten sprejem ponovno nastaviti svoje digitalne sprejemnike. Za več informacij in tehnično pomoč lahko pokličejo na telefonsko številko 00386 (0)1 475 27 81 ali pogledajo na www.rtvslo.si/dvb-t/. Ali to pomeni, da bodo ti programi vidni tudi v Italiji, kot so bili prej, v sporočilu RTV Slovenije ni navedeno. Danes v Trstu obisk predstavnikov slovenskih manjšin TRST - Danes se bodo na povabilo Slovenske kulturno-gospodarske zveze na obisku v Trstu mudili predstavniki krovnih organizacij slovenskih narodnih skupnosti iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Ob 9.30 se bodo najprej mudili na sedežu SKGZ, ob 11. uri se bodo v palači deželne vlade Furlanije Julijske krajine srečali s predsednico Deboro Ser-racchiani, ob 12. uri pa se bodo v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 srečali z dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Popoldne bo ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 javna okrogla miza na temo Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti, na kateri bodo sodelovali podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip, predsednik in podpredsednica Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik in Zalka Kuchling, predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm, predsednica Društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko Susanne Weitlaner, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka. Okrogle mize, ki jo bo vodil Jure Kufersin, se bodo udeležili še državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predsednik komisije Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec ter deželni odbornik za kulturo in manjšinska vprašanja Gianni Torrenti. Potrjeni deželni popusti za nakup goriv TRST - Četrta komisija deželnega sveta FJK je potrdila odlok deželnega odbora, s katerim do 31. decembra letos podaljšuje popuste za nakup naftnih derivatov. Tako bo v tako imenovanem pasu A (ob meji s Slovenijo) bencin cenejši za 21 centov pri litru, dizel pa 14 centov. V pasu B popusta zanšata 14 za bencin in 9 centov za dizel. Začetek Blues festivala Postojnska jama POSTOJNA - S koncertom kitarista Tima Mitchella se je sinoči v Postojni začela deseta sezona mednarodnega Blues festivala Postojnska jama. Na četrtkovih blues večerih se bo na odru Jamskega dvorca zvrstilo pet vrhunskih izvajalcev svetovne blues scene. Ljubiteljem bluesa se bo 21. novembra predstavil kitarist Eric Gales, ki je od leta 2001 izdal že deset albu-mov.6. marca 2014 bo nastopil Mike Wheeler iz Chicaga, 3. aprila pa pričakujejo legendarnega glasbenika z umetniškim imenom Guitar Shor-tyja in Eddieja Chief Clearwaterja. Skgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA vabi na okroglo mizo na temo SLOVENCI V AVSTRIJI, ITALIJI, NA MADŽARSKEM IN HRVAŠKEM: VIZIJA PRISOTNOSTI danes, 25. oktobra 2013, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II) 4 Petek, 25. oktobra 2013 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu polemika - Tiskovna konferenca nekaterih istrskih združenj o predstavi Magazzino 18 »Naš protest je bil uspešen, v predstavi ni Borisa Pahorja« Za nekatere ostaja nespoštljiva do ezulov - SSO solidaren z Borisom Pahorjem Včerajšnja tiskovna konferenca, ki so jo v kavarni gledališča Rossetti sklicali predstavniki nekaterih istrskih združenj, je bila nekoliko neobičajna. Na njej so spregovorili o gledališki predstavi Magazzino 18 (Skladišče 18), kar je že neobičajno, saj o gledališču običajno govorijo umetniški vodje in režiserji, ne pa politiki. Druga neobičajna plat: prisostvovali smo »procesu namer«. Na zatožno klop je bila namreč postavljena namera, da se v predstavo vključi tudi odlomek Borisa Pahorja. Teksta v predstavi, ki so jo sodelujoči v glavnem pozitivno ocenili, ni bilo, včeraj pa smo nekajkrat slišali, kako hudo bi bilo, če bi ga bil Simone Cristicchi vključil ... Zgodba je znana. Ko se je prejšnji teden izvedelo, da bi Simone Cristicchi lahko vključil v predstavo o ezulih tudi odlomek, ki pripoveduje o požigu Narodnega doma, in pismo o fašističnem taborišču Rab, so nekateri politiki (Paris Lippi, Ste-lio Spadaro) in predstavniki ezulskih združenj zagnali vik in krik. Utemeljili so ga s trditvami, da Narodni dom ne spada v predstavo o Istranih in da je Pahor nacionalist, ki ni nikoli spregovoril o ezulih. Predsednik Unione degli istriani Massimiliano Lacota je prepričan, da je ravno njihov protest prinesel želeni učinek - izpust Pahorjevega odlomka in »sprejemljivejšo predstavo, ki je bolj kot politično, zgodovinsko korektna«. Po njegovem mnenju je Pahorjev opis fašistov, ki naj bi pred gorečim Narodnim domom plesali kot Indijanci okrog svoje žrtve, neprimeren in moteč. Pahorja vsekakor ne napadam, je še dejal, nasprotno, rad ponavljam, da bi bilo lepo, če bi tudi mi imeli svojega Borisa Pahorja, ki bi v romanih obdelal našo zgodovino. Renzo de' Vidovich je postavil v dvom podatke o požigu hotela Balkan, ki nam jih je posredovala zgodovina: Francesco Giunta naj bi mu pred leti pri- znal, da požara žal niso podtaknili njegovi »cammerati« ... Paolo Sardos Albertini (Lega nazio-nale) je bil nad predstavo navdušen: priznal je, da ga je dogajanje ganilo in da ni pričakoval, da bo v Rossettiju kdaj gledal predstavo o eksodusu s takim čustvenim nabojem. Od državne televizije RAI pričakuje, da jo bo predvajala in tako vsem Italijanom približala to tematiko. Paris Lippi ostaja prepričan, da Magazzino 18 »ni spoštljiv do naše zgodovine, s katero vsekakor nimata požig hotela Balkan in Rab nobene veze«, medtem ko Piero Del Bello meni, da je Cristicchiju uspelo lepo sintetizirati istrsko zgodovino in na oder postaviti učinkovito predstavo. Prisotne je tudi posvaril, da bi »za to mizo danes lahko sedeli drugi ljudje, ki bi kritizirali popolnoma drugačne stvari« ... Borisu Pahorju je medtem izrekel solidarnost Svet slovenskih organizacij, ki je v tiskovnem sporočilu med drugim zapisal, da ima istrski eksodus »tako globoke dimenzije, da ne bi smel z njim nihče kovati svojega političnega kapitala«, Pahor- ja pa označil za človeka, ki mu je zaradi vsega doživetega »nacionalistično sovraštvo daleč tuje in nerazumljivo«. Kaj pa o polemikah meni Pahor? »Moti me, da me imajo za nacionalista, oni bi radi, da izjavim, da sem Italijan, a jaz sem vedno bil italijanski državljan, ki se zavzema za pravice Slovencev. Prav tako ni res, da nisem pisal ali govoril o ezulih: začel sem leta 1961 v reviji Trieste, v zadnjih letih pa v dnevniku Il Piccolo. Tudi v noveli Postanek na Ponte Vecchio se pojavlja ta tematika. Kot pisatelj, humanist in Slovenec dobro razumem njihovo bolečino, tudi mi smo za časa fašizma imeli svoje ezu-le. Res je, da so jim imeli za fašiste, da se v svojih krajih niso več počutili doma.« Pahor ni videl predstave, vesel pa je bil novice, da je Cristicchi vanjo vključil tudi fašistično preganjanje Slovencev. »Lahko ga ne bi. Tako pa bodo zanj zvedele tudi mlajše generacije.« (pd) politika - Izvoljen je bil na kongresu krožka Matej Iskra tajnik Demokratske stranke na Vzhodnem Krasu V Domu Brdina na Opčinah se je ob prisotnosti pokrajinskega tajnika Štefana Čoka odvijal kongres krožka Demokratske stranke za Vzhodni Kras. Čok je poudaril centralno vlogo krožkov in napovedal, da bo v naslednjem mandatu ta vloga postala še važnejša. Čok je edini kandidat za tajniško mesto. Posegla sta tudi Francesco Foti, predstavnik pokrajinske kongresne liste »Ripartiamo da qui« (na državni ravni jo vodi Giuseppe Civati), ki je ra- zložil, da je lista nastala v podporo pokrajinskemu tajniku in ne proti njemu, ter Caterina Conti, ki je predstavila dokument, ki so ga za pokrajinski kongres pripravili Mladi demokrati. Želijo si, da stranka nadaljuje s procesom prenove in da se brez strahu odpre družbi. Za tajnika krožka je bil izvoljen osemindvajsetletni Matej Iscra z Op-čin, ki je tudi rajonski svetnik. Razložil je, da krožek predstavlja zanj predvsem skupnost in da bo v svojem man- datu deloval s to vizijo. Mnenja je, da mora krožek ponovno izpostaviti stike z organizacijami, ki delujejo na teritoriju. V čim krajšem času bodo tudi organizirali srečanja med krožkom in izvoljenimi predstavniki DS. V odbor krožka so bili skupaj z Iscro izvoljeni Valentina Baldas, Alan Oberdan, Paolo Marrone in Mauro Kralj. V nedeljo ob 11. uri bo v Ljudskem domu v Križu-restavracija Bita kongres krožka DS za zahodni Kras. Na pokrajini o turističnem centru v Sesljanu Pokrajinski svet je na sinočnji seji odobril pravilnik za dodeljevanje dvorane centra za ozemeljsko promocijo v Sesljanu. Dokument, ki ga je predstavil podpredsednik pokrajinskega odbora Igor Dolenc, je sprožil daljšo razpravo o pomenu in uporabi tiste strukture. Nahaja se nad Sesljanskim zalivom, nekaj kilometrov po vhodu v tržaško pokrajino iz severnoi-talijanske smeri. Zaradi ugodne lege bi lahko bil center nekakšna turistična vizitka za promocijo celotne pokrajine. V resnici je bila struktura dalj časa zaprta, zadnje leto jo je upravljalo podjetje Promotrieste. Dolenc je pojasnil, da je pravilnik sad dogovarjanja med tremi subjekti, ki imajo opraviti s centrom: deželnim podjetjem Turismo FVG, tržaško pokrajino in devinsko-nabrežin-sko občino, na ozemlju katere se nahaja. Pokrajinski podpredsednik je poudaril, da je bil pravilnik potreben, opozoril pa je, da center ne more služiti za pridobi-tniške dejavnosti. Svetnik ljudstva svobode Massimo Romita je k besedilu predložil 27 amandmajev, ki so bili vsi, razen dveh, zavrnjeni. V razpravi je svetnica Zveze levice Elena Legiša poudarila, da je sesljanski center »bistven za promocijo ozemeljskih značilnosti,« lahko pa bo celostno zaživel le po skupnem dogovoru dežele, pokrajine in občine. Nagrajen projekt tržaških mestnih redarjev Projekt tržaških mestnih redarjev zoper nasilje nad ženskami je prejel prvo nagrado na natečaju za najboljše projekte, ki ga v vse-državnem okviru prireja Združenje italijanskih občin Anci. Priznanje bodo podelili danes v Firencah, kjer poteka tridnevna vsedržavna letna skupščina Združenja italijanskih občin. Humanitarna pošiljka neprofitne nevladne organizacije Auxilia Iz Devina zabojnik pomoči za sirske otroke Kontejner s trajektom iz Trsta do turškega Mersina in nato s tovornjakom do taborišč pribežnikov na meji s Turčijo - Pomoč družin iz vse Italije Iz Devina je odpotoval proti Turčiji kontejner prepoln več sto zabojev z vsakovrstno pomočjo za sirske otroke, žrtve večletne državljanske vojne. Pomoč - mleko v prahu, zdravila, sanitarni material, posteljnina, oblačila, obutev, igrače, igrala, malo pohištvo in še marsikaj - je sad večmesečnega dela neprofitne nevladne organizacije Auxilia po vsej Italiji. Darila italijanskih družin je Auxilia zbrala v Devinu, v skladišču nasproti nekdanje policijske šole, kjer so njeni prostovoljci ves nabrani material analizirali, katalogizirali in uredili ter zapakirali v označenih kartonastih zabojih. Včeraj so se odpravili na pot. Pred skladišče je pripeljal tovornjak z velikim zabojnikom, ki ga je začela skupina mladih tržaških prostovoljcev in dijakov bližnjega Zavoda združenega sveta Jadranskega morja polniti. Mladi so pripravili nekakšno človeško verigo, ki je kot na tekočem traku prenašala večje in manjše zaboje iz notranjosti skladišča v zabojnik. Vse delo je potekalo pod budnim očesom vsedržavnega predsednika organizacije Auxilia Massimiliana Fannija Canalle-sa. Po poklicu je zdravnik iz Čedada, že od nastanka organizacije Auxilia leta 2003 pa sledi njenemu delovanju. Združenje deluje tako v Italiji kot v tujini, predvsem na vojnih območjih. Tako je že posredovala pomoč prizadetim v Iraku, v Afganistanu, v Šri Lanki. Tam je namestila šotorišča, dala zgraditi šole in sirotišnice, nudila pomoč otrokom-vojakom. Pri svojem posredovanju pomoči na vojnih območjih se organizacija poslužuje tovornjakov, ki se - po prevozu blaga iz Bližnjega vzhoda v Evropo -vračajo v Turčijo in bližnje države. Namesto da bi se vračali prazni, pripeljejo tovornjaki potrebnim prepotrebno pomoč. Ob zdravniku iz Čedada je delovala Marta Vuch, Tržačanka, vsedržavna Desno natovarjanje zabojev na tovornjak; levo Massimiliano Fanni Canalles in Marta Vuch mk odgovorna za humanitarne misije. Pomoč iz Italije, zbrana v Devinu, je tovornjak s kontejnerjem prepeljal v tržaško pristanišče, kjer se je vkrcal na trajekt. Po nekaj dneh plovbe se bo izkrcal v turškem pristanišču Mersin, od koder bo tovornjak odpotoval proti turško-sir-ski meji. Njegov cilj je skladišče organizacije na sirskih tleh, kjer bodo tamkajšnji prostovoljci porazdelili pomoč družinam od vrat do vrat, dobršen del materiala pa bo namenjen taboriščema Al Faruk in Atma, v katerih so zbrani sirski priseljenci z območja, na katerem divja državljanska vojna. Čez nekaj dni jih bo osrečil prihod tovornjaka, ki je včeraj krenil iz Devina na Bližnji vzhod. M.K. / TRST Petek, 25. oktobra 2013 5 muzej sartorio - Danes bodo vrt predali namenu, gre za pobudo družine Costantinides Sartoriovemu vrtu vrnili zgodovinski sijaj S kombinacijo starega in novega ga je uredil Vladimir Vremec, včerajšnji častni gost je bil belgijski knez Danes opoldne bodo na Trgu papeža Janeza XXIII. predali namenu prenovljen vrt mestnega muzeja Sartorio, eno najlepših zelenih površin v središču Trsta. Največ zaslug ima družina Costantinides, ki je financirala ureditev vrta in mu tako povrnila nekdanji sijaj. Svoj doprinos je dala tudi Občina Trst, ki je krila nekatere stroške. Že včeraj pa je bila v tamkajšnji dvorani, imenovani po Giorgiu Costantinidesu (pokojnem možu in očetu Fulvie ter Fulvia Costantini-desa - pobudnikov in pokroviteljev preureditve), okrogla miza o liku Giovanni-ja Guglielma Sartoria (1789-1871) in njegovem vrtu. Častni gost je bil belgijski knez Wauthier de Ligne, član ene najstarejših in uglednejših belgijskih plemiških družin. Njegov prednik Charles Joseph de Ligne (1735-1814) je obiskal Trst pred približno 200 leti, včeraj pa je bil tu potomec, ki je bi govoril o Charlesu Jo-sephu in njegovih čudovitih vrtovih Be-loeil, ki jih v turističnih vodnikih opisujejo kot »belgijski Versailles«. Včeraj so sodelovali tudi direktorica mestnih muzejev Maria Masau Dan, kustosinja muzeja Sartorio Lorenza Resciniti, knjižničarka Claudia Morgan, predsednik zadruge San Pantaleone Giancarlo Carena in krajinski arhitekt Vladimir Vremec, ki je vodil preureditev vrta. Prav z arhitektom z Opčin, ki je med drugim že uredil park nekdanje psihiatrične bolnice pri Svetem Ivanu (predvsem tamkajšnjo zbirko vrtnic), smo se pred srečanjem pogovorili o vrtu muzeja Sartorio in o samem tržaškem podjetniku, ki ga je ustvaril. Vremec namreč ni le strokovnjak za zgodovinske vrtove, je tudi odličen poznavalec tržaške zgodovine. »Družina Costantinides je veliko vložila v mestni muzej Sartorio, prenova vrta pa je dodaten dokaz privrženosti temu mestu in njegovi zgodovini. Fulvie Costantinides ni potrebno posebej predstavljati, ona je v Trstu premikala gore,« je povedal Vremec. Tržaška dobrodelnica se je z direktorico muzeja Mario Masau Dan obrnila na Vremca in zadrugo San Pantaleone, ki sta izvedla delo. »To je bil drugi angleški vrt v Trstu, prvega je Sartorio uredil v vili Sartorio na Reški cesti. On je bil zelo izobražen in ustvarjalen podjetnik, ki je imel stike z intelektualci po Evropi: spoznal je Byrona, Manzonija in druge. Oče ga je poslal na Dunaj, kjer se je naučil dodatnih pravil, po vrnitvi pa je bil zelo uspešen,«. Sartoriova vrtova v angleškem stilu sta bila takrat zasebna, zdaj pa sta javna. Vrt muzeja Sartorio je skozi generacije upravljalo več rok, ki so ga spreminjale in počasi je izgubil svoj angleški značaj (dlje so trajale recimo okrogle gredice), ki je bil v modi nekje od polovice 18. do polovice 19. stoletja. Izgubil je tudi nekdanji sijaj. »Mi smo vrt uredili in dopolnili, spoštovali smo stare značilnosti in dodali nekaj novih. Posadili smo skoraj vsa drevesa s seznama, površine pa smo prilagodili potrebam javnega parka. Gre v bistvu za kombinacijo starega in novega. Po muzeju ima torej tudi zunanji del svojo kakovostno podobo,« je razložil Vremec. (af) Zgoraj knez Wauthier de Ligne in arhitekt Vladimir Vremec, desno vrt muzeja Sartorio z novo podobo kroma Danes predčasno zaprtje nekaterih okenc Občine Trst Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo zaradi posodobitve informat-skega sistema danes nekatera občinska okenca predčasno zaprla ob 11.30. Gre za okenca občinskih izpostav, osrednjega anagrafskega urada in volilnega urada. Iz podobnih razlogov bodo v ponedeljek, 28. t. m., začasno prekinili izdajanje elektronskih osebnih izkaznic. Odprtje akademskega leta zavoda za verske znanosti Višji zavod za verske znanosti iz Trsta prireja danes ob 18. uri v veliki dvorani škofovskega semenišča v Ul. Besenghi 16 odprtje akademskega leta 2013-2014. V uvodnem posegu bo tržaški nadškof Giam-paolo Crepaldi govoril o »encikliki Mir na svetu v luči hermenevtike cerkvene reforme.« Knjiga o Mladinski levici V knjigarni Lovat na Drevoredu 20. septembra 19 bodo danes ob 18. uri Mladi demokrati predstavili knjigo Korajža je biti mlad. Naslov knjige izhaja iz mota, s katerim je Federacija mladih komunistov leta 1985 začela svojo preobrazbo v Mladinsko levico. Posegli bodo avtor knjige Samuele Mascarin, zadnji deželni tajnik Mladinske levice in sedanji pokrajinski tajnik Demokratske stranke Štefan Čok, ter zadnji pokrajinski tajnik Mladinske levice Roberto Pignataro. Kongres o zdravljenju diabetične retinopatije Tržaško zdravstveno združenje prireja danes ob 15. uri v dvorani A centra za podjetniško izobraževanje v parku pri Sv. Ivanu kongres o diabetični retinopatiji in zdravljenju tega bolezenskega stanja, ki se pojavlja pri sladkornih bolnikih. Namenjen je splošnim zdravnikom in specialistom okulistom ter izvedencem za sladkorne bolezni, predavali pa bodo strokovnjaki s tega področja, kot so diabetolog Riccardo candido in okulista Giorgio Rinaldi in Daniele Tognetto. Na razpolago je 80 mest. Vpisnina znaša 40 evrov. vicenza - Mladenič je usodno ranil domačina V zapor zaradi ropov pri Sv. Ivanu V sredo je mobilni oddelek tržaške policije v sodelovanju s kvesturo iz Vi-cenze odvzel prostost 24-letnemu Trža-čanu Lorenzu Petriniju, ki je bil v omenjenem mestu v Venetu. V Vicenzi so ga odvedli v zapor, ker mora prestati leto in sedem mesecev zaporne kazni zaradi treh ropov, izvedenih v Trstu. Petrini, ki je imel težave z mamili, je junija 2011 na območju Svetega Ivana izvedel več ropov, eden od teh pa je bil za priletno žrtev celo usoden. 18. junija je mladenič namreč vstopil v hišo v Ulici Beato Angelico (na sliki po dogodku), kjer ga je stanovalec zalotil. 