PRIMORSKI DNEVNIK 1® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL št. 167 (11.890) Trst, sobota, 14 julija 1984 Ob nesoglasjih in zamerah med ministri Vlada odobrila prvo nakazilo 200 milijard za ladjedelstvo BOJAN BREZIGAR RIM — Po dolgi in nič kaj mirni razpravi je vlada včeraj odobrila dva zakonska osnutka v zvezi z lad-jedelniško industrijo in z brodarjem. Gre za ukrepa, ki sodita v sklop »paketa« o pomorskem gospodarstvu, ki ga je pripravil minister Za trgovinsko mornarico Gianuario yarta in ki dajeta nekaj kisika ladjedelnicam: od skupne predvidene naložbe 1.650 milijard v treh letih je namreč vlada odobrila nakazilo 200 ^nlijard lir. Ni še znano, katera ladjedelnica se bo s tem okoristila, go-tovo Pa je, da je vprašanje odpustov za veliko število delavcev (a seveda ne za vse) odloženo do konca leta an morda še dlje. če bodo kasneje sprejeli načrt za vseh 1.650 milijard, kar bo razvidno že v kratkem, kaj-»! ta_ sredstva je treba vključiti v ,'nančm zakon, bi to pomenilo za , ”9 milijard naročil italijanskim ladjedelnicam. Na vladni seji pa ni šlo vse gladko. Minister Carta, ki je prišel v paiano Chigi dobre volje in torej1 prepričan, da bo vlada odobrila vse tri zakonske osnutke, ki jih je prinesel s seboj, je bil po koncu seje nejevoljen in se sploh ni hotel pogovarjati z novinarji. Tako je bilo, po prav tako lakoničnih izjavah drugih ministrov, moč ugotoviti, da je bila razprava o teh ukrepih dolga in razburljiva. V tej razpravi je Goria dejal, da bo treba »račune« opraviti ob finančnem zakonu, Granelli je protestiral, ker je Carta na svojo roko pripravil zakon o tehnološki raziskavi na področju ladjedelništva, ne da bi se posvetoval z njim, Spadolini se je razburjal, ker gre tu za ponovno večanje državnega primanjkljaja, naravnost jezna pa sta bila oba liberalna ministra Altissimo in Biondi: prvi je dejal, da na področju ladjedelništva ni več dopustno »krpanje«, ampak je potrebna celovita rešitev, drugi pa je poudaril, da ne gre za ko-legialno odločitev vlade in torej nihče ne more zahtevati soglasja liberalcev. Oba sta obtožila Darido zaradi načrta F incantieri in sta se pri glasovanju vzdržala. Daljši odmor pred preverjanjem Craxijev dokument tajnikom koalicije RIM — Tudi preverjanje ima pra- mokratskim predstavnikom in kandi-vico do oddiha. Včeraj je Craxi iz- datov je že na pretek. delal dokument, ki ni nič drugega kot seznam problemov, ki so jih nanizali predstavniki strank, s katerimi se je srečal v teh dveh dneh. Sedaj dva dni oddiha (Craxi in De Mita sta sinoči že odpotovala) in prihodnji teden seje vodstev strank ter nato začetek novega kroga posvetovanj. Do prvega skupnega sestanka predstavnikov vseh petih strank pa verjetno ne bo prišlo pred 24. julijem. Longa pa bodo zamenjali šele po koncu preverjanja, verjetno z drugim socialde- CK KPI podprl poročilo Natte RIM — S soglasno podporo poročilu novega generalnega tajnika Alessandra Natte se je sinoči sklenilo dvodnevno zasedanje centralnega komiteja KPI, ki je obravnavalo predvsem izide volitev za evropski parlament in za sardinski deželni svet. Skoraj vsi razpravljavci so naglasili novo, okrepljeno vlogo stranke, godne za vodenje države, ki so jo volivci s povečano podporo dodelili komunistični partiji. Prav tako so skoraj vsi potrdili Nattovo zahtevo o odstopu Craxijeve vlade Več govornikov je zelo kritično ocenilo politiko socialistične stranke in njene ocene volilnih izidov. Odgovorni za organizacijo Angius je dejal, da je treba povedati brez ovinkov socialistom, da je prava italijanska anomalija v dejstvu, da »je stranka, ki jo podpira več kot tretjina volivcev (KPI) v opoziciji, tista, ki premore komaj desetino glasov (PSI) pa ima celo predsednika vlade«. V več posegih je bila poudarjena nujnost alternativne gospodarske politike, pravičnejše porazdelitve davčnih bremen, čistke članov P2 iz državnega aparata, mnogo se jih je zavzelo za oklic referenduma proti vladnemu dekretu o draginjski dokladi. Giancarlo Pajetta pa je svoj poseg posvetil mednarodnim političnim razmeram in večji vlogi KPI v okviru evropskega parlamenta. Craxijev dokument vsebuje malo vsega. Gospodarska politika s smernicami za finančni zakon in državni proračun, protiinflacijski ukrepi, reforma plač, zaposlovanje, industrijska politika, odpravnine, pokojnine, posegi na Jugu, urejevanje stavk, reforma pravilnikov parlamenta in zunanja politika. Skratka nov vladni program. Vendar bodo o vsem tem gotovo našli kompromisne rešitve. Težje bo morda pri političnih problemih, na primer pri zahtevi demokristjanov po globalnem petstrankarskem sporazumu, ki bi torej terjal tudi homogene krajevne uprave. Demokristjani menijo, da bi ta vlada lahko trajala dlje kot predvideno, recimo še leto dni, to je do prihodnjih upravnih volitev in do volitev predsednika republike. Piccoli je tako ogorčeno zavrnil trditve, češ da bo vlada trajala samo do jeseni in bo potem v palačo Chigi vstopil De Mita, prav tako ogorčeno zavračajo demokristjani možnost, da bi komunisti prišli v vlado. To je včeraj napisal tudi Galloni, ki je poudaril, da je vloga KPI lahko samo v opoziciji, dokler pač obstaja pet-strankarska koalicija. Tu pa je bistvo vprašanja, kajti nihče ne ve, kako dolgo bo ta koalicija lahko še obstajala. (BBR) obi^™ ~ Predsednik vlade Bettino Craxi je včeraj sprejel na poslovilnem v ; jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Marka Kosina. Craxi se je in !nu zahvalil za doprinos za izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo Prihft ??uc*aril veliko zanimanje Italije za dodatno okrepitev sodelovanja in vznrif -va s sosednjo državo. Italija in Jugoslavija, je naglasil Craxi, sta razij. V*R zgledne dobre sosedske odnose in aktivno sodelujeta, na glede na Pušč ■ mednarodno uvrstitev, pri prizadevanjih za obnovitev vzdušja po-£[.? anJa napetosti in za ohranitev miru. Veleposlanik Kosin se je predsedniku sla -!JU. zahvalil za pomembne besede, ga ponovno povabil na obisk v Jugo-*J° m izrazil željo, da bi do tega obiska prišlo čimprej. (BBR) /AS sprejel ustrezni zakonski osnutek Olajšane tuje naložbe v SFRJ ter ukrepi za obrzdan je cen BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je po sporočilu zveznega sekretariata za informacije sprejel osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vlaganju sredstev tujih oseb v domače organizacije združenega dela. Predlagani osnutek zakona ne omejuje razmerja med deležem tuje osebe in domače OZD, prav tako pa ne omejuje dobička tujega vlagatelja. Domača OZD in tuja oseba lahko ustanovita skupni organ poslovanja, v katerem so zastopani predstavniki obeh strani. Predlagan je tudi nov mehanizem obračunavanja in ugotavljanja nadomestila za gospodarjenje z vloženimi sredstvi tuje osebe, velika novost pa je določilo, po katerem domača OZD iz svojega dela čistega dohodka izloča sredstva za razširitev in krepitev materialne podlage dela. Predlagana je tudi dopolnitev, da ima tuja oseba s preneha njem sporazuma o vlaganju pravico do vračila vrednosti vloženih sredstev in sredstev na podlagi udeležbe v dohodku TOZD, v katero so vložena. S predlaganimi spremembami je znatno poenostavljen postopek za odobravanje sporazuma o tujih vlaganjih. Reinvestiranje sredstev in dodatna vlaganja tujih oseb v domače OZD ne bi Odobravali kot nove sporazume, temveč bi samo evidentirali v okviru obstoječega sporazuma o skupnih vlaganjih. ZIS je proučil tudi aktualne probleme cenovnih gibanj v prvi polovici leta in ocenil, da visoka rast cen v zadnjih dveh mesecih ogroža uresničevanje dogovorjene ekonomske politike v tem letu. Pristojne zvezne organe je zadolžil, da takoj v okviru že sprejetih usmeritev iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in resolucije o družbeno gospodarskem razvoju za letos pripravijo konkretne rešitve ekonomskih ukrepov s področja kreditno denarne politike, ekonomskih odnosov s tujino in drugih področji, da bi obdržali rast cen ter okrepili družbeni nadzor nad cenami in s tem preprečili zvišanje cen mimo dogovorjene cenovne politike. ZIS je proučil tudi osnutek dogovora o davčni politiki, ki ga je pripravila medrepubliško-pokrajinska delovna skupina, ter ga poslal v obravnavo skupščini SFRJ ter skupščinam republik in pokrajin. Sprejel je tudi ocene in smernice o ukrepih in dejavnostih za razvoj drobnega gospodarstva v luči uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Menil je, da je treba ustvariti take družbenoekonomske pogoje, ki bodo drobnemu gospodarstvu zagotovili trajno razvojno perspektivo kot bistvenemu elementu gospodarske strukture za povečanje izvoza in zaposlenosti. (dd) Na tiskovni konferenci CGIL, (ASL in UIL Sindikati zahtevajo davčno reformo ruti ..^Sindikalni predstavniki Benvenuto (UIL), Ma-lerenr-i i *n Trentin (CGIL) so včeraj na tiskovni kon-aekater'h raz^*^ stališča, ki jih sindikati imajo do nosu lh argumentov, ki so te dni v središču pozor-mezd ;SCh Političnih sil. Gre predvsem za preosnovo nju sinnd-rač l°r davčno reformo. Oboje je po mne-sPloh nrlkatov tesno povezano in o preosnovi mezd bren z.,u nameravajo razpravljati, če ne bo prej odo-ni sistem*1’i k* 1?° v marsičem spremenil sedanji davč-tnezd ai ' bistvu sindikati bodo sprejeli izravnavo ljen b0'|- e v Primeru, da bo davčni pritisk porazde-meri VSJ ™akomemo in bodo davki prizadeli v enaki reč odv-6 kategorije davkoplačevalcev. Doslej so nam-tih ie r*,SrU delavci nosili največje breme: v desetih le-hodke rvi>PIX? ni odstotek davka IRPEF, ki bremeni do-vsak dpi °dvisnega dela, prešel od 7 na 18 odstotkov, davke avec Pa je v zadnjem letu odštel državi za KaVkrog 4 milijone. tavajo5* “J .bi bila torej davčna reforma, ki jo zah-Vkl.iuc:r-J!i.i i? Osnovne zahteve so tiste, ki jih je že dogovor, ki so ga sindikati sklenili z vla- do 14. februarja: 1. preosnova discipline, ki urejuje dohodke podjetij, ki vodijo poenostavljeno knjiženje; 2. ugotavljanje »domnevnih« dohodkov; 3. sprememba pravila, ki dovoljuje, da se dohodki družinskega podjetja razdelijo med člani iste družine; 4. preosnova količnikov davka IRPEF ; 5. jamstvo za mezde, v primeru, da je inflacija višja od pričakovanega; 6. preosnova obdavčenja dohodkov od nepremičnin in kapitala. Poleg tega predlagajo sindikati še: A) uvedbo novega premoženjskega davka; B) obdavčenje državnih efektov; C) reformo finančne uprave; D) zmanjšanje števila količnikov IVA, kar naj bi zmanjšalo inflacijo. Nazadnje predlagajo sindikati še reformo odprav-ninskega sistema. V dokumentu, ki so ga poslali ministru Visentiniju, navajajo pri tem vrsto zahtev, katerih bistvo je, da se odpravnine obdavčijo pravičneje, da se pri tem upošteva samo davčna zmožnost posameznika in ne leta službe in da se upoštevajo tudi tu razni odbitki. Zakon, ki bi uvedel reformo, naj bi veljal tudi "retroaktivno. Od danes v Trstu festival Unità TRST — Na tukajšnjem velesejmu se bo drevi pričel eden od vsedržavnih festivalov komunističnega glasila Unità, ki bo posvečen znanosti in tehnološkemu raziskovanju. Sklepni in osrednji festival komunističnega tiska pa bo letos v prvi polovici sep tembra v Rimu. Tržaška prireditev, ki so ji dali naslov »Alternativa za bodočnost«, bo na zelo visoki ravni. Med drugim so se vabilu krajevne federacije KPI odzvali minister za znanstveno raziskovanje Granelli, predsednik komunističnih senatorjev Chiaromonte, predsednik državne raziskovalne u-stanove (CNR) Quagliarello in številni drugi. Vzporedno s temi srečanji bo tudi cela vrsta družabnih in filmskih prireditev. NA 4. STRANI DAVISOV POKAL Avstralija zanesljivo vodi proti Italiji BRISBANE — Gianni Ocleppo je včeraj zamudil lepo priložnost, da bi Italiji priboril točko, s katero bi lahko še upala na ugoden razplet četrtfinalnega srečanja Davisovega poka la proti Avstraliji. Ocleppo je namreč proti Fitzgeraldu ob nekaterih lepih potezah delal nerazumljive napake in zmaga je šla Avstralcu. Nič kaj boljše se za Italijo ni končal niti dvoboj med Clauddom Panatto in Castroni. Panatta je klonil v štirih setih. Do velikega presenečenja pa je prišlo v drugem četrtfinalnem srečanju, in sicer na Češkoslovaškem. Ivan Lendl, polfinalist wimbledon-skega turnirja, je v samih treh setih zgubil proti Leconteju. Ravnotežje je vzpostavil Šmid, ki je odpravil Forgeta. NA 10. STRANI V Čilu spopadi med policijo in študenti SANTIAGO — Represija v Čilu ne pozna zastojev. Spet je prišlo do hudih spopadov med posebnimi policijskimi oddelki in univerzitetnimi študenti. študentje medicinske fakultete so po zborovanju v znak solidarnosti s svojimi kolegi s katoliške univerze, ki imajo že deset dni gladovno stavko, zahtevali odstop vseh rektorjev, ki jih je na položaj postavila vlada. Takrat pa je stopila v akcijo policija, ki je skušala s solzilci ustrahovati demonstrante Delavci Bagnolija podpirajo sporazum NEAPELJ — Včeraj ob 16. uri se je zaključil referendum med delavci železarne v Bagnoli ju o sporazumu, ki sta ga podpisala sindikat in Intersind. Od 5.934 volilnih upravičencev je glasovalo 3.352 delavcev, to se pravi 56,48 odstotka. Po prvih projekcijah kaže, da se je večina delavcev odločila podpreti sporazum, saj jih je »za« glasovalo 70 odstotkov, proti jih je bilo 20 odstotkov, 4,7 odstotka je neveljavnih glasovnic, 5 odstotkov belih. V ostrem odgovoru na »zaskrbljen« sovjetski memorandum Zvezna republika Nemčija daje zagotovila glede uporabe svojega jedrskega orožja BONN — Izredno ostro je zahodnonemška zvezna vlada odgovorila na sovjetski memorandum, ki ga je v torek sovjetski veleposlanik v Bonnu Sera jonov izročil zunanjemu ministru Genscherju. V odgovoru, ki ga je državni sekretar Ruhfus izročil Semjonovu, je uradni Bonn označil kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve Zvezne republike in njenih zaveznic v zahodnoevropski zvezi sovjetske očitke, da bo ZRN izdelovala ofenzivna strateška orožja, zdaj ko ji je zahodnoevropska zveza ukinila nekdanje omejitve za proizvodnjo določenih konvencionalnih sistemov orožij. Sovjetska vlada opozarja v memorandumu Zvezno republiko na negativne posledice, če bi začela izdelovati ofenzivna orožja velikega dosega. Memorandum, ki ga je Moskva poslala tudi vsem podpisnicam potsdamskega sporazuma in članicam zahodnoevropske zveze, očita Bonnu, da bo po ukinitvi omejitev Zvezna republika Nemčija v nasprotju z mednarodnimi dogovori sposobna izdelovati in nameščati lastna ofenziva orožja. Ta orožja, med njimi omenja nota strateške bombnike in rakete velikega dosega, bi ogrožala ne samo sosede ZRN, temveč tudi bolj oddaljene države. V bistvu se nič ne spremeni, če Bonn zagotavlja, da do nadaljnjega ne namerava uporabiti teh orožij. Memorandum nadalje obtožuje Zvezno republiko, da samo stopnjuje svoj vojaški potencial, ki je že »zdavnaj presegel razumne obrambne meje«. Tendenca spremeniti ZRN v mostišče za ofenzivna orožja in za kopičenje lastnih orožij nasprotuje tudi zagotovilom, da je zahodnonemška armada — Bundesvvehr — namenjena izključno obrambi. Bonska vlada v odgovoru na sovjetski memorandum poudarja, da ni naloga sovjetske vlade bdeti nad uresničevanjem in oblikovanjem pogodb, ki jih sklepajo zahodnoevropski zavezniki, da bi okrepili svojo varnost. Zvezna vlada opozarja na številne svoje izjave, da ne namerava izdelovati strateških orožij, in pri tem se ni po sklepu zahodnoevropske zveze nič spremenilo. V svojem memorandumu primerja lastno ravnanje z ravnanjem Sovjetske zveze. V nasprotju s sovjetskim ravnanjem se je Zvezna republika jasno in nepreklicno izrekla — in te opredelitve ne misli nikoli prekršiti — za odpoved uporabe sile. Kot podpisnica sporazuma o prepovedi širjenja jedrskega orožja prispeva ZRN bistveno k stabilnosti na svetu. Nasprotno pa Sovjetska zveza doslej ni izpolnila obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o prepovedi širjenja jedrskega orožja za supersilo. SZ nenehno povečuje arzenal svojih jedrskih orožij. Sovjetsko obtožbo, da so zahodnonemška orožja ofenzivna, zavrača zvezna vlada z utemeljitvijo, da ZRN resno jemlje svojo izjavo, da se odpoveduje uporabi sile in da ne bo nikoli uporabila svojih orožij, razen v primeru napada nanjo ali na eno izmed njenih zaveznic. Prav tako zavrača Bonn sovjetsko trditev, da so ameriške Pershing-2 rakete, ki so jih začeli nameščati v ZRN, »orožja prvega udara«. Sovjetska vlada, pravi bonski memorandum, označuje orožja, ki jih ZRN nima in jih tudi ne namerava izdelovati, kot ofenzivna, medtem ko sama razpolaga s številnimi takšnimi orožji. V Bonnu si niso povsem na jasnem, v katero sovjetsko taktiko in strategijo sodijo najnovejše obtožbe, tudi obtožbe o revanšizmu, na račun ZRN. Zlasti socialdemokrati poudarjajo, da so si Kohlovi predstavniki z izjavami o pravnem obstoju nemškega rajha iz leta 1937 nakopali na glavo revan-šistične očitke — kljub zagotovilom, da gre Nemcem zgolj za združitev nemškega naroda v prihodnosti, in to samo po miroljubni poti in brez nasilnega spreminjanja sedanjih meja. Toda najnovejši sovjetski memorandum meri dlje, tudi na druge zahodnoevropske države, zlasti Francijo, ki obnavljajo in poživlajajo že skoraj pozabljeno zahodnoevropsko zvezo. Kaj bo z zahodnoevropsko zvezo, nihče ne ve. Na Zahodu je dosti kritikov, ki trdijo, da iz te moke ne bo dosti vojaškega in varnostnega kruha. Toda če bi se iz načrtov o prerojeni zahodnoevropski zvezi le izcimilo kaj pomembnega in bi bilo to naperjeno predvsem proti SZ — menijo v Bonnu — je Moskva že zdaj zatrobila preplah. BOŽIDAR PAHOR Na povabilo Filipova od 17. t.m. De Cuellar zaključil svoj dvodnevni obisk v Moskvi Planinčeva na obisku v sosedni LR Bolgariji Moskva za mirno rešitev vprašanj »okrog Afganistana«, a ne v njem BEOGRAD — Ob bližnjem obisku predsednice zveznega izvršnega sveta Milke Planinc v LR Bolgariji je uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Željko Jeglič izjavil, da bo predsednica ZIS na urednem obisku v tej sosedni državi od 17. do 19. julija letos na povabilo predsednika ministrskega sveta LR Bolgarije Griše Filipova. V pogovorih med predsednikoma vlad bodo izmenjali mnenja o vseh vprašanjih dvostranskih odnosov in o aktualnih mednarodnih razmerah. Milka Planinc se bo sešla tudi z generalnim sekretarjem CK KP in predsednikom državnega sveta LR Bolgarije Todorom Živkovem. Skupaj s predsednico ZIS bodo v Bolgarijo potovali predsednik zveznega komiteja za kmetijstvo in predsed- nik jugoslovanskega dela mešanega jugoslovansko-bolgarskega odbora za gospodarsko in znanstveno - tehnično sodelovanje dr. Milorad Stanojevič, zvezni sekretar za informacije Mitko Čalovski, namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirko Ostojič, pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Milan Vereš in drugi funkcionarji. Pričakujejo, da bo obisk predsednice ZIS Milke Planinc v LR Bolgariji prispeval k nadaljnjemu razvoju dvostranskih odnosov in sodelovanja med sosednima državama, (dd) □ KAIRO — Egiptovski predsednik Hosni Mubarak bo poleti obiskal Jugoslavijo. To je sporočil svetovalec prèdsednika republike Osama el Baz. Hosni Mubarak se bo srečal z jugoslovanskimi politiki na Brionih, (dd) MOSKVA — Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Javier Perez de Cuellar se je včeraj pogovarjal s sovjetskim državnim in partijskim voditeljem Konstantinom Čemenkom. Agencija TASS je uradno sporočila, da je bil na sestanku med drugim govor o tem, kako bi OZN lahko dejavno prispevala k odpravi žarišč mednarodne napetosti, ter v tem kontekstu o »perspektivah mirne razrešitve odprtih vprašanj na Bližnjem vzhodu, na Cipru, v Srednji Ameriki in okrog Afganistana.« Izraz »okrog Afganistana« ni nov. Moskva ga navadno uporablja vsakokrat, ko hoče poudariti svojo pripravljenost na obravnavanje vprašanj, ki zadevajo odnose med Afganistanom in sosednjimi državami, in ne tistih, ki se tičejo zakonitosti sedanjega afganistanskega režima. Generalna skupščina OZN pa je že večkrat z večino glasov zahtevala, naj SZ umakne svoje čete iz Afganistana. Ne kaže torej, da bi de Cuellar dosegel kak premik pri sovjetskih voditeljih v zvezi s tem vprašanjem. Glavni tajnik OZN se je sestal tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom in z njim med drugim govoril o vprašanjih razorožitve. Vendar tudi v tem primeru ni zabeležiti kake novosti. Ugodni odmevi na kandidaturo Geraldine Ferraro Aretiranih 40 osumljencev Prva kandidatka za podpredsednico Več kot 3 tone srebra WASHINGTON — Geraldine Ferraro bo torej nova podpredsednica ZDA v primeru, da bi bil Walter Mondale izvoljen na jesenskih vsedržavnih predsedniških volitvah namesto Reagana. Vest, ki jo je predvčerajšnjim sporočil sam Mondale v Minnesoti, je seveda vzbudila veliko pozornosti v političnih krogih, in ne samo v teh. S presenetljivo naglico je včeraj tudi sovjetska tiskovna agencija TASS objavila novico in jo opremila s komentarjem. TASS meni, da kandidaturo Ferrarove podpirajo tisti, ki bi radi spremenil sedanjo notranjo in zunanjo politiko Washingtona in citira besede same kandidatinje: »Američani nočejo imeti nobenega opravka s sedanjo avanturistično politiko washingtonske administracije«. * Geraldine Ferraro je po poreklu iz Marcianiseja pri Neaplju (od tam je njen oče), po poklicu je odvetnik, stara je 48 let in poročena, mati treh otrok. Od leta 1979 je članica ameriškega Kongresa, potem ko je bila izvoljena v newyorškem okraju Queens. Po mnenju opazovalcev je bila kandidatura Ferrarove dobra Mondalova poteza, saj bi si moral s tem zagotoviti dobršen del glasov ameriških žensk. plen tatov na Kosovu PRIŠTINA — Varnostna služba Kosova je te dni odkrila in zaprla v Titovi Mitroviči, Prištini in nekaterih drugih krajih skupino 40 oseb zaradi utemeljenega suma, da so iz kombinata Trepča organizirano odnašale večje količine srebra, ki so ga kasneje preprodajale. Po prvih ocenah so iz kombinata Trepča odnesli in preprodali nekaj ton srebra v vrednosti več sto milijonov din. V preiskovalnem postopku so ugotovili, da je pri kraji in odnašanju srebra iz Trepče sodelovalo nekaj ljudi, ki so zaposleni v obratu rafinerije. Ob aretaciji posameznih udeležen- cev te kraje je varnostna služba do zdaj zaplenila okoli 400 kilogramov srebra v vrednosti 300 milijonov din-V dosedanji preiskavi so udeleženci priznali, da so odnesli okoli tri tone te dragocene kovine. Srebro so iz Trepče iznašali v kalupih različne velikosti, potem pa s° ga po raznih vezah in kanalih preprodajali v domovini in tujini. Varnostna služba je do zdaj zaplenila l4 vozil, ki so jih uporabljali za prevažanje srebra, od katerih jih ima osem posebno vgrajene bunkerje za skrivanje. Preiskovalni postopek še traja- (dd) Opozicija ugodno sprejela Mitterrandove napovedi PARIZ — V Franciji je globoko odjeknil nenapovedan televizijski govor, ki ga je predsinočnjim imel predsednik Francois Mitterrand. Predsednik je v njem naznanil, da bo vlada umaknila znani Savaryjev zakonski načrt, ki je naletel na oster odpor pri zagovornikih privatnega šolstva, ter predložila novega. Poleg tega je Mitterrand napovedal, da bo vlada prihodnji teden predložila parlamentu načrt za spremembo ustave, ki bo omogočal sklicanje ljudskega gla- sovanja o vprašanjih, ki zadevajo temeljne svoboščine. Opozicija je v glavnem pozitivno ocenila Mitterrandove napovedi. Bivši prvi minister Raymond Barre je dejal, da je predsednikov poseg rešil »narodno enotnost«, predsednik francoske škofovske konference msgr. Vilnet pa je povedal, da je pripravljen sodelovati pri izdelavi novega, šolskega zakona. Manj zadovoljni so komunisti, ki se boje, da ne bi vlada preveč popustila opozicij) in se izneverila programu. itn IZREDNA POPOLNA RAZPRODAJA S POPUSTI OD 20% DO 60% Baratti prenavitre irtjnriat» Manufaktura PODOBNIK Obv. občini 28. 6. 84 OPČINE Delegacija poslanske zdravstvene komisije bo obiskala našo deželo TRST — V dneh 16. in 17. t.m. se bo mudila na obisku v Furlaniji - Julijski krajini delegacija zdravstvene komisije poslanske zbornice. Za obisk je zaprosil sam deželni odbornik za zdravstvo Renzulli, n jenov namen pa je Poizvesti, kako se uveljavlja nova državna zdravstvena služba, predvsem kar se tiče njene kapilarne organizacije. V ponedeljek bodo delegacijo, ki jo bo vodil posl. Mario Casalinuovo, sprejeli predsednik deželnega sveta, deženi odbornik za zdravstvo in predstavniki predsedstva deželne komisije za zdravstvo. Po srečanju s predsedniki krajevnih zdravstvenih ustanov iz Trsta, Vidma in Ramile bo delegacija obiskala novo katinarsko bolnišnico. Tu bo_ v prvih popoldanskih urah srečanje s predsednikom deželnega odbora Antoniom Gemelli jem. Prvi dan obiska se bo zaključil v sedežu deželnega sveta, kjer bo na sporedu seja s predstavniki sindikalnih organizacij in delegacijo zdravniškega združenja. V torek zjutraj bo de’egacija odšla v Tolmeč, kjer si bo skupaj z upravitelji karnijske zdravstvene enote ogledala tamkajšnje zdravstvene strukture. V popoldan- skih urah pa bodo člani komisije v Vidmu, kjer si bodo ogledali bolnišnico in se rnzgovarjali s predstavniki videmske zdravstvene enote. Preiskava, ki jo namerava zdravstvena komisija poslanske zbornice izvesti, zadeva predvsem nekatere kategorije uslug: tu gre predvsem za tiste usluge, ki jih lahko označimo kot »primarne«: preventivno zdravstvo, javna čistoča, zaščita okolja, skrb za otroke in starejše osebe, preprečevanje nezgod, poklicne bolezni ter, na splošno, vse, kar zadeva medicino dela. Kar pa zadeva bolnišnice, bo preiskava skušala ugotoviti predvsem, kateri so problemi v zvezi z upravljanjem teh zdravstvenih ustanov in v kolikšni meri so te ustanove povezane z drugimi zdravstvenimi enotami, ki delujejo na istem področju. Nadalje se bo komisija ukvarjala še s problemi psihiatrične službe, službe za rehabilitacijo narkomanov (ki jo predvideva zakon štev. 695) m službe za zaščito materinstva in prostovoljne prekinitve nosečnosti (zakon štev. 194). Preiskavo bo dopolnila preučitev farmacevtske, veterinarske in zasebne »konvencio-nirane« službe. Ilirska Bistrica: globoka skrb varstvu vodnih virov ILIRSKA BISTRICA - Delegati ilir-skobistriške občinske skupščine so na zadnji seji med drugim obravnavali osnutek odloka o določitvi varstvenih pasov in ukrepov za zavarovanje vodnih virov s pravilnikom o ureditvi in sanitarnem varovanju vodnih virov in zelenih površin na območju izvirov pitne vode v ilirskobistriški občini. S tem odlokom naj bi se pred onesnaževanjem zavarovali obstoječi vodni viri. Odlok predvideva tri varnostne pasove, prva dva (v razdalji sto in tisoč metrov od vode) sta najstrožje zavarovana. V prvem varnostnem pasu bo prepovedana gradnja, uporaba gnojil in škropiv, gradnja kanalizacije, naftovodov, skladišč naftnih derivatov, odlagališč smeti in podobno. Ta pravilnik naj bi veljal za vse vodne vi- re v ilirskobistriški občini, kjer se uporablja voda za pitje, in za vsa lokalna zajetja pitne vode v naseljih Dolenje, Jelšane, Novokračine, Nova vas, Zabiče, Gornji Zemon, Podgraje in Sušak, Kuteževo, Trpčane, Jablanica, Vrbica, Vrbovo, Jasen in Knežak. Prav tako bo zavarovan vodni vir Podstenjšek, kjer je z urbanističnim redom določeno 1500 metrov široko varstveno območje nad izvirom, ki zajema naselje Šembije. Odlok naj -bi zavaroval tudi že zgrajeno vodno akumulacijo Mola. Zavarovano bo nadalje širše območje izvirov Bistrice, kjer so kraji z ledinskimi imeni Šu-ška reber, Gradina in Kovačeve. Tu je po tem pravilniku dovoljena gozdarska, kmetijska, hortikulturna in