86-letnega Natalina Krmaca je ropar večkrat udaril po glavi z lončkom za cvetličnim loncem. Njegove klice na pomoč je zaslišal krajan, ki je tudi opazil bežečega mladega moškega s psom. Poklical je policiste, le-ti pa so v hiši našli Krmaca, ki je ranjen ležal na tleh. Le nekaj ur pozneje je Petrini skupaj z drugim moškim izvedel še en rop pri Sv. Ivanu, a so ga policisti zasačili in aretirali. Na podlagi zbranih dokazov so mu pripisali tudi prvi rop. Med hišno preiskavo so na njegovem domu zasegli obleke, pomazane s krvjo, nakar je mladi Tržačan priznal krivdo. Natalino Krmac je zaradi poškodb umrl avgusta istega leta. Na tržaškem mobilnem oddelku so včeraj pojasnili, da je bil Petrini zaradi te smrti obtožen uboja na mah, postopek v zvezi s to obtožnico pa da poteka ločeno. pokrajina - Živeti brez nasilja 2013 Niz pobud proti nasilju nad ženskami, i se tudi v Trstu zaskrblujujoče širi Nasilje nad ženskami je težava epi-demičnih razsežnosti. Zaradi zaskrbljujočega stanja bo pokrajinska uprava tudi letos pripravila serijo prireditev, s katerimi bodo počastili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga obeležujemo 25. novembra. Ker vedno več žensk doživlja nasilje in ker je javnost treba opozoriti na obstoj nasilja, bo pester in raznolik program prireditev potekal več kot mesec dni. Več o projektu, ki so ga naslovili Živeti brez nasilja 2013, je na včerajšnjem srečanju povedala predsednica Pokrajine Maria Theresa Bassa Poropat, ki je spomnila, da nasilje nad ženskami ni bilo nikoli tako aktualna tema kot danes. V sklopu ciklusa srečanj na temo nasilja se bo govorilo o pravicah žrtev, je dejala Bassa Poropotova, ki je poudarila tudi, da bodo pri realizaciji projekta sodelovali razna združenja in organizacije ter Občina Trst. S skupnimi močmi bodo organizirali predavanja, delavnice, strokovne posvete, okrogle mize, tečaje samoobrambe in druge dogodke. Dogajati se bo začelo že to nedeljo v kavarni San Marco, kjer bo ob 18. uri gostja srečanja avtorica knjige L'amo- re e tutto Michela Marzano. Program se bo nadaljeval v ponedeljek, 28. oktobra, v kinu Ariston, kjer bo ob 20. uri na sporedu gledališka predstava. V torek, 29. oktobra, pa se bo dogajanje preselilo v Skladišče idej na Korzu Covour, kjer se bo ob 18. uri začelo predavanje na temo teorije o spolu, identiteti in poniževanju. Istega dne bo ob isti uri prijeten klepet potekal tudi v kavarni San Marco, kjer bodo govorili o ženskah, ki pišejo o ženskah. Zadnji dogodek v tem mesecu pa bo na sporedu v četrtek, 31. oktobra, ko bodo na odrskih deskah Rossettija uprizorili igro Ferite a morte. Gre za štiri pripovedi, s katerimi režiser želi ozavestiti širšo javnost o nasilju nad ženskami in umorih žena. Ambiciozno zastavljen program se bo nato nadaljeval novembra, višek pa bo dosegel 25. novembra, ko bomo zaznamovali mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Tega dne bodo Občina in Pokrajina Trst ter Center proti nasilju Goap pripravili zanimive akcije ozaveščanja javnosti. Center Goap bo tega dne že ob 11. uri na ste-žaj odprl vrata svojega centra, ki bo ob tej priložnosti predstavljal tudi projekt Rinarrate, ki je namenjen ženskam, ki so bile žrtve nasilja, a se jim je uspelo rešiti. Svečanost bo v občinski sejni dvorani pripravila tudi Občina Trst, ki bo gostila bralni performans. Na včerajšnji predstavitvi je podžupanja Martini-jeva dejala, da želijo o tem pojavu govoriti v institucionalnih prostorih, dva dogodka pa bosta namenjena tudi dijakom višjih šol. Mednarodni dan boja proti nasilju bodo tržaške institucije in razna združenja obeležili še z drugimi dogodki, cilj in namen vseh pobud pa je, da bi se o tem pojavu čim več govorilo. V Trstu namreč največ žensk nasilje doživi v družinskem krogu. Lani je bilo po podatkih Centra proti nasilju Goap 338 prijavljenih žrtev, leto prej 279. Iz te številke je razvidno, da se je v Trstu število žrtev povečalo za 21,5% kar nikakor ni zanemarljiv podatek. Več kot 65% žensk je starih od 30 do 50 let, na center pa se obračajo pretežno Italijanke (skoraj 74% vseh žrtev). Večina žrtev doživlja psihično in fizično nasilje, skoraj 84% povzročiteljev pa je bilo moških, s katerimi te ženske živijo ali so živele v partnerski zvezi. (sč) e Petek, 25. oktobra 2013 TRST / VČOraD RaA es Danes, PETEK, 25. oktobra 2013 DARIJA Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 18.03 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 23.00 in zatone ob 13.46 Jutri, SOBOTA, 26. oktobra 2013 LUCIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 19.1 stopinje C, zračni tlak 1019,4 mb ustaljen, vlaga 83-odstotna, veter 5 km na uro, jugo-vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 26. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino lieri valorosi«; 16.30, 20.00, 22.15 »II quinto potere«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Ma-lavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 17.00 »Cattivissimo me 2 - 3D« 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedo-vo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gravity 3D«; 19.05, 21.30 »Escape plan -Fuga dall'inferno«; 19.05, 21.30 »Una piccola impresa meridionale«; 16.40 »Justin e i cavalieri valorosi«; 16.30, 19.00, 21.30 »Cani sciolti«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il quinto potere«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il quinto potere«; Dvorana 4: 18.10, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »La vita di Adele«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše dijakov, da bodo danes, 25. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pri-četkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade 28. oktobra. S Izleti AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - 18.45 »Emperor«; 16.45, 21.00 »Captive«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15 »El rio y la muerte«; 20.00 »El angel extermi-nador«; 21.30 »Sta per piovere«. FELLINI - 17.10, 18.40, 20.20, 22.00 »Aspirante vedovo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Gloria«; 15.30 »Vado a scuola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »La prima neve«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 18.30, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 20.45, 22.50 »Čefurji raus!«; 18.30 »Gravitacija«; 20.00, 22.00 »Gravitacija 3D«; 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.30 »Jaz, baraba 2«; 17.30, 20.10 »Kapitan Phillips«; 16.30, 17.45 »Khumba 3D«; 15.45 »Khumba«; 17.45, 22.45 »Mačeta ubija«; 20.40, 22.50 »Malavita«; 20.15, 22.40 »Načrt za pobeg«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.40 »Nesramni dedi«; 15.30 »Smrkci 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.30 »Gra-vity«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ca-ni sciolti«; 18.45, 22.15 »Oh, Boy un caffe a Berlino«; Dvorana 2: 22.15 »Escape plan - Fuga dall'inferno«; Dvorana 3: 16.45, 18.15 »Justin e i cava- 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na izlet se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Opčinah pred hotelom Danev. □ Obvestila OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 27. oktobra, pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice«, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, namenjen odraslim in družinam. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. »Pozor! Rezervacije izletov v slovenskem jeziku sprejemamo še danes, 25. oktobra, od 9.00 do 11.00 ure: tel. 0039040-8329237, info@riservaval-rosandra-glinscica.it«. AŠZ JADRAN organizira 1. in 2. novembra, ob priliki košarkarske tekme državne C-lige med ekipama Pino Dragons Firence in AŠZ Jadran, dvodnevni izlet v Firence (ob dosežku vsaj 40 vpisanih). Informacije in prijave do sobote, 26. oktobra: pri društvenih odbornikih, pri blagajni 26. oktobra (naslednja domača tekma), tel. 3386985052 (Damian) ali 334-3241205 (Peter). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 26. do 29. oktobra. Vse informacije na tel. št. (00386)31-479882 (Marija). TABORNIKI RODU MODREGA VALA organiziramo za tržaške osnovnošolce izlet na Volnik v soboto, 26. oktobra. Zbirališče ob 9.00 v Dijaškem domu, nato se bomo odpeljali s kombijem v Repen. Povratek je predviden ob 14.00 v Dijaškem domu. Obvezna oprema: pelerina, dežnik, primerna obutev, kosilo in malica iz nahrbtnika. Za dodatne inčo: 339-4120280 (Andrej), 3489863127 (Nina). Taborniški srečno! POHOD »PO SLEDEH SOŠKE FRONTE« Vljudno ste vabljeni v nedeljo, 27. oktobra, v Brestovico pri Komnu na že 16. tradicionalni pohod po sledeh Soške fronte, ki poteka po obeh straneh slovensko-italijanske meje. Po-hodnikom omogoča obisk kraške jame, čudovit razgled na Tržaški zaliv in Julijske Alpe, obarvanost pokrajine s krškim rujem, obisk dveh zamejskih vasi z zaključkom ob joti in družabnimi igrami. Izbirate lahko med dvema dolžinama tras, 10 ali 15 km. Časovni obseg 4-5 ur. Pohod se začne v Brestovici pri Komnu (vaška šola), ob 9.00. Prijave se zbirajo od 8.30 dalje. Info: http: //www.brestovica.com/. SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.30-19.30 Pilates body tehnika; 19.30-20.30 Pilates I. VSI OTROCI so vabljeni na »lov na zaklad« za Halloween, ki ga prireja Časovna banka Palček-Pollicino v nedeljo, 27. oktobra, ob 14.30 na otroškem igrišču v Križu, za otroke in mlade od 3. do 15. leta. Poskrbljeno bo za malico. Udeležba je brezplačna. V slučaju slabega vremena bo lov na zaklad 10. novembra. Info: 3894260910. MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Za vpis lahko pokličete tel. št. 040370846. MEŠANI MLADINSKI ZBOR ANA-KROUSIS iz Trsta vabi k vpisu nove pevce in pevke. Zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bomo sporočili v kratkem. Info: tel.: 333-3742625 (zborovodja Maurizio Marchesich) ali na socialnem omrežju facebook. Prisrčno vabljeni! ČEBELARSKI KONZORCIJ za Tržaško pokrajino obvešča, da bo sedež v Rep-nu št. 20 odprt danes, 25. oktobra, 18.00-19.30. Info: cons.apicoltori-trieste@gmail.com. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokuš-njo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo do danes, 25. oktobra, v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali preko telefonske številke 040-225956. AŠZ JADRAN obvešča, da lahko še dobite abonmaje za 12 domačih tekem državnega prvenstva C-lige v košarki pri društvenih odbornikih ali direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne 26. oktobra ob 20.30. DRUŠTVO LUGTRIESTE prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 26. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Info na http://trieste.linux.it. Vabljeni. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v soboto, 26. oktobra, gobarski dan na Razdrtem. Odhod na vodeno gobarjenje bo ob 13.00 izpred gostilne, kjer bodo udeleženci prejeli navodila kako gobariti v skladu s zakonskimi pravili in priporočili Miko-loške zveze Slovenije in se naučili novih znanj. Potem bomo pripravili razstavo nabranih gob, poslušali predavanje g. Jožefa Podboja in v kuhinji pripravili okusne gobove jedi. Udeležba je brezplačna, predhodno pa se potrebno prijaviti. Informacije in prijave: Dušan +386-70407923, du-san.pavlica@siol.net. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gobjih jedi, stojnic in razstava gob. Ob 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. KLUB NATURA vabi vse, ki so že opravili 4-urno uvodno delavnico, na vabi v soboto, 56. oktobra, ob SO.OO uri na VEČER OKUSOV KRASA S013 spremlja večer SLOVENSKO LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB razstava kiparja Paolo Hrovatin - ART HROVATIN Gostilna Sardoč - Prečnik 1 /b — Tel. 040 200B71 — www.sardoc.eu celodnevni tečaj 1. stopnje metode EFT v nedeljo, 27. oktobra. Mentorica certificirana AAMET Pika Rajnar. Tečaj bo potekal na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it, kjer se lahko prijavite in dobite podrobnejše informacije. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na predavanje Bruna Križmana, ki bo govoril o svojem nedavnem obisku v Čilu (kjer je iskal sledove slovenskih priseljencev) in na Velikonočnih otokih. Začetek ob 20.30. JUS REPEN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Colu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 28. oktobra, zaprta. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo na sedežu na Padričah v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.45 seja odbora ter v torek, 29. oktobra, ob 20.45 redna pevska vaja. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje) v torek, 29. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji Slovenskega kluba! KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelovdom.si. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040225956. PROJEKT JEZIK-LINGUA, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 prireja v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131 na Opčinah, brezplačni tečaj slovenščine: Jezik in specifična terminologija pri trgovskem sporočanju. 16-urni tečaj (ob ponedeljkih, 18.0020.00) vodi prof. Karin Marc Bratina. Začetek: 4. novembra. Vpisi do 31. oktobra: tel. 040-212289 v jutranjih urah. Info: info@jezik-lingua.eu. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA za mlade od 18. do 29. leta: do 4. novembra, se lahko prijaviš na razpis in kandidiraš za sodelovanje na projektu »CreAt-tivaMente« v trajanju 1 leta. Info na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel.: 040635626, www.zskd.eu od ponedeljka do petka 9.00-13.00, v torek in sredo 14.0017.00 oz. na Arci servizio civile, Ul. Fa-bio Severo 31, tel.: 040-761683, www.ar-ciserviziocivile.it 9.00-11.00. SKD VESNA vabi svoje člane in simpa-tizerje, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo tokrat volilnega značaja. V torek, 5. novembra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Alberta Sirka v Križu. SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do torka, 5. novembra, na tel. 040220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva. UPRAVA OBČINE DOLINA - odbor-ništvo za kulturo, v sodelovanju z združenjem AUSER obvešča, da bo v torek, 5. novembra, v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, od 19. do 20. ure potekalo vpisovanje na tečaje slovenščine (1. tečaj) in angleščine (2. tečaj). Dodatne informacije in vpis od ponedeljka do četrtka, od 10.00 do 11.30 na trgu Stare Mitnice 15, tel. 040-3478208 (osebje ustanove AUSER). SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devinu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.3019.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Gu-štin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni za-četniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.1520.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Loterija 24. oktobra 2013 Bari 9 SS 30 77 90 Cagliari 3S 21 e9 3 51 Firence 37 47 79 es se Genova 35 5 19 51 41 Milan 1S 7e 49 40 71 Neapelj 21 32 4e 35 55 Palermo 55 72 1S 19 90 Rim 29 90 42 55 31 Turin 73 38 30 77 71 Benetke e5 43 17 45 2S Nazionale 52 70 1S 12 0S »er Enalotto St. 12S 1 3 5 41 62 76 jolly21 Nagradni sklad 8.030.073,50 € brez dobitnika s 6 točkami --€ brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 12 dobitnikov s 5 točkami 19.852,13 € 914 dobitnikov s 4 točkami 263,0Ô € 40.213 dobitnikov s 3 točkami 11,90 € Superstar 23 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 26.306,00 € 176 dobitnikov s 3 točkami 1.190,00 € 2.997 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.076 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.583 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 25. oktobra 2013 447 glasbena Mil matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabi na koncert v sklopu mednarodnega festivala "Kogojevi dnevi" AVTORSKI VEČER MILKA LAZARJA Vasilij Mejnikov, violina Milko Lazar, čembalo Kulturni dom v Trstu v petek, 25. oktobra 2013, ob 20.30 VSTOP PROST Koncert sta omogočila: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB Cerkvena pevka Marija Corbatto praznuje danes okroglo obletnico. Vso najboljše želi Cerkveni pevski zbor iz Boršta Predraga žena, mama in nona Marija Gojča! Ob tvojem pomembnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in nazdravljamo Ludvik in vsi domači f Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. (Eleonor Roosevelt) Jessica Ob opravljeni specializaciji v turizmu ti čestitamo vsi domači ¿j Čestitke JOŠKO! Danes smo ponosni, da s tabo delimo tvoje pomembno življenjsko praznovanje. Čestitk in želja je veliko. Najpomembnejša je pa ta, da bi zdrav in sproščen užival vsak tvoj nov dan naprej! Tvoji Katja, Sonja in Marko, Erika in Robi. Dragi nono JOŠKO! Mi smo tvoja poročila, vsak dan ti oddajamo naše norčije in vragolije tako, da ti gotovo ni dolgčas. Danes se povezi na kanal 60, čaka te presenečenje!... 60 poljubčkov in objemov! Tvoji zvesti navihančki Josette, Marisol, Kimy in Rassel. JOŠKO! Ob tvojem okroglem življenjskem jubileju ti želi vse najboljše in obilo zdravja brat Boris z družino. JOŠKO danes rojstni dan slavi in z njim mi nazdravili bomo vsi. Vse najboljše ti želimo vsi iz Trnovce. Danes v Šempolaju praznuje okroglih 60 dragi JOŽKO REBULA. Vse najboljše, zdravja, sreče, veselja mu kliče pustna skupina Šempolaj. Danes JOŽKO REBULA okrogli 60. jubilej slavi, nešteto zdravih, srčnih dni mu želimo od Skd Vigred prav vsi. Vsi na OŠ A. Gradnika iskreno čestitamo OLAFU SIMONETTIGU za odlično opravljen študij na tržaški univerzi. Dragi moj NEČAK, zate danes je pomemben dan, saj je tvoj rojstni dan. Vse naj naj ti želi tvoja teta. Danes imata moja mamica in očka rojstni dan. Vse najboljše in najlepše jima želi sinček Leonardo in vsi, ki ju imamo radi. Slovenska prosveta in Zveza cerkvenih pevskih zborov vabita na SREČANJE MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV JUTRI, 26. t.m., ob 20. uri v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah Nastopili bodo: Mladinski zbor Angels iz Bilčovsa na Koroškem, Mladinski pevski zbor OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, Mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice in Mladinska vokalna skupina Vesela pomlad z Opčin [H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. 0 Prireditve BAKLADA v organizaciji Združenja Via di Natale, SKD Vigred, Združenja staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj bo v četrtek, 31. oktobra. Zbirališče ob 18.00 v Šempola-ju (pred Štalco), sprehod z lučkami ob spremljavi godbenega društva Na-brežina in Dua Egon in Norman. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci z nastopom OPS Vigred in MPZ Jezero in nagrajevanjem ex tempore. Na ogled razstava risb, ki so jih izdelali otroci, ki obiskujejo okoliške vrtce in šole. Udeleženci so vabljeni da prinesejo s seboj lučke, izkupiček bo namenjen organizaciji »Via di Natale«, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na onkološkem oddelku v Avianu. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzi-ni 30, vabi na dve zanimivi predavanji na temo »Človek kot harmonična sinteza«: prvi del danes, 25. oktobra, ob 20.00, drugi v soboto, 26. oktobra, ob 17.30. Predaval bo prof. Michele Codogno. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi danes, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturni dom v Trstu, Ul. Petronio 4, na »Avtorski večer Milka Lazarja«: Vasilij Melnikov - violina, Milko Lazar - čembalo. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na okroglo mizo na temo »Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti« danes, 25. oktobra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). VZS MITJA ČUK Zaradi nastalih težav, Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk odpoveduje vse prireditve napovedane za danes, 25. oktobra! KD SKALA IN MVS ANAKROUSIS vabita v soboto, 26. oktobra, ob 18.30 v prostore KD Skala v Gropadi, na koncert svetovno znanega skladatelja in harmonikarja Yasuhiro Kobayashi -Coba. Vstop prost. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na kulturni večer »Jevnica«, ki bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Sodelujejo: MePZ Igo Gruden, MePZ Jevnica, Leseni ro-gisti, gledališka skupina Kolenc in ansambel Mesečniki. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Venturini iz Dom-ja in ZPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Coro-vivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert dalmatinskih pesmi. Pel bo Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. V nedeljo, 27. oktobra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG vabi na ogled filma »Valter brani Sarajevo« v nedeljo, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD V. Vodnik v Dolini. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na ogled komedije »Krojač za dame« v nedeljo, 27. oktobra, ob 19.00 v društveni dvorani v Prebenegu. Nastopa Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Maruška Guštin in Patrizia Ju-rinčič. Vstop prost. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Op-čine: nedelja, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič: »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi na ogled kraške muzikomedije (u)TRI(n)KI - KUD Grešni kozli, v nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu na Prose-ku. OBČINA SEŽANA - POLAGANJE VENCEV V TOREK, 29. OKTOBRA, 2. DELEGACIJA: 13.30 Opčine - spomenik na strelišču, 14.00 Zgonik - spomenik ob občinski stavbi, 14.30 Nabrežina -spomenik padlim borcem, 15.00 Sv. Križ - spomenik padlim v vasi, 16.00 Trst - Rižarna. OBČINA SEŽANA - POLAGANJE VENCEV V TOREK, 29. OKTOBRA, 1. DELEGACIJA: 13.30 Opčine - spomenik padlim borcem na pokopališču, 14.00 Repentabor - spomenik žrtvam fašističnega nasilja, Repen - spomenik padlim borcem, 14.30 Prosek - spomenik padlim borcem in grob neznanim padlim na pokopališču, 15.00 Kontovel - spomenik padlim na pokopališču, 16.00 Trst - Rižarna. OBČINA SEŽANA - POLAGANJE VENCEV V TOREK, 29. OKTOBRA, 4. DELEGACIJA: predvidoma ministrica brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospa Tina Komel: 15.00 grobnica borcev na vojaškem pokopališču, 15.15 pri Sv. Ani - Škedenj - spomenik padlim borcem, 15.30 pri Sv. Ani - grob bazoviških žrtev na pokopališču, 16.00 Trst - Rižarna. OBČINA SEŽANA - POLAGANJE VENCEV V TOREK, 29. OKTOBRA, 3. DELEGACIJA: predvidoma podpredsednica DZ Republike Slovenija Romana Tomc in poslanka DZ Republike Slovenije Iva Dimic: 15.00 Bazovica - spomenik bazoviškim žrtvam na Gmajni, 15.30 Bazovica - grobnica padlih na pokopališču, (tukaj se pridružimo predstavnikom Kopra, Izole in Pirana), 16.00 Trst - Rižarna. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v torek, 29. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta moški pevski zbor upokojencev z Brega in moški zbor »Fantje pod Lat-nikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja. SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR - MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.00 v Kulturni dom Prosek Kontovel na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«. Predstavili jo bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mat-tiussi. Sodelujejo SDD Jaka Stoka ter Valentina in Marko Sancin. Razstava bo odprta 30., 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.30 v ljudski dom Z. Perello v Škednju (ul. Di Servola, 114) na predstavo o problematiki žensk Luna di mele. RAI - Deželni sedež za FJK, Slovenski program, vabi v sredo, 30. oktobra, ob 17. uri v Avditorij A Sedeža RAI na ulici F. Severo 7 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta »Nora Jankovič - Odsev pesmi in spomina«, scenarij in režija Marko Sosič. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v sredo, 30. oktobra, ob 18.30 na otvoritev razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno« z nastopom Dua Martina Feri in Marko Če-pak ter članic dramskega društvenega odseka. Razstava bo na ogled v četrtek, 31. oktobra, 16.30-17.30; v petek, 1., 8. in 15. novembra, 15.3019.00; v soboto 2., 9. in 16. novembra, 15.30-19.00, v nedeljo, 3., 10. in 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. SPDT vabi v sredo, 30. oktobra, na spominski pohod in polaganje venca v dolini Glinščice. Zbirališče ob 14.00 uri na trgu v Boljuncu. UČENCI OŠ ALBERTA SIRKA IN MALČKI VRTCA JUSTA KOŠUTE iz Križa bodo počastili vse padle in rajne v sredo, 30. oktobra, ob 10.30 s kratkim recitalom (na pokopališču, ob glavnem spomeniku, pri spomeniku pod murvo). UČENCI OŠ F. MILČINSKI IN DIJAKI NSŠ SV. CIRILA IN METODA s Kati-nare se bodo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v sredo, 30. oktobra, ob 11.00 uri. Vabljeni! MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Enaka ženska pravica do duhovnega razvoja in ini-ciacije« - dr. Guido Marotta, v četrtek, 31. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponc-hielli 3, Trst. Info: 040-2602395. NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec in Mladinskega trebenskega krožka bo v četrtek, 31. oktobra, 19.30-23.00 v Ljudskem domu v Treb-čah. OBČINA ZGONIK bo polagala vence na spomenike in grobove v četrtek, 31. oktobra, po naslednjem razporedu: 12.00 proseško pokopališče - pokopališče, 12.20 proseška postaja -spomenik, 18.00 Zgonik - zbirališče, 18.15 Repnič - spominska plošča, 18.30 Briščiki - hiša spomenik, 18.45 Gabrovec - vaški spomenik, 19.00 Sa-matorca - vaški spomenik, 19.15 Sa-lež - vaški spomenik, 19.30 Zgonik -vaški in občinski spomenik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Občinska uprava vabi vse obča- ne ter društva in organizacije, da se ob navedeni uri zberejo pri spomenikih za skupni poklon padlim. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI- NA bo v petek, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim. Urnik: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Sesljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Preč-nik, 10.00 Trnovca, 10.10 Praprot, 10.15 Šempolaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na odprtje razstave »Prosojnost - Zrak« v soboto, 2. novembra, ob 18. uri. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec, glasbeni utrinek flavtistka Anja Bur-nik, umetnika bo predstavila umetn. zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, razstavo bo odprla vodja galerije Iva Bandelj. Razstava bo na ogled do 26. novembra, sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.00-19.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. 0 Mali oglasi BLIZU GLAVNE UNIVERZE oddamo v najem stanovanje primerno za 2 osebi. Tel. št.: 327-6950659. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 00386-64123459. IŠČEM knjige za 3.A razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 3409336374. ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584. OPČINE CENTER oddamo v najem stanovanje primerno za par ali mlado družino, s parkirnim mestom, energetska klasa G. Tel. št.: 347-1246594. PRODAM fiat brava 1.4, v dobrem stanju, letnik 1996, za 300,00 evrov. Tel. št.: 340-9098123. PRODAM fiat bravo 1.6 120 cv dynamic, letnik 2008, 80.000 km, diesel, 4 zimske in 4 letne gume, verige, letna taksa plačana do 08/2014. Cena 6.500 evrov. Tel št. 339-2905644. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo buderus, logana GK 201. Tel. št.: 349-4077695. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040-573141. V BOLJUNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. V ŠTANJELU NA KRASU prodajamo hišo z vrtom in parkirnim prostorom, cena ugodna oz. po dogovoru. Tel. 003864-0272290 Prispevki V spomin na Julko Caharija in Draga Miliča daruje Janko Simoneta 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Julko Caharija in Draga Miliča darujeta Tamara in Zvonko 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Draga Miliča daruje Vera Milič 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na prijatelja Pepija Čuka darujejo Dolenčevi iz Devinščine 30,00 evrov za pevski zbor Vasilij Mirk. V spomin na Draga Miliča daruje družina Cante 25,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda ter 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor iz Zgonika. e Petek, 25. oktobra 2013 TRST / opčine - Na otvoritveni slovesnosti nastop in nagrajevanje najboljših učencev Glasbena matica začela novo šolsko leto z zaletom S poročilom o dejavnosti šole in nagrajevanjem najboljših učencev se je v sredo uradno pričelo novo šolsko leto Glasbene matice. Slovesna otvoritev ima po vsebinah bolj okus po zaključku, priznanje za opravljeno delo pred začetkom nove sezone pa ni napačno, saj deluje kot bodrilo za čim bolj prizadevno udej-stvovanje že od prvih lekcij. Profesorski zbor je dodelil priznanja ob upoštevanju uspehov na področju tekmovanj, izpitov, nastopov in izpopolnjevanja. Posebno priznanje sta prejela tudi letošnja diplomanta v znamenju pozornosti in neprekinjenih vezi z učenci, ki so dokončali študij, čeprav morajo po zakonu diplomirati izven Glasbene matice. Ravnatelj šole Bogdan Kralj je podal poročilo o delovanju s številom koncertov, prireditev, tekmovanj, nagrad, priznanj, seminarjev, katerih so se učenci udeležili, kot tudi spodbudne informacije glede financiranja in inštitucionalnih odnosov: prispevek Dežele FJK je namreč omogočil nakup novih glasbil, konvencija z videmskim konservatorijem pa je zagotovila spošto- vanje jezikovne in narodne specifike slovenske glasbene šole. Novosti letošnjega šolskega leta so bistvene zamenjave v učnem programu (s porazdelitvijo v pre-dakademsko stopnjo in ljubiteljsko udej-stvovanje), okrepitev oddelkov za godala in solopetje, tečaj predšolske glasbene vzgoje v sodelovanju z društvom Vesela pomlad. V načrtu je tudi nov projekt za ovrednotenje krajevne literature: koncertna pobuda Zvoki naše zemlje. Fundacija CRTrieste je mecensko namenila najbolj zaslužnim učencem denarne nagrade, ki so jih prejeli Mateja Jarc, Riccardo Crucil, Tina Jarc, Mitja Tull, Julija Kralj in Martina Carecci. Najvišje točkovanje in nagrado za zasluge so prejeli harfistka Paola Gregorič, pianist Max Zuliani in pianist Rok Dolenc, ki so zato tudi nastopili na otvoritvenem koncertu, tako kot diplomanta, harfist-ka Eva Skabar in pianist Davide Toma-setig. Najvišje točkovanje je prejel Rok Dolenc, ki je imel zato čast, da je zaključil srečanje z igranjem lastne skladbe. ROP Rok Dolenc je zaključil srečanje z igranjem lastne skladbe kroma knjigarna - Jfd Nobene prijave na razpis Na razpis se ni prijavil nihče, trenutno očitno ni podjetniškega interesa za prevzem Tržaške knjigarne. Tako nam je včeraj pojasnil predsednik Jadranske finančne družbe Boris Siega, na katerega smo se obrnili, da bi kaj več izvedeli o poteku razpisa, ki ga je lastnica edine slovenske knjigarne v mestu objavila pred nekaj tedni. JFD je kot znano objavila razpis, s katerim je želela najti najemnika, ki bi upravljal dejavnosti Tržaške knjigarne v Trstu in na Opčinah. Rok za oddajo pisnih ponudb je zapadel 15. oktobra. Zanimanje je bilo veliko, pravi Siega, konkretno pa si ni nihče zavihal rokavov. Čas prav gotovo ni najbolj naklonjen trgovinskemu sektorju, v mestu je zaprlo več knjigarn. »Trenutno ocenjujemo, kateri so nadaljnji možni koraki, že dolgo pa skušamo nekoliko razširiti problem. Vprašanje je, ali se vsem zdi pomembno iskati rešitev za Tržaško knjigarno. Upam, da ja in da bomo v naslednjih tednih naleteli na bolj konkretno zanimanje.« (pd) trnovca - V centru Skerk se izteka razstava o 97. pešpolku Iztrgali so jih iz pozabe Od 9. avgusta na tisoče obiskovalcev - Ljudje so prinašali dodatno gradivo - Razstava še jutri in v nedeljo med 10.30 in 18. uro Zgodovinska predavanja o Trstu Na tisoče obiskovalcev (po prvih začasnih ocenah najmanj tri tisoč), ki so tudi naknadno prinašali stare fotografije, pisma in razglednice ter podali lastne spomine na prednike. Nedvomno je razstava Prva svetovna vojna pri nas - Zamolčani, ki se izteka v prostorih Kulturnega in umetnostnega centra Skerk v Trnovci, zadela v črno in dodatno iztrgala iz nekakšne kolektivne pozabe zgodovino 97. pe-špolka avstroogrske vojske, ki so ga sestavljali vojaki slovenske, italijanske in hrvaške narodnosti iz Trsta ter širše Primorske, Istre in Kvarnerja, z izjemo enega bataljona pa se je skozi vso prvo svetovno vojno bojeval na vzhodni fronti, točneje v Galiciji, nekdanji kronovini habsburškega cesarstva, ki je danes razdeljena med Poljsko in Ukrajino. V vojnih letih je skozi polk šlo od 35.000 do 40.000 vojakov iz naših krajev, veliko jih je padlo, mnogi so se tudi znašli v ruskem ujetništvu in preživeli dolga leta v Sibiriji, po koncu prve svetovne vojne in prihodu Italije v naše kraje pa je bil spomin nanje zabrisan, ohranjal se je le znotraj družin. Zdaj je zgodba o primorskih in istrskih vojakih različnih narodnosti precej bolj znana širši javnosti tudi po zaslugi razstave, ki si jo je od odprtja preteklega 9. avgusta do danes po začasnih ocenah ogledalo najmanj tri tisoč obiskovalcev, največ s Tržaškega in Goriškega, a tudi iz Slovenije, zlasti iz kraških občin na slovenski strani meje, v spremstvu učiteljev in profesorjev pa so si jo ogledali tudi številni učenci in dijaki. Poleg tega so se mnogi obiskovalci ustavili in posredovali zgodbe očetov, dedov in pradedov o služenju v avstroogrski vojski ter o begunstvu družin, številni so tudi prinesli stare fotografije, razglednice in pisma s fronte in s tem obogatili že itak obsežno razstavljeno gradivo, dalje so zaprosili za informacije o vojaških pokopališčih v Galiciji, Ukrajini in Romuniji ter o usodi ujetnikov v Rusiji, so sporočili organizatorji. Na uspeh je zelo ponosen predsednik društva Hermada in glavni pobudnik razstave odvetnik Jože Škerk, za katerega so organizatorji s to razstavo hoteli »poudariti potrebo po počastitvi tudi teh vojakov in torej zbrisati stoletno potlačitev, nekakšno "sivo cono', Razstavo so v času odprtja obogatile še dodatne fotografije, ki so jih prinesli obiskovalci, kot je tudi pričujoča slika, ki jo objavljamo ki je stoletje težila naše kraje: skratka, šlo je za močno povpraševanje po pravici,« je dejal Škerk, ki je tudi prepričan, da so s to pobudo dali »ne ravno obroben prispevek k proslavam stoletnice prve svetovne vojne ter pravilno tolmačili pravi duh, ki mora zaznamovati to obletnico, zato da bi iz žalovanja in ruševin zrasla mir in sožitje med narodi tudi v teh obmejnih krajih.« Kot že rečeno, so to zadnji dnevi razstave, ki bo na ogled še jutri in v nedeljo med 10.30 in 18. uro. Kdor jo bo obiskal, si bo lahko ogledal avstroogr-ske uniforme, čelade, najrazličnejša pokrivala, poljske telefone, sedla, daljnoglede, granate, prsobrane, dele bodeče žice, predvsem pa veliko število pisem, razglednic in fotografij (slednjih je 250), ki prikazujejo življenje vojakov na Soški fronti, predvsem pa v Galiciji in na Karpatih: gre za prizore urjenja na bazovskem strelišču, odhoda s tržaške železniške postaje ter življenjskega vsakdana na fronti, v z vejevjem obdanih strelskih jarkih, na druženju s krajevnimi civilisti, pri verskih obredih, na pokopališčih, v vojaških bolnišnicah in taboriščih za ujetnike. Tudi Trst bo imel svoje Lekcije zgodovine, se pravi niz predavanj, v središču katerih bo zgodovina tega mesta. Zamisel založbe Laterza, ki je stekla tudi v drugih italijanskih in evropskih mestih, je sklenila uresničiti Občina Trst v sodelovanju z dnevnikom II Piccolo in ob podpori podjetja AcegasAps. Tako se bo v mali dvorani opernega gledališča Verdi, poimenovani po Vic-torju De Sabati, ob nedeljah ob 11. uri zvrstilo devet predavanj, ki jih bodo imeli priznani zgodovinarji (med katerimi bo tudi Slovenka Marta Verginella, ki bo obravnavala narodnostne komponente Trsta), moderatorji pa bodo novinarji Alessandro Mezzena Lona, Arianna Boria, Pietro Spirito, Claudio Erne in Fabio Amodeo. Prvo predavanje bo že to nedeljo, 27. oktobra, ko bo Giusto Traina govoril o antičnem Trstu kot rimski koloniji. 3. novembra bo Paolo Cammarosano govoril na temo Srednjeveško mesto - 1382: privrženost Trsta Avstriji, medtem ko bo 17. novembra na vrsti predavanje Luigija Mascillija Migliorinija na temo Napoleonsko mesto - 1797: Napoleon osvoji Trst. 1. decembra bo Simona Colarizi govorila na temo Mesto iredentizma - 1882: obešenje Gu-glielma Oberdana, 15. decembra bo predavanje Maria Isnenghija Mesto v vojni - 1914: »Trst se mora vrniti k Italiji«, prvo predavanje v novem letu pa bo 12. januarja 2014, ko bo Quirino Principe govoril na temo Mesto kulture - 1918: Finis Austriae. 26. januarja 2014 bo Marta Verginella predavala na temo Mesto narodnosti - 1920: požig Narodnega doma, medtem ko bo 9. februarja 2014 Raoul Pupo imel predavanje z naslovom Mesto na prepihu - 1945: tekma za Trst. Zadnje predavanje bo 23. februarja 2014, ko bo Andrea Graziosi govoril na temo Mesto sredi spora - 1954: vrnitev Trsta. V Rossettiju o Pasoliniju in gledališču V dvorani Bartoli gledališča Rossetti bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Pasolini e il teatro (Pasolini in gledališče). O delu, ki ga je ustvarilo več avtorjev s štiridesetimi prispevki in govori o značilnostih in izvirnosti gledališkega opusa Pier Paola Pasolinija, bodo govorili urednika Stefano Casi in Angela Felice ter umetniški vodja gledališča Rossetti Antonio Calenda, ki je tudi režiser predstave Una giovinezza enormemente giovane, predstave o Pasoliniju, v kateri igra Roberto Herlitzka in je premiero doživela sinoči. Kogojevi dnevi: zaključni koncert z Milkom Lazarjem Skladbe za violino in čembalo Milka Lazarja bodo snov letošnjega, monografskega zaključnega koncerta festivala sodobne glasbe Kogojevi dnevi, ki bo drevi ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Tokrat bo društvo Soča pripeljalo v Kogojevo mesto baročno kombinacijo s sodobnim prizvokom, ki odraža eklektičnost mariborskega skladatelja in multiinstrumentalista, strokovnjaka za staro in jazz glasbo. Lazar je deloval petnajst let v Big Bandu RTV Slovenije kot prvi alt saksofonist in solist, dirigent in skladatelj, kot jazzist je nastopil na mnogih znanih festivalih, kot skladatelj pa redno sodeluje z orkestroma Slovenske Filharmonije in RTV Slovenije ter s koreografom Edwardom Clugom. Njegova dela so bila izvedena tudi v prestižni Carnegie Hall v New Yorku. Dobitnik nagrade Prešernovega sklada in Zupančičeve nagrade za skladateljsko delo je študiral čembalo na nizozemskem Kraljevem konservatoriju v Den Haagu. Na tržaškem koncertu bo Lazar igral v duu s priznanim violinistom in pedagogom, ki je zaradi uspešnih izpopolnjevalnih tečajev posebno vezan tudi na Glasbeno matico. Vasilij Meljnikov, doma iz Minska, deluje od leta 1990 v Sloveniji, kjer poučuje na Srednji glasbeni šoli SGBŠ in je tudi član raznih komornih zasedb. Leta 2005 je prejel Betettovo nagrado za umetniške dosežke na področju poustvarjalne glasbene umetnosti. / ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE Petek, 25. oktobra 2013 9 ŽARIŠČE Naložba v znanje se splača, tudi v naši sredi Peter černic Naložba v znanje je najbolj donosna naložba. To je temelj človeškega in socialnega napredka, predpogoj za vsak ekonomski razvoj. Besede velikega razsvetljenca Benjamina Franklina si je tokrat izposodil guverner italijanske centralne banke Ignazio Visco, ko je pred dobrim tednom dni komentiral za Italijo porazne rezultate raziskave Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Dokaj kompleksna in zelo zajetna raziskava, nam prikazuje, v kolikšni meri so državljani članic omenjene organizacije, stari od 19. do 65. leta, usvojili osnovne kompetence, ki naj bi človeku omogočale družbeno uveljavitev v 21. stoletju. Raziskava, ki sicer ne daje podatkov o Sloveniji, je dokaj jasno pokazala, da 70 % Italijanov ne razume daljšega zahtevnejšega besedila in da skoraj 80% le teh ni sposobno učinkovito reševati problemov. Verjetno nič čudnega za narod, ki zelo malo bere (več kot 50% Italijanov ni prebralo v lanskem letu niti ene knjige), in v evropskem merilu prednjači po urah, ki jih posamezniki dnevno posvetijo gledanju televizije (več kot 4 ure). A mimo rezultatov, ki nas verjetno niti ne presenečajo, se mi zdi zanimivo podčrtati dejstvo, da je omenjena novica postala medijsko zanimiva, ne ker bi debato sprožil svet šolstva in politike, ampak, ker jo je izpostavil guverner italijanske centralne banke, ustanove, ki že dolga leta z izredno pozornostjo sledi problematiki izobraževanja na vsedržavni ravni. Italijanska centralna banka je že večkrat opozorila na problem premajhnega državnega vlaganja v človeški kapital. Na to je pred leti, v svojih letnih poročilih, opozarjal že Mario Draghi, a očitno kratkoročni interesi in omejeni miselni domet italijanske politike se perečega problema ni hotel lotiti in se tudi trenutno ne loteva. Danes je za italijanskega politika veliko lažje poiskati opravičilo za obstoječe porazno stanje - neuspeh naj bi bil vezan na krajše trajanje italijanskega obveznega šolstva, na dejstvo, da tudi vse večje evropske in neevropske države imajo slabe rezultate, na domnevno vprašljivo znanstveno veljavnost raziskave ipd.- kot pa opraviti nekaj jasnih, verjetno ne preveč popularnih, a strateških in odločnih izbir, kot je npr. načrtno in strukturno povečanje investicij na področju izobraževanja in znanja za nekaj točk BDP-ja. Italijanskemu politiku je danes veliko lažje namenjati javni denar precej dvomljivim poslom, kot je reševanje Alitalie ali pa banke Monte dei Pasc-hi itd., saj se temu v bistvu nihče ne upira. Nasprotno, zgleda, da so to edine investicije, ki bodo rešile našo bodočnost, denar namenjen izobraževanju pa naj bi bil v bistvu potrata. Kulturna klima je žal taka, kar je dejansko razvidno tudi iz makroekonomskih kazalcev. Italija, ki ekonomsko stagnira investira danes v človeški kapital le 4% svojega BDP-ja , ZDA, ki beležijo solidno ekonomsko rast in ki se sicer tudi ne morejo pohvaliti z rezultati omenjene raziskave, pa investirajo v isto postavko dobrih 13% BDP-ja. Kljub kroničnemu pomanjkanju denarja je Italija v zadnjih dvajsetih letih opravila vrsto šolskih reform, ki so nedvomno marsikaj izboljšale, kar potrjujejo tudi podatki raziskave, ki neizpodbitno kažejo, da so mlajše generacije, stare od 19. do 35. leta, veliko bolj pripravljene od ostalih. Vse to pa je v bistvu dosegla brez denarja, s tako imenovano racionalizacijo stroškov, ki je drastično zmanjšala investicije v izobraževanje kadrov, ki naj bi morali postati kos epohalnim kulturnim izzivom informatiziranega sveta. Očitna je torej polomija državnega pristopa, ki jo hočeš nočeš občuti tudi naša šola. Sama se danes s težavo in izključno le s prostovoljnim delom tistih, ki se polno posvečajo svojemu poklicu, odziva na zahteve po novih didaktičnih oprijemih - gre za posredovanje kompetenc razumevanja kompleksnih besedil, sistemsko iskanje informacij, kritično presojanje kopice podatkov, hitro in učinkovito reševanje problemov itd.