športno - rekreacijska dejavnost. Da bo barka nared... KOPER — Poletje je tu in z njim Pnložnost za morjeplovce, da poka-zej°. kaj znajo. Preden pa barko zau-valovom, jo je treba pošteno Pregledati, da bi ne bilo kaj narobe. Ce pa ni ustrezne službe za tehnično Perdoč, si moraš kar sam pomagati, Posebno sedaj, ko število ljubiteljev Plovbe naglo raste. Kaša slika kaže glavni pomol v Ko-Pru, kjer je te dni delovni vrvež ob in na čolnih ter drugih plovilih na višku. Ko bodo slednja nared, se bodo njih lastniki odpravili po morju proti bližnjim, lahko pa tudi proti bolj oddaljenim obalnim krajem, kar bo pač odvisno od mošnjička. Mnogi se bodo posvetili tudi ribolovu, da bi obogatili jedilne obroke ah pa. .. zaokrožili družinsko bilanco, ki jo inflacija vse bolj spodjeda. E. OPASSI Iz Kanalske doline OVČJA VAS — Vedno več naših rojakov iz Slovenije in iz zamejstva se v zadnjih letih zanima za Kanalsko dolino in za naše ljudi, ki tukaj živijo. Pisatelji slovenskega PEN kluba so nas obiskali pred leti. Lani so nas obiskali geografi iz cele Slovenije. Kmalu nato so prišli na obisk slovenski časnikarji najvažnejših tednikov in dnevnikov. V sredo, 27. junija, pa so'' prišli k nam na obisk učitelji osnovne šole »Cvetko Golar«, iz Škofje Loke. Bilo jih je 48. Na sedežu SLORI v Ovčji vasi so prejeli vse podatke, ki so jih na strokovnem izletu potrebovali. Učitelji so se zanimali za stanje naših ljudi, za zgodovino naših krajev. Želeli so se tudi povzpeti na Svete Vi-šarje, pa zaenkrat to še ni mogoče, novo žičnico šele gradijo. Bilo je tudi srečanje s predstavniki kulturnega društva »Lepi vrh«. Domenili so se, da bo na zaključni prireditvi drugo leto sodelovala tudi škofjeloška osnovna šola. Učitelji so nadaljevali pot v dolino Rezije in preko Nevejskega sedla dospeli na Trbiž, kjer so se od Ka-nalčanov poslovili. Taki obiski so prav gotovo zelo koristni za nas. za katere se marsikje sploh ne ve, da obstajamo. Sploh pa so medsebojni stiki važni za učitelje, kajti preko učiteljev se mlajši rod v Sloveniji seznanja s stanjem in z obstojem dela narodnega telesa, ki živi izven matične domovine. • c v Ribarili v tujih vodah KOPER — Posadkama patruljnih čolnov postaje mejne milice iz Kopra in jugoslovanske vojne mornarice je včeraj ob dveh zjutraj uspelo zajeti približno 1,5 milje v jugoslovanskih ozemeljskih vodah 4 od šestih tržaških ribiških čolnov, ki so skušali ribariti 4 milje od rta Ronek. Šest neznanih plovil je na radarju opazila posadka patruljnega čolna M 44 koprske postaje mejne milice, ki je o dogodku takoj obvestila tudi posadko patruljnega čolna jugoslovanske vojne mornarice. Ko sta se oba čolna približevala ribiškim barkam, je dvema, ki sta bili najbliže italijanski meji, uspelo pobegniti na italijansko stran. Patruljna čolna sta zajela naslednje čolne: »S. Atturo«, ki mu je poveljeval 20-letni Robert Lorello, »Balletta II« pod poveljstvom 61-letnega Giovanni ja Trotn-bella, »Ingrid« last Marina Gottingherja in »Antonio Lauro«, ki mu je poveljeval Antonio Lauro. Poleg poveljnikov (vsi so doma iz Trsta) je bilo na čolnih še 20 članov posadke, ki so se ravno pripravljali da bodo v morje spustili mreže. Ribiške čolne so privlekli v koprsko carinsko pristanišče, poveljniki pa so se zaradi ilegalnega prestopa državne meje in poskusa ribarjenja v jugoslovanskih ozemeljskih vodah že včeraj zagovarjali pred občinskim sodnikom za prekrške v Izoli. IZTOK UMER Na slovensko obalo Se spušča čedalje Več letoviščarjev KRVAVI POTOK — Reka turistov Ì® Vsak dan bolj vali proti morju. °k°zi mejni prehod Krvavi potok pri ozint (ki je po strukturi prehodov ajbolj turistični, saj gre skozenj več ot devet desetin tujih turistov) vsto-J? £e dni povprečno nekaj čez sedem Jsoč turistov — predvsem iz Italije, &Ulce- Francije in ZRN. Jafco kot na drugih koprskih mej-Prehodih, tudi tukaj ne čakajo I l0o; najodgovornejši obmejni de-trdijo, da je čakalna doba na Prsfcih prehodih ob največji gneči j ure, sicer pa se promet odvija «*• Kljub temu pa zdaj že pri ovijajo idejne načrte, da bi ta mej-™ Pjehod nekoliko povečali, dodali nj”! ,pas Za tovorni promet in ga Uit? bili. Tako bo čez približno dve Znh 'Sj6 kolj priročen za vse, ki iz ■naciji** Evrope P°tujejo proti Dal- BORIS ŠULIGOJ Zaradi slabih vremenskih razmer manj pšenice v NOVA GORICA, AJDOVŠČINA — V Vipavski dolini in v Goriških brdih so opravili že polovico letošnje žetve. Pšenico so posejali na večjih površinah kot kdaj prej v preteklosti. Pridelek pa je manjši od pričakovanj. Žita so prizadeli deževno in hladno vreme spomladi, potem suša in nekatere rastlinske bolezni, zlasti pa nedavno neurje s točo. V Vipavski dolini sicer pšenica postaja druga najbolj razširjena kultura za vinogradništvom. Kmetje, pa tudi takoimenovani polkmetje (to je tisti, ki se ob zaposlitvi v tovarnah, uradih in drugod ukvarjajo tudi z obdelovanjem zemlje), so se prepričali, da imajo žita v normalnih razmerah talne in podnebne pogoje za rast in dober pridelek. Živilska industrija Mlinotest v Ajdovščini pa s pogodbami zagotavlja odkup celotnega pridelka, pn čemer pšenico plačuje po dogovorjenih cenah, ali pa v zameno za žita daje koruzo. Letos so pšenico posejali na 610 hektarih polj, pri čemer odpade na zasebnike 350 hektarov, na Kmetijski kombinat Vipava pa 78 hektarov. Površine z žitom so se v primerjavi z lani podvojile. Kar zadeva donos, so v Vipavski dolini pridelali okrog 40 metrskih stotov Vipavski dolini zrna na ha v primerjavi s petdesetimi stoti v lanskem letu. V obeh lastninskih sektorjih bo pridelek znašal skupaj okrog 2.800 ton pšenice. Mlinotest v Ajdovščini bo odkupil, skladno s pogodbami sklenjenimi s pridelovalci, od 60 do 70 odstotkov pridelane pšenice. Odkupna cena za privatne pridelovalce znaša 2.200 starih dinarjev za kilogram pšenice, skupaj s premijo pa 2.500 dinarjev. Na Vipavskem žanje — včasih tudi ponoči — 20 kombajnov, ki so vsi last zasebnikov. Žetev bodo končali sredi prihodnjega tedna, medtem pa so ugotovili tudi izpad pridelka zaradi izredno hudega neurja z močno točo in intenzivnim vetrom, ki so 29. junija zvečer prizadeli območje novogoriške in ajdovske občine. V novogoriški občini, vključno z Brdi, je ujma uničila ali poškodovala tudi 105 ton pšenice; v občini Ajdovščina je bilo prizadetih 70 hektarov žitnih polj. Prihodnje leto bodo v Vipavski dolini (upravno je slednja razdeljena na novogoriško in ajdovsko občino) pšenico posejali že na tisoč hektarih polj, kar je skladno s programom slovenske republike za pospešeno širjenje in razvoj kmetijstva na tem območju. MARIJAN DROBEŽ Piranski dopustniki in Pyrosov tricikel PIRAN — V začetku julija je turistično ponudbo, še zlasti na piranski plaži, obogatil tricikel gostinskega lokala Pyros, ki žejnim dopustnikom ponuja osvežilne pijače. Ideja Mira Brkoviča, lastnika lokala, je v letošnji turistični sezoni zaživela, pokazalo pa se je, da je takšnih in podobnih »prijemov« v tukajšnji turistični ponudbi še premalo. Po drugi strani pa tudi dokazuje, da se da tudi s skromnimi sredstvi (saj takšna preureditev tricikla ravno ne stane veliko) in seveda veliko dobre volje marsikaj narediti. Pijača pa tudi ni nič dražja od one v gostinskem lokalu, pa še led ima na voljo, kar se v nekaterih gostiščih, kljub poletni vročini, ne dogaja ravno pogosto. In verjeli ali ne, dopustniki v Piranu so ponudbo s tricikla dobro sprejeli, prav gotovo pa bi jo tudi v drugih turističnih krajih, če bi le našli pot do njih. Z. TINTA V izolski tern^A — Dela v tretjem in četr-bolr,--eljnem> nadstropju izolske zoffos”*?6 gre<*° h koncu. Če bi to °dd ik° Za preselitev ankaranskega javnn 2 *n£erno in nevrološko de-že s St]°’ k* se vanjo lahko preselili zdran^Tn^>ra" Toda prav te dni so v so bile izbrane najboljše gostilne na območju Alpe -hodnih j-rznačene bodo v turistično - gastronomskem vodiču, ki bo izšel pn-g 610 v petih svetovnih jezikih. mič največjih priznanj je bil deležen znani gostilničar Remigio Rada- Po Lovnik značilne gostilne »Sacra Osteria« v Trstu, ki pa je sicer kiern,« n ls^ran *z Grožnjana. Njegovo gostilno so proglasili za »idealen am-radi ,vn°- sam° zaradi bogate ponudbe kuharskih specialitet, ampak tudi zastorov S* °kusa' ki ga je Radamič dokazal pri ureditvi in opremi pregato ùjn , (K"ufiim si njegovi klienti lahko ogledajo na vrtu gostilne bo parsko zbirko, v njeni notranjosti pa vrt;tn slik nriznanih slikarjev. vrsto slik priznanih slikarjev. E. OPASSI Zanussi: sestanek s predstavnikom Electroluxa odložen PORDENON — Včeraj bi moral biti tu sestanek med predstavništvom deželne uprave Furlanije - Julijske krajine in italijanskim zastopnikom družbe Electrolux Gian Mariom Rossigno-lom v zvezi s problemom finančne sanacije skupine Zanussi. Sestanka pa ni bilo zaradi tega, ker je predsednik deželnega odbora Camelli imel druge obveznosti, ter je bil zato odložen do četrtka, 19. julija. Posvet SLORI UKV E — V prejšnjih dneh so se vsi uslužbenci Slovenskega raziskovalnega inštituta sestali na delovnem srečanju SLORI v Ovčji vasi. Najprej so se seznanili s potekom raziskovalnega dela v Kanalski dolini, potem pa so se povzpeli na Ukljansko planino. Tam jim je dr. Pavel Stranj predaval o desetletni zgodovini inštituta SLORI. Vreme je bilo lepo, tako da so si udeleženci delovnega posveta lahko pri voščili tudi prekrasen razgled nad Julijci. SALVATORE VENOSI Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam. INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE Duke grandi marche Od danes na velesejmu festival Unità Franc Škerlj 70-letnik F estivai znanosti in tehnologije Na tržaškem velesejmu se bo danes začel vsedržavni festival Unità, ki je posvečen znanosti in tehnološkemu raziskovanju. Prireditev, ki nosi naslov »Alternativa za bodočnost«, bo do nedelje, 22. julija, privabila v Trst najbolj znane in ugledne znanstvenike in raziskovalce. Vzporedno z okroglimi mizami in drugimi podobnimi srečanji pa si bo občinstvo lahko ogledalo vrsto razstav, med katerimi bo nedvomno izstopala tista o kompjuterjih in o vlogi in uporabi elektronike v sodobni znanosti. Uvodna okrogla miza, ki bo na sporedu drevi ob 20.30 in se bo odvijala pod velikim šotorom, bo posvečena odnosu med znanostjo in utopijo. Sodelovali bodo Enrico Bellone z genovske univerze, Torlando di Francia z univerze v Firencah in rimski odbornik za kulturo Renato Nicolini, ki bo nedvomno »privlačnost« tega srečanja. Predsedoval bo ravnatelj tržaške leposlovne fakultete Giuseppe Petronio. Jutri ob 20.30 bo v istih prostorih srečanje z ministrom za znanstveno raziskovanje Granellijem z javno razpra vo, ki jo bo vodil tržaški komunistični poslanec Antonino Cuffaro. Festival Unità na velesejmu se bo nadaljeval do prihodnje nedelje. Med gosti omenimo predsednika komunističnih senatorjev Chiaromomteja, delegiranega upravitelja družbe Italtel Mariso Belisario, predsednika ustano ve za alternativno energijo Colomba in predsednika državnega znanstvenega inštituta (CNR) Quagliarella. Fe- stival bo sklenil politični shod s članom partijskega vodstva Minucci jem. Vzporedno z okroglimi mizami je na programu vrsta drugih prireditev, glasbenih srečanj in filmskih predstav. V četrtek zvečer bo na Gradu sv. Justa koncert Enza Jannacija, v nedeljo pa bo pod šotorom nastopil tržaški pevec Alfredo Lacosegliaz, ki bo predstavil svoj »Biting«. Franc Škerlj praznuje danes svojo 70-letnico, saj se je rodil 14. julija 1914 v Knežaku na Pivki. Očeta je izgubil med prvo svetovno vojno, mati Jožefa pa je garala kot kmečka delavka. Prva tri leta gimnazije je obiskoval v malem semenišču na Reki kjer pa so ga izključili, ker je rabil materirr*slovenski jezik. Prvo diplomo je delal leta 1940, iz leposlovja, ko je zagovarjal disertacijo »Slovenska narodna pesem na Pivki«. Že pred vojno je bil mobiliziran, zaprt, poslali so ga v posebni bataljon, vpisal pa se je tudi na pravno fakulteto, kjer je diplomiral z disertacijo »Pravni inštitut mesta Bakar v času Marije Terezije«. V Bakru se je 1942. leta povezal s hrvaškim narodnoosvobodilnim gibanjem, od tod so ga ponovno poslali v posebni bataljon, od koder pa je ob kapitulaciji Italije odšel v partizane. Nekaj časa je bil v Gubčevi brigadi, nato partizanski učitelj, kasneje pa je šel po nalogu gibanja v Italijo in bil od februarja 1945 aktivist v Trstu. Ob osvoboditvi je opravljal razne funkcije in bil med drugim predsednik odbora za ustanovitev Dijaške matice. Po vojni je delal še tretje diplomo, ko je na fakulteti za politične vede v Padovi branil disertacijo »Reka Do- Bitka za novo kvaliteto življenja V zvezi s tržaškim festivalom Unità je pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli dal našemu dnevniku in agenciji Alpe Adria naslednjo izjavo: Tematika znanosti in raziskovanja je eno temeljnih vprašanj sodobnega časa. Znanost vzbujia danes celo vrsto dilem in ppanj v človeku, čeprav .ie v letu 1984 prepojena s spomini na Orwella in na njegovo slavno delo. Pre | stavlja vsekakor priložnost za uveljavitev popolnejše svobode na vseh področjih, za boj proti boleznim, proti lakoti in vsem tegobam, ki pestijo človeka. Vsa ta vprašanja bodo predmet razprave na našem festivalu. Znanstveniki, ki bodo naši gostje, ne bodo prišli slamo od zunaj. Mnogi so iz Trsta in delajo v našem mestu. Zato smo hoteli, da bo ta prireditev v mestu, k) ima v svoji sredi zelo pomembne mednarodne znanstvene ustanove, ki pa so še vedno premalo poznane, tudi samim Tržačanom. Mi smo trdno prepričani, da mora Trst spet uveljaviti svojo vlogo mednarodnega stičišča in evropske dimenzije, ki mora priti do izraza v novi kulturi in zlasti v novih odnosih med mladimi ljudmi. Okrog teh vprašanj se danes bije velika bitka za demokracijo in za novo kvaliteto življenja. ■v Se polemike pokrajinske V polemiko okoli bližnje 10. pokrajinske razstave vin oziroma okoli stroškov zanje, je včeraj posegla tudi Zveza trgovcev. V njenih krogih se sprašujejo, če je dejansko smiselno prirejati in finansirati tovrstne enolo-ške prireditve, ne da bi načrtno poskrbeli za njihovo promocijsko in turistično vlogo in se tako izognili nevarnosti, da se spremenijo v navadne vaške Sagre. Mimo stroškov za tovrstno razstavo za katero bo pokrajina porabila dobro polovico več od zneska, ki ga je na primer namenila Stalnemu gledališču F-JK, so na Zvezi trgovcev prepričani, da bi jih morali uporabiti v proizvodnejše in za skupnost koristnejše namene, ki da ne bi ogrozili najosnovnejših tržnih zakonov. Za primer navajajo udeležbo na razstavah vin v tujini ali pa na vsedržavni manifestaciji Vinitaly, saj ne vidijo učinka reklamiziranja vin na območju, kjer ga proizvajajo. Skratka, presenetljivo veliko glasov se je letos dvignilo proti pokrajinski razstavi vin in zlasti proti 50 milijonom lir, kolikor jih je pokrajinska u prava namenila zanjo. Prav zato je odbornik za kmetijstvo, listar Cavic-chioli, objavil obširneje poročilo, v katerem utemeljuje to pobudo pokrajinskega sveta iz decembra lani in natančno pojasnjuje stroške zanjo. 50 milijonov lir je pokrajinski svet odobril že decembra lani, ko še ni bil znan program razstave, zato so dokaj presenetljivi dvomi nekaterih svetovalcev, ki so že takrat vedeli za vsoto. Povrhu gre za 10. tovrstno razstavo, za katero so se stroški iz leta v leto višali. Zadnja razstava leta 1980 je sta- okoli bližnje razstave vin la 20 milijonov lir, če pa upoštevamo še nakup prenosljivih stojnic, je znašal strošek okoli 30 milijonov. K temu gre prišteti še razvrednotenje denarja v štirih letih in že smo pri številki, ki dejansko ni nikakor višja od tistih iz preteklih let. Največ stroškov bo nosila zadruga Kriški breg, ki bo za samo materialne organizacijo razstave porabila 15 milijonov, povrhu pa bo brez prispevka morala nakupiti šest pomivalnih strojev, poskrbeti bo morala za hladi tev vina, za pripravo miz in stolov, za kozarce itd. Na svoje tveganje bo tudi nakupila vino, zato je logično, da ji bo pripadal čisti izkupiček od prodaje. Cavicchioli tudi zavrača ugovor, da razstava ne sodi v program za promocijo in krepitev kmetijskega in zlasti vinogradniškega sektorja in opozarja, da ves strošek zanjo nosi izključno že itak skromni žep od-bomištva za kmetijstvo. Obvezno cepljenje psov Devinsko-nabrežinska in zgoniška občina obveščata, da bo tudi letos potekalo obvezno cepljenje psov proti steklini. V poštev pridejo vsi psi, ki so presegli tri mesece starosti. Obvezno brezplačno cepljenje bo potekalo v prvi občini od 11. julija do 13. avgusta, in sicer ob ponedeljkih in sredah, od 11. do 12. ure pri občinski klavnici v Nabrežini, v drugi občini pa od 10. julija do 10. avgusta, ob torkih in petkih od 11. do 12. ure v skladišču pri občinskem sedežu v Zgoniku. Srečen povratek otrok s počitnic v Škofji Loki ■S kratko zamudo, a je vendarle prav, da zabeležimo srečen povratek 180 otrok, ki so se udeležili letošnjega letovanja v Škofji Loki, ki ga je organiziral Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ na svoje domove. Srečne in zadovoljne otroke, ki so si na povratku domov ogledali tudi zoološki vrt v Ljubljani, so na sežanski železniški postaji pričakali v četrtek zvečer presrečni starši, ki so lahko ugotovili, da so bili vsi otroci zadovoljni, zdravi, polni lepih vtisov in veseli, da so toliko lepega videli in doživeli. Bolj utrujeni, a nič manj zadovoljni, so bili vzgojitelji, ki so jih na tem letovanju spremljali in ki so se potrudili, da so otroci dobro izkoristili čas počitnic, tako s številnimi izleti, kopanjem v zaprtem bazenu, ogledom raznih zanimivosti, s koristno športno in kulturno dejavnostjo in — zakaj ne — tudi z lepimi družabnimi večeri, polnimi plesa, smeha in prijetne zabave. V glavnem so si bili vsi edini, da se bodo prav gotovo prihodnjih počitnic vsi udeležili. Miljski otroci so nas obiskali Miljski otroci, ki se v teh dneh mudijo v občinskem poletnem centru v čampo-rah, so včeraj zjutraj obiskali Primorski dnevnik ter si ogledali tudi našo tiskarno ter oddelek Videoest. Gre za otroke italijanske narodnosti, ki so z velikim zanimanjem poslušali razlage predstavnikov našega uredništva in uprave nava, gospodarska prometna pot v srednji Evropi«. Takoj po vojni je bil nekaj časa sodnik v Kopru, sodeloval je pri u-stanavljanju slovenske radijske postaje v Kopru, vrnil se je v Tret in prevzel mesto tajnika in upravnika Narodne in študijske knjižnice. Z velikimi težavami je dosegel vpis v odvetnL ško zbornico, tako, da se je najprej vpisal v Brescii in so mu šele na osnovi razsodbe vsedržavne odvetniške zbornice dovolili vpis v tržaško. V šolskem letu 1953 - 54 je končno dobil profesorsko zaposlitev. Poučeval je latinščino, italijanščino in slovenščino. Toda Franc Škerlj je med tem o-pravljal še celo vrsto družbeno koristnih del. Tri leta je bil pravni zastopnik generalnega konzulata SFRJ v Trstu, več kot 10 let je bil tajnik Slovenskega gospodarskega združenja, bil je predsednik konzorcija za obrambo slovenskih kmetov ob razlastitvah za družbo SIOT, skoraj 10 let je bil tajnik Sindikata slovenske šole v Trstu in to v času znamenite manifestacije slovenskih šolnikov v Rimu, ko so dosegli vpis v stalež, zadnjih osem let je bil predsednik Narodne in študijske knjižnice v Trstu in v njenem okviru razvil živahno predavateljsko dejavnost, od vsega začetka je član glavnega odbora SKGZ, kot odvetnik je večkrat nastopal na političnih procesih proti slovenskim inštitucijam, listom itd. in še bi lahko naštevali. Pri sedemdesetih letih nikakor ne namerava prenehati z aktivnim udejstvovanjem. Zdaj je res odložil predsedniško mesto pri NŠK, kateri je zvesto služil polnih 35 let, toda torišče dejavnosti za našo narodnostno skupnost je tako veliko, da dela za pridnega in požrtvovalnega človeka nikoli ne zmanjka. Tudi za tovariša dr. Škerlja ga ne bo. Vse najboljše in še na mnoga leta. (jk) KZE išče zdravnike za šolsko medicino Tržaška Krajevna zdravstvena en°' ta razpisuje 20 mest za zdravnik6' ki bi z začetkom prihodnjega šolskega leta delovali v sklopu službe za šolsko medicino. Zainteresirani marajo vložiti prošnje na KZE, oddelek za higieno in ekologijo, Ul. FaT" neto 3 Trst, najkasneje do 12. ure dne 25. julija letos. Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji -v Stefanovo lučanje - edinstvena navada na Slovenskem Boljunec (drugi del) Z otvoritvijo prve čitalnice v Bregu je bilo leta 1870 organizirano v Bo-ljuncu prosvetno življenje. Ud 1840 je obstajal cerkveni pevski zbor, leta 1899 so ustanovili Delavsko diuštvo, 1905 Hranilnico in posojilnico, leto kasneje Kmetijsko samopomoč in podružnico Marijine družbe. Leta 1908 Gospodarsko konsumno društvo, ki je imelo tudi svojo knjižnico, ter 1911 podružnico Ciril - Metodove družbe za Breg. Vsa ta društva so delova/a do prve svetovne vojne. Steber prosvetnega delovanja pa je bilo vsekakor še danes delujoče društvo F. Prešeren, ki je bilo ustanovljeno 1901 in razdeljeno na dramsko skupino in pevski zbor. Slednji je nastopil v Ljubljani ob odkritju Prešernovega spomenika leta 1906. Godba na pihala je bila ustanovljena leta 1902, njeno tradicijo nadaljuje današnja godba Veseli godci. Po fašistični strahovladi, ko se je slovenska beseda tu ohranila le v cerkvi, kjer so skrivaj vadili narodne pesmi, je društveno življenje lahko ponovno zaživelo šele po osvoboditvi. Osrednje društvo je tedaj štelo nad 300 članov, njegovo delovanje pa je okrnil razdor, ki ga je povzročil kominform. Po njem je prosvetno delo zares zaživelo komaj leta 1967. Ob 100-letnici ustanovitve čitalnice se je v kraj vrnil društveni prapor iz leta 1907, ki ga je med fašizmom skrivaj odnesel v Ljubljano pevovodja Fran Venturini. Danes delujeta v dru štvu ob pevskem zboru še dramski odsek in tamburaška skupina. Konec 1976 so tu slavnostno otvorili občinsko gledališče F. Prešeren, ki razpolaga z dvema dvoranama in drugimi razstavnimi in družbenimi prostori. V njem ima svoj sedež tudi podružni ca Glasbene matice. V župniji pa imajo svoj sedež skavti, knjižnica in ženski cerkveni zbor. Ob njem je od 1971 zgradba Mladinskega doma. Bo-ljunčani so vključeni tudi v športno društvo Breg, ki je vseobčinskega značaja in goji nogomet, odbojko in košarko. Šolsko poslopje je bilo dograjeno leta 1910, dotlej so otroci obiskovali šolo v župniji. Po vojni je bilo poslopje obnovljeno, šola pa leta 1976 poimenovana po domačinu Franu Venturiniju. Leta 1979 so odprli hov o-troški vrtec, ki je imel svoj dotedanji sedež v župniji. V kraju sta tudi italijanska osnovna šola in vrtec. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila zgrajena 1663, farna je od 1954. Na njeni zunanji steni je plemiško znamenje grofa Botača, ki je pripomogel k njeni dograditvi. Glavni oltar in lesena prižnica v baročnem slo- gu sta pod spomeniškim varstvom. Na Pečeh nad dolino Glinščice je Marijina cerkev iz 14. stoletja, kamor je vodila romarska pot iz Istre in Notranjske. Pred kratkim je t<;la restavrirana. V Zaboljuncu je bil ob stari cesti 1829 postavljen pil. V kraju je pokopališče. Ob Glinščici je v bližini Gornjega konca it. »planinska« koča Premuda in spomenik Comiciju, ki je tam ustanovil plezalno šolo. Tu se vadijo tudi planinci SPDT. Med fašizmom je bil društveni sedež požgan, učitelja, ki je skrivoma vodil dekliški zbor, pa so fašisti pretepli. Leta 1934 so boljunski in dolinski fantje v domači gostilni prepevali slovenske pesmi, zaradi česar so bili a-retirani, zaprti 'ali odgnani v konfi-nacijo. Naposled je bil 1942 organiziran vaški odbor OF, katerega pobudnika sta bila Josip Korošec - Bebo in Dušan Ota - Toča, ki je 1945 padel v Brkinih. Od 1944 je v kraju deloval narodnoosvobodilni odbor, ženska organizacija SPŽZ ter partizanska šola. Boljunec je bil osvobojen 29. aprila 1945. Za časa NOB je izgubilo življenje 22 domačinov: v boju je padlo 14 partizanov, 5 krajanov so ubili kot talce, 3 pa so umrli v koncentracijskih taboriščih. Njim je bila leta 1945 posvečena spominska plošča na domačem pokopališču in leta 1947 spomenik na severnem vhodu v Boljunec. Najstarejšo poselitev v okolici doka- zujejo ostanki iz jam (Mala jama na Sv. Mihelu in jama v Steni). Ostanki gradišč, iz železne dobe so na vrhu Griže in Sv. Mihela. Iz rimskih časov (1. stol. po n.št.) so ostanki vodovoda, ki je potekal ob Glinščici in oskrboval tukajšnjo vojaško postojanko, kasneje tudi Tret. Vodovod je delno izdolben v steno, delno pa zgrajen iz opeke. Vodo je zajemal pni viru (Veliki Sup>et) in do tod potekal površinsko do Boljunca, medtem ko je bil do tržaškega predmestja speljan podzemsko. Njegove ostanke v dolini Glinščice so pred leti restavrirali. V nekdanjih Brdih pa se nahajajo rimski ostanki strešnih opek, glinastih tlačnih ploščic, amfor in vodnega zbiralnika. Kasnejšo poselitev dokazujejo tudi ostanki domače keramike iz 13. ter 17. ali celo 18. stol., ko je bil kraj zapuščen. Iz poznosrednjevešjke faze izhajajo tudi številni dok umen tirimi viri obstoja Brd. Med bogatimi etnografskimi zanimivostmi gre omeniti delno ohranjen mlin Na jami, nekaj starejših bivališč s kalonami, še zlasti pa običaje fantovske in lučanja. Fantovska družba postavi na predvečer 1. maja sredi vaškega trga Na gorici maj, ki ga krasi borova krošnja, na katero so pripete pomaranče, limone in rdeča zastava. Nekoč je veljal tudi običaj, da je fant svojemu dekletu ob tej priliki pritrdil na okno topolov ali češnjevo vejico, če jo je imel rad' oziroma stare copate ali cunje, Če S® mu je zamerila. V vsej tržaški okolic se je v Bol juncu fantovska družba nflJ dlje ohranila, med svojimi uranu vodi žup>an. Drugi običaj, ki se še obnavlja, j* Štefanovo, je tradicionalno lučanJ6’ ko se dekleta in fantje obmetavaj z jabolki in pomarančami. Nekdaj so luča'a samo dekleta, medtem so morali fantje postopek stoično našati. Ta navada je na Slovenske*U kakor je znano, edinstvena. Do Ponehaj leti so Na gorici ob kresni n£* prižgali kresove. Posebno živo j® V j di za pust, ko so v tukajšnjem kiu turnem domu plesi. Po zadnji vojni, oziroma po izl?1’8 ■ nji bližnje tovarne, se je v kraj P selilo precejšnje število Italijan*? ' Pogostejši priimki so: Korošec, ver, Ota, Sancin, Slavec, Zobec. Žerjal. Tu so rojeni: Fran Venturini 1952), učitelj, skladatelj in pevovoW da inski župan med 1. svetovno vo> . Jože Korošec - Bebo (roj. 1900), j vist, član KPI od 1920, protifašisb borec, Milan Bolčič (roj. I960), ,_yVi nikar, urednik ilegalnih časopj^j leta 1941 obsojen na Drugem tržask procesu. Matura za bodoče vzgojiteljice še posebno zahtevna in naporna V Repnu so včeraj odprli občinsko razstavo terana Odpovedan koncert kantavtorja Smodeta Včeraj zjutraj so se pred izpraše-valno komisijo na vzgojiteljski šoli vrstili ustni izpiti iz didaktike. Pred togo profesorsko enajsterico so se morale živčno napete dijakinje truditi, da bi čim bolj sproščeno pričarale spontano in prisrčno vzdušje otroškega vrtca. Vsaka izmed njih je bila umišljeno obdana z navdihanimi predšolskimi malčki, katerim je morala nazorno podati izbrano učno temo. Obenem je morala nasititi »njihovo« (profesorsko) radovednost iz obravnavane snovi. Snov je naprej sama natanko obrazložila in ponazorila s slikami in če je le bilo mogoče s konkretnimi predmeti. Podajanju je sledilo obnavljanje in utrjevanje, navadno v obliki enostavnega izpraševanja s pomočjo že obrazloženih slik in predmetov. Bodoča vzgojiteljica si je morala pri tem zadati enega ali več učnih smotrov, ki so lahko obsegali tako spoznavanje okolja in družbe kot tudi bogatenje besednega zaklada in podobno. Večina dijakinj si je kot učni smoter izbrala tudi glasbeno in telesno vzgojo. V tem primeru se je za verifikacijo poslužila preproste pesmi-ce in primerne igre. Ob koncu didaktičnega nastopa je bila vsaka dijakinja deležna dobrohotne kritike zaradi pomanjkljivosti tako didaktične kot tudi jezikovne in pojmovane plati njenega izvajanja. Dijakinje so požrtvovalno in iznajd-ijivo pripravile svoje nastope. Škoda, da je pri nekaterih kandidatkah pomanjkljivo obvladanje materinega je- zika siromašilo sicer dobro didaktično pripravljenost. Mogoče je temu botrovala tudi vidna utrujenost, saj je včeraj potekal deseti in zaključni dan njihovega usposobljenostnega izpita. V torek, 3. 