-, ki naj bi postojna - Policisti zaplenili 15 kg droge Na vikendu hranili in sušili konopljo POSTOJNA - V sredo so policisti na podlagi odredbe koprskega okrožnega sodišča opravili hišno preiskavo pri treh Postojnčanih, starih 49, 32 in 30 let. Policisti so ugotovili, da osumljeni na vikendu blizu Postojne (lastnik je eden od treh) hranijo in za nadaljnjo preprodajo pakirajo indijsko konopljo (na sliki: sušenje rastlin). Med hišno preiskavo so našli več pvc vreč, v katerih je bilo skupno okrog 15 kilogramov posušenih vršičkov konoplje. Ukrepe in predkazenski postopek je ves čas usmerjala državna tožilka iz Kopra, postojnska policija pa bo zoper osumljence podala kazensko ovadbo. mladim dali v roke tisto orodje, ki predstavlja danes edino jamstvo za splošni družbeni razvoj in posledični obstoj naše narodne skupnosti. Prav zaradi tega menim, da bi vsaj med Slovenci v Italiji ne prepustili tematike splošnega izobraževanja samo ozkemu šolskemu obzorju, saj gre tu za problem, ki se dotika bistva narodne usode Slovencev v Italiji. Jasno je, da, če se kot skupnost v naslednjih letih želimo plodno razvijati, moramo postati izjemno konkurenčni predvsem na področju izobrazbe in znanja. Tu se moramo izkazati za uspešne, a uspešnost na tem področju ni in ne more biti odvisna samo od šole. Veliko vlogo pri tem ima poleg družine tudi politika in to tudi naša manjšinska politika. Zato danes, bolj kot kdajko-li prej, postaja aktualno vprašanje produktivnega investiranja denarja, s katerim manjšina razpolaga. Mislim, da se prav zaradi tega upravičeno sprašujem, če danes kriteriji manjšinskega financiranja privilegirajo investicije v znanje, če spodbujajo dodatno izobraževanje in kreativno poslovanje, če proizvajajo dodano vrednost, če odpirajo nova obzorja, ki bodo omogočala strukturno preživetje manjšine, ali pa le brez idej sledijo ustaljenim kalupom, ki v marsikaterem primeru financirajo le neko trajno agonijo ustanov, ne pa ljudi. Sprašujem se tudi, če mladi, ki po izsledkih raziskave dokazujejo večjo prožnost in se bolje odzivajo na probleme našega časa, imajo sploh kako vlogo pri odločanju in vodenju ustanov v naši skupnosti, ali jih uporabljamo le kot neke vrste ličilo, ki osvežuje stare obraze? Sprašujem se, če naše šolstvo vzgaja ljudi, ki kljubujejo potrebam sodobnega sveta in če tem dijakom, ki zapustijo naše šole sploh še kdo sledi? Sprašujem se, kdo se ukvarja z usodo naših najboljših maturantov, ki zapuščajo zamejski prostor in ki se verjetno vanj ne bodo vrnili, razen da si sami ne bodo izborili te možnosti? To so le nekatera vprašanja, ki so se mi porodila ob branju izsledkov raziskave OECD-ja. slovenija - Promet Nad dva tisoč petošolcev čaka kolesarski izpit Otroci so že dodobra zakorakali v novo šolsko leto, a nekatere izmed njih v letošnjem šolskem letu čaka čisto posebna preizkušnja, kolesarski izpit, s katerim bodo dokazali, da so kot najmlajši udeleženci v prometu varni in odgovorni. Več kot 2000 učencev iz 91 osnovnih šol iz vse Slovenije sodeluje v vseslovenski pobudi »Varno na kolesu«, ki jo družba Butan plin organizira skupaj s številnimi podporniki (MIZS, Agencija RS za varnost prometa, Direkcija RS za ceste, Policija, KZS in številna kolesarska društva po Sloveniji ter drugi). Pe-tošolci bodo tekom šolskega leta na zabaven, a poučen način preučevali prometne predpise, raziskovali nevarne odseke v domačem kraju ter se poučili, kako se v prometu izogniti nevarnim situacijam, ki privedejo do nesreč. Obenem bodo svoja opažanja skupaj z mentorjem lahko predstavili na okroglih mizah v domačem kraju. Ob pričetku pobude jim je spodbudno besedo namenil tudi priznani kolesar Andrej Hauptman: »Z ozaveščanjem o pravilnem ravnanju v cestnem prometu je treba pričeti dovolj zgodaj, da lahko otroci zrastejo v odgovorne udeležence v prometu.« PISMA UREDNIŠTVU »Podarjeni krožnik« V torek smo šli na večerjo v eno od restavracij, ki sodelujejo pri pobudi Okusi Krasa in smo izbrala meni, ki je povezan s to pobudo. Ko smo plačevali račun, smo tudi zaprosili, naj nam podarijo krožnik, kot to promovirajo na desni strani zgoraj ob sodelujoči restavraciji. Tam namreč jasno piše: »Un piatto in dono - podarjeni krožnik«. Gostilničar nam na prošnjo ni nič kaj prijazno odgovoril in vprašal: »O, katerem krožniku pa govorite?« Pokazali smo mu, kaj piše v brošuri in dodali, da podobna darila pogosto uporabljajo pri podobnih pobudah (Buon Riccordo, Cocofungo, Vabilo na kosilo v Nadiških dolinah itd.). Njegov odgovor je bil jasen: »Ko bi kdo le pomislil na to možnost!«. Da ne dolgovezi-mo: plačali smo in odšli. Doma smo v miru še enkrat pregledali brošuro in uganili, da se verjetno zaradi »ne prav posrečenega« prevoda iz slovenščine »un piatto in dono« nanaša na recepte, ki so zapisani na desnih straneh brošure. Toda, ko nekdo najde zapisano »un piatto in dono« pričakuje, da tako tudi je. Alessandro Ambrosi Tatvina ali izsiljevanje? Mesto je že več mesecev razkopano, ker podjetje AcegasAps obnavlja plinsko omrežje in ga prilagaja novim predpisom. To se je zgodilo tudi v mestnem središču, kjer stanujem. Tej posodobitvi seveda ne ugovarjam, ugovarjam pa plačilu te storitve, ker Acegas ni posodobil in tudi ni mogel posodobiti plinske napeljave, ker je, čisto preprosto, ni. Ko je l. 1949 takratni lastnik stavbo obnavljal, bila je poškodovana ob bombardiranju Trsta, ni poskrbel za napeljavo plina v nadstropja. Hišo je namenil poslovnim prostorom ne pa stanovanjem. Zato je bil v petnadstropni stavbi samo skupni števec za elektriko, za vodo in plin. Vse električne varovalke so bile v hišnikovem stanovanju, kjer je bila tudi edina plinska napeljeva. Ostali smo celo brez dimnikov - že 64 let so zazidani. Ko se je pred leti hišni lastnik odločil za likvidacijo, je hotel zaradi prodaje urediti tudi direktno plačevanje vode, plina in elektrike posameznim kupcem. Z elektriko ni bilo težav, ker je bilo treba ravno takrat prilagajati električno napeljavo novim predpisom. Kupci smo dobili lastne števce. Takrat sem izgubila trifazni električni vod, ki sem ga uporabljala za štedilnik. Morala sem prositi za 10 vatni priključek, zaradi česar so se mi bistveno zvišali računi za elektriko. Prosila sem za napeljavo plina. Uslužbenci podjetja so prišli pogledat in ocenili, da je napeljava plina prekom-plicirana, saj je treba cevi potegnit iz pritličja do petega nadstropja. Svetovali so mi, naj pač potrpim. Enako so odgovorili že prej bivšemu lastniku, ki je hotel poleg elektrike poskrbeti tudi za individualno napeljavo in plačevanje vode, ostala je skupna. Ko lani eno podjetje ni plačevalo vode, so jo odklopili celi hiši, ker administrator ni mogel poravnati visokega računa. Ne vem, kaj se bo zgodilo, če bodo morali posodobiti tudi vodovodno napeljavo. Zdaj je na vrsti šele plin. Za prenovo napeljave nam je AcegasAps poslal račun, administrator je plačilo porazdelil med solastnike, moj delež je bil 180. evrov. Ker v hiši ni centralnega voda, po katerem prihaja plin v nadstropja, tudi zamenjati ni bilo treba ničesar. Razumela bi, če bi mi AcegasAps sporočil, da mi, če želim, napelje plin do mojega stanovanja. Stroški bodo sicer višji, a imela bom plin. Danes pa zahtevajo plačilo za posodobitev napeljave, ki je ni in je pred približno 13 leti niti napeljati niso hoteli. Letos so posodobili samo hišni priključek. V sedanji finančni krizi so naši otroci primorani delati karkoli, da preživijo. Plačujejo jih na uro po 7.50 evrov ali še manj, in niti vsak dan ne smejo delati. To preračunano pomeni, da bi moral mlad človek delati najmanj 240 ur, da bi plačal delo, ki ga je podjetje zaračunalo samo za priključek s ceste do hiše. Koliko bi torej stala na- Hlfi peljava plina v nadstropja, če bi bilo sploh pripravljeni to narediti? Ali lahko kdaj pričakujemo tudi individualne račune za vodo, ki je še vedno skupna za celo hišo? Kako lahko imenujem tako poslovanje? Je to tatvina ali samo izsiljevanje naivnega občana? Ali mi lahko na to odgovori občinska uprava, ki bi morala skrbeti za svoje občane in nadzirati podjetnike, s katerimi podpiše pogodbo za opravljanje mestu potrebnih del? Lelja Rehar Sancin »Per qualche tabla in piu'« Bolj znan je seveda tisti »Per qualc-he dollaro in piu« s Clintom Eastwoodom, aktualne pa so sedaj table ob cestah naše pokrajine. V osebnem arhivu imam prepis dopisa Repentabrske občinske uprave iz dne 12.2.2007 (prot. 656) s predmetom »Mo-difiche toponomastica Comune di Mon-rupino-Repentabor, Spremembe imen vasi v Občini Repentabor«. V njem je napisano: »Obveščamo vas.... Povrnitev izvirnega imena vasi Repen in Col .. v smislu itd.« in nato: 1) povrnitev izvirnega imena vasi Rupingrande-Re-pen z zamenjavo prejšnjega naziva z imenom »REPEN« itd.; 2) povrnitev izvirnega imena vasi Zolla-Col z zamenjavo prejšnjega naziva z imenom »COL« itd. Tedanji župan Križman (nisva si v sorodstvu!) se je podpisal pod posebno poudarjenim zaključnim stavkom »Imena navedenih vasi morajo biti zapisana izključno v zgoraj navedeni obliki.« Nedvomno je šlo za zmago naše narodne skupnosti, ki je ostala razen Doline, brez poskusov posnemanja. Dopis je Občina poslala »psom in prašičem - a cani e porchi« kot pravijo italijanski sodržavljani v tržaškem narečju. Navajam nekaj prejemnikov: Alla Presi-denza del Consiglio dei Ministri (stricu Sil-viu ali Prodiju?), vsem ministrstvom, Alla Provincia di Trieste, Alla Capitaneria di porto, Alla deputazione di storia patria, All'Istituto geografico militare. Med zadnjimi naslovniki (vseh je 98) so tudi SKGZ, SSO, Primorski dnevnik in Il Piccolo. Občinam iz dežele je bilo sporočilo poslano po elektronski pošti. Pa ni sporočilo doseglo pravih dejavnikov. To, da nekateri sodelavci (ne vsi) Piccola v nogometnih poročilih pišejo Rupingrande, je seveda razumljivo, čeprav prav na mestu možnega parkiranja stoji tabla s ponosnim napisom Repen.V teh dneh sem opazil (ne vem koliko časa že stojijo) table kategorije »blob«: Repen-Repen in Col-Col. Pa je občinsko sporočilo jasno navajalo izključno uporabo Repna in Cola. Ceste ob katerih so ti napisi, so pokrajinske. Pa saj so na Pokrajini dobili dopis! Table seveda spadajo v nov duh sožitja, mul-tikulturnosti, interetničnosti, medsebojnega spoštovanja itd. itd. in v neskončen festival postavljanja smerokazov, kjer vsaka nova tabla izpade kot praznik. Tu pa so ustrelili kozla, ker je Repen Repen in ne Repen-Repen. In isto velja za Col. Kaj bodo k temu porekli na Pokrajini? Bi se lahko izvedelo kje je nastala napaka? Pa saj je Pokrajina na pol naša! Krivcu bi jaz kar zaračunal strošek novih (nepravilnih) tabel. Pa še nekaj: marsikje je pod blobov-skimi tablami pravilno naveden »Repen« z dodatkom nogometne žoge (in hoc signo vinces), ki nogometne kibice iz dežele usmerja na tekme Krasa. Pa kaj si mislijo Furlani ali Veneti? Tem Kraševcem moraš ime kraja, kjer prebivajo, ponoviti dvakrat, da vedo kam domov. Bruno Križman 10 Petek, 25. oktobra 2013 KULTURA / poezija - Marko Kravos gost kulturnega društva Slovenci v Milanu »Trst diha z obemi pljuči« glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS V prostorih knjigarne Libreria Claudiana v Milanu se je v torek zbrala množica ljubiteljev slovenske poezije. Kulturno društvo Slovenci v Milanu je tokrat gostilo tržaškega pesnika, esejista in prevajalca Marka Kravosa. Slovenska organizacija, ki že dolgo let skrbi za ohranitev kulturne identitete Slovencev v Milanu, je tokrat priredila literarni večer, na katerem je tržaški pesnik predstavil svojo zadnjo dvojezično pesniško zbirko Sol na jezik - Sale sulla lingua (ZTT, Trst 2013). V polni mali dvorani knjigarne Claudiana je večer potekal v obliki pogovora s pesnikom. Poleg njega sta sedela esejistka, prevajalka in profesorica na milanski univerzi Cattolica del Sacro Cuore Marina Lipovac Gatti ter novinar in prevajalec Silvio Ziliotto. Ziliotto in Kravos sta, prvi v italijanščini, drugi v slovenščini, poslušalcem prebrala izbor pesmi: najprej iz starejše zbirke Sredi zemlje Sredozemlje, nato pa iz najnovejše Sol na jezik. Kravos je v pogovoru s profesorico Lipovac Gatti svoje pesmi komentiral, z veseljem pa je tudi odgovarjal na vprašanja publike. Tako je na primer na vprašanje, ali je težko biti slovenski pesnik v Trstu, Kravos dejal, da Aftershock Motörhead Rokenrol, Hard & Heavy UDR GmbH/Motörhead Music, 2013 Ocena: ******* Z Markom Kravosom se je pogovarjala prof. Marina Lipovac Gatti rd se je v zadnjih desetih letih v Trstu spremenilo veliko stvari. »Trst končno diha z obemi pljuči, slovenskimi in italijanskimi. Italijanski del mesta gleda na slovenski z drugačnim očesom, poznati dve kulturi oziroma govoriti dva jezika predstavlja danes za marsikoga priložnost.« Proti koncu pa je z nasmehom še dodal, da se moramo za te spremembe prav gotovo zahvaliti tudi našemu »literarnemu dinozavru« Borisu Pahorju. R.D. Ponovno bi rad citiral Davea Grohla, nekdanjega bobnarja benda Nirvana in danes liderja ameriške skupine Foo Fighters, ki je nekoč izjavil: »Elvis? Keith Richards? Kje pa ... Lemmy je edini kralj rokenrola, nihče se mu še zdaleč ne približa!« Z Grohlom se tudi tokrat popolnoma strinjam. Lemmy Kilmister, pevec in basist angleškega benda Motorhead, je nedvomno kralj rokenrola in to ne le danes, a že celih štirideset let! Sedeminšestdesetletni angleški roker je letošnje poletje sicer preživel v bolnici, nič čudnega, saj je svojo glasbeno kariero dan za dnem gradil v čistem rokenrol stilu »Sex, Drugs and Rock 'n' Roll«, katerim je treba dodati še dnevni paket cigaret in marsikateri kozarec viskija. Sploh se ne bi čudil, če bi jutri Lemmyja postavila pod drobnogled sama NASA ... A »železni« Lemmy si je tudi tokrat opomogel in s kitaristom Philipom Campbellom ter slovitim bobnarjem Mikkeyjem Deejem posnel že enaindvajseto glasbeno ploščo Aftershock. Album je izšel pred tremi dnevi, o njem pa je Lemmy dejal: »Če ne gre drugače, ga ukradite, a če le morete, ga kupite!« Lemmyja sem tudi tokrat pridno »ubogal« in si ploščo kupil v milanski trgovini, kjer jo je med drugim predstavil sam bobnar Mik-key Dee. Album sem seveda doma takoj zavrtel, zvečer pa pohitel v milanski rok lokal in Mikkeyju Deeju še osebno čestital. Nova plošča Aftershock tudi tokrat ne bo razočarala oboževalcev benda, saj jo sestavlja petinštirideset minut pristnega, hitrega Motorheadovega rokenrola. Že s prvo Heartbreaker je takoj jasno, da so Lemmy in ostali še vedno »v formi«. Glasbeni stil je isti že celih štirideset let, nič inovativne-ga, le čisti rokenrol, kot so nekoč peli Rolling Stonesi »It's only Rock 'n' Roll, but I like it«! To je to, enostavno, kratko in hitro, a še kako učinkovito. Med štirinajstimi komadi (morda preveč?) izstopajo pesmi End of Time, Going to Mexico, arogantna Silence When You Speak to Me, Queen of the Damned in še bluz komada Lost Woman Blues ter Dust and Glass. Prejšnji teden sem bend Pearl Jam definiral glasbena »garancija«, če je že tako, pa so Motorheadi prava »rokenrol vera«! Yasuhiro Kobayashi - Coba gropada - Jutri harmonikarski večer Japonska zvezda, ki sodeluje z Bjork Yasuhiro Kobayashi »Coba« je svojevrsten glasbenik in piše tudi skladbe za filme Jutri ob 18.30 bo Kulturni dom Skala v Gropadi gostil japonsko harmonikarsko zvezdo, ki že petnajst let nastopa po Evropi. To je Yasuhiro Kobajashi z umetniškim imenom Coba - harmonikarski virtuoz, ki se je glasbeni izšolal v Italiji in sodeluje z znano glasbenico Bjork. Islandka ga je prvič poslušala v poznih 90. letih v Londonu in mu takoj predlagala, naj se pridruži njenemu bendu na svetovni turneji. Od takrat je Coba eden najbolj znanih japonskih glasbenikov. Do danes je izdal 30 plošč s svojo avtorsko glasbo. Pravijo, da je Coba spremenil tradicionalno harmonikarsko glasbo in jo prikazal v novejši obliki, vpletel jo je v sodobno pop glasbo. njegov slog je svojevrsten, morda edinstven, zato ga imenujejo kar »Coba style«. Kot skladatelj je med drugim soustvarjal glasbo za risanko Pokemon, trenutno pripravlja skladbe za japonsko gledališče, televizijo in televizijske oglase. Večer prirejata KD Skala in mladinski pevski zbor Anacrousis. Razstava ob 100. obletnici rojstva Igorja Torkarja V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so sinoči odprli razstavo ob 100. obletnici rojstva pisatelja Igorja Torkarja (1913-2004). Pod naslovom Iskanje nenajdljivega je predstavljen del pisateljeve zapuščine. Torkar, povratnik iz nemškega uničevalnega koncentracijskega taborišča, je bil po vojni pod obtožbo sodelavca gestapa obsojen na 12 let ječe na zloglasnih, politično montiranih Dachauskih procesih. Obsojenci so bili v celoti rehabilitirani šele leta 1986. Svojo tragično življenjsko zgodbo in boj za pravico je Torkar opisal v romanu Umiranje na obroke, ki je doživel številne ponatise. Drevi jubilejni koncert zbora ČarniCe v Ljubljani Ženski komorni zbor ČarniCe vabi na slavnostni vokalno-instrumen-talni koncert ob 10-letnici delovanja, ki bo v petek, 25. oktobra ob 19.30 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. ČarniCe bodo pod vodstvom dirigenta Sto-jana Kureta popeljale občinstvo v svet sirotišnice za dekleta "Ospedale del-la Pieta", za katero je Vivaldi ustvarjal in v njej izvajal svoja največja dela. Vi-valdijev znameniti Gloria RV 589 bo zazvenel v različici za ženski zbor, ob spremljavi godalnega ansambla, trobente, oboe, čembala in orgel. S tem delom bodo ČarniCe zaokrožile jubilejno leto, ki so ga zaznamovali vokalno-instrumentalni programi. V drugem delu koncerta pa bodo zazvenele novitete slovenskih skladateljev mlajše generacije za ženski zbor, posvečene jubileju. Zazvenele bodo tudi skladbe Patricka Quaggiata, Andreja Makorja in Ambroža Čopija. trst - V muzeju Revoltella ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo Retrospektivna razstava Theatrum mundi hrvaške tekstilne umetnice Jagode Buic Razstava bo na ogled do 6. januarja 2014 Minuli petek so v muzeju Revoltella v Trstu odprli obsežnejšo retrospektivno razstavo z naslovom »Theatrum mundi« izjemne hrvaške tekstilne umetnice Jagode Buic. Mo-numentalne tekstilne skulpture, tapiserije, reliefni objekti iz raznovrstnega papirja s filigranskimi posegi, makete za scenografije, osnutki za kostume, obleke in video iz leta 1983 so na ogled v zadnjih dveh nadstropjih, ki so po načrtu Carla Scar-pe primerni za postavitve sodobnih likovnih del. Odbornik za kulturo Tržaške občine Franco Miracco je poudaril, da želi pobuda počastiti vstop Hrvaške v Evropsko unijo, medtem ko je direktorica muzeja Maria Masau Dan vzpostavila že utečeno sodelovanje s Hrvaško, saj je pred trinajstimi leti bila v istih prostorih slikarska razstava Eda Murtica. Direktor Muzeja MUO iz Zagreba Miroslav Gašparovic je izrazil zadovoljstvo ob sodelovanju za postavitev tako ob- sežnega in popolnega prikaza različnih likovnih stvaritev svetovno poznane umetnice. Umetnostni zgodovinar Luciano Caramel je spregovoril o vsestranski umetnici, ki jo označuje ženska občutljivost in obnavlja motive zgodovinskega spomina, da postanejo del doživete sedanjosti in s tem že spomin na preteklost. Definicija tekstilne umetnice ima zato de-notativni in ne konotativni pomen. V svojem posegu se je Predrag Mat-vejevic zaustavil pri pojmovanju tapiserije, ki se v primeru Jagode Buic razlikuje, saj gre za laično konotacijo, umetnica pripada generaciji, ki je odklanjala smernice socialnega realizma in ubrala pot poetične prenove. Umetnostni kritik Tonko Maroevic je definiral umetničin pristop work in progress, v skladu s tokovi sodobne umetnosti v duhu neoavantgarde. Močno evokativno moč imajo že sami materiali, ki se jih umetnica poslužuje, prestopi- jo na raven mita že zaradi zgodovine materiala samega. Umetnica je izredno avtonomna v likovnem izrazu, njena dela prežema organskost in izjemna vitalnost. Sposobna je stalne prenove v soočanju s specifičnimi življenjskimi problemi, kar odseva smisel za katarzo. Jagoda Buic posveča svoje razstave različnim mojstrom, ki jih posebej ceni. V katalogu k razstavi beremo posvetilo, ki ji je še posebej pri srcu. Spominja se Bože Košak Simčič, pomembne slovenske avantgardistke, ki se je rodila v Mariboru in je študirala na Bau-hausu, srečali sta se v Rimu v petdesetih letih, v času ko je bil pomemben center sodobne umetnosti. Bila je pristna in prefinjena umetnica, izkušnje na Bau-hausu so jo spremljale v doslednem načrtovalnem pristopu, zato bi ji rada Bui-ceva v bodoče postavila razstavo, da bi jo tudi širša javnost spoznala. Jasna Merku šepet uli M 1 2 Petek, 25. oktobra 2013 ce ontecchi izkušenost pri upravljanju režijske taktirke. Med njimi pa se je znašlo tudi ime, ki je na ljubljanski AGRFT diplomiralo pred slabimi štirimi leti in ga zaradi tega lahko uvrstimo med mlade režiserje: Jaka Andrej Vojevec, ki ga je tržaška publika spoznala s uprizoritvijo besedila Vinka Moderndorferja Vaje za tesnobo. Z odra Ni pa Jaka edini mladi ustvarjalec, ki se je znašel v tekmovalnem ali spremljevalnem programu festivala. Igralci Tina Gunzek (Vaje za tesnobo, SSG Trst), Tina Potočnik (Črna žival žalost, MGL), Maruša Majer (Tri elizabetinske tragedije, Zavod Delak in Muzej sodobne umetnosti Metelkova) in Klemen Janežič (Robinson, LGL Ljubljana) so denimo imena, ki jih je še zdaj slišati med zidovi ljubljanske AGRFT in ki so s svojo igralsko kariero tako rekoč šele začeli. Spodbudno število? Tempo življenja, ki poteka pod taktirko različnih obveznosti, nam med letom velikokrat onemogoča, da bi si ogledali to ali ono predstavo. Ko sama zamudim predstavo, za katero slišim »ta predstava je pa res vredna ogleda,« se vedno potolažim tako: »Nič hudega, oktobra jo bom lahko videla na Borštnikovem srečanju.« (op.ur. uporaba ednine: avtorica članka je aktivna soustvarjalka naše gledališke scene. Več o tem pa šumovci ne bomo razkrili... ) Ko slišim Festival Borštnikovo srečanje, vedno pomislim na dvoje: na Borštnikov prstan, najuglednejšo igralsko nagrado, in na predstave, ki si z uvrstitvijo v tekmovalni, spremljevalni, mednarodni ali drug program prislužijo naziv t.i. ustvarjalne odrske smetane minule sezone. Ampak Borštnikovo srečanje ni samo to. Je čas za pogovor o gledališču in različnih vsebinah, novih in aktualnih tokovih dramatike, je čas za vprašanja, ki bi si jih včasih želeli postaviti igralcu ali režiserju po predstavi, ki nas je navdušila, pretresla ali razočarala. In čeprav je Borštnikovo srečanje tudi čas za formo (lepo oblečeni gospe in gospodje se po predstavi sladkajo s šampanjcem in slaščicami cup cake), ostaja vsebina v ospredju. Gledališču (mediju samemu, njegovim ustvarjalcem in publiki) je dana možnost, da se postavi pod vprašaj. Na oder »Pasivnost, ki prevladuje v naši mentaliteti in ki je ena izmed najbistvenejših karakteristik sodobnega življenja, ta pasivnost je danes tista komponenta, ki pospešuje naš zastoj in našo zaostalost,« čisto po naključju berem Kosovela in te besede povezujem z vrsticami obrazložitve letošnjega izbora, za katerega je bil odgo- voren mag. Primož Jesenko. Zdesetkanost slovenske odrske produkcije ali »manj navdušujoča sezona«, kot jo sam imenuje, daje grenak priokus začetku festivala, ki je kljub temu (ali morda ravno zato) stekel pod sloganom »Pičimo!«. In tako smo se napotili v različne gledališke dvorane, da bi nas pičilo deset predstav, uvrščenih v tekmovalni program (med njimi se je poleg predstav ljubljanske Drame, SNG Maribora, Mestnega gledališča ljubljanskega, Prešernovega gledališča Kranj in enega neodvisnega producenta pojavilo tudi Slovensko stalno gledališče s predstavo Vaje za tesnobo), osem predstav spremljevalnega programa, kar pet predstav tujih gledališč in produkcije študentov AGRFT. V dvoranah in izven nje so odmevala imena režiserjev Buljan, Miler, Kica, Loren-ci, Horvat, Frljic, Koležnik, Živadinov, vsako po svoje sinonim za odmevnost in Generacija mladih še zdaleč ni zapostavljena na mariborskem festivalu, saj ga mladi aktivno soustvarjamo tudi drugače. Iz Ljubljane se v tem času celoten gledališki oddelek AGRFT preseli v štajersko prestolnico, kjer jih čaka tudi sodelovanje s tamkajšnjimi študenti Filozofske fakultete. Poleg produkcij študentov dramske igre, performansov in razstav so imeli letos študentje svoje ustvarjalne prste vmes tudi pri pogovorih o uprizoritvah, bralnih uprizoritvah sveže prevedenih sodobnih tujih tekstov (lanski Češki fokus so nasledili nizozemski dramatiki), delavnici dramskega pisanja Instant Drama, ne nazadnje tudi pri oblikovanju Festivalskega biltena. Skratka: Festival Borštnikovo srečanje spaja različne generacije ustvarjalcev, ki se v desetih dneh polnih pljuč nadiha-jo gledališča in ta zrak izmenjujejo z obiskovalci, med katerimi se tu pa tam znajde tudi kakšna politična osebnost, ki ima Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Moj princ na belem konju se je verjetno izgubil v gozdu in so ga nato pojedli medvedi.« Aforizem na Facebooku za vse tiste, ki ne doživljajo ravno prijetnih trenutkov v ljubezni. Tolažba: niste sami! Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna o pomenu in edinstvenosti gledališča veliko povedati. Morda je vrednost ustvarjanja tako mladih kot izkušenih ustvarjalcev na Borštnikovem odru tudi ta, da bi ljudi predramili in jih opomnili, da gledališče živi tudi ostalih 355 dni, ko ne poteka Festival Borštnikovo srečanje. Izza odra zanimivost Nenavadna srečanja v Colonial Clubu Da je lahko ves svet oder, kot je pravil Shakespeare, potrjujejo tudi aktivnosti ali ne-aktivnosti, ki se vsako leto sprehajajo z roko v roki z uradnimi aktivnostmi Festivala, in brez katerih naš festival ne bi bil tak festival. Večeri se po zaključenem uradnem dnevnem redu nadaljujejo v duhu videnega, slišanega in doživetega na odru ali v parterju v zakulisju, rdeče zavese pa nam takrat ponudi lokal v kletnih prostorih gledališča ali dvorana Štuk, v kateri se po navadi odvijajo produkcije študentov, ali kakšno alternativno prizorišče. Tudi to je gledališče: druženje po predstavi in razglabljanje o prejetih informacijah in asociacijah, ki lahko peljejo do novih ustvarjalnih načrtov. Naprej. Festivala še ni konec. Odvijal se bo do nedelje in do takrat lahko še ujamemo vrsto zanimivih dogodkov: od delavnice dramskega pisanja, pogovorov o gledanih uprizoritvah, predavanja na temo prevajanja Shakespearja, čakajo pa nas še projekt Skušnja Darje Švajger v okviru programa AGRFT, predstava Kazimir in Karolina madžarske gledališke scene, tekmovalni predstavi Tri elizabetinske tragedije v režiji Dragana Živadinova in John Gabriel Borkman v izvedbi SNG Maribor z lanskim dobitnikom Borštnikovega prstana Igorjem Samoborjem v glavni vlogi. In a propos Igorja Samoborja - letos bo Borštnikov prstan spet krasil žensko dlan. Čigavo, bomo pa izvedeli v nedeljo na sklepni prireditvi, ko bodo znani tudi naslovi nagrajenih predstav in nagrajeni igralci. In potem? Potem naprej. Vsaka skupina ustvarjalcev pod svojo gledališko streho (stalno ali provizorično) novim ustvarjalnim izzivom naproti. Šum ima vsepovsod svoje ptičke. Čeprav šumovci bolj poredkoma zahajamo v disko, imamo tokrat svežo vročo novičko za vas iz Colonial Cluba v Trstu. Prejeli smo sledeči dopis: »Okoli 2. ure zjutraj pridem s prijatelji v Colonial Super Club. V gneči in med glasbo na ves glas skoraj takoj opazim nekoga, ki se mi zdi znan. Je on ali se morda motim? Prepričam prijatelja, ki je še bolj prepričan od mene, za koga gre in tako stopiva do njega ter ga ogovoriva. Potrdi nam, da se nisva zmotila in da gre res za slovenskega notranjega ministra Gregorja Viranta v družbi žene Nane Brejc (hčerke bivšega evropo-slanca SDS-a Mihaela Brejca). V disku in družbi žene zgleda še bolj fra-jersko kot po televiziji ob uradnih intervjujih in novinarskih konferencah. Tudi to je pač minister, kdaj obkrožen ne samo od varnostnikov, ampak tudi od lepih žensk.« Nasvet šumovkam (dekletom): Hodite kaj tam okoli, po ulici Canale Piccolo, morda ga srečate! Nasvet šumovcema (fantom): Pojdite s šumovkami, mogoče srečate njegovo ženo! Ali slišiš glas umetnosti? Umetnost. Le umetnost v vseh možnih odtenkih. Med trepetajočo množico sva končno prišli na vrsto tudi šumovki, ki sva se sicer prvič znašli na takem dogodku, kot je Beneški bienale. Stotina različnih paviljonov naju je vabila, da bi vstopili, a žal si je nemogoče ogledati vse. V glavnem razstavnem prostoru Giardini je prva pred nami stala Romunija. V notranjosti čista belina in štirje performerji. E.: »Statičnost in energija, žive strukture...« C: »Več ljudi v enem samem telesu, pomikanje po neznanem svetu s skupnimi močmi.« Grčija se je prikazala na bolj tehnološki način: kratek, nemi film. E.: »Kontrast med starim in novim. Ženska, ki ne izusti besede - nemoč, denar, ki prevladuje nad kulturo, nad tradicijo. A denar je v resnici samo papir.« C.: »Človečnost, občutek tujega in domačega hkrati, preobilje, bogastvo - ali lahko denar uporabljamo za šopek rož? Morda, je tako koristnejši.« Beneški paviljon naju je pravzaprav presenetil C.: »Smrt, ki prevladuje nad življenjem, kri, glasba, ki posnema burjo. Na ekranu je ženska, prekrita s padajočim denarjem. Zlo se skriva v njem, morda pa je hudič lahko tudi v telovadnih copatah?« Srbija: Nothing between us! Zbirka različnih igral otrok, ki so na lastni koži doživeli vojno na Balkanu. C.: »Bela fasada polna lesenih Mickey Mou-sov, ovojnice usnjenih fotografskih aparatov preoblikovane v zanimive živalice. Občutek otroštva, ki je prezgodaj dozorelo.« Avstrija dokazuje, kako raznolik je lahko pogled na umetnost. E.: »To kar je narisano, je ogenj, plameni so rdeči in različno visoki.« C.: »Ne, to so koščki sveta, tu so otoki in to je kopno, ne vidiš?« A ne bi lahko pravzaprav bilo oboje? Izrael naju je pravzaprav prestrašil: čudni zvoki, luknja sredi temne sobe, šipa, preko katere lahko mi vidimo zunanjost, tisti, ki so zunaj, pa nas ne vidijo. Tesnoba. Paviljon Venezuele je na naju učinkoval kot najbolj moderen in morda najbližji mladim, vsaj po tehniki: grafiti, eksplozija različnih barv. Svet mladih, ki si ustvarja bodočnost tudi z drobnarijami. Umetnost je lahko tudi na zidovih mestnih ulic. Kaj pa Arzenal? Litva naju je sprejela v pravi tempelj, kjer je močno zadišalo po čudovitih dišavah, ki so v glinastih posodah stale pred nami v najrazličnejših barvah. Svečanost, umirjenost, meditacija. V italijanskem paviljonu je tiktakala ura in s tem poudarjala čas, ki mineva. Poleg tega je pred nami stal grob ves pokrit z igralnimi kartami in listki igre na srečo »Super Enalotto«, torej igra je lahko tudi usodna, ne pa samo prijetna. Slovenskega paviljona žal nisva uspeli obiskati, saj je se ta nahaja na drugem koncu mesta in ne v Arzenalu, kjer se po navadi mudi največ obiskovalcev. Res škoda. Na beneškem bienalu se vsekakor občuti pravo umetnost, tisto ki te prevzame v najrazličnejših odtenkih. Namen je namreč prav ta, da se vsaka država lahko izrazi v svoji umetnosti, jeziku, kulturi, resničnosti... 1 2 Petek, 25. oktobra 2013 OW APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Sektor na kolenih zaradi krize in slovenske konkurence Prodali za polovico manj avtomobilov Goriški avtomobilski trg je pred kolapsom. Na hud upad poslovanja podjetij, ki delujejo na področju prodaje in servisiranja avtomobilov v goriški pokrajini, opozarja Oscar Zorgniotti, predsednik sekcije za motorna vozila pri goriški zvezi Confcommercio, po katerem avtomobilski sektor nujno potrebuje pomoč krajevnih, deželnih in predvsem državnih institucij, saj se mu drugače ne obeta nič dobrega. »Avtomobilski sektor doživlja v zadnjih letih hude težave. V Furlaniji-Julijski krajini je upad poslovanja najbolj občuten ravno v naši pokrajini,« pravi Zorgniotti, ki je postregel z zgovornimi podatki. Leta 2011 so na Goriškem registrirali 3782 novih vozil, lani pa le 2380, torej 37 odstotkov manj. »Letošnji podatki so še hujši. Do septembra so na goriškem prvič registrirali kar 50 odstotkov manj vozil kot v istem obdobju lani. Nekoliko manjši upad - med 15 in 20 odstotkov - smo zabeležili pri prodaji rabljenih avtomobilov,« pravi goriški pokrajinski predsednik sekcije za motorna vozila pri zvezi Conf-commercio in izpostavlja, da krize ne občutijo le avtomobilski saloni, ampak tudi avtoserviserji. »Od lanskega do letošnjega avgusta so na Goriškem zaprli šestnajst delavnic in drugih podjetij, odprli pa so jih le sedem. Saldo je torej -9, kar je za malo pokrajino, kot je naša, zelo negativen podatek. Kar nekaj ljudi je izgubilo službo ali je v dopolnilni blagajni.« Ob upadu kupne moči družin, opozarja Zorgniotti, je problem goriškega avtomobilskega sektorja tudi slovenska konkurenca. »Ta je občutna predvsem na področju asistence. Storitve, ki jih ponujajo slovenske delavnice in trgovine, so bolj poceni, zato se za popravilo avtomobila, ipd. marsikdo obrača na podjetja na drugi strani meje. Davčna obremenitev je pač v Sloveniji bistveno nižja,« pravi Zorgniotti in pristavlja, da morajo institucije nujno ukrepati, če želijo preprečiti propad sektorja, od katerega je odvisna usoda številnih podjetnikov, obrtnikov in njihovih družin. »Ob znižanju davčnega pritiska, ki malim podjetjem onemogoča investicije in razvoj, predlagamo zmanjšanje birokracije in spremembo kriterijev t.i. področnih analiz (»studi di settore«). Deželno upravo FJK smo tudi pozvali, naj spodbuja nakupovanje vozil z uvedbo olajšav in prispevkov, podobno kot s popusti na gorivu. Poskus, ki so ga izvedli pred tremi leti, je imel pozitivne učinke, zato menimo, da bi ga bilo treba ponoviti. Furlaniji Julijski krajini bi se po našem mnenju to izplačalo, saj bi se 91 odstotkov davka na dodano vrednost IVA vrnilo v deželno blagajno. Kljub temu nas še niso uslišali,« pravi Zorgniotti. Po njegovih besedah je državni predsednik zveze Federmotori Buon-giardino že seznanil državni vrh zveze Confcommercio z dokumentom, ki opisuje položaj avtomobilskega sektorja in potrebne ukrepe, predloge pa želijo čim prej predstaviti tudi rimski vladi. Težave avtomobilskega sektorja in goriškega gospodarstva nasploh skrbijo tudi Gianluco Madriza, goriškega pokrajinskega predsednika zveze Confcommercio, ki se je od svojega imenovanja večkrat srečal s predstavniki Agencije za prihodke, da bi jih opozoril na dramatičen položaj goriških podjetij. »Jasno sem jim predstavil hude posledice, ki jih ima tuja konkurenca na storitveni sektor in distribucijo v naši pokrajini,« pravi Madriz, ki pa je doslej naletel na gluha ušesa. (Ale) POKRAJINA m || »vv» ■ v*vi Gradbišči na Trziskem Goriški pokrajinski odbor je včeraj odobril izvršilna načrta za dela na cestah v pokrajinski lasti. S prvim sklepom so prižgali zeleno luč za ureditev javne razsvetljave na krožišču na pokrajinski cesti št. 19 med Tržičem in Gra-dežem, v zaselku Villa Luisa; naložba velja 102.250 evrov. Z drugim sklepom pa so odobrili načrt za umirjanje prometa na križišču med pokrajinskima cestama št. 2 (Pieris-Tržič) in št. 20 (Pieris-Villa Luisa) ter Ulico Brunner v Pierisu; načrt je pripravila pokrajina, ki jo bodo dela stala 190 tisoč evrov. ANMIL Prvi kongres bo v Gorici V goriški pokrajini se bodo zvrstili krajevni kongresi za obnovitev vodstev združenja delovnih invalidov AN-MIL, ki potekajo vsakih pet let. Prvi kongres bo jutri, 26. oktobra, ob 10. uri v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti 2 v Gorici. Pokrajinski predsednik Emil Jelen vabi člane k množični udeležbi. Neprodani avtomobili zaman čakajo na kupce bumbaca gorica-viles Občini ponujata začasno delo Zaposlili bosta osemnajst oseb Občini Gorica in Vileš sta pripravili sedem projektov družbeno koristnih del, v okviru katerih nameravata začasno zaposliti osemnajst občanov, ki so v dopolnilni blagajni ali na seznamih mobilnosti. Dežela Furlanija Julijska krajina je občini Vileš zagotovila prispevek za štiri projekte. Prvi predvideva zaposlitev enega uslužbenca, ki bo na tajništvu in v matičnem uradu skrbel za računalniško arhiviranje (52 tednov, 36 ur tedensko), drugi pa zaposlitev uradnika na tehničnem uradu (52 tednov, 36 ur tedensko). V okviru tretjega projekta bodo zaposlili dva delavca, ki bosta skrbela za vzdrževanje občinskih objektov, čiščenje cest, javnih zelenic, ipd (52 tednov, 36 ur tedensko), s četrtim projektom pa bodo zaposlili uradnika na poveljstvu redarjev (52 tednov, 36 ur). Kandidature so na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri začeli zbirati včeraj, zainteresirani pa se bodo lahko prijavili do 7. novembra. Goriška občina je pripravila tri projekte. Osmim delavcem namerava zaupati vzdrževanje cest, prilagajanje cestne signalizacije, nameščanje tabel, ipd (52 tednov, 36 ur tedenskega dela), v okviru drugega projekta pa bo zaposlila uslužbenca, ki bo zbiral in urejal podatke o porabi električne energije in kurjavi v občinskih objektih. Za vzdrževanje občinskih stavb in nadziranje občinskih športnih objektov bo občina Gorica zaposlila štiri delavce; tudi njihova delovna pogodba bo trajala 52 tednov s polnim delovnim časom (36 ur tedensko). Kandidature bodo na uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri začeli zbirati danes. Zainteresirani imajo čas za prijavo do 8. novembra. tržič - Preiskava Razlog napada na mladoletnico še nepojasnjen Tržiški karabinjerji še vedno preiskujejo okoliščine napada na štirinajstletno dijakinjo, ki jo je neznani moški v ponedeljek, ko se je po pouku vračala domov, nasilno zgrabil za roke in močno prestrašil. Dijakinji, ki se je sama rešila agresorja, je uspelo pobegniti, pri tem pa je padla in udarila z glavo ob tla. Dekle je po napadu poiskalo pomoč v bolnišnici San Polo, k sreči pa se je lažje poškodovalo. V skrivnost je še vedno ovit predvsem vzrok, zaradi katerega je neznani moški napadel dijakinjo. Le-ta izhaja iz neapeljske družine, ki že več let živi v Tržiču. Karabinjerji domnevajo, da ni šlo za spolno nadlegovanje, zato preiskujejo druge možne motivacije, ki bi lahko bile povezane z željo po ustrahovanju sorodnikov dijakinje ali podobnimi cilji. Preiskovalci za zdaj še ne dajejo izjav v zvezi z zbranimi informacijami, iskali pa naj bi med 30 in 40 let starega moškega, ki naj bi ga dekle ne poznalo. Karabi-njerjem bi lahko prav prišli tudi posnetki varnostnih kamer, ki delujejo v okolici kraja napada. Dogodek je zelo pretresel trži-ško javnost in predvsem družine dijakov, ki obiskujejo isto tržiško šolo kot žrtev napada. Združenje La Fenice je na tržiško občino naslovilo pismo, v katerem izraža prepričanje, da je trži-ška občina zanemarila problem integracije oz. ni naredila dovolj za zagotavljanje varnosti. »La Fenice predlaga sklic srečanja, na katerem bi se predstavniki združenj in upravitelji pogovorili o teh vprašanjih. gorica - Pri sebi bodo imeli obrambni sprej Redarji »oboroženi« Izključno za samoobrambo - Za neizkoriščene pendreke občina zapravila 3.500 evrov Namesto pendreka bodo imeli sprej Po tržiških mestnih redarjih bo tudi goriška mestna policija »oborožena« z obrambnim sprejem na osnovi pekoče paprike. Sklep, ki ga je predstavil pristojni občinski odbornik Stefano Ceretta, je goriška občinska uprava sprejela na svojem zadnjem zasedanju. »Za nakup spreja bomo porabili denar, ki smo ga prejeli iz deželnega sklada za ukrepe na področju varnosti iz leta 2011. Na razpolago imamo 4000 evrov,« je povedal odbornik, po katerem bodo javno dražbo za izbiro dobavitelja izpeljali pred koncem letošnjega leta. »Redarjem bo sprej verjetno na voljo v prvih mesecih prihodnjega leta, pred tem pa bodo morali opraviti krajši tečaj, na katerem se bodo naučili pravilno uporabljati varnostni pripomoček,« je pojasnil in k temu dodal, da se bodo redarji lahko posluževali spreja izključno za samoobrambo. Iz istega deželnega sklada je goriška občina v minulih letih črpala tudi denar za nabavo pendrekov, s katerimi je nameravala opremiti mestne redarje. V resnici pa t.i. »tonfa«, za nakup katerih so vložili 3.500 evrov, zaprašeni čakajo v omari na poveljstvu, saj je notranje ministrstvo leta 2011 prepovedalo njihovo uporabo. Na podlagi razsodb ustavnega sodišča so namreč na ministrstvu ugotovili, da gre za »potencialno nevarno orožje«, pred tem pa so številne občinske uprave, med katerimi je bila tudi goriška, že zapravile kar nekaj denarja za nakup pendrekov in usposabljanje redarjev za njihovo uporabo. (Ale) 'A »PRVA« Ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke na svetu v vesolje, Valentine Vladimiroime Tereškove Vljudno Vas vabimo na odprtje fotografske razstave, ki bo danes, petek 25. oktobra 2013 ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass, 20) Info: Kulturni dom Gorica - tel. +39 0481 33288 email: info@kulturnidom.it Kulturni center Lojze Bratuž in Dekanija Štandrež vljudno vabita na predstavo SVINČNIK ZANJ Muzikal o Materi Tereziji Nastopa Misijonska skupina Pridi Vstopnine ni! Zbirali se bodo prostovoljni prispevki; ki so namenjeni misijonom Kulturni center Lojze Bratuž Sobota, 26. oktobra 2013, ob 20.30 CHIARA GALIAZZO, koncert NOVEMBER 2013 PETEK S PROZA ENNIO MARCHETTO nova predstava PONEDELJEK, 13. PROZA ČETRTEK, 13. PROZA Umetniški direktor Walter ¡ ČETRTEK, 27. PROZA DUE PAIA DI CALZE DI SETA DI VIENNA napisala Lino Carpinteri in Mariano Faraguna nastopajo Ariella Reggio in Gianfranco Saletta ter Massimiliano Borghesi, Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Marzia Postogna, Maurizio Zacchigna in Laura Antonini glasba Livio Cecchelin režija Francesco Macedonio produkcija La Contrada - Teatro Stabile di Trieste PETEK 22 VELIKI DOGODKI DEŽELNA PREMIERA HEDDA GABLER napisal Henrik Ibsen nastopajo Manuela Mandracchia, Luciano Roman in Jacopo Venturiero, Simonetta Cartia, Federica Rosellini, Massimo Nicolini, Laura Piazza režija Antonio Calenda scenograf Pier Paolo Bisleri glasba Germano Mazzocchetti produkcija Teatro Stabile del FVG e Compagnia Enfi Teatro SOBOTA, 18. GLASBA IN BALET DEŽELNA EKSKLUZIVA in VSEDRŽAVNA PREMIERA KRALJEV GOVOR napisal David Seidler nastopata Luca Barbareschi in Filippo Dini režija Luca Barbareschi produkcija Casanova Multimedia SOBOTA, 22. VELIKI DOGODKI DEŽELNA EKSKLUZIVA LES BALLETS TROCKADERO DE MONTE CARLO Ballet Black WAR LETTERS CIOVEDI 2S PROSA DEŽELNA PREMIERA AMADEUS LEOPOLD koncert Amadeus Leopold (Hahn Bin) violina John Blacklow klavir MAREC 2014 SREDA, 5- PROZA SKOPUH napisal Molière, prevod Cesare Gárboli nastopajo Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli, Antonella Romano, Salvatore Caruso, Sabrina Scuccimarra, Rosario Giglio režija Arturo Cirillo scenograf Dario Gessati glasba Francesco De Melis produkcija Teatro Stabile di Napoli / Teatro Stabile delle Marche APRIL 2014 ČETRTEK, S. GLASBA IN BALET DEŽELNA PREMIERA LINAPOLINA le stanze del cuore napisala, vodi in nastopa Lina Sastri pleše Raffaele De Martino TOREK, S. VELIKI DOGODKI DEŽELNA EKSKLUZIVA SEDEM LET SKOMIN napisal George Axelrod prevod in priredba Edoardo Erba nastopata Massimo Ghini in