7., so namreč dijakinje pisale pismeno nalogo iz italijanščine, v naslednjih dneh sta se odvijali pismena naloga iz pedagogike in slovenščine. V petek, 6. 7., sta bili na vrsti grafika in risanje ter izpraševanje iz telovadbe. Prejšnji ponedeljek so se pričeli ustni izpiti iz vseh predmetov. Včeraj se je z didaktičnimi nastopi končno zaključila zrelostna izkušnja tudi za mlada dekleta, ki so si izbrala težaven vzgojiteljski poklic. Zavest, da je stalna zaposlitev na vzgojiteljskem področju praktično nedosegljiva, seveda občutno kvari zadovoljstvo ob uspešnem zaključku triletnega šolanja. L. G. • Devinsko-nabrežinska občina razpisuje natečaj za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih za šolsko leto 84/85. Interesent-ke morajo predložiti prošnje občinski upravi najkasneje do 11. avgusta. Prošnje morajo biti na kolkovanem papirju. Včeraj zvečer je bila na dvorišču Kraške hiše otvoritev občinske razstave terana in pokušnje belih vin. Prisotnim gostom in vaščanom je Logaški oktet ubrano zapel splet umetnih in narodnih pesmi. Kasneje se je na re-penskem trgu zbrala večja množica ljudi, ki se je okrepčala z domačim teranom in okusnim pršutom ter se veselo zavrtela ob zvokih ansambla Aries. Sinočnje slovesnosti so se med drugimi udeležili tržaški kvestor Allegra, predsednik skupščine pobratene občine Logatec Rudi Lipovec z delegacijo, podkomisar Bellora ter predstavniki občine Tržič. Pozdravni nagovor je izrekel repentabrski župan Pavel Colja, za njim pa je pozdravil tudi predsednik skupščine iz Logatca Lipovec. Razstava vin se bo danes pričela ob 18. uri. Koncert kantavtorja Marjana Smodeta, ki je bil najavljen za nocojšnji večer, bo odpadel, ker je kantavtor dva dni pred nastopom telefonsko javil prirediteljem Poletnih prireditev, da je za isti večer ob isti uri obljubil prisotnost kar na dveh prireditvah in sicer na Murskem polju ob vznožju Slovenskih goric ter v zamejskem Primorju... Zaradi te nepredvidene nevšečnosti se bo ples z ansamblom Aries začel ob 20.30. Izidi na strokovnem zavodu Pred oglasno desko na poklicnem zavodu za industrijo in obrt »Jožef Stefan« so se včeraj zjutraj zvrstili dijaki, ki so bili prepuščeni k zrelostnemu izpitu v sekcijah za tehnike električne in elektronske industrije ter za tehnike kemijske industrije. Vsi razen ene dijakinje so uspešno sklenili svoj petletni trud in se bodo z diplomo v rokah podali v opravljanje svojega poklica. Na oddelku za tehnike električne in elektronske industrije so izdelali : Luciano Battisti (36/60), Claudio Cobau (36), Giovanni Fabian (36), Nicola Grgič Filipovič (45), D'avide Furlan (36), Mitja Iancovich (36), Teo Kralj (54), Stojan Parovel (40), Walter Skerk (45), Boris Skerk (44) in Ivo Tuli (40). Na oddelku za tehnike kemijske industrije so izdelale Luciana Matitti (38/60), Silvana Sancin (40) in Vesna Smotlak (36). Ena dijakinja ni izdelala. Maturantje klasičnega liceja France Prešeren bodo za izide zrelostnih izpitov izvedeli danes ob 13. uri. V ponedeljek ob 11. uri bodo tudi bodoče vzgojiteljice izvedele za končno oceno svojega triletnega šolanja, medtem ko bodo izide zrelostnih izpitov na učiteljišču A. M. Slomšek objavili v torek ob 11. uri. Petošolci znanstvenega liceja France Prešeren bodo seznanjeni z izidi v četrtek, 19. t.m., na trgovskem zavodu Žiga Zois pa bodo končne ocene razglasili v petek. Stališče strankinega pokrajinskega vodstva PSI kritična do odborov na občini in pokrajini Pokrajinsko vodstvo PSI je na zad-Jem sestanku ocenilo izide evropskih ip .v ‘n politični položaj na kra-•jevni ravni. V svojem uvodnem poro-je tajnik Seghene podčrtal, da j “*li tudi na Tržaškem, kot dru-,0. P° državi, priča težnji k bipo-janxmu KD-KPI in v našem specifič-em položaju tudi postopnemu propali Liste za Trst, ki v očeh tukajšnje-w javnega mnenja stalno izgub’ja verodostojnosti in torej zaupanje svojih volilcev. hr7 ra9?ravi- v katero so posegli Carne, Pittoni, Pesante, Coslovich, Di in nSC10'. PereHi, Automi, Zandomeni m Le^chini, je prišla do izraza podpo-a pohtiki sedanjega tajnika. S tem v ie P*®® v tiskovnem poročilu PSI, .n . rankin° vodstvo mnenja, da se-iin;Ja koalicija na občini in na pokrast 00 ustreza stvarnim interesom Tr-tim 'n more kljubovati vsem odpr-zna*P™blemom' zlasti gospodarskega tičn0aja" Potrebna je zato nova poli-rpSif “širitev, pravijo socialisti, za je ev najbolj perečih vprašanj, kot uri«'!?«, kriza v obratih z državno so-noxtin^° zato z veliko zaskrbljenimi s kančkom pesimizma ocenilo l .VDa srečanja med predstav-zlasti u*Jevnih “Prav in vodstvom IRI Tem; • r padeva bodočnost železarne m obrata Grandi motori. Bamnh?r^*og Pristojnega odbornika rednr.06 ^ deželni odbor odobril iz-korist ene milijarde lir v servati- kega geofizikalnega ob-vatorjja za finančno leto 1984. Pokrajinska uprava bo uredila obalno pešpot Tržaški pokrajinski svet je na svoji četrtkovi seji, na kateri je tekla beseda samo o upravnih zadevah, med drugim odobril tudi sklep v zvezi z ureditvijo obalne pešpoti, ki naj bi povezovala Grljan s Sesljanom. O tem načrtu se v tržaški javnosti govori vsaj že 10 let in sedaj vse kaže, da so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke. Pokrajinski svet je z veliko večino glasov namenil 100 milijonov lir za izdelavo načrta za u-reditev te pešpoti. Poziv v zvezi s premogovno centralo Številni posamezniki in organizacije so že podpisali poziv, ki ga je prejš. nji teden sprožilo Združenje za nenasilno akcijo v zvezi z morebitno namestitvijo termoelektrične centrale na premog na ozemlju tržaške pokrajine. V pozivu se med drugim opozarja na visoko stopnjo onesnaženja, ki bi ga povzročila centrala na premog, ter se poudarja nujnost, da bi bilo zainteresirano prebivalstvo ustrezno obveščeno o vseh aspektih načrta ter da bi sodelovalo pri dokončni odločitvi. V pozivu je tudi poudarjeno, da je treba kot prvi kriterij upoštevati nujnost zaščite okolja in da bi bilo izredno škodljivo sprejeti preuranjene sklepe samo zaradi bojazni, da ne bi centralo namestili kje drugje. Med številnimi podpisniki naj omenimo, poleg seveda tržaških sekcij WWF in Italia nostra, tudi profesorje Orla, Poldinija, Bressana, Perca in Gobba!a, Margherito Hack, Franca Rotellija, glasbenike Gina D’Elisa, Angela Baiguera in Silvia Donati ja, pisatelja Cergolyja, likovne umetnike Spacala, Perizi ja in Devetta, kritike Bambiča, prof. Darka Bratino in Jožeta Pirjevca itd. Kopanje dovoljeno na vsej obali Tržaški župan Richetti je izdal odlok, s katerim dovoljuje kopanje tudi v kopališčih »Ferroviario«, »Ente Porto«, »Lanterna« in »Ausonia«, to pa na osnovi zadnjih izvidov, ki jih je opravila Služba za higiensko - zdravstveno nadzorstvo pri KZE. Kot je znano, so na osnovi izvidov, ki so jih opravili aprila letos, prepovedali kopanje na vsej tržaški obali z izjemo tako imenovanih »To-polinov« ter kopališč Excelsior in C MM v Barkovljah. Sedaj pa se je pokazalo, da stopnja onesnaženosti morja vendarle ni tako visoka in da se torej lahko mimo kopamo na vsej obali. Slovenske železarne in Terni o sodelovanju Na osnovi dogovora, ki sta ga ob Dnevu Jugoslavije na Tržaškem velesejmu sprejeli jugoslovanska gospodarska delegacija in vodstvo tržaške Trgovinske zbornice, so se te dni sešli predstavniki slovenske železarske industrije in škedenjske železarne Temi. Na pobudo predsednika Trgovinske zbornice Tombesija, je imelo srečanje namen preveriti možnosti gospodarskega in tehničnega sodelovanja med osmimi delovnimi organizacijami, ki delujejo na tem področju v Sloveniji in med industrijskimi obrati skupine Temi, zlasti s tistim v Škednju. V pogovorih so ugotovili možnosti za tako sodelova- nje, s katerim bi se lahko obe proizvodnji dopolnjevali pa tudi za selitev tehnologije. Možnosti pa so še toliko večje, ker tako jeseniška železarna — ki je najpomembnejša na tem področju v Sloveniji — kot škedenjska, stojita pred organizacijsko proizvodno preosnovo, povrhu pa bo njuno delovanje treba uskladiti s trgovinskimi sporazumi med obema državama in tudi s predpisi EGS. Na koncu srečanja so se sogovorniki sklenili znova srečati na temelju natančnejših predlogov, za kar bo poskrbel Tombesi v dogovoru s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, ing. Bulcem. Pevci TPPZ danes in jutri v Arezzu Danes ob 7. zjutraj je odpotovalo iz Bazovice okrog 100 članov Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pihko Tomažič« na dvodnevno gostovanje v Arezzo, kjer bo, skupno s tamkajšnjim prebivalstvom, počastilo 40. obletnico osvoboditve tega mesta in njegove o-kolice izpod nacifašističnega jarma. Že nocoj bo tržaški zbor nastopil na glavnem trgu v Arezzu s celovečernim koncertom, na katerem bo izvajal mednarodne partizanske in odporniške pesmi jugoslovanskih narodov ter italijanske, francoske, španske, angleške in nemške pesmi. Tržaški pevci, ki bodo gostje tamkajšnje občinske uprave, bodo jutri dopoldne nastopili tudi na uradni spominski svečanosti s slovensko in italijansko partizansko pesmijo. 30. avgusta odpotuje dobršen del članov Tržaškega partizanskega pevskega zbora, skupno z družinskimi člani ria osemdnevni izlet v Sovjetsko zvezo. Vaje zbora aa ta izlet, ki bo vključeval tudi številne koncerte in nastope, se bodo začele nekaj dni pred odhodom. V Križu razstava o taboriščih V Domu Alberta Sirka bodo drevi ob 20. uri odprli dokumentarno razstavo o deportacijah v nacističnih taboriščih, Id jo je pripravila tržaška sekcija bivših deportirancev. Razstava je bila že na ogled v mestu in po nekaterih okoliških vaseh. Nocojšnje srečanje prirejajo krajevni odseki VZPI-ANPI in združenj AN ED in AN PPIA, ki vabijo Križane, zlasti mlade, na drevišnjo otvoritev. V založbi ustanove EZIT Izšel je vodic po industrijski coni kitn iZfi„u' stiziere«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00-22.00 »Son conte»' to-s. Nova Gorica in okolico SOČA 18.30-20.30 »Pozor, nevati**1 žene v akciji«. Ob 22.30 »Preko s dem postelj«. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 »Hladen kot led«. DEŽURNA LEKARNA V TRŽlč^j Al Redentore, Ul. Fratelli Ro®5 23, tel. 72-340. Po predstavitvi njihove dejavnosti v Novi Gorici Pozitivne izkušnje doberdobskih društev MARKO WALTRITSCI1 Stikov čez mejo med slovenskimi kulturnimi in športnimi društvi je na pretek. Najbrž ni nihče doslej vodil evidence o gostovanjih, „ sestankih, obiskih, izletih. Skoro ga ni praznika ali proslave na kateri ne bi v zamejstvu nastopila kaka kulturna skupina iz Slovenije, na številnih prireditvah onkraj meje pa so prisotna tudi zamejska kulturna društva in skupine. Sodelovanje se odvija predvsem z že utrjenimi vezmi na društveni oziroma osebni prijateljski ravni. Velikokrat botrujejo temu kulturno-prosvet-ne zveze. Kdaj pa kdaj dajo svoj blagoslov občinske uprave ali kaka druga ustanova. Na vsakoletnih sestankih občinskih upraviteljev treh slovenskih občin v goriškem zamejstvu, t.j. Sovodenj, Doberdoba in Števerjana, ter občino Novo Gorico, je večkrat padla beseda da bi tudi na tej relaciji prišlo do kulturnega sodelovanja. Sicer je primarno zanimanje občin usmerjeno v reševanje drugih problemov. To še Posebej pri nas v zamejstvu, kjer živijo kulturna in športna društva svoje samostojno življenje, občine so le občasni pokrovitelj in v nekaterih Primerih podpornik te ali one manifestacije ali enkratne dejavnosti. Zaradi tega so predlogi o sodelovanju na kulturni ravni med temi občinami večkrat padli v vodo. Nekako drugače je bilo in je že vrsto let v primeru sovodenjske občine. Ta je pobratena s Škofjo Loko in vsako leto pridejo k raznim društvom v sovodenjsko občino na obisk kulturne skupine iz škofjeloške občine, na Gorenjsko pa gredo skupine iz sovodenjske občine. Tega je bilo v zadnjih letih že veliko in je ni Oilo prireditve ali šagre v sovodenjski občini na kateri ne bi bila nastopila kaka gorenjska skupina. Tudi kar se tiče doberdobske občine so se v zadnjih letih nekatere stvari spremenile. Kulturna izmenjava med Selami na Krasu in Doberdo bom je že postala tradicionalna. Prav tako je bilo več prireditev na relaciji Doberdob - Prvačina, sej je zamejska občina pobratena s io krajevno skupnostjo. Nekaj čisto novega pa je bil vsestranski prikaz kultumo-športne oz. splošne društvene dejavnosti v dober-dobski občini, ki so jo Doberdobci prikazali prejšnji mesec v raznih krajih novogoriške občine. Sedaj ko je srečanje že mimo smo hoteli izvedeti od dveh, lahko bi rekli organizatorjev, kako so stvari potekale. Pogovorili smo ss z odbornikom za kulturo v doberdobski občini prof. Karlom Černičem ir. funkcionarjem Zveze kulturnih organizacij v Novi Gorici Klavdijem Koloinijem. »O izvedbi srečanja smo se domenili že pred letom in pol dni, na tradicionalnem srečanju zamejskih občin z novogoriško,« nam je dejal Karlo Černič. »Res je, da smo hoteli akcijo izpeljati že lansko pomlad, pa so nastale nekatere težave organizacijskega značaja in smo zato odložili izvedbo za eno leto. Ko smo letos, v začetku leta, pričeli z akcijo pri nas v Doberdobu, smo k sodelovanju povabili vsa društva in organizacije y vasi. Odzvali so se vsi razen odboj- karske skupine iz Jamelj. Vsa društva so pokazala veliko zanimanje za pobudo m vsakdo je predlagal s čim se lahko pokaže sosedom. Seveda smo imeli veliko dela z usklajevanjem programov, pa je šlo, kajti vsa naša društva so se zelo dobro zavedala pomena izvedbe takega programa.