Elena Santarelli originalna glasba Renato Zero scenograf Aldo Buti kostumografinja Ornella Campanale režija Alessandro DAlatri produkcija Associazione Culturale La Pirandelliana DECEMBER 2013 SREDA, 11. PROZA Berlin Comedian Harmonists VERONIKA, DER LENZ IST DA Holger Off tenor, Ralf Steinhagen tenor, Olaf Drauschke bariton, Philipp Seibert bariton, Wolfgang Höltzel bas, Horst Maria Merz klavir TOREK, 2S. PROZA ZBRANA DELA WILLIAMA SHAKESPEARA (OKRAJŠANO) napisali Adam Long, Daniel Singer in Jess Winfield nastopajo Zuzzurro&Gaspare in Maurizio Lombardi zasnova in načrt Paolo Valerio režija Alessandro Benvenuti produkcija a.ArtistiAssociati in Atlantide - Teatro Stabile di Verona ČETRTEK, 1S. GLASBA IN BALET SEST OSEB ISCE AVTORJA napisal Luigi Pirandello nastopajo Antonio Salines, Edoardo Siravo, Silvia Ferretti, Paola Rinaldi in Marina Bonfigli kostumografinja Carla Ricotti glasba Giancarlo Chiaramello mimika Marise Flach režija Giulio Bosetti produkcija Teatro Carcano di Milano ČETRTEK, 19. GLASBA IN BALET NUDA PROPRIETA napisala Lidia Ravera nastopata Lella Costa in Paolo Calabresi scenograf Francesco Ghisu glasba Antonio di Pofi režija Emanuela Giordano produkcija La Contemporanea e Mismaonda FEBRUAR 2014 PETEK, 7. GLASBA IN BALET » MAGAZZINO 18 izseljevanje italijanov, izbrisanih od zgodovine predstavo napisal in nastopa Simone Cristicchi napisal v sodelovanju z Janom Bernasom režija Antonio Calenda igra Mitteleuropa Orchestra SREDA, 19. VELIKI DOGODKI LA VERA STORIA DI TRAVIATA nastopa Corrado Augias klavir in glas Giuseppe Modugno AMARCORD balet v dveh dejanjih, napisal Luciano Cannito, prosto po istoimenskem filmu Federica Fellinija nastopa Rossella Brescia glasba Nino Rota, Autori Vari SUGAR, THE MUSICAL povzeto iz filma Nekateri so za vroče libret Peter Stone, glasba Jule Styne, lirika Bob Merril nastopajo Justine Mattera, Christian Ginepro in Pietro Pignatelli režija Federico Bellone Državni balet iz Brna COPPELIA NA MONTMARTRU Balet v treh dejanjih glasba Léo Delibes koreografija, libret in režija Youri Vàmos kostumograf Michael Scott scenograf Karel Kut luči Youri Vàmos, Michal Križ Vpis novih abonmajev in prodaja vstopnic pri blagajni Občinskega Gledališča "Giuseppe Verdi" ulica Garibaldi, 2/a - tel. 0481/383601, od 10:00 do 13:00 in od 16:00 do začetka predstave. OD JUTRI, SOBOTE, 26. OKTOBRA 2013 bo predprodaja vstopnic potekala pri Okencu občinskega Gledališča Verdi na Korzu Italia (tel. 0481/383602) s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17:00 do 19:00 ure. OKENCE JE ZAPRTO vse praznične dni, od 24. do 26. decembra in 31. decembra. INFORMACIJE Občinsko Gledališče Giuseppe Verdi Gorica tel. 0481 38 36 01 - info.teatroverdigorizia@gmail.com www3.comune.gorizia.it/teatro www.facebook.com/TeatroVerdiGorizia Začetek predstav ob 20.45 OBČINA GORICA 0DB0RNIŠ1V0 ZA KULTURO IN DOGODKE LefsGo! Gorizia m REGIQNE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA FondazionE Cassa tli Risparmio di Gorizia CASSA diRISPARMIO delFRIULI venezia GIULIA 14 Petek, 25. oktobra 2013 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Poziv velja predvsem za rizične skupine S prihodnjim tednom cepljenje proti gripi, ki razsaja tudi med nami Gripa že redči vrste zdravih ljudi. V goriški pokrajini - in na celotnem ozemlju dežele FJK - se bo s 30. oktobrom začela kampanja za cepljenje proti sezonski gripi. Tako kakor vsako leto bo namenjena predvsem rizičnim skupinam ljudi, in sicer zlasti tistim, ki bi jim obolenje povzročilo resne težave ali jim celo ogrozilo življenje. »V evropskem centru za nadzor nad boleznimi (ECDC) ocenjujejo, da v Evropski uniji vsako leto umre zaradi gripe 40 tisoč ljudi. Pri 90 odstotkih primerov gre za smrt oseb z več kot 65 leti. Zato je cepljenje čim večjega števila pripadnikov rizičnim skupinam zelo pomembno,« opozarja Gianni Cavallini, ki pri goriškem zdravstvenem podjetju odgovarja za oddelek higiene in javnega zdravstva. »Ob upoštevanju dejstva, da se zaščita pred okužbo razvije po dveh tednih od cepljenja in da traja okrog šest mesecev ter da se virusi najbolj razpasejo v januarju in februarju, najbolj primerno obdobje za cepljenje gre od začetka novembra do poznega decembra,« razlaga Cavallini in pojasnjuje, da je cepivo skoraj enako lan- skemu, dodali so mu le varianto B/Mas-sachusetts/2/2012, kakor so svetovali izvedenci iz svetovne organizacije za zdravstvo OMS. Zdravnik tudi navaja, da se okužba širi preko sline kot posledica kašljanja ali kihanja, a tudi preko dotika rok, ki so prišle v stik z izločki dihal. Zato k preventivi veliko prispeva redno umivanje rok. Po zdravnikovih zagotovilih pravih kontraindikacij ni, saj je cepivo sestavljeno iz deza-ktiviranih virusov ali iz njihovih delov. Zato ne more biti vir okužbe z gripo, lahko pa povzroči stranske učinke, kot so bole- čina, eritem, oteklino ali celo slabo počutje, vročino in mišične bolečine v časovnem loku, ki gre od šestih do dvanajstih ur po cepljenju in lahko traja do dveh dni. Ca-vallini še opozarja, da so Goričani žal »alergični« na cepljenje, saj so v lanskem letu v goriški pokrajini cepili le 49,9 odstotkov oseb z več kot 65 leti, kar je manj kot minula leta, je pa tudi res, da se je kampanja za cepljenje lani začela s krepko zamudo. V zdravstvenem podjetju še opozarjajo, da za osebe s 65 in več leti ter za rizi-čne skupine (npr. kronične bolnike in za- poslene v javnih službah primarnega interesa) je cepljenje brezplačno in se zanj lahko obrnejo na družinskega zdravnika. Cepijo obenem tudi v ambulantah zdravstvenega podjetja: v Ulici Vittorio Veneto 173 v Gorici ob ponedeljkih in petkih med 8.30 in 12.30, ob sredah med 14. in 17. uro, v Ulici Fleming 3 v Gradišču ob torkih med 8.45 in 12.30, na Drevoredu Venezia Giulia 74 v Krminu ob četrtkih med 8.45 in 12.30, v splošni bolnišnici v Ulici Galvani 1 v Tržiču ob ponedeljkih, torkih in petkih med 8.30 in 12.30, ob četrtkih med 14. in 17. uro. tržič - Odziv sindikalnega predstavništva na razpravo o centrali A2A Delavci ščitijo tovarno Delavci želijo zaščititi svoja delovna mesta, čeprav so zaposleni v obratu, ki je nenehen vir polemik in vzbuja zaskrbljenost. Pri zaščiti svojega dela, trdijo, ne pozabljajo na pomen zdravja in okolja, menijo pa, da je treba ravnati premišljeno. V razpravo o tržiški termoelektrarni A2A se je v minulih dneh vključilo tudi enotno sindikalno predstavništvo obrata, ki je bil v prejšnjih tednih ponovno v središču pozornosti zaradi novic o študijah, ki naj bi dokazovale, da je Tržič najbolj onesnaženo mesto v deželi in da je njegova onesnaženost povezana z delovanjem centrale.Te novice je dva dni po objavi odločno deman-tirala deželna okoljska agencija ARPA, ki opravlja meritve. »Znanstveni direktor okoljske agencije je povedal, da vsebuje študija napako, saj ne upošteva učinkov pometa. Agencija ARPA je tudi posredovala podatke izpred desetih let, ki prikazujejo različne vire onesnaževanja. H koncentraciji dušikovega dioksida prispevajo predvsem promet - 44% -, kurjava - 30% - in industrija - 11%. Kljub temu nihče ne pričakuje, da bo nekdo kupil stran časopisa in preko nje zahteval popolno prepoved prometa v občini,« pravijo predstavniki delavcev, ki menijo, da se je treba zavzemati za ukrepe, ki bi omogočali ohranitev termoelektrarne in hkrati zaščito okolja in ljudi. »Obrat naj bi po podatkih agencije ARPA izpuščal v zrak 11% vsega ogljikovega dioksida, ki ga industrijski obrati skupno proizvajajo v Tržiču. Tovarna spoštuje zakonodajo, kljub temu pa so se delavci vedno borili za izboljšave in večjo učinkovitost. »Naše zahteve večkrat naletijo na gluha ušesa, kljub temu pa smo vedno vztrajali in pregledovali podatke, s katerimi smo razpolagali,« pravijo delavci in zaključujejo: »Že nekaj mesecev si postavljamo sledeče vprašanje. Naveza podjetnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj krajevnih, ki je pred leti nameravala prevzeti družbo Elettrogen, bi zaprla tržiško tovarno, ki je takrat delovala z dvema blokoma na premog in dvema blokoma na kurilno olje? Ali bi res vložila toliko denarja v odkup obrata, ki ga je bilo treba zapreti?« Tržiška termoelektrarna tržič - Družba Irisacqua bo izvedla študijo Preverjali bodo vzroke onesnaženosti morja Goriška družba Irisacqua bo izvedla študijo, s katero namerava preveriti, kateri stanovanjski objekti v Tržiču še niso priključeni na kanalizacijo in bi zato lahko bili vzrok onesnaženosti morske vode v Tržiškem zalivu. Študijo je na zadnji seji občinskega sveta napovedal tržiški občinski odbornik Massimo Schiavo, ki je odgovoril na svetniško vprašanje svetnika Ljudstva svobode Giuseppeja Nicolija. Kot je Primorski dnevnik poročal v minulih mesecih, je morala občina konec poletja zaradi previsoke koncentracije fekalnih bakterij - 3654 mpn/100 ml vode namesto dovoljenih 500 mpn - ponovno uvesti začasno prepoved kopanja v Marini Julii, Nicoli pa je od občinske uprave zahteval pojasnila v zvezi z njihovim izvorom, glede na to, »da ga je predsednik pokrajine pripisal tržiški mestni kanalizaciji«. Po besedah občinskega odbornika Schiava vzrok onesnaženosti morske vode v Marini Julii ne more biti le tržiški kanalizacijski sistem, saj »ustvarja težave tudi Vipava, v katero se izlivajo odpadne vode iz številnih slovenskih gospodinjstev.« Ob tem, je pojasnil Schiavo, je problem odtekanja voda iz čistilnih naprav v Gorici in Gradišču v sušnem času. »Težave bo delno rešila uresničitev načrta družbe Irisacqua, po katerem bodo odpadne vode iz Gorice in Gradišča v sušnih obdobij speljali do Bistrinje,« je povedal Schia-vo, po katerem bodo do prihodnjega poletja zaključili tudi manjša dela, s katerimi izpopolnjujejo kanalizacijski sistem občine Tržič na območjih »Hannibal«, »Itmar« in »ex Stallone«. štandrež - Stranka SSk Nove centrale pri Sv. Ani nočejo »Potrebna sta pravilnik in upoštevanje volje krajanov« »Gradnjo majhnih električnih central na biomaso na ozemlju goriške občine mora urejati pravilnik, ki naj določa načine in pogoje, po katerih se ugotovi, ali je lokacija primerna glede na potrebo po spoštovanju skupnega dobrega in zdravja občanov.« Tako trdijo v štandreški sekciji stranke Slovenske skupnosti, ki so omenjeni problematiki posvetili svoje ponedeljkovo zasedanje. Vodil ga je občinski svetnik Božidar Tabaj, na seji pa je bil prisoten tudi pokrajinski tajnik stranke Julijan Čavdek. V ospredju so bili problematični vidiki, ki zadevajo izgradnjo dveh central na biomase na ozemlju goriške mestne četrti Sv. Ana-Podturn, v neposredni bližini Štandreža. Na območju, kjer je prisotna tudi goriška industrijska cona, so že bile zgrajene štiri podobne centrale, so ugotavljali na zasedanju sekcije. Opozarjajo, da je vest o izgradnji novih central vzbudila zaskrbljenost pri prebivalstvu zaradi morebitnega vpliva na kvaliteto življenja in zdravja. Temu pritrjuje skoraj tisoč podpisov zaskrbljenih ljudi, ki so jih zbrali in nato, pred nekaj meseci, izročili goriškemu županu. Na to temo se je izrekel tudi goriški občinski svet in podal negativno mnenje. Stranka Slovenske skupnosti potrjuje svoje odklonilno stališče do izgradnje tovrstnih central in bo pristojne občinske ter pokrajinske organe pozvala, naj zadevo poglobijo predvsem, kar zadeva primernost lokacije. »Prepričani smo, da namestitev teh naprav mora imeti tudi pozitivne učinke za krajevno skupnost, v smislu, da proizvodnja energije iz obnovljivih virov in z manjšim onesnaževanjem nadomesti stare proizvodne strukture, ki so nameščene v zasebnih stanovanjih ter v javnih, komercialnih in industrijskih poslopjih. V vsakem primeru pa je potrebno spoštovati voljo občanov krajevne skupnosti,« pravijo v štandreški sekciji. goriška - Regijsko odlagališče Rok podaljšan Vlada dala še eno možnost pripravljavcem rizičnih projektov Zanimivosti o Podgori Na sedežu društva Paglavec v Podgori bo drevi ob 20. uri srečanje z naslovom Kaj je zanimivo vedeti o Podgori? Spomini in zamisli. Predaval bo prof. Aldo Rupel. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo Ko smo bili še »Paglavci«: utrinki društvene preteklosti, ki bo na ogled do konca meseca. Predlogi za igralništvo Novogoriški Hit je na slovensko ministrstvo za finance posredoval pripombe na predlog zakona o igrah na srečo, z usmeritvami, ki bi po njihovi oceni omogočile ureditev dolgoročno razvojno naravnane igralniške zakonodaje. »Da bi slovenski igralniški trg postal zanimiv za tuje investitorje, je ob jasni koncesijski in davčni politiki nujno vzpostaviti konku-renčnejše poslovno okolje, z ukrepi, ki bodo zagotovili hitrejše možnosti prilagajanja igralniške ponudbe zahtevam in potrebam trga, skrajšali čas certificiranja novih igralniških naprav in odpravili omejitve pri oglaševanju,« trdijo v družbi. Zdravljenje revmatizma V deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri z začetkom ob 16. uri predavali o zdravljenju izvensklepnega revmatizma. Združenje revmatskih bolnikov je predavat poklicalo zdravnike Marina Del Fra-teja, Flavia Faggiolija, Fabia Vassalla in Massima Coluccija. Vodnik po goriških cerkvah V knjigarni LEG na Verdijevem korzu v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Le case di Dio tra le case degli uo-mini«, ilustrirani vodnik po goriških cerkvah, ki so ga izdelali učenci nižje srednje šole Ascoli. Zagata okrog 25 milijonov evrov, ki naj bi jih se-vernoprimorske občine za izgradnjo Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) pridobile iz kohezij-skega sklada, je vsaj začasno odložena. Da je res tudi rešena, bomo z večjo gotovostjo lahko zapisali šele konec leta. Tedaj se namreč izteče rok za pripravljavce vseh t.i. rizičnih projektov, katerim je slovenska vlada dala še eno možnost. V seriji slabih je to vsaj ena dobra novica. Pisali smo že, kako je projekt zamajala odločitev ajdovskih svetnikov, da iz njega izstopajo oz. da ostajajo, a spremenjenim načinom financiranja, ki ne predvideva več prvotno načrtovanega vložka 1,4 milijona evrov. Primanjkljaj, ki bi se ustvaril zaradi izgube ajdovskega deleža, bi morale pokriti preostale občine, kar bi povzročilo težave. Z ministrstva so nato opozorili, da projekt še nima gradbenega dovoljenja, kohezijskih 25 milijonov pa da bo- do raje prerazporedili drugam. Zato so v torek do ministra Stanka Stepišnika stopili nekateri severnoprimorski župani in se z njim pogovorili o možnih rešitvah. »Vsem projektom, ki so jih uvrstili kot rizične, takšen je tudi naš, so podaljšali rok do 31. decembra. To je zadnji rok, do katerega moramo postoriti vse, kar je potrebno, vključno z gradbenim dovoljenjem, da gre lahko investicija naprej,« je včeraj pojasnil podpredsednik sveta regije in župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič. Občinam torej preostaja malo časa. Medtem naj bi se tudi v Ajdovščini občinski svetniki še enkrat sestali na izredni seji, na kateri naj bi znova pretresali svojo odločitev glede sofinanciranja projekta. Župani preostalih občin so ajdovskemu kolegi Marjanu Poljšaku naložili sklic izredne seje v roku enega tedna, se pravi do 28. oktobra. Včeraj pa smo izvedeli, da se bodo ajdovski svetniki sestali šele 6. novembra.(km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. oktobra 2013 15 5 goriška brda - Letina bo nadpovprečna V oljarni na Dobrovem filtrirajo in stekleničijo Kar tretjina oljk iz Italije Oljkarji na Goriškem napovedujejo nadpovprečno letino. Po lanski izredno nizki količini pridelka imajo letos očitno veliko razlogov za optimizem. »Težko sicer na-povem, koliko bo letos pridelka, ker se vsako leto zasajajo novi oljčniki. V Brdih beležimo približno 3.000 novih oljk letno oziroma 10 hektarjev novih oljčnikov,« pravi Elizej Prinčič, predsednik Društva oljkarjev Brda, ki se veseli nove pridobitve v oljarni: letos tam olje tudi filtrirajo in stekleničijo. V društvu oljkarjev so v šestnajstih letih prehodili pomembno pot. Na Do-brovem so z evropskimi sredstvi v okviru projekta Uelije I uredili oljarno in s tem osnovo za predelavo oljk v domačem okolju, veliko so naredili tudi glede izobraževanja svojih članov o gojenju oljk in njihove predelave. Veliko so pripomogli tudi k promociji oljkarstva in porabi oljčnega olja: v Brdih, kjer oljke rastejo najseverneje v Evropi, je z njimi zasajenih že med 150 in 200 hektarjev površin. »Natančnega podatka nimamo, saj veliko oljčnikov ni vpisanih v register. Za oljčnike, ki so manjši od 1.000 kvadratnih metrov namreč vpis ni obvezen,« dodaja Prinčič. Dodatna spodbuda je posodobitev oljarne na Dobrovem. Poleg tega, da so zamenjali in posodobili »srce« stiskalnice, črpalke za olje in nekaj cevi, je odslej v briški oljarni, ki zmore predelati tono oljk na uro, olje mogoče tudi filtrirati in stekleni-čiti. »Filtracija je nujna, če želimo olje ste-kleničiti za trg. In tudi prednost: če olje filtriramo, ga lahko takoj po stiskanju že ste-kleničimo. Sicer nastane usedlina. Po enem letu pa ta v steklenici fermentira in olje osiromaši. Filtracija ni nič drugega kot odvzem vode - olje se zbistri - in delcev, ki so posledica ostankov celic oljk. Biofenoli in vitamini ne ostanejo na filtru, olja pa so še bogatejših arom. Olje po filtraciji nikakor ni slabše,« zagotavlja Milena Bučar Miklavčič, predsednica sveta za oljkarstvo pri kmetijskem ministrstvu. V sklopu projekta Ueli-je II se je za ocenjevanje oljčnega olja uspešno usposobilo 50 ocenjevalcev. »Izziv za prihodnost pa bi bil združen čezmejni panel, a imamo nekaj težav z zakonodajo. Slo- venski vodja panelov namreč ni pooblaščen na ministrstvu za kmetijstvo v Italiji. In obratno,« pojasnjuje Bučar Miklavčičeva. Poleg posodobitve in nadgradnje oljarne na Dobrovem v kratkem pričakujejo še eno novost: že prihodnji mesec bodo uredili degustacijsko sobo. Kot trdi Prinčič, bo ta najsodobneje opremljena v Sloveniji. Z namenom zagotavljanja kakovosti in zaščite blagovne znamke Ue-lije, pa želijo v Goriških Brdih tiste, ki želijo z oljem resno delati in ga tudi tržiti, organizirati v t.i. skupino proizvajalcev. »Za to daje tudi država finančno podporo pri kritju zagonskih stroškov. Gre za evropska sredstva in upamo, da bomo to dosegli v naslednjem letu,« pojasnjuje Prin-čič. Ena od »posledic« ustanovitve takega združenja, ki naj bi na začetku imelo po okoli 40 članov iz celotne Goriške je tudi ta, da bodo briška olja prodrla tudi na trgovske police in ne bodo na prodaj le pri kmetih oz. v zadružni trgovini. V prihodnosti si v Brdih želijo novo oljarno. »Upajmo, da bo ministrstvo za Posodobljena oljarna na Dobrovem kmetijstvo glede razpisov za subvencioniranje v kmetijstvu ustreglo naši želji, da bi bil razpis za panogo oljkarstvo ločen od splošnih razpisov za investicije v kmetijstvu,« dodaja Prinčič. Lani so v briški oljarni stisnili 80 ton oljk, od tega so jih tretjino pripeljali oljkar-ji iz bližnjih italijanskih krajev, letos pa računajo na precej večjo količino. »Pričakujemo med 150 in 200 ton oljk, tudi tokrat približno tretjino iz Italije,« pojasnjuje Kristjan Radikon, vodja oljarne na Dobro-vem. Zagnali jo bodo 30. oktobra, vse, ki bi radi pri njih stisnili pridelek, pa naprošajo, da se predhodno dogovorijo za termin na tel. 00386-31200197. »Cena stiskanja je ista foto k.m. kot lani: za člane 22 evrov, za ne člane pa 24 evrov na 100 kilogramov. Za filtriranje letos ne bomo računali, saj to uvajamo poskusno,« pojasnjuje Silvan Peršolja, direktor briške vinske kleti. Nedavno je z delovanjem začela tudi manjša oljarna na šempetrski biotehnični šoli. Njena zmogljivost je 250 kilogramov oljk na uro, zato tistim, ki pridelajo med 100 in 150 kilogrami oljk, priporočajo, da odpeljejo svoje oljke na stiskanje tja. Oljarna v Šempetru je od ponedeljka do petka odprta med 15. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 13. in 20. uro, rezervacija termina je možna na tel. 00386-41378041. Katja Munih [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. MEL IN ZCPZ vabijo na klavirski recital Alexadra Gadjievega v torek, 29. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ~M Gledališče 3 Koncerti JAZZ & WINE OF PEACE FESTIVAL poteka do 27. oktobra: danes, 25. oktobra, ob 17. uri Zvuk Quartet (kmečko podjetje Borgo San Daniele v Krminu), ob 21.30 Mike Stern Band (občinsko gledališče v Krminu), ob 23.30 A Perfect Pair (In Taberna v Krminu); v soboto, 26. oktobra, ob 11. uri The Fonda Stevens Group (Kulturni dom v Novi Gorici), ob 16. uri Heiri Kanzig 4 (kmečko podjetje Polje v Krminu), ob 18.30 Armando Battiston (kmečko podjetje Gradnik v Krminu), ob 21.30 Tim Berne (občinsko gledališče v Krminu), ob 23.30 Luna e un quarto (In Taberna v Krminu), ob 23.30 Duo Mrach-Scaramella (Jazz&Wine Le Bar v Krminu); v nedeljo, 27. oktobra, ob 11. uri Klaus Gesing (posestvo Villanova v Fari), ob 16. uri Atomic (kmečko podjetje Renato Keber v Krminu), ob 20. uri Joshua Redman Quartet (občinsko gledališke v Krminu); informacije pri organizatorju festivala (tel. 3286247734, 347-4421717, na www.con-trotempo.org. V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču poteka do 7. marca niz koncertov z naslovom »Jazz in progress«. 25. oktobra, ob 20.45 bo nastopil duo Tonolo-Alfon-so, vstop prost. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ulici (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri zaključni koncert udeležencev natečaja, namenjenega študiju in izvedbi italijanskih ljudskih pesmi med prvo svetovno vojno. KC LOJZE BRATUŽ, SCGV EMIL KO- 1. REVIJA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA »Non ci resta che ridere!« v organizaciji društva za ovrednotenje ljudskih običajev v Podturnu bo v župnijski dvorani v Podturnu ob nedeljah ob 17.30: 27. oktobra »Il mistir dal menavacis« Maura Fontaninija, nastopa gledališka skupina Sin scussons scussas iz Romansa. 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 »Il ber-retto a sonagli« (Luigi Pirandello), nastopa Compagnia dell'eclissi iz Saler-na; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja« (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela, v režiji Matjaža Jeršič; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 26. oktobra »Il grande viaggio«, nastopa gledališka skupina Teatroper-sona (od 6. leta starosti); 16. novembra »Piccolo passo«, 30. novembra »Voglio la luna«, 14. decembra »Il gio-co del lupo«, 18. januarja 2014 »A proposito di Piter Pan«, 1. februarja 2014 »L'airone e il grande fiume«, 15. februarja 2014 »La grande foresta«, 22. februarja 2014 »La citta e il drago«; še danes, 25. oktobra, poteka predprodaja abonmajev in vstopnic v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 25. oktobra, ob 20.45 koncert pevke Chiare; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. MUZIKAL O MATERI TEREZIJI »SVINČNIK ZANJ« bo v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Skupina 30 mladih misijonske skupine Pridi bo s petjem in plesom predstavila zgodbo o življenju in delu blažene Matere Terezije; vstop prost, zbirali bodo prostovoljne prispevke za misijone. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimone-ja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Ko-ležnik; prodaja abonmajev pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 25. in 26. oktobra, ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Middleton); za informacije blagajna.sng@siol.net, tel. 003865-3352247. M Izleti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La prima neve«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje« (Peter Jackson) - ZDA, Nova Zelandija, 2012 (Filmski vrtiljak, za otroke od 10. leta starosti); 20.15 »Vaje v objemu« (Metod Pevec) Slovenija, 2012 (filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ca-ni sciolti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »La vita di Adele«. SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Von-čina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. POHOD »SEDMIH ČUDES« bo v organizaciji KD Danica z Vrha potekal v nedeljo, 27. oktobra, z zbirališčem v športnem centru Danica med 8.30 in 9.30. Od tu bo pot pohodnike najprej vodila na Brstovec, potem bodo nadaljevali do znamenite kamnite, pastirske koče in do Rubijskega gradu, povzpeli se bodo proti gornjemu delu vasi, sledil bo postanek v kleti Rubijski grad in še vzpon na Škofnik; od tu bo še spust v vas do centra Danica, kjer bo pohodnike čakal topel obrok, otroci si bodo lahko privoščili tudi ježo s konjem v organizaciji »Škuadre UOO«. 2. MARTINOV POHOD po mirenskem Krasu prireja kulturno društvo So-vodnje v nedeljo, 3. novembra. Zbirališče ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, zatem se bodo pohodni-ki z avtom odpravili do štartne točke. Udeleženci, ki bodo s sabo imeli gorska kolesa se bodo lahko podali na mi-renski Kras po gozdnih poteh. Skupno zbirališče na Cerju, kjer si bodo ogledali spomenik in muzej. Ob zaključku pohoda družabno kosilo v agri-turizmu; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik); za udeležence kosila predvpis obvezen do četrtka 31. oktobra. □ Obvestila kopališču na Palkišču v soboto, 26. oktobra. Zbrali se bodo ob 8.30. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira tečaj ročnih del iz raznoraznih materialov, ki ga bo vodila Lucia De Lorenzo; informacije po tel. 347-1243400 (Magda) do konca oktobra. 0 Prireditve KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsako soboto od 15. do 16. ure otroške urice namenjene otrokom vrtca in osnovne šole pod vodstvom Tanje Gaeta in njenih pomočnic; informacije po tel. 338-3176605 (Katjusa). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Sprevod po ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku ba-klade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namenjen hospicu Via di Natale v Avianu. ZADRUGA ROGOS prireja ob tednu sesalcev 2013 »M'ammalia« predavanje raziskovalk Giovanne Caputo in Fran-cesce Iordan z naslovom »Ameriški nerc in nutrija: dva nezaželjena gosta?« v rezervatu ob otoku Cona pri izlivu Soče v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri ter v nedeljo, 27. oktobra, ob 10.30 voden ogled v odkrivanju sesalcev, ki prebivajo v rezervatu; informacije in obvezna prijava po tel. 333-4056800, in-forogos@gmail.com. 30 LET SPOMENIKA NA PEČI - krajevna sekcija VZPI-ANPI, občina So-vodnje in domača društva vabijo na slovesnost ob obletnici otvoritve, ki bo v petek, 1. novembra, ob 12. uri. Na sporedu pozdrav županje Alenke Flo-renin, priložnostni nagovor predsednika goriške sekcije VZPI-ANPI Mirka Primožiča, recitacije in pesmi. 0 Mali oglasi PRODAJAMO drva za kurjavo; tel. 3485608988. PRODAM peč na drva; tel. 340-2719034. DRUŠTVO TRŽIČ vabi vsak petek na hojo s palicami po Marini Juliji. Zbirališče na glavni plaži ob 10. uri. SKŠD KRAS prireja čistilno akcijo na po- Pogrebi DANES V ROMANSU: 14.30, Franca Passador (iz Palmanove) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 petek' 2s- °ktobra 2013 APrimorski r dnevnik Maribor v Belgiji dosegel prvo zmago BRUGGE - Nogometaši Maribora so v 3. krogu evropske lige v Bruggeu proti Waregemu prišli do prve zmage (3:1). Slovenski prvaki so tekmo odigrali dobro in se kljub zgodaj prejetemu zadetku zbrali ter uprizorili preobrat, tudi po zaslugi mojstrskih zadetkov Matica Črnica (21.) in Aleša Mertlja (34.). Vijoličasti, ki so dobršen del drugega polčasa igrali brez izključenega Martina Milca, tako ostajajo v igri za napredovanje v izločilne boje. Tretji gol je dosegel Mezga (49.). Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Lazio v krizi, Fiorentina uspešna NIKOZIJA - Kriza Lazia se nadaljuje. V tekmi evropske lige na Cipru so se igralci zelo trudili, toda kljub terenski premoči in številnim priložnostim niso proti domačemu Hapoelu dosegli niti gola, osvojena točka pa jim še ne omogoča napredovanja v naslednjo fazo. Klop trenerja Petkoviča, ki je po porazu v Bergamu proti Atalanti padel v nemilsot zahtevne rimske športne javnosti, se še naprej maje. Večerni izid: Fiorentina - Pandurii 3:0 (Joa-quim v 26., Ryder Matos v 34., Cuadrado v 69. min. alpsko smučanje - Intervju z Liviom Magonijem, bivšim trenerjem Tine Maze »Tina je pač Tina« Ekipa najboljše smučarke na svetu Tine Maze je po lanski uspešni sezoni izgubila enega člana. Italijanski trener Livio Magoni je namreč sprejel povabilo italijanske smučarske zveze in bo v letošnji sezoni vodil smučarske repre-zentantke v tehničnih disciplinah. S trenerjem iz Bergama, 50 let, smo se pogovorili ravno pred prvo tekmo v sezoni v Soldnu. Res, da je to šele začetek sezone, pa vendar me zanima, ali ste bolj utrujeni letos, ko vodite številčno ekipo, ali lani v tem času, pa čeprav ste trenirali samo Tino Maze? Res je, da je letošnja ekipa bolj številčna, vendar je vzdušje nekoliko bolj sproščeno. Ni takega pritiska, kot smo ga občutili lani v ekipi. Letos pri nas ni izvenserijske šampionke, kot je Tina Maze. Ne ciljamo na veliki kristalni globus. V naši ekipi smo osredotočeni le na dve disciplini, slalom in veleslalom, zato je vse bolj umirjeno. Mazejeva je bila res sama, vendar je tekmovala v vseh disciplinah. Ali ste zadovoljni, da ste se vrnili v italijansko reprezentanco? Nisem zapustil Mazejeve, da bi se vrnil v Italijo. Ekipo sem zapustil, da bi lahko preživel več dni doma, z družino. To je bila zelo težka odločitev, saj bi bil rad še naprej ostal v njeni ekipi. Bila so to tri krasna leta. Odločitev sem vsekakor sprejel po dolgem razmisleku, nikakor ni bila posledica kakega neprijetnega dogodka. Zdaj me veseli, da sem tu. Ali vam zdaj le uspeva preživeti nekaj več dni doma? Ko tekmuješ v štirih disciplinah, je ritem čisto drugačen. Ko treniraš samo tehnične discipline, pa je več premorov. Na prvem mestu je pri meni družina, potem pride vse ostalo. Ali vas je klic italijanske smučarske zveze presenetil? Nisem ga pričakoval. Ko sem zapustil ekipo Team to aMaze, sem se nagibal k delu v ekipah nižjega nivoja. Takrat pa me je poklicala italijanska zveza. Vzel sem si nekaj časa za razmislek, saj pred nekaj leti nisem imel najboljših izkušenj v italijanski izbrani vrsti, nato pa sem povabilo sprejel. V kakšnem okolju ste se znašli? Prevladovalo je malodušje. Lanska sezona se jim ni posrečila. Predvsem zaradi poškodb, fizičnih težav. Delali smo torej predvsem na tem, da ekipa - smučarke in tudi štab - pridobi nekaj samozavesti. Upamo, da bomo letos začeli sezono bolj uspešno. Kakšni so cilji? Ali se jih da prešteti po številu zmag? To zmore samo Tina. Ne moremo primerjati Tine z drugimi. Tina je pač Tina. Tu so cilji drugačni: izboljšati moramo vzdušje v ekipi in pa startne številke ... Ko ste že omenili Mazejevo. S kom jo lahko primerjamo? Na svetu? Z nobenim. Tina je lani podrla vse rekorde. Niti z Vonnovo? Tudi ona je pisala zgodovino, je tekmovalka vredna spoštovanja, a v hi- trih disciplinah. Tina je bolj popolna in po mojem mnenju lahko še veliko napreduje. Iz ekipe, ki je nastala zaradi ene same tekmovalke, ste prešli v reprezentančno ekipo. Katere so pozitivne, katere pa negativne plati letošnje izkušnje? V skupini so dinamike različne. Več je pogovorov, vsak ima svoje konjičke, prosti čas je lažje preživeti. Negativna plat pa je na primer ta, da so spremembe pri treningih lahko le minimalne, saj je tu ekipa 25-članska. Z eno tekmovalko so take spremembe lažje izvedljive in tudi program lažje prilagajaš potrebam. Tu je še notranja konkurenca: ko si sam, nimaš primerjave ... Taka šampionka kot je Mazejeva točno ve, kam sodi. To sama občuti. Primerjava torej ni potrebna. Koliko lahko trener sploh vpliva na tako tekmovalko, kot je Mazejeva? Predvsem ji daje lahko gotovost, kar jo umirja. V prvi jakostni skupini bi na prvi tekmi sezone startala od Italijank samo Curtonijeva, ki pa je na startu ne bo zaradi bolečin v hrbtu. Ali bo vsekakor ona zastavonoša letošnje ekipe italijanskih smučark? Štiri do pet je še dobrih. To so Nadia in Sabrina Fanchini, Brignone, Gog-gia, Karbon. Molgg tudi dobro napreduje. Kam lahko ciljajo? Na nekaj stopničk, pozitivno pa bo tudi, če bodo uvrstitve med 10 ali 15, v slalomu in veleslalomu. Povrnimo se še za trenutek k Mazejevi. Ali lahko Črnjanka ponovi ali celo izboljšala lanske rezultate? Sezono lahko ponovi. Vse bo seveda odvisno tudi od tekmic. Lani so ostale imele nekaj težav. Vendar taka šampionka ni odvisna od tega, kdo jo trenira. Zakaj je bila lani najboljša, ne pa leto prej? Njen napredek je bil postopen, načrtovanje in treningi so bili odlični. Tina Maze ob lanski zmagi v smuku v Garmisch-Partenkirchnu z vodjo ekipe Andreo Massijem (prvi levo), Liviom Magonijem (drugi z desne) in Andreo Vianellom ansa Ali vam z ekipo zdaj uspeva opraviti prav tako idealne treninge kot z Mazejevo? Zame so letošnji treningi perfektni, v ekipi pa vsaka smučarka ima o tem svoje mnenje. Ali ste v letošnje treninge vključili tudi prijeme, ki ste jih uporabljali pri Mazejevi? Seveda. Saj sicer bi pomenilo, da se v treh letih nisem ničesar naučil. Kaj ste vnesli? Predvsem odnos smučarjev in trenerjev na treningih mora biti različen. Koncentracija mora biti na višku, bolj moramo biti osredotočeni na vadbo. Ob Mazejevi kdo so še favoritke za veliki kristalni globus? Vonn, Riesch, Gutt, Weirather in Fenninger. Skratka, konkurenca je enaka lanski, saj zmage v velikem kristalnem globusu ne gradiš v eni sezoni. Ali se torej po vašem mnenju lahko Vonnova vrne med najboljše po tako hudi poškodbi? Seveda. Videl sem jo, je tu v Sold-nu. Ni še v formi, ampak vidi se, da ima pač nekaj več kot ostale. Kaj pa mlada Shiffrin? Napredovala je tudi v veleslalomu, ampak ne vem, ali bo že letos nastopala v vseh disciplinah. Najbrž ste srečali tudi Mazejevo in njeno ekipo? Tako je. Ko se srečamo, se vedno pozdravimo. Pogovarjamo se samo o smučanju. Veronika Sossa Maier in Mazejeva v Soldnu rekorderja po zmagah SOLDEN - Tirolski organizatorji v Soldnu letos obhajajo 20. obletnico, ko so leta 1993 pod streho spravili prva uvodna veleslaloma, takrat z zmagama Avstrij-ke Anite Wachter in Francoza Francka Piccarda. Sicer pa bo letošnje tekmovanje za svetovni pokal skupno 17., doslej so morali odpovedati le tri tekme, oba veleslaloma leta 2006 zaradi vdora toplega vremena z dežjem in moško tekmo leta 2010 zaradi megle in slabe vidljivosti. Na ledeniku, ki leži 3000 metrov nad morjem, sta največkrat slavila Maier in Mazejeva, ki sta rekorderja s po tremi zmagami. košarka Maljkovic odšel? Ne, ni res! V slovenski javnosti se je prek medijev v sredo zvečer razširila novica, da Božidar Maljkovic ne bo več selektor košarkarske reprezentance Slovenije, vendar je Košarkarska zveza včeraj označila novico za neresnično, saj se njeni predstavniki z Maljkovicem še niso pogovarjali oziroma mu ponudili nove pogodbe, prav tako pa od njega niso prejeli nobenega pisma, v katerem bi strateg zapisal, da ne bo več vodil selekcije Slovenije. DISKRIMINACIJA - Mednarodna plavalna zveza (Fina) je ostro posvarila Katar in Združene arabske emirate zaradi diskriminacije izraelskih športnikov na letošnjih svetovnih pokalih.Po pričanju očividcev so si arabski prireditelji privoščili celo to, da niso izvedli uradne razglasitve najboljših v eni od disciplin, da ne bi omenili ime Izraela. Tudi državna televizija na uradni predstavitvi tekmovalcev iz istega razloga na ekranu ni izpisala imena Izrael. Prav neokusno je bilo tudi predtekmo-vanje, kjer so predstavili vse športnike in od kje prihajajo, temu so se izognili le pri Izraelu. PHELPS - Osemnajstkratni olimpijski prvak, ameriški plavalec Michael Phelps, občasno spet trenira s svojo tekmovalno skupino in nekdanjim trenerjem Bobom Bowmanom, ki pa trdi, da je Phelps daleč od vrnitve na tekmovanja in trdega dela, ki je potrebno za vrnitev v vrhunski šport. Kar precej ameriških plavalcev pa je prepričanih, da bo Phelps, takrat bo star 31 let, nastopil tudi na igrah v Braziliji. VRNITEV - Goran Dragic po poškodbi spet igra. V prijateljski tekmi, ki jo je njegov Phoenix z 98:79 dobil proti moštvu Denver Nuggets, je Ljubljančan v 33 minutah dosegel šest točk ob skromnem metu 3:11 in imel osem podaj. Liga NBA se bo sicer začela 29. oktobra. nogomet - Napoved Nemčija z Münchnom za Euro 2024 Za Nemčijo bi bilo to četrto veliko tekmovanje NÜRNBERG - Predsednik Nemške nogometne zveze (DFB) Wolfgang Niersbach je na današnji skupščini zveze v Nürn-bergu razkril, da se bo Nemčija potegovala za evropsko prvenstvo leta 2024. To bi bil četrti veliki nogometni dogodek v Nemčiji po svetovnih prvenstvih 1974 in 2006 ter Euru 1988.Leta 2016 bo evropsko prvenstvo v Franciji, leta 2020 pa bo zaključni turnir najboljših reprezentanc stare celine gostilo 13 držav. Nemška zveza za tekme Eura 2020 kandidira z Münchnom. KIP - Florentino Perez, predsednik španskega nogometnega velikana Reala Madrida, je v športnem centru Valdebebas razkril doprsni kip legendarnega Madžara Ferenca Puskasa. Slednji je dres kraljevega kluba nosil osem let, za Real je dosegel 156 golov, za madžarsko reprezentanco pa je na 85 tekmah zabil 84-krat. PIZARRO - Nemški nogometni velikan Bayern München je za šest tednov ostal brez perujskega napadalca Claudia Pizarra, ki si je na treningu poškodoval stegensko mišico. EVROLIGA - 1. krog: Armani Milan - Žaljgiris Kaunas 82:75 (Melli 20 točk in 9 skokov); Maccabi Tel Aviv - Crvena zvezda 96:82 (Jaka Blažič 17 točk, 3 skoki, 3 podaje, 2 ukradeni žogi v 28:36 minute za Crveno zvezdo) FORMUA ENA - Konec tedna bo v Indijski Nodi 16. dirka sezone svetovnega prvenstva formule 1. Nemec Sebastian Vettel je tik pred naslovom prvaka, ki bi bil zanj že četrti zaporedni, saj ima veliko prednost pred zasledovalci. Za skupno slavje v sezoni 2013 bo dovolj že peto mesto. šah - V pospešenem šahu Na maratonu SST so se med mladinci izkazali naši šahisti Prejšnjo soboto je bila na sedežu SST 1904v Trstu prva etapa Maratona v pospešenem šahu (15 minut razmisleka na igralca), ki bo na sporedu vsak mesec do avgusta naslednjega leta. Letošnja novost je, da morajo biti vsi udeleženci registrirani in bodo izidi veljali za točkovanje Elo rapid. Tudi zaradi tega je bila udeležba že na prvem turnirju visoka in tudi na zelo dobri kakovostni ravni. Zmagal je mojster Carlo Luciani s Tržiča (6,5/7) pred Fide mojstrom Tulliom Mocchijem (5,5/7). Zelo dobro 4.mesto je zasedel mentor naših mladih šahistov Aleksander Uršič (5/7), poudariti pa gre še dobre izide edinih treh mladincev, naših Enrica Genza (4/7, 9. mesto), Mateja Grudna (4/7, 14. mesto) in Elie Riccobona (2/7, 29. mesto). V nedeljo pa se bo prav tako na sedežu SST 1904 v ul. Cicerone 8 od 15.ure dalje odvijal prvi šahovski turnir za posameznike šol vseh stopenj.(Marko Oblak) Uspešen nastop VZS M. Čuk V prvem krogu 2. košarkarskega prvenstva "Bomba", ki ga prireja VZS Sklad Mitja Čuk, je ekipa slovenskega zavoda z 22:2 premagala Anfastar. Gojenci VZS Mitja Čuk so uveljavili svojo tehnično premoč, levji delež točk pa sta dosegla Coper (10) in Fragiacomo (8). V drugi tekmi kroga je ekipa Cesto z 18:12 premagala ekipo Zunami. Tekmi sta bili v mali telovadnici tržaške športne dvorane Palatrieste. / ŠPORT Petek, 25. oktobra 2013 17 namizni tenis - Lisa Ridolfi Po nastopu na EP še korak naprej na svetovni lestvici Nabrežinska namiznoteniška igralka Lisa Ridolfi se je pred kratkim vrnila z evropskega prvenstva, ki je bilo letos na Dunaju. Z italijansko reprezentanco je nastopila tako ekipno kot posamezno. »Ekipno smo z novim selektorjem Antoniom Gi-gliottijem ciljali na obstanek v drugi diviziji. Po tihem smo sicer tudi upale na podvig in napredovanje v prvo divizijo. Na koncu smo se uštele in nam ni uspelo, čeprav smo bile že na dobri poti,« je nastope v ekipnem delu evropskega prvenstva obnovila Ridolfijeva. »Azzurre« so na prvi tekmi premagale Grčijo s 3:2. Odločilno točko je prispevala prav Nabrežinka. Italija je nato tesno s 3:2 izgubila proti Veliki Britaniji. Prav ta poraz je bil za »az-zurre« usoden. »Nato smo premagale še Srbijo (3:2) in Slovenijo (3:1). Na tem srečanju sem premagala Zupančičevo,« je dodala Ridolfijeva, ki je med posameznicami zmagala v svoji kvalifikacijski skupini, nato pa se ni uvrstila v glavni del prvenstva. V dvojicah je Lisa nastopila z Deboro Vivarelli. Tudi v tem primeru sta se »azzurri« uvrstili v drugi del. Nato pa sta izgubili proti nemškima Kitajkama, ki sta se uvrstili v finale. Med posameznicami je zmagala švedska Kitajka. »Obračun je vsekakor pozitiven, saj bom po EP prav gotovo napredovala tudi na svetovni jakostni lestvici. Zdaj sem nekje okrog 200 mesta. Bomo pač videli novembra, ko bodo znova ažurirali lestvico,« je dodala Ridolfijeva, ki v novi sezoni nastopa za Bocen v ženski A1-ligi. »Moram priznati: nimamo ekipe za prvo mesto. Borile pa se bomo za play-off. Zame bo to nedvomno lepa izkušnja. V glavnem bom trenirala doma. Ob koncih tedna se z vlakom vozim v Bocen in od tam naprej na druga gostovanja,« je še povedala Lisa. Prihodnje leto maja pa si želi nastopiti na svetovnem prvenstvu v Tokiu na Japonskem. »Lepo bi bilo, da bi napredovale v prvo svetovno divizijo«. (jng) Ml f . V i i¡> - .Ai _ Jv odbojka - Krstni nastop prve »prave« združene članske ekipe naših društev na Goriškem »Enkratno ozračje« moška d-liga 24-letni Taučer »senator« sicer zelo mlade ekipe Med našimi ekipami v deželnih ligah, teh je letos pravzaprav samo štiri, se v boj za točke ta konec tedna prvič podaja tudi druga, pretežno mladinska ekipa Sloge Tabor. V D-ligi jo čaka jutri krstni nastop doma na Opčinah proti Pa-sianu. Ekipo od letos trenira Danilo Ber-lot. V zamejstvo se vrača po dveh sezonah. Nazadnje je vodil žensko ekipo Zaleta v D-ligi. Sezona se je takrat ponesrečila, vendar je Berlot svoje delo opravil dobro. Letos bo prav tako vodil mlado ekipo. Najstarejši igralec (letnik 1897) je libero Matija Rauber, izkušeni Matjaž Romano pa bo igral le po potrebi. Tako je pravzaprav »senior« ekipe 24-letni