« »Morda ni bil čas za izvedbo teh nastopov najbolj posrečen,« nam je dejal Klavdij Koloini. »Novogoriška občinska uprava, ki je bila skupno z doberdobsko pobudnik te akcije, in po kateri smo tudi vzdrževali stike na relaciji dveh občin, je izvedbo kulturnih nastopov prepustila Zvezi kulturnih organizacij, športnih pa Zvezi telesnokultumih organizacij. Najprej so nekateri predlagali, da bi bile vse prireditve v Novi Gorici. Čas izbran za nastope pa je bil že preveč spomladanski oziroma celo poletni. V Novi Gorici kjer imamo skozi vso zimsko sezono veliko kulturnih prireditev, od gledaliških do koncert nih pa še vrste drugih, no bi bili najbrž dosegli tistega učinka kakršnega bi si želeli. Zato smo predlagali, in to tudi napravili, da bi bile prireditve v raznih krajih novogoriške občine. Doberdobci so temu ugodili in zaradi izbire primernih krajev smo imeli tudi uspeh.« Kaj vse so pripravili Doberdobci? Na tiskovni konferenci v Novi Gorici so občinski zastopniki prikazali tako njihovo občino kot program prireditev. Stanko Košič, predsednik jamarske družine Kraški krti je predaval na osnovni šoli v Novi Gorici n jamarstvu na Krasu in prikazoval dia pozitive in film. V turistični agenciji so jamarji predvajali tudi diapozitive o doberdobskem kraškem podzemlju. V Novi Gorici so se srečale nogomet ne ekipe, prav tako tudi odbojkarji, v Renčah pa balinarji. V galeriji Meblo je bila razstava o delovanju raznih doberdobskih društev. Vsako med njimi je pripravilo svoj kotiček. Prikazane so bile tudi doberdobske starožitnosti, t.j. stare fotografije iz zbirke Karla Ferletiča. V Prvačini je bila največja prireditev in sicer nastop pevskih zborov z recitalom. Tu sta spregovorila tudi župana Mario Lavrenčič in Danilo Bašin. Igral je tudi pianist Hilarij Lavrenčič. Tabornikom in skavtom je slabo vreme zagodlo, da niso mogli prižgati tabor nega ognja. V Braniku pa so člani društva Jezero nastopili s spevoigro Kovačev študent. »Kraj smo izbrali zato ker je v Braniku v zadnjem času zaživela dramska skupina in je bil zato odziv publike najboljši,« nam je dejal Koloini. Nastopila so vsa doberdobska društva, od krvodajalcev do bivših partizanskih borcev, od tabornikov do skavtov, od nogometašev, odbojkarjev in balinarjev, od pevcev in recitatorjev pa do jamarjev. Soudeležena so bila torej društva Kraški krti, Jezero, Hrast, Kras, Gradina, Mladost, občinska knjižnica, Orff skupina, ter številni posamezniki. »Uspeh nas je ohrabril, saj smo se na občini prvič soočili s tem problemom,« nam je dejal Černič. »Nismo nametali vsega kar so društva zmogla, marveč smo hoteli pokazati najbolje kar naša društva premorejo.« Odgovarjajoče in soglasno is bilo mnenje na drugi strani, soj nam je Koloini dejal: »Kaj takega, toliko in tudi kvalitetnega nismo pričakovali, pa čeprav poznamo posamezna društva, saj društva v Z KO sodelujejo s temi društvi. Nismo pa še nikdar imeli kompletnega prikaza dejavnosti vseh. Zato bi kazalo kaj takega po noviti, dobiti tudi prikaz iz drugih občin v zamejstvu. Izbrati pa bi morali ugodnejši čas.« »Bili smo zadovoljni s ta prireditvijo,« nam je še dejal čemic, »pa čeprav se nam je zdelo, da je časopisje na obeh straneh našo pobudo premalo reklamiziralo. Vajeni smo pač drugačne reklamne akcije za prireditve v zamejstvu, zato se nam je zdelo, da je reklama bila premajhna. Sicer so to organizacijske malenkosti, ki se dajo odpraviti. Poudaril pa bi rad nekaj kar se mi zdi zelo pomembno, to je izredno požrtvovalnost vseh naših društev, vseh tistih ljudi ki so se zares angažirali za to, da bi vrsta prireditev uspela najbolje.« »Škoda bi bilo če bi vse to ostalo omejeno na enkratno akcijo,« je še dejal Klavdij Koloini. »V bodoče moramo stvari boljše izpeljati, za *o pa potrebujemo več časa za pripravo, imeti pa moramo seveda tudi možnost izbire najbolj primernega časa.e Nastop>ajoči kulturni in špxrtni de lavci iz doberdobske občine so bili torej zadovoljni. Prav tako sta bila zadovoljna organizatorja, s katerima smo se pogovarjali, pa čeprav ne smemo tu pnzabiti na vse druge na novogoriškem in doberdobskem županstvu, ki so bili pri vsej stvari angažirani. Ne bomo navajali njih imen, kajti nujno bi bilo, da bi kdo izostal. Potem pa bi, čisto upravičeno, prišli protesti. Dvojezična brošura šol v Romjanu DAVORIN DEVETAK Ob koncu šolskega leta so učenci slovenske in italijanske osnovne šo-le n Romjanu pripravili prijetno presenečenje. Skupaj z učiteljicami so zorali svoje sestavke in risbe v dvojezičnem ciklostiliranem zvezku, ki so mu dali naslov »Sinica — La cin-ctallegra«. jJ^ailrrej predstavimo najmlajše: narko nam pripoveduje, kako se vo-1 vsak dan iz Lignana v šolo v Ron-e. Maria in E lena pa o svoji učil-Cl in sošolcih. Učenke 2. razreda ri 0 izletu v Gorico, o uprizo- Vl Rdeče kapice in o Prešernovi V/Oslavi. Paola in Martin se prijaz-£ spominjata obiska planinca Jake hln? i *n četrtošolec Aleksander ruše vi..0 uBiba o pomladi. Omenimo lei,,lr'am *n Tamaro, ki bosta odšli . s na srednjo šolo v Gorico; prva ion?isa^a 0 žolni, druga pa, v italiani, o Čričku in mravljah... 'V* bi lahko naštevali, a pregiaj-To spise italijanskih šolarčkov. dolnt ” Blavnem kolaži odlomkov na Skri,f"e,teme (Portret očeta, mame, kriv,,1-1 kotiček, Sam doma), ki raz-kakš*° ™eže i” simpatično marsi-ga 0 tajno in nedorečenost otroške-Ni eta' aaš namen tu sponsorizirati in poveličevati pomena ali vloge slovenske šole, slovenske kulture v La škem. To nam je vsem jasno. Niti ne vemo, če je že prišlo do pmdobnih izkušenj tam, kjer so združene v i-stem px>slopju, v sožitju in sodelovanju, slovenska in italijanska šola. Tiho upamo, da se je to zgodilo, kajti prav take pobude, konkretne, tu in sedaj, lahko dosti pripomorejo pri vzajemnem odkrivanju in rasti naših kultur ob meji. Klavdij Pelesson je obiskoval tečaje ERSA Občutki pevmskega mladeniča po opravljeni kmetijski šoli FABIO GERGOLET Že več kot petnajst let organizira Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) dve- ali triletne kmetijske šole. V naši deželi so šolski centri v Fa-gagni, Codroipu, San Vitu ob Til-mentu in v Gradišču. To šolo je zaključil tudi 18-letni Klavdij Pelesson iz Pevme. V izčrpnem pogovoru nam je posredoval bistvene informacije o delovanju te šole. — Kako si pravzaprav prišel do te odločitve? »Tudi sam nisem o samem obstoju tega centra nič vedel. Na šolskem izletu smo prišli v stik z nekaterimi profesorji iz te šole in spoznal sem, da nudijo pogoje, ki sem jih sam iskal. Se pravi, šola nudi dovolj kvalitetno znanje na kmetijskem področju z možnostjo specializacije. Kar se tiče obiska slovenskih dijakov moram povedati, da se zanimanje iz leta v leto veča.« — Kako pravzaprav poteka pouk in kako je šola sploh strukturirana ? »Obstajata dve možnosti : lahko šolo obiskuješ le dve leti in na koncu dobiš potrdilo, ki velja kot potrdilo drugega letnika katerekoli druge višje srednje šole. Druga možnost pa je ta, da se po dveh letih vpišeš v specializacijo v Codroipu. Specializiraš se lahko v živinoreji, vrtnarstvu in vinogradništvu. Slednje sem izbral tudi sam. Pred kratkim so na tržaškem Krasu odprli tečaj za specializacijo v cvetličarstvu, v Kamiji pa v gorskem kmetijstvu. V prvih dveh letnikih je povprečno 15 - 17 dijakov v vsakem razredu, v tretjem je nekaj več, ker se zberejo dijaki iz vse dežele. Poskus odprtja podobnih centrov poznamo danes še na Sardiniji in v Venetu. Pouk se odvija izmenoma en teden doma, drugi teden pa v šoli. Točneje, v šoli preverjamo kar smo naredili doma in obratno. V šoli ostajamo cel teden kjer tudi spimo in se hranimo. Sicer ne obstaja točno definiran program dela, profesorji imajo le nekaj splošnih smernic. O vsem se menimo neposredno po potrebi s. profesorji in zato bi to šolo priporočil vsem, ki Imajo namen delati na kmetiji, saj ta šola nudi konkretno znanje za vsakdanjo uporabo.« — Sodelujete z drugimi šolami? »V drugem letniku smo obiskali Francijo, v tretjem Nizozemsko. Ogledali smo si deželo Champagne, ki je znana po penečem se vinu, in evropski parlament v Bruslju, saj je naše ekskurzije v glavnem finansirala EGS. Francoski dijaki, kjer delujejo podobni centri, so nam vrnili obisk in so dva tedna preživeli v centru in na naših kmetijah. To je bila po mojem mnenju res izredna izkušnja.« Pozdravili smo ga in mu zaželeli čimveč uspeha tudi v praktičnem vsakdanjem delu. TONE SVETINA Meč# nebom in peklom 193. Ponoči od zun V^1 Z bratom nista spala. V klet so ju zapirali javkanj* Ponoči 80 a sencami po vlažnih stenah, mi-hovi ,ern ma-čk in bevskanjem psov prihajali stra- mobla?* le predlagal Jože. moli j 0 mob*a Pa ne bova več. Saj veš, da v četi ne ln da Partizani niso pobožni.« em, pa vseeno, sedaj še nisva partizana.« takole'i8' pa talca. Vidiš, že jutri naju lahko ubijejo, e K°t tiste tri.« Pfide^zv6’ te ^ni bova ušla ob prvi priložnosti, pa če ni, Se , eza ali ne. Jaz poznam vse logarje na tej stra-naiu è„.°Va Pa kar sama utaborila in počakala, da četa pride iskat.« “Seveda6 ustreljen.« »6 ,eda ni lahko umreti, bolje je pasti v borbi.« Nasini •• Ì® 05tati živ,« je dejal Pavle. V doIinn .n)1 (?an je skoraj vsa skvadra šla v akcijo. P°stoianv-le prišla vojska, pripravljala se je hajka. V 1 So ostali samo kuharji in nekaj bolnikov. Pavle in Jože sta pod okni sosednje hiše žagala drva. Skozi najbližje okno je pokukal Gujev Frane. Previdno je pogledal, če je kakšen Italijan v bližini. Večkrat se je na kratko kaj pogovoril s fantoma, a tudi z vojaki. Mož je pripravljal njun pobeg. Bil je Karlov zaupnik od prvih dni boja. Ko je zakašljal, sta se oba ozrla v okno. »Kaj je novega, stric?« je dejal Pavle. »Brat Lojze vaju čaka pri kuhinji za žganje v grapi,« je dejal sosed in se takoj odmaknil od okna. Vedela sta, da je tam zemljanka, skrita v goščavi trnja, skrivališče, ki ga je napravil oče, za primer, če bi jih f mancar ji ali karabinjerji odkrili pri kuhi žganja. Tam bi Lojze lahko čakal tudi nekaj dni, da bi se jima ponudila priložnost, toda boljše priložnosti kot sedaj še ni bilo, zato sta sklenila pobegniti še to popoldne. Ob sončnem zahodu, tik pred večerjo, ko so bili vojaki zamoteni v svoja opravila, sta dečka pobegnila. Niti stražar ni opazil, da ju ni več. Luknjo v žici sta imela že nekaj časa pripravljeno. Skozi vas sta šla neovirano, videlo ju je samo nekaj vaščanov. Pri ruševinah domače hiše sta zavila na skrito shojeno stezo, ki je držala vseskozi po grmovju v grapo. Na Pavletov žvižg skozi prste, s kakršnim so se klicali fantje, je zašumelo grmovje, ven je prilezel Lojze s puško v rokah. »Sta le prišla!« »Prišla.« »Pa brez težav?« »Brez težav. Niti opazili niso, da sva izginila,« sta vsa zasopla pripovedovala bratu. Na nasprotnem hribu je začelo pokati. Sprva so se oglašale puške, potem so zarohneli mitraljezi in bombe. »So naleteli na naše?« je vprašal Jože. »Kam poj demo zdaj?« je zanimalo Pavleta. »Ne vem še, moramo prisluhniti; če so napadli četno taborišče, ne moremo tja.« Sonce je že zatonilo in grapo so prepregle večerne sence, tesnoba je lezla iz vseh kotov. Čeprav sta bila zunaj postojanke, nevarnost še ni minila. Italijani so bili okoli njil\ na vseh straneh. Sedli so na podrto deblo. Lojze je odprl torbo in dal vsakemu po eno italijansko bombo paradajzarico in ju poučil, kako ravnati, če bi padli v zasedo. Pavletu pa je rekel: »Zate je v skrivališču puška s pasom in tridesetimi naboji.« Pavle bi bil najraje zavriskal. Bosopet je skočil v grmovje. Vrnil se je s puško, opasan z nabojnico. Lica so mu žarela. Bila je lepa, majhna karabinka, ki jo je zanj zaplenil brat France. Jože, ki mu je bilo komaj trinajst let, ga je gledal razočaran. »A zame ni puške?« »Saj imaš bombo, pa tudi puško boš dobil, samo tu je nimam.« Jože se je potolažil, Lojze pa je rekel: »Sedaj sta partizana, še kapi z zvezdo dobita od Kristine, pripravila ju je za vaju.« Davisov pokal Italija izgubila upanje Po prvem dnevu Avstralija že vodi z 2:0 BRISBANE — Po prvem dnevu četrtfinalnega srečanja Davisovega pokala Avstralija zanesljivo vodi z 2:0 proti Italiji, ki je tako zgubila vsako upanje, da bi lahko pripravila presenečenje. V hladnem in nekoliko deževnem vremenu sta se pred skoraj praznimi tribunami (zbralo se je le okrog 3 tisoč gledalcev) najprej pomerila Gianni Ocleppo in John Fitzgerald. Ocleppo je ob nekaterih lepih potezah naredil vrsto prav začetniških napak in nasprotniku klonil po štirih setih s 6:3, 6:1, 4:6, 6:1. Na vrsti sta bila nato Claudio Pana tta in Pat Cash. Avstralec je nasprotnika očitno podcenjeval, mladi Claudio pa ni pokazal le dobre tehnike in odlične forme, temveč tudi izredno požrtvovalnost in zagrizenost ter precej zaposlil nasprotnika Avstralca. Po srečanju, ki se je končalo v štirih setih s 6:3, 3:6, 6:3, 6:3 v korist Casha, je slednji dejal, da bi se morda tudi drugače zasukalo, če bi igrali na zemlji in ne na travi, ki je Panatta ni vajen, saj je nanji tokrat igral drugič. Danes bo srečanje dvojic, v katerih bosta McNamee in Edmonson igrala proti Panatti in Ocleppu. Včeraj so bila na vrsti tudi druga četrtfinalna srečanja. Do največjega presenečenja je prišlo na Češkoslovaškem, kjer je Francoz Leconte v samih treh setih (6:3, 8:6, 6:4) spravil na kolena Ivana Lendla. Zatem je Šmid premagal Forgeta (6:4, 2:6, 3:6, 6:1, 6:4), tako da je po prvem dnevu rezultat med Francijo in Češkoslovaško neodločen 1:1. V prvem srečanju dvoboja med Švedsko in Paragvajem pa je Šved Sundstroem s 6:3, 6:4, 2:6, 6:4 odpravil Paragvajca Peccija. Bagni ponovno v olimpijski vrsti RIM — Potem ko je Bagni včeraj sprejel prestop k Napoliju, je predsedstvo Italijanske nogometne zveze skupaj s predsedstvom Italijanskega olimpijskega odbora preklicalo svoj sklep, s katerim ga je izključilo iz olimpijske reprezentance. Bagni naj ne bi bil hotel v Neapelj (najprej je s tem prestopom soglašal) zaradi težav v družinskem krogu. Zgleda, da je te težave le nekako rešil in odtod tudi njegov sklep. Vsekakor so bili na njegovi strani vseskozi igralci olimpijske reprezentance, ki se pripravljajo na odhod v Los Angeles, odločno pa ga je podprla tudi zveza nogometnih profesionalcev, kar je gotovo tudi imelo svojo težo. Nov svetovni rekord LONDON — Na atletskem tekmovanju v Londonu je Sovjet Sergej Bubka popravil svetovni rekord v skoku s palico. Letvico je preskočil na 5,90 m. Prejšnji rekord, ki je prav tako pripadal Bubki, pa je bil 5,88 m. Kolesarska dirka po Franciji Včeraj brez pretresov Italijanski nogometni pokal V prvem kolu Triestina - Brescia MILAN — Včeraj so objavili koledar kvalifikacijskega dela italijanskega nogometnega pokala. Triestina, ki igra v prvi skupini, se bo v prvem srečanju pomerila z Brescio. V tej skupini so še Milan, Parma, Carrarese in Como. Udinese pa nastopa v 6. skupini skupaj s Catanzarom, Sampdorio, Cavesejem, Barijem in Lecce jem. Podrobnejši spored je naslednji: 1. KOLO (22.8.) : Triestina - Brescia, Cavese - Udinese; 2. KOLO (26.8.) : Triestina - Carrarese, Bari - Udinese; 3. KOLO (29.8.) : Como - Triestina, Udinese - Lecce; 4. KOLO (2.9.): Parma - Triestina, Catanzaro - Udinese; 5. KOLO (9.9.): Triestina - Milan, Udinese - Sampdoria. GRENOBLE — Včerajšnja 15. etapa je minila brez pretresov. Tudi znanega vzpona Rousset so se kolesarji lotili brez posebnega naprezanja. Nekaj več živahnosti je bilo opaziti na vzponu na Chalimont, vendar so se pri spustu vrste spet strnile. V bližini Grenobla je pobegnil Francoz Laurent, kateremu sta se pridružila Avstralec Anderson in rojak Vichot. Pet kilometrov pred ciljem pa je Anderson preluknjal zračnico, Vichot je silovito potegnil in pustil za sabo še Laurenta. Francoz Barteau je tako ohranil rumeno majico. Danes bodo kolesarji počivali, jutri pa bo na vrsti etapa na kronometer posamezno. Vrstni red 1. Vichot (Fr.), ki je 241,5 km od Demaide Du Roureta do Grenobla prevozil v 7.05’42” s poprečno hitrostjo 34,038 km na uro; 2. Laurent (Fr.) po 15”; 3. Fignon (Fr.) po 21”; 4. KeUy (Ir.) ; 5. Barteau (Fr.) ; 6. Hinault (Fr.) ; 7. Jules (Fr.) ; 8. Le-mand (ZDA) ; 9. Prieto (Šp.) ; 10. Garde (Fr.) vsi v istem času. Skupna lestvica 1. Barteau (Fr.) 73.5219”; 2. Fignon (Fr.) po 1013”; 3. Hinault (Fr.) 12’26”; 4. Veldscholten (Niz.) 12’28”; 5. Andersen (Avs.) 1317”; 6. Le-mond (ZDA) 14’23”; 7. Kelly (Irska) 14’27”; 8. Delgado (Šp.) 14'37”; 9. Millar (VB) 14'56”; 10. Winnen (Niz.) 1642”; Pred olimpijskimi igrami Tudi Jugoslovani in Italijani med kandidati za medalje co in posebno prisilili boksarje Na boksarskem turnirju so v Los Angelesu pričakovali preko 500 u-deležencev, ki naj bi do skrajnosti napolnili tekmovalno razpredelni-lažjih kategorijah k res napornemu m nevarnemu napredovanju iz kola v kolo. Odpoved udeležbe nekaterih držav na Ol je neverjetno razmajala celotno strukturo. Mednarodna tehnična komisija je za lansko sezono v vseh dvanajstih kategorijah izdelala Ze-‘ stvice prvih 10 na podlagi celoletnega delovanja in rezultatov. Jasno izhaja, da bo od skupnih 120 imen kar 51 v Los Angelesu odsotnih, od tega pa bo manjkalo kar 8 poten cialnih zmagovalcev, 7 srebrnih kolajn in 12 boksarjev, ki kot poraženci v polfinalih prejmejo bron. Nova aritmetika prisoja sedaj 5 zmag ZDA, 3 Koreji, 2 Kanadi ter po 1 Jugoslaviji in Italiji, možni dobitniki pa so večinoma iz nižjega dela lestvic. Odsotnost večine kakovostnih boksarjev bo pomenila tudi odsotnost tistega boksa, ki nima nobene možnosti razvoja med poklicnimi borci in je zato tudi bistveno drugače urejen. Sploh se mednarodna boksarska zveza, ki ima svoj sedež v ZDA, zavzema za »olimpijski slog« boksanja, ki zagovarja predvsem fizično pripravljenost, lepo tehniko in zato tudi večjo varnost boksarjev. Jasno pa je, da je takšno pojmovanje skoraj povsem odsotno v prvi vrsti v državah tretjega sveta, delno pa tudi v bolj razvitih državah, kjer je dober amater že krotko orodje v rokah brezobzirnega menežerja, ki v njem vidi bodočega profesionalca, na račun katerega bo tudi sam živel. Pri vsemi je treba upoštevati tudi nagon gledalcev, katerim je do močnih udarcev, KO in tudi do krvi. V Los Angelesu bo torej v prvi vrsti grša plat boksa in bo turnir predvidoma bolj krut, ker bodo verjetno tudi sodniki podvrženi določenemu vzdušju. Če bo prevladala težnja, ki pojmuje boks le kot telesno uničenje nasprotnika, bo ta športna zvrst utrpela dodaten udarec in še nazadovala proti nivoju čistega nasilja. V mednarodni boksarski zvezi je razprava o kriterijih sojenja vsakdanja stvar in v dolgih referatih se poudarja, da ni mogoče dodeliti kroga ali dvoboja tistemu, ki je bil dejansko boljši v sami končnici, temveč boksarju, ki je med celotnim srečanjem zabeležil največ uspešnih udarcev. Dosledno spoštovanje takih načel tolmači izide, ki se včasih zdijo zgrešeni, čeprav kdaj pride seveda tudi do jasne goljufije. Posebne tehnične komisije so dokaj znanstveno obdelovale problem boksarskih sodnikov kot posameznikov in v mnogih primerih ugotovile, da se sodnik ob ringu postopoma litru ja pri pozornosti ocenjevanja posameznih udarcev in teži k obnovi kroga ali dvoboja in po njej dodeli prednost ali zmago. K temu ga sili tudi dinamičnost dvoboja, ki mu o-onemogoča, da bi istočasno sledil u-darcem in jih beležil, kaj še da bi jih štel na pamet. Izdelan je bil zato poseben električni aparat, na katerega mora sod nik le pritiskati na rdeči ali modri gumb za vsak uspešen udarec, ne da bi spustil iz oči boksarja niti za trenutek. Z uporabo te naprave je sodnik tudi bolj vezan na odgovornost, ker se lažje odkrijejo njegove napake in zato z večjo pozornostjo sledi dvoboju. Napravo, katero je nalašč za boks izdelal inž. Abijev v politehničnem inštitutu v Libecku (SZ), so že preizkusili na mnogih turnirjih in ugotovili bistveno izboljšanje sojenja. BRUNO KRIŽMAN kratke vesti - kratke vesti Danes in jutri na Grezarju šport na primorskem Uspešni nastopi mladih balinarjev Atletsko tekmovanje v organizaciji Bora biforciate V organizaciji Bora Inf ordate bo danes na Grezarju deželno žensko atletsko tekmovanje (mnogoboji), na katero so povabili tudi društva iz Slovenije. Danes se bo tekmovanje pričelo ob 16.30 in bo trajalo do približno 19.30, jutri pa bodo prve preizkušnje ob 9.30, tekmovanje pa naj bi se končalo okrog 12.30. Istočasno bodo na Grezarju tudi moški deseteroboj, ki ga prireja CUS ter tekmovanja v teku in hoji v priredbi Marathona. Italija na prvem mestu Nov poraz Jugoslavije PERUGIA — Z zmago proti Franciji (61:49) in ob istočasnem porazu Jugoslavije proti Romuniji (71:77), je Italija zasedla prvo mesto B skupine ob koncu kvalifikacij na evrop- skem ženskem kadetskem košarkarskem prvenstvu v Perugii. Skupaj z Italijo se je v polfinale uvrstila še Nizozemska. V A skupini pa sta si nastop v polfinalu zagotovili Sovjetska zveza in Bolgarija. Italija boljša od »Nita« TREVISO — V okviru priprav na olimpijske igre se je italijanska košarkarska reprezentanca v zadnjem srečanju na turnirju v Trevisu pomerila z ekipo »Nit«, katero je odpravila s 114:108 (48:47). Pri »azzurrili« sta bila najuspešnejša Gilardi (17 točk) in Villalta (16), pri »Nitu« pa Hoppen (20) in Barlow (19). V drugem srečanju zaključnega večera je peterka Diana San Marino s 129:96 (72:59) premagala francosko državno reprezentanco. Salvatore Cavallaro v vodstvu PERUGIA — Na četrti etapi kolesarske dirke po Umbriji je zmagal Andrea Di Mitri, ki je v sprintu prehitel Bruna Suito. Vodstvo na skupni lestvici pa je prevzel Salvatore Cavallaro pred Surro. Za balinarje je tekmovalna sezona na vrhuncu in Primorci dosegajo v tem športu lepe rezultate. Na nedavnem mladinskem državnem prvenstvu, ki je bilo v Tivtu, je član postojnskega Železničarja Robert Gorjan med posamezniki postal državni prvak, s 6. mestom pa se je izkazal njegov klubski tovariš Vidmar. Gorjan bo skoraj zanesljivo nastopil za državno reprezentanco na bližnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v italijanskem Corignanu. Na republiškem prvenstvu dvojic v Škofji Loki pa se je peterica Primorcev uvrstila med prvo sedmerico, ki ima pravico nastopa na državnem prvenstvu dvojic kanec tega tedna v Ljubljani. Slovenska prvaka sta postala člana sežanske Skale Jože Požar in Sergej Ferjančič. Končan je prvi del prvenstva v prvi zvezni balinarski ligi. Sežanska Skala je na 3. mestu, postojnski Železničar pa na 4. V medrepubliški ligi - Zahod je postojnski So- vič 4., Bor iz Budanj pa zadnji brez točke. Novogoriški šahist Aljoša Grosar je prijetno presenetil na republiškem prvenstvu za mladince v Mariboru. Ob 7 zmagah, dveh porazih in dveh remijih je osvojil odlično 3. mesto. Tako bo nastopil na mladinskem državnem prvenstvu, ki bo v Mavrovem v Makedoniji. Končujejo se tekmovanja ob izolskem občinskem prazniku. Na turnirju v malem nogometu je med 28 ekipami zmagalo moštvo Centra. Na tekmovanju jadrnic je nastopilo 19 posadk, zmagal je Ivan Štravs. Z odločilnim srečanjem za prvo mesto med ekipama Portoroža in Nove Gorice pa se bo končalo moštveno teniško prvenstvo Primorske. Za primorsko plavanje je spodbud na vest, da so v Piranu ustanovili plavalni klub Biser. Doslej so tamkajšnji plavalci delovali v okviru šolskega športnega društva. Organizatorji kolesarskega maratona Franja pa se vestno pripravljajo na to veliko prireditev, ki nosi ime po partizanski bolnišnici Franji. Na sporedu bo 21. julija, računajo da se bo 150 kilometrov dolge preizkušnje udeležilo približno 2 tisoč kolesarjev-DAVORIN KORON • V CAORLAH BO V NEDELJO a tletsko srečanje med Italijo in Zahodno Nemčijo. Začelo se bo ob 16.30, od 17.30 pa ga bo prenašala tudi druga mreža italijanske televizije. A ’ Naš odbornik Stojan Križman-čič je postal očka. Njemu in mamici Suzani čestitamo, malemu Vasji pa želimo, da bi zrasel v dobrega in zdravega fanta. ŠZ Zarja V prestopnem roku se ljubljanska Olimpija ni okrepila Malo upanja za takojšen povratek v Komentar FRANCI BOŽIČ V V lanskem prestopnem roku so nogometaši Olimpije izgubili svoje najboljše može: Elsnerja, Bošnjaka, I-skro in Budinčeviča. Osipanje pa se še nadaljuje. Ljubljanski drugoligaš ima zdaj le še 9 pravih profesionalcev. V letošnjem prestopnem roku je Olimpija izgubila še Petroviča, Ra-deviča, P. Amerška, Laloviča, Zupančiča in Šarenca, medtem ko sta bila Belojevič in Borovnica tako ali tako le na posodo. Najvez zanimanja so jugoslovanski prvoligaši tokrat pokazali za Ljubljančana Mihajla Petroviča, ki ima v svoji nogometni izkaznici tudi nastop za A reprezentanco z Italijo v Turinu. Najhitrejši je bil zagrebški Dinamo, proti temu nasprotniku je Petrovič v zadnjih letih tudi igral najbolje. Njegova pogodba z Olimpijo se je izte- kla, tako da ljubljanski klub ni imel nobene možnosti, da bi ga oviral. Petrovič je bil nekoč že člen Crvene zvezde, vendar največji jugoslovanski klub zanj tokrat ni kazal zanimanja, zato pa sta se ob Dinamu oglašala še Hajduk in Partizan. Zagrebški trener Zebec je z ljubljansko okrepitvijo izredno zadovoljen. Za mladega reprezentanta Srečka Katanca, ki je igral na evropskem prvenstvu v Franciji pa so se pote govali kar vsi štirje klubi velike četverice, čeprav ima ta igralec še dve leti pogodbo z Olimpijo. Ti klubi so pač računali, da bodo Ljubljančani tega igralca po odhodu iz prve lige pustili oditi. Katanec bi želel oditi k Dinamu, vendar Olimpija za to ni hotela nič slišati. Po vrnitvi z olimpijskih iger v Los Angelesu bo Katanec najbrž odšel k vojakom, ko pa se bo po dobrem letu vrnil, bo Olimpija ali prvoligaš, ali pa bo izgubila status profesionalnega kluba. V tem drugem primeru bo ta igralec prost in bo lahko svobodno izbiral nov klub. Brata Peter in Vili Ameršek bosta nogometno pot bržkone nadaljevala v Avstriji. Prvi pri drugoligašu Ste-yerju, drugi pa pri prvoligašu Spitta-lu, kjer igra Brane Oblak. Ljubljančani bi za hude boje za povratek med prvoligaše radi oba zadržali, toda nobenega izmed njiju ni bilo na prve treninge. Obstaja nekaj možnosti, da bi Vili Ameršek le ostal in igral samo tekme za Bežigradom ( star je namreč že 36 let), v tem primeru pa bi postal tudi tehnični vodja ekipe ali pa upravnik stadiona. Šarenac, ki je pred štirimi leti z velikim uspehom igral za ljubljansko moštvo, po vrnitvi iz JLA pa se nikakor ni mogel znajti, je odšel v Maribor, kjer je nekoč že bil. Branilec Lazar Radevič pa je prestopil k prvoligašu Slobodi iz Tuzle, vodstvo ljubljanskega kluba ga ni posebej oviralo, trener Gugolj namreč ni bil pre- več zadovoljen z njegovim načinom življenja. Veterana Lalovič in Zupančič bosta v novi sezoni igrala za dva manjša avstrijska kluba, sicer pa trener Gugolj z njima tako ali tako ni preveč resno računal, glede na to, da sta oba stara že krepko prek 30 let. Posojeni Borovnica se je moral vrniti k francoski Bastiji. Trener Gu golj ne skriva želja, da bi tega igralca imel tudi v drugoligaški ekipi, toda možnosti za njegovo vrnitev iz Francije so skromne, to bi se zgodilo le, če bi Bastija »bankrotirala«. In kaj je Olimpija v prestopnem roku pridobila? Seznam odhodov je bil veliko večji, pa tudi imena tistih, ki so odšli, so