Ervin Tavčer, nekoliko starejši so še Marko Guštin, Saša Zerjal in Denis Milic (nekdanji kolesar je zelo napredoval), vsi ostali igralci pa so mladinci in bodo igrali tudi v prvenstvu do 19 let. Milic in Da-njel Antoni sta se v društvu že vključila tudi v odborniške vrste. Nekateri izmed igralcev te ekipe trenirajo tudi s člansko ekipo pod vodstvom Gregorja Jerončiča, in so v telovadnici skoraj vsak dan. Osnovni cilj ekipe je obstanek, predvsem pa individualni napredek igralcev. Po dveh letih nastopanja v višji C-ligi, v kateri so dosegli malo zmag, velikokrat pa so se dostojno upirali nasprotnikom, bi morala biti letošnja tekmovalna raven za ta rod igralcev ravno pravšnja, da v njej dodatno napredujejo in se hkrati veselijo boljših rezultatov. (ak) Sloga Tabor Antoni Danjel 1995bloker/korektor Berdon Aljoša 1996 sprejem Cettolo Natan 1995 podajalec De Luisa Andraž 1997 podajalec Felician Federico 1996 podajalec Guštin Marko 1991 sprejem Leo Giulio 1996 bloker Markežič Pietro 1996bloker/sprejem Milic Denis 1993 sprejem Rauber Matija 1987 libero Romano Matjaž 1987 korektor Sosič Peter 1995 bloker Taučer Ervin 1989 sprej/kor Trento Jordan 1995 sprejem Žerjal Saša 1992 bloker Trener: Danilo Berlot Fizioterapevt: Dušan Blahuta Luka Lavrenčič je star šele 27 let, a je v združeni ekipi Olympie, prvi »zares« združeni članski ekipi na Goriškem, že pravi veteran, saj so nekateri njegovi letošnji soigralci tudi deset let mlajši. Korektor OK Val, ki je včasih igral odbojko tudi na profesionalni ravni v La Spezii (B1-liga), bo v novi ekipi, ki bo predvidoma krstni »soft« nastop v deželni C-li-gi opravila jutri v Trstu proti ekipi Volley ball, moral najbrž igrati tudi kot blo-ker. Zaradi zdravstvenih oziroma študijskih razlogov so namreč sodelovanje po vrsti odpovedali centri Martin Devetak, Francesco Masi in Lorenzo Vizin, Dragan Pavlovic pa zaradi službenih obveznosti (za zdaj) ne more zagotoviti svoje prisotnosti na vseh tekmah. Kljub temu, da ima trener Fabrizio Marchesini zaradi združitve vseh naših najboljših odboj-karjev na Goriškem na voljo letos zelo širok izbor igralcev, si tolikih nepričakovanih odpovedi naenkrat v isti igralni vlogi težko lahko privošči katerakoli ekipa. Kaj bi šele bilo, ko do sodelovanja med Sočo, Olympio in Valom ne bi prišlo! »Res je, treniram tudi kot center. Če me trener potrebuje v tej vlogi, ni nobenega problema. S podajalcem Filipom Hlede-tom se res ni težko ujeti. Navsezadnje sem pol sezone na centru igral tudi v La Spezii in včasih tudi ko sem igral v Vidmu,« pred začetkom sezone pravi Lavrenčič. Kot domala vsi člani ekipe, je tudi Lavrenčič navdušen nad odločitvijo naših klubov, da skupaj sestavijo elitno moštvo, ki ima za cilj napredovanje v višjo ligo. »Ozračje je enkratno. Čaka nas sicer še zelo veliko dela tudi zato, ker imamo v ekipi veliko mladih. To je sicer zelo lepo. Že dolgo nisem doživel tega, da bi imel za soigralce toliko dobrih mladih od-bojkarjev. Vsi so navdušeni, vsi polni volje do dela, ne vidijo ure, da se začne trening. Ko vlada takšno delovno vzdušje, za kar odlično poskrbi tudi trener Marche-sini, smo že na polovici poti. Upam, da bomo vztrajali v času,« je povedal. Vendar Goričan ne skriva težav na poti do višje lige. »Bo težko. V ligi bodo letos, poleg nas, dve, tri ekipe na zelo dobri ravni: to so Fincantieri, Videm, tudi Prata, ki ima ekipo tudi v B2-ligi, iz katere lahko črpa kakega igralca, zaradi česar je ne smemo podcenjevati. Naša ekipa je potencialno močna. Je pa v njej dosti mladih igralcev, ki so res zelo dobri, a hkrati tudi še neizkušeni. Morda so dru- primorski_sport face book 4 košarka - U17 Jadran ZKB še naprej nepremagan Jadran ZKB- Azzurra 52:37 (15:7, 27:13, 40:28) JADRAN: Coloni 2, Ušaj 3, Cri-smani 14, Giacomini 2, Daneu 8, Fonda, Gelleni 23, Furlan nv , n.v. Tul, Zidarich, Bandi in Grgič. Trener: Vatovec. SON: 11, 3 točke: Ušaj 1. Jadranovci so v državnem prvenstvu še nepremagani. Na domačih tleh so premagali Azzurro, ki združuje leto mlajše košarkarje, kar se pri teh starostih bolj občuti. Kljub temu je bila tekma napeta do konca, pa čeprav so jadranovci so vodili od začetka do konca. Pohvala gre predvsem igri v obrambi, ki je bila tokrat zelo požrtvovalna in učinkovita (Az-zurra je dosegla le 37 točk). Edino pravo reakcijo z bolj zbrano in agresivno igro so nasprotniki pokazali v tretji četrtini, ki so jo tudi zmagali (13:15), a so pri tem porabili tudi vse moči. Mimogrede: šlo je za »mali« derbi, saj je na klopi Azzur-re sedel Alessio Scala, ki je pomočnik trenerja Vatovca v članski ekipi Brega. Sokol danes, Kontovel 6. novembra Sokol bo drugi krog D-lige igral že danes ob 20.45. V Nabrežini bo gostil Santos. Po vsej verjetnosti bo z sokolov-ci igral tudi Niko Štokelj. Ta teden bo Kontovel prost, saj nasproniki iz Ronk nimajo razpoložljive telovadnice. Tekmo 2. kroga bodo igrali v sredo, 6. novembra, ob 20.45 v Ronchiju. Jesenski turnir Športno društvo Breg bo v nedeljo organiziralo Jesenski turnir za košarkarje under 13 in under 14, na katerem bosta nastopili združeni ekipi Bora in Brega ter goriški Dom. Ob 9.00 se bosta pomerila Bor/ Breg U14 in Sežana U13, ob 10.00 Bor/Breg U13 in Dom U14. Ob 11.00 bo tekma za 3. mesto, ob 12.00 pa finale. Sledilo bo nagrajevanje in skupno kosilo nastopajočih. Levo:združena ekipa na letošnjem Pokalu Bazoviških žrtev v Repnu; zgoraj: Luka Lavrenčič kroma 13 Obvestila AŠZ JADRAN obvešča, da so še v prodaji abonmaji za domače tekme državne C-lige v košarki. Abonma za 12 domačih tekem je možno kupiti pri društvenih odbornikih ali tudi direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne, 26. oktobra ob 20.30. gi slabši od nas, a igrajo bolj prekaljeno, umazano odbojko.« Lavrenčič velja za izjemno prodornega, a tudi nekonstantnega tolkača. Tega tudi ne skriva. »Res je. Mislim, da je to zato, ker sem v preteklih sezonah slabo treniral. Letos je vse drugače, saj nas je na treningu vedno najmanj dvanajst in se lahko torej dela bistveno boljše, ne pa kot se je dogajalo v preteklosti, ko smo se včasih znašli v telovadnici v petih, šestih, kar precej klavrno vpliva na moralo. Če nas je veliko in so menjave tako dobre kot so letos, se lahko pripraviš dosti boljše, zato računam, da se bom tudi sam izboljšal. Tudi zato, ker je Marchesini odličen trener.« O mladih soigralcih iz vrst Olym-pie si je ustvaril zelo dobro mnenje. »Vsi so delavni, vsi so med sabo prijatelji. Na začetku sem se spraševal, kako bo med nami zaradi velike razlike v letih, a smo se dobro ujeli.« O lanskih soigralcih pri Valu pa pravi: »Vsi najboljši so ostali. Imamo vrhunskega libera Plesničarja, ki je po nastanku te skupne ekipe še posebej motiviran, izkušenega Roka Magajne, zelo žal pa mi je za mojega velikega prijatelja »Chicca« Masija, ki si je tako zelo želel igrati z nami in trenirati z Marchesinijem, a zaradi zdravja ne more igrati. Zelo ga bomo pogrešali tudi kot igralca,« je pred sobotnim začetkom povedal še Lavrenčič. A. Koren Učenci trebenske šole Tomažič tudi na stopničkah Več kot tristo učencev 4. in 5. razredov tržaških osnovnih šol je pred dnevi sodelovalo na atletskem tekmovanju »Rastemo s športom« (Cresciamo con lo sport), ki sta ga na atletskem stadionu na Kolonji organizirala Urad za športno vzgojo in pokrajinska atletska zveza FIDAL. Med nastopajočimi so bili tudi učenci trebenske šole Tomažič, ki so bili še posebej uspešni in so stopili večkrat na stopničke. Učenka 4. razreda Veronika Starc je osvojila prvo mesto v skoku v daljino, Nikola Kerpan (5. razred) pa je bil najboljši pri metu vortexa, Filip Pa-nek (5. r) je bil drugi na 50 metrov, Daniel La Porta (4. r) pa 3. v skoku v daljino. Učenci so ločeno po spolih in razredih tekmovali v eni od treh disciplin: 50 metrov, met vortexa in skok v daljino. Ob atletskih tekmovanjih so se učenci udeležili tudi likovnega natečaja. Tekmovanje so organizirali v spomin na preminulega slovenskega trenerja Iva Gherlanija. Družina in njegovi prijatelji so za učence pripravili bogate nagrade, med drugim tudi izlet v živalski vrt v Lignano. 18 Sobota, 26. oktobra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1000 Vremenska fronta vpliva na vreme v severni Italiji. Od petka se bo nad Sredozemljem okrepil anticiklon s toplim in suhim zrakom v višinah. V prizemlju pa se bo zadrševal zelo vlašen zrak. J 1000 SKOPJE rrfcoO" 6/26 \ V1020 v Sv < ATENE - . ^8/30 0^, . Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme; manj oblačnosti bo na območju Trbiža. Ob morju se bo lahko tudi začasno delno razjasnilo. Po nižinah in v Predalpah bo lahko rahlo rosilo. Od večera do jutra se bodo v spodnji nižini pojavljale goste meglice ali megla. Danes bo v vzhodnih krajih dokaj sončno, zjutraj bo ponekod megla. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu države bo lahko rosilo ali rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje dnevne od 15 do 21, na vzhodu do 24 stopinj C._ TOLMEC 014/18 VIDEMO 14/22 1964 - Dolgotrajno silovito deževje v hribovitem svetu se je do jutra umirilo, marsikje v zahodni in severni Sloveniji je padlo nad 200 mm padavin v pre-< teklih 48 urah; tudi drugod po Sloveniji je padlo veliko dežja. TRBIŽ O 10/18 CELOVEC O 9/20 KRANJSKA G. O 9/18 O TRŽIČ 10/19 S. GRADEC O 9/20 ČEDADo 15/21 GORICA 17/22 O N KRANJ O CELJE 8/22 O LJUBLJANA O 11/20 N. GORICA O 14/20 PORTOROŽ! O ,15/21 POSTOIN. N. MESTO POSTOJNA 10/23 o O 9/18 - KOČEVJE ČRNOMELJ Jutri bo od obale do Predalp prevladovalo oblačno vreme z meglicami ali meglo; ponekod bo možno tudi rosenje. V Alpah bo v glavnem le zmerno oblačno. Lepše vreme bo predvsem v visokogorju. Jutri in v nedeljo bo največ sonca v vzhodnih krajih. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu države bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. TOLMEČ 016/17 TRBIŽ O 10/20 VIDEMO 13/22 CELOVEC 010/17 KRANJSKA G. O 7/20 O TRŽIČ 8/20 S. GRADEC O 9/20 ČEDADo" 14/21 GORICA 16/22 O v KRANJ O ^ ^ LJUBLJAN CELJE 11/22 O LJUBLJANA 013/21 N. GORICA 15/18 POSTOJNA O 13/18 N. MESTO 10/22 O DnDTnnnT O I KOČEVJE V O ČRNOMELJ O Danes: ob 0.10 najvišje 18 cm, ob 5.08 naj- _ nižje -8 cm, ob 11.03 najvišje 29 cm, g Morje je rahl° q ob 18.25 najnižje -34 cm. 5 razgibano- temE Jutri: ob 1.08 najvišje 13 cm, ob 5.40 najnižje peratura morja 0 cm, ob 11.05 najvišje 20 cm, ob I 18-2 stopinje C. 19.18 najnižje -27 cm. 500 m ..........20 1000 m ..........14 1500 m...........10 2000 m ...........6 2500 m............4 2864 m............1 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom do 3. ABONMAJSKA KAMPANJA 2013/14 7 programskih kombinacij, 18 umetniških sledi: izberi pot svojega srca! Vpisovanje abonmajev tudi v Tržaški knjigarni v Trstu in na Opčinah in v knjigarni Terčon v Nabrežini www.teaterssg.com nekoč cvetoce industrijsko mesto Detroit v stečaju CHICAGO - Zvezno sodišče v Chicagu je v sredo začelo postopek o tem, ali lahko skuša propadlo mesto Detroit urediti svoje finance in se znebiti gore dolga pod stečajno zaščito. Postopek bo trajal le nekaj dni. Stečaju mesta po 9. poglavju zakona, ki velja za skupnosti, nasprotujejo sindikati javnih delavcev in pokojninski skladi. Mesto pokojninskim skladom dolguje devet milijard dolarjev in v stečaju bi se lahko za ta denar obrisali pod nosom. Sodnik Steven Rhodes bo v naslednjih dneh zaslišal številne priče, od mestnih uradnikov do finančnih strokovnjakov, predstavnikov sindikatov in pokojninskih skladov. Nekoč cvetoče industrijsko mesto je za stečaj zaprosilo že julija. Guverner zvezne države Michigan Rick Snyder je najel stečajnega upravitelja Kevyna Orra, ki je pred leti uspešno popeljal skozi stečaj avtomobilsko podjetje Chrysler. Z De-troitom bo veliko težje, saj je avtomobilskim podjetjem pred leti priskočila na pomoč zvezna vlada, poleg tega pa so imeli proizvode, ki jih ljudje potrebujejo. Detroit pa izgublja ljudi in s tem tudi davčno bazo. Leta 1950 je imelo mesto 1,8 milijona prebivalcev, danes pa le še okrog 700.000. Beg v predmestja se je začel konec 60. let prejšnjega stoletja, ko so izbruhnili rasni nemiri. Belci so pobegnili in s seboj odnesli denar. Mesto je bilo prisiljeno zmanjšati obseg storitev in izselilo se je še več ljudi. Danes je Detroit poln propadajočih poslopij. Še vedno pa tam ostajajo avtomobilska podjetja General Motors, Ford in Chrysler, ki pa proizvodnjo vse bolj selijo okrog po ZDA. london - Vesoljski teleskop Hubble Astronomi odkrili najbolj oddaljeno galaksijo doslej LONDON - Astronomi so odkrili najbolj oddaljeno galaksijo doslej. Vesoljski teleskop Hubble je sicer odkril že okoli 10.000 galaksij, a galaksija z oznako z8_GND_5296 je najbolj oddaljena doslej. Razdalja je tako velika, da svetloba galaksije za pot do Zemlje potrebuje 13,1 milijardo let, kar je skoraj celotna starost vesolja. Analiza je sicer pokazala, da galaksija s presenetljivo hitrostjo ustvarja nove zvezde - stokrat hitreje kot naša galaksija, Rimska cesta. S tem je podobna dosedanji najbolj oddaljeni galaksiji, ki leži na istem delu neba in prav tako kot po tekočem traku ustvarja nove zvezde. »Na ta način lahko izvemo kaj o mladem vesolju,« je v britanski znanstveni reviji Nature zapisal odkritelj galaksije Steven Finkelstein. »Obstaja več mest z zelo velikim odstotkom nastajanja zvezd, kot smo doslej milili. Če dve najdemo v istem delu neba, jih mora obstajati cela vrsta,« je dodal, kot poroča nemška tiskovna agencija dpa. Milijarder Stronach se umika iz avstrijske politike DUNAJ - Milijarder in ustanovitelj stranke Frank Stronach je napovedal, da se bo umaknil iz avstrijske politike. 81-letnik je novico potrdil v več pogovorih v sredo, kdaj natančno se bo umaknil, pa ni znano. Včeraj se je izvedelo še, da ga bo v parlamentu nasledila miss sveta leta 1987 Ulla Weigerstorfer, poročajo tuje tiskovne agencije. »Cenim njen značaj in dobro znanje. Poleg tega je v parlamentu premalo žensk,« je o svoji bodoči naslednici v avstrijskem parlamentu dejal Stronach. V stranki naj bi sicer ostal dejaven kot svetovalec. Kot je še dejal, bo zasedel poslansko mesto, vendar ne ve, za kako dolgo in kako pogosto bo v parlamentu. V začetku tedna je med drugim dejal, da se bo poslanskemu mestu odpovedal prej kot v letu dni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Avstrijsko-kanadski milijarder je pred dobrim letom dni ustanovil evroskeptično avstrijsko politično stranko Team Stronach, ki ji je na septembrskih parlamentarnih volitvah uspelo vstopiti v avstrijski parlament, čeprav s 5,7-odstotno podporo med volivci stranka ni dosegla lastnih pričakovanj.Frank Stronach je doslej v stranko vložil več kot 25 milijonov evrov. / RADIO IN TV SPORED Petek, 25. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale 5 menska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Quello che so sull'amore (rom., i. G. Butler, J. Biel) 23.30 Talk show: Matrix O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Tale e quale show 23.25 Aktualno: Tv7 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nad.: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Colombiana (krim.) 23.15 Film: Bangkok Dangerous - Il codice dell'assassino (akc.) La 7 7.00 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nan.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Presunto colpe-vole LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Croz-za nel paese delle meraviglie 22.40 Dok.: Draquila - L'Italia che trema ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nan.: La signora del West 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Boris - Il film 23.00 Reportaža: Correva l'anno u Rete 4 6.10 Mediashopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik. Vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Nad.: My life 16.00 Film: La battaglia di Midway 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Aktualno: Quarto Grado 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vre- 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.2512.45 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricet-te di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio News 16.30 Dnevnik 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Pun-tozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (p Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.10 Risanke, otroške nan. in odd. 11.55 Sveto in svet 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.10 Odd.: Razred zase 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.25 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Slovenski pozdrav 21.30 Med valovi 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 10.05 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 12.55 Zapojte z nami 13.20 Sledi 13.50 Alpe-Donava-Jadran 14.45 Rad imam nogomet 14.30 Žogarija 15.00 Rad igram nogomet 15.30 Odd.: Migaj raje z nami 15.55 Nogomet: vrhunci evropske lige 16.55 Mostovi - Hidak 17.25 Dok. film: Golica, zgodba o skladbi 18.15 Osmi dan 18.50 Knjiga mene briga 19.10 0.00 Točka 20.00 Dok. odd.: Smrt pokopališča 20.55 Nan.: Moja družina 21.30 Nad.: Skrivnost jezera 22.30 Film: Božji bojevnik (T Slovenija 3 6.00 23.15 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.00 Odbor za zadeve EU, prenos 10.0018. redna seja Državnega zbora, prenos 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 22.30 Aktualno 20.15 23.00 Tedenski pregled 20.40 Poslanski premislek 20.45 Slovenci Evropejci 21.25 Beseda gledalcev 21.30 22.45 Žarišče 21.50 23.20 Kronika 22.00 Prava ideja 23.30 Odmevi Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 City folk 15.00 Vesolje je... 15.30 Film: Dop- pio intrigo 16.55 Io che amo solo te 17.30 Mediteran 18.00 Iz popotne torbe 18.20 Bukvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 Potopisi 20.30 Le parole piu belle 21.00 Dok.: Berlin 1885 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Serija: Al bed and breakfast 23.30 Avtomobilizem 23.45 Kino Premiere Tv Primorka 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.20 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Naselbinska kultura na Krasu 18.15 Razstava gob v Šmart-nem 19.30 Žogarija v Lendavi 20.00 Na Postojnskem 20.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Fužina Metal, 3. krog, pon. 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, video-strani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Serija: Divja v srcu 13.05 Nan.: Pod eno streho 14.00 Nan.: Naša mala klinika 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.55 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Predsednikova hči 23.25 Eurojackpot 23.30 Film: Zapleši z menoj Kanal A 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.00 17.05 Serija: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.00 Serija: Trenutki pred smrtjo 13.55 19.25 Nan.: Veliki pokovci 14.25 Film: Preživeli ko-mandos 16.30 18.00, 19.55 Svet, Novice 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Dva moža in pol 19.25 Film: Očkoti (kom.) 20.05 Film: Ujemi me, če moreš 22.40 Film: Domači okus RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 30. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Čisto blizu nas; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, I P.IS VREDNO OGLEDA Petek, 25. oktobra Iris, ob 21.05 Ocean's eleven ZDA 2001 Režija: Steven Soderbergh Igralci: George Clooney, Brad Pitt, Julia Roberts, Andy Garcia in Matt Damon Plan je dogovorjen. Pravila so jasna. Če bo šlo vse po načrtih Dannyja Ocean in njegovih prijateljev, bodo kmalu lastniki 150 milijonov dolarjev. Izpraznili bodo namreč caveau v katerega priteka zaslužek treh igralnic iz Las Ve-gasa. Ocean's Eleven - Igraj svojo igro je film, ki združuje spretnost z Oscarjem nagrajenega režiserja Stevena Soderbergha in izredno igralsko postavo, ki jo sestavljajo same hollywodske zvezde je film povzet po resnični zgodbi, skupine premetenih tatov. 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Classifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suonati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Not-tetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Klub klubov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Nova elektronika. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna, J. S. Bach; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbena medigra; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ . Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Obletnica je tu! Praznujmo jo s posebno akcijo! POR. CENO E E < -40% 0,49 € Testenine iz pšeničnega zdroba durum BARILLA 500 gredni formati redna cena 0,84 € cena za kg 0,98 € • na zalogi max 6500 kos. AKCIJA 110 LET Točno 110 let nazaj, 26. oktobra 1903, so bile ustanovljene Delavske zadruge -Cooperative Operaie. Dan obletnice je tu. Praznujmo skupaj 110 let ugodnosti z akcijo, kijene smete zamuditi PONUDBA VELJA DO 30. OKTOBRA "D ID O S i^O IŠ -o 40 P S O D O