veliko bolj zveneča. Olimpija je sicer želela nekaj pravih okrepitev, toda doživela je nov polom. Šalov iz Hajduka je raje kot k Olimpiji odšel v tujino, Pavlovič iz Kruševca in Stevovič iz Titovega Uži-ca pa k Beogradu. Olimpijo je ovirala predvsem prazna blagajna, brez 1. ligo denarja pa v prestopnem roku ni lo moč nič opraviti, kajti celo neK igralec republiškega ranga iz Make donije je na primer za prestop zon teval kar 150 milijonov, zraven P" je treba prišteti še odškodnino kluba-Edini novinec za Bežigradom j-letni Varaždinec Dražen Besek, za k terega se je nekoč zanimal tudi z ^ grebški Dinamo, potem ko je njeQ° klub Varteks izpadel iz druge Ur’ pa se je ta igralec preselil k Ol1,0 pi ji. Ljubljančani so aktivirali še °° kaj igralcev iz manjših ljubi jan-*, klubov, na druge konce Slovenije P? niso posegli. V člansko moštvo je PP šlo še nekaj mladincev, očitno P° )g[ da se z njimi in deveterico profeS ^ nalcev v prvenstvu drugoligašev limpiji ne obeta ravno zmagoslavij Glede na potek prestopnega roka morala Olimpija gotovo zmanjšati 0 . bicije, zdi se, da je podvig — zri0® v ostri drugoligaški konkurenci — s raj nemogoč. C Končano zamejsko balinarsko prvenstvo Doberdobska Gradina letošnji prvak Končno je četrtega zamejskega balinarskega prvenstva konec. Na zmago-yalca letošnje izvedbe smo morali počakati prav do zadnjih lučajev. -Z razliko od ostalih prvenstev, ki so bila Pfavi monopol openskega Poleta, je bilo letošnje izredno izenačeno, saj je bilo že od vsega začetka razvidno, da se bodo za sam vrh potegovale tri četverke in sicer doberdobska Gradina, openski Poleit in zgoniški Kras A. Zasluženo je letos slavila goriška četverka, ki je po negotovem začetku nanizala kar 12 pozitivnih rezultatov, (skupno 8 zmag, pet remijev, in en poraz v Doberdobu v drugem kolu s Krasom A). V torek sta se Gaja in Zarja razšli Pri neodločenem izidu, v sredo pa so Bazovci na lastnem igrišču prepustili točko Repencem, Gajevci pa so po dramatičnem boju po štirih urah in pol igro morali priznati premoč druge postave Krasa. Doberdobci so v Nabrežini premagali, a ne brez težav, domači Sokol. Včeraj so odigrali še zadnje srečanje med Poletom in Krasom A, ki je odločalo o drugem in tretjem mestu. Do zaključka redakcije pa rezultata nismo še prejeli. V četrtek so končno odigrali tudi srečanje med Sokolom in Poletom. Tekma se je zaključila z remijem, kar je obenem pokopalo vse upe po-letovcev za ponovitev uspeha iz prejšnjih izvedb. Nagrajevanje najboljših bo v petek, 20. t.m. v Repnu ob priliki zaključnega družabnega večera, ki ga bo letos pripravila balinarska sekcija Kraškega doma. IZIDI ZADNJEGA KOLA Kras B - Gaja 2:0 (11:7, 11:10); Zarja - Kraški dom 1:1 (5:11, 11:2); Sokol - Gradina 0:2 (9:11, 5:11); Sokol -Polet 1:1; Gaja-Zarja 1:1 (11:8, 10:11). LESTVICA Gradina 21 točk. Polet 19, Kras A 18, Sokol 12, Kras B 11, Zarja 11, Kraški dom 10 in Gaja 8 točk. (Polet in Kras A imata tekmo manj). Z. S. Sodelovanje Bora z Idrijo Planinskoorientacijski pohod V nedeljo nagrajevanje v nedeljo ob 19.30 bo ob priliki donečo razstave vin v Repnu na sporedu tudi nagrajevanje najboljših sku-Pjn, ki so sodelovale na nočnem pla-ninskoorientacijskem pohodu, ki ga jo organiziral ŠK Kras. Kot smo že Poročali, je prvo mesto osvojila eki-Pa Balinarjev (kapetan Srečko Živec " 141,5 točke), drugi so bili Volkodlaki (Darma Purič 132), tretji Bor (Sonja Budin 125), 4. ekipa Buco (Jožko Co ;ja 119), 5. Kresnice (Marino Kralj 11 /,5), 6. Kras (Nadja Škabar 116,5), "■ Sežana^Konrad Božjeglav 116), 8. UVTMS (Milena Križmančič 102,5), 9. Pelin (Igor Milič 99,5), 10. Turisti Walter Rauber 91,5) in 11. Porkis (Boris Štoka 52,5). Udeleženci prvih reh uvrščenih ekip naj se jutri ob J.30 predstavijo na repenskem razstavišču, kjer bodo nagrajeni s knjiž-nirn* nagradami. Z. S. V sredo so se na »1. maju« pomerili kadeti in mladinci košarkarskega kluba Bor in košarkarskega kluba Idriji. Za srečanje sta se dogovorili vodstvi obeh klubov, ki bi odslej radi vzpostavili redno sodelovanje. V obeh srečanjih so slavili mladi Idrijčani. Obe Borovi moštvi sta bili močno okrnjeni zaradi počitnic in zrelostnih izpitov. Vodstvi obeh klubov sta se okvirno dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Prvo priložnost za to bodo borovci izkoristili v drugi polovici avgusta, ko bodo Borovi minikošarkar-ji in ostali mlajši Borovi košarkarji do naraščajnikov šli na priprave v Idrijo. IZIDA TEKEM KADETI KK Bor - KK Idrija 67:88 (24:42) BOR: Žetko 4, Uršič 4, Lippolis 20, Pieri 15, Barini, Pertot 14, Kovačič 10. IDRIJA: V. Lakner 22, I. Vončina 12, Tratnik, Pillis 4, Trček, E. Lakner 2, Sedej 14, Rupnik 28, G. Vončina 6. MLADINCI KK Bor - KK Idrija 62:84 (28:46) BOR: Korošec 18, Lippolis 14, Jo- gan 2, Pieri 8, Volk 24, Žerjal, Parisi 2, Pertot 2, Barini 2, Uršič, Kovačič. IDRIJA: Lakner 2, Tratnik 8, Mravlja 10, Gros 21, Kolarič 6, Trček, Ko-peljc, Tratnik 12, Rupnik 14, Sedej 4, Vidic 2, Peternel 2. (Cancia) obvestila Košarkarji letnika 1969 ŠZ Bor, ŠD Breg, ŠD Kontovel, ŠD Polet in ŠD Sokol sklicujejo vse košarkarje letnika 1969, da pridejo s športno opremo v torek, 17. t.m., ob 17. uri v Borov športni center. Prisotnost obvezna. TRK Sirena prireja od 23. do 29. julija Jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko vse poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijah ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri. Odbojkarski turnir za trofejo mesta Gorice Nastopajo reprezentance »under 17« Konec meseca, kot smo že omenili, Dorica središče zanimive odbojkar-stG Prireditve, turnirja za trofejo me-a Dorice, ki ga prireja pokrajinska nJfava ob sodelovanju goriške obči-' deželnega odborništva za turizem, bon?*’*™0 ustanove in pokrajinske od-J kanske federacije. Turnir, katere-ko S«-e k°d° udeležile državne mladin-(under 17) reprezentance Italije, sjfanrije, Belgije, Nizozemske in Šved-TI ' bo °d 23. do 27. t.m. v telovadnici UGG na Trgu Battisti. Vsak dan bo- do j' “gu narasti, vsa Uri °™®rab dve tekmi, ob 19. in 21. Proti ^ostal't)a b° vsa*ta e*tipa igrala kor *riru te prireditve, ki je vseka-do -na y*so*d tehnični ravni, saj boka i ‘Mali odbojkarji, ki bodo čez ne-zentn Postali ogrodje članskih repre-uanc, pa bo 22. julija ob 21. uri pri- jateljska tekma med odbojkarskima reprezentancama Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Istočasno, in sicer od 16. julija dalje, bo v Gorici trenirala italijanska mladinska reprezentanca. Ob tej priložnosti se bodo goriški odbojkarski delavci srečali z italijanskim reprezentančnim tehničnim vodstvom. Posamezne vstopnice za en večer bodo po 4.000 lir, abonma za celoten turnir pa 15.000 Ur, oz. 10.000 za člane FIPAV in za mladino do 16. leta starosti. Predprodaja vstopnic se je že začela na sedežu Wall Street Instituta, Ul. de Gasperi 40 in pri uradu pokrajinskega odborništva za šport v Gorici. O podrobnem poteku turnirja pa bodo prireditelji poročaU na tiskovni konferenci, ki bo v četrtek, 19. t.m. Moser v Gradišču Turistična ustanova iz Gradišča bo v ■sodelovanju z nekaterimi drugimi društvi pripravila v ponedeljek, 16. ju-Uja, kolesarsko tekmovanje, na katerem bo poleg drugih znanih imen, nastopil tudi zmagovalec kolesarske dirke po ItaUji Francesco Moser. Poleg njega bo nastopilo še dvajset profesionalcev, med katerimi Baronchel-li, Panizza, Algeri, Bortolotto, Binco-letto in Bidinost. Po vsej verjetnosti bo Gradišče v ponedeljek obiskalo veliko ljubiteljev te športne panoge, ki ima tudi v naših krajih vedno več privržencev. Tek movanje, ki se bo odvijalo po glavnih uUcah mesteca, se bo pričelo ob 21. uri. Pogovor z jadralcem na deski Puhom Na 01 med prvo peterico Čez nekaj dni bodo jugoslovanski oUmpijski reprezentanti odpotovali v Los Angeles, kjer bodo med 27. julijem in 12. avgustom poletne olimpijske igre. Med njimi bo tudi Pirančan 32-letni Dušan Puh, član kluba jadralcev na deski »Bum« iz Kopra, naš najboljši jadralec na deski. »Kakšni so bili pogoji, oziroma rezultati, ki so te pripeljali v jugoslovansko olimpijsko reprezentanco?« »če izpustim vsa prva mesta, ki sem jih dosegel na državnih prvenstvih in tekmovanjih za državni pokal v jadranju na deski naj omenim lansko prvo mesto na balkanskem prvenstvu v Grčiji, dve trinajsti mesti (1982 in 1983) na evropskih prvenstvih in 17. mesto na svetovnem prvenstvu 1982 v ZDA na Floridi. Na zadnji kri-terijski predolimpijski regati, ki je bila spomladi v francoskem Hyeresu smo si zadali, da bi bila norma za jadralce izpolnjena, če hi zasedli posamično do 25. mesta, ali do desetega mesta kot država. Jaz pa sem zasedel potem 15. mesto posamično (v eni od regat sem prišel na cilj celo peti in sem videl, da bi pravzaprav lahko dosegel tudi boljšo uvrstitev), med državami pa je to pomenilo 9. mesto Jugoslaviji. Zdaj torej upravičeno čakam na letalsko karto za Los Angeles, zato tudi treniram...« »Kako se pripravljaš na olimpia-do in kdaj si začel s pripravami?« »Od takrat pravzaprav, ko sem zvedel, da so tudi jadranje na deski u-vrstili med olimpijske športne discipline. Na letošnjem evropskem prvenstvu v razredu vvindglider (ki je olimpijski razred), smo Jugoslovani ugotovili, da so jadralne deske razreda windglider le nekoliko drugačne od jadralnih desk odprtega razreda (D 2) in da bo to zahtevalo posebne priprave. Do evropskega prvenstva sem treniral kar na svoji — imgradovi deski in si šele v Franciji lahko kupil staro desko windglider, na kateri sem treniral. Naj povem, da sem z njo potem treniral le kakih 14 dni za Hyeres, toliko je bilo namreč časa med obema regatama. Jasno je tudi, da so med enakimi deskami lahko velike razlike. Francozi in Amerikanci, na primer, niso hoteli niti slišati, ko sem jih spraševal, če bi mi prodali katero, pa čeprav njihovo rezervno desko. Razlike so v izdelavi in predvsem v teži. Vsak kilogram je odločilen. Sicer pa se te deske sučejo med 19 in 22 kilogrami. Upajmo, da v Los Angelesu vsaj problema z deskami ne bo. Za olimpiade je namreč predviden žreb — vse deske zagotovi organizator, razdelijo pa jih med tekmovalce po žrebu. Upam, da na olimpiadi ne bo ribarjenja v kalnem. kajti na evropskem prvenstvu (kjer je bil tudi žreb), lahko trdim, da je bil žreb bolj formalnost in da so si boljše deske izbrali prav tekmovalci Francije in ZDA. Samo njim »začuda« ni bilo potrebno vrniti desk organizatorjem po prvenstvu. To sklepam tudi zato, ker si je Helena Burger med tekmovanjem sposodila desko, pa so ji rekli, da tista deska ni »kdove kaj«, da je »malce težka«... V resnici pa se je Heleni zdela trikrat boljša od tistih, ki sva jih imela. Treniram pa takole : uro in pol do dve uri telovadim, tečem, se fizično pripravljam, dve do štiri ure pa sem vsak dan na morju. Veliko časa pa izgubim za delo in za druge priprave. Če mi ne bi bilo treba misliti na vse to in bi se lahko bolj zbrano posvečal deski in sebi, bi bilo prav gotovo boljše.« »Kaj pa sicer, ostali pogoji na o-limpiadi?« »Ni razlik — težka, lahka kategorija, moški, ženske — statiamo vsi v eni kategoriji. Zdaj merim 180 cm in imam 73 kg in se sprašujem, če morda nisem prelahek za močan veter. Gledam namreč moje nasprotnike: Van Den Berg ima 190 cm in je težji, Guillerot prav tako. Večino tistih iz prve deseterice z evropskega prvenstva in Hyeresa so pravi korenjaki, ki že glede na svoje fizične — telesne mere lažje vprežejo močnejši veter. Zame je povsem jasno, da bo moj adut veter med enim in tremi bufori. Tak veter namreč največkrat piha tu pri nas v FSranskem zalivu. Največ let sem preživel s takim vetrom. In že pri jadranju z letečim holandcem sem se najbolje znašel pri takem vetru. Moji tekmeci preživijo več kot pol leta na Bahamih in Havajih, v glavnem si lahko privoščijo trening na primernem vetru. Sam sem spraševal tukajšnje pomorce, ki so večkrat pluli mimo Los Angelesa, kako je tam z vetrom. Eni pravijo, da ni hudih vetrov, drugi pa, da zmeraj kar lepo piha. Pri močnem vetru imajo prednost ta močni, pri slabšem pa pridejo bolj do izraza »finese«, tehnika, znanje...« »Kakšno uvrstitev pričakuješ na o-limpiadi?« »Če bi bil veter po moji meri, bi pričakoval uvrstitev med prvih pet, sicer pa med prvih deset. Kar bo čez deseto mesto, ne bom zadovoljen.« »Kaj ti pomeni nastop na olimpiadi?« »Verjetno bo to posebno doživetje, ld si ga še ne znam predstaviti, zavedam pa se, da ni tako lahko postati olimpijec in da je tudi to neke vrste nagrada za vložen trud. Končno iz naše regije že 15 let ni nihče šel na olimpiado. Upam, da bom lahko častno zastopal naše barve, tako kot sem jih skušal že doslej.« »Kaj pa po olimpiadi?« »Če se razmere v surfanju ne bodo uredile, bom začel razmišljati, za kaj se izplača toliko garati. Tisti, ki tega ne ve — na dlaneh imam »podplate« in na loku »visim« po štiri ure na dan. Mogoče mi bo laže, če bom presedlal v katero drugo jadralsko zvrst. Zdaj na primer dosegam dobre rezultate v regatah z velikimi potovalnimi jadrnicami, z elanovo 31 R. Morda me bo to bolj zamikalo. Saj pravim, počakajmo še malo, da vidimo. kako se bo to uredilo...« Boris Šuligoj FIFA 3 KRAT MUNDIAL Saša Rudolf (28.) od v?a 'e v Baiono, mestece le nekaj kilometrov južn rike ?a’ Priplula Kolumbova »Pinta« po odkritju Arne rimò pa Se v Pokrajini La Coruna rodil generalis In šP raPco- v bližini Luga pa starši Fidela Castre je GaJj11^6 131 lallko naštevali razloge, zaradi kateri! clJa mastno zapisana v zgodovini. ^rajinprtVno 'e dežela razdeljena na štiri enote, pc Pomeni h Coruaa> Orense, Lugo in Pontevedra, ka P°darsk da ki je vsekakor najpomembnejše gos ^Uantik° m®sto in osrednje špansko pristanišče n Pa deželU’ g^avno mesto niti pokrajine, še mai •hemhv, eL v igo upravno spada pod povsem nDno PontevpH™ nep< mo o