{!$ 1 1 8630 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št. 104 Ljubljana, april 1988 V znamenju praznika dela 27. aprila 1941. leta je bila na pobudo KPS ustanovljena Osvobodilna fronta, množična politična organizacija, najpomembnejša temeljna značilnost osvobodilnega boja slovenskega naroda, v kateri so se povezali vsi napredni rodoljubi ter združili svoje moči v skupnem boju proti sovražniku. Slovenija je bila razkosana, razdelili so si jo okupatorji in hkrati nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto. Oboroženi boj slovenskega naroda, ki se je začel 1941. leta pod vodstvom KPS, je oviral in onemogočal izvajanje okupatorjevih ukrepov in njihov pohlep. Neizpodbitna zgodovinska zasluga Osvobodilne fronte je, da slovenska narodna zavest ni plahnela, temveč se je celo krepila. Zato si je danes, ko v miru praznujemo 27. april, potrebno priklicati v spomin dejstva iz našega narodno-osvobodilnega boja, kajti nekateri posamezniki skušajo falsi-ficirati zgodovinska dogajanja in napačno prikazujejo naš narodnoosvobodilni boj. 1. maj — 1886 so v Chicagu delavci zahtevali 8-urni delavnik. Svoje pobude so nekateri plačali s smrtjo ali dosmrtno ječo. Na prvem kongresu II. internacionale v Parizu je bil proglašen 1. maj za mednarodni praznik dela. O delavskem prazniku, prvem maju, je težko povedati kaj novega. Že več let je v naši družbeni in ekonomski krizi, čestitka za praznik dela bolj goreča želja, da bi se vendar nekaj premaknilo, v prid nadaljnjega razvoja našega družbenega in osebnega standarda, kot praznik delovnih uspehov v preteklem letu. 28. maja bomo tudi v naši delovni organizaciji praznovali. Ob vseh teh praznikih pa ne smemo pozabiti na usmeritve, ki smo jih sprejeli. KTLje na poti novega razvoja, tehnoloških pridobitev, povečanja udeležbe na trgu s količinami in kvaliteto. Čaka nas veliko dela, težke naloge, vendar sem prepričana, da bomo za naslednji praznik dela, zopet postali čvrsta in enotna delovna organizacija. HELENA KUČIČ Proizvodnja registratorjev v tozd Papirna konfekcija Finančni rezultati poslovanja za obdobje januar—marec 1988 Doseženi finančni rezultati poslovanja niso zadovoljivi; planirane finančne efekte je dosegla in presegla samo temeljna organizacija Papirna konfekcija, medtem ko temeljna organizacija Kartonažna Ljubljana posluje z izgubo oziroma z velikimi motnjami. Slabi rezultati poslovanja so posledica: — premajhne proizvodnje v vseh temeljnih organizacijah, posebej v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana. Samo v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana pomeni izpad proizvodnje kar za 777.330.000 din manjši dohodek; — slabšega izkoristka materiala v vseh temeljnih organizacijah, posebej v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana. V temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana znaša vpliv slabšega izkoristka materiala od normativnega v višini 436.734.100 din na povečane stroške poslovanja oz. manjši dohodek; — neusklajenih cen surovin s cenami proizvodov na področju valovitega kartona, papirjev in lepenke; — terjatev do domačih in tujih kupcev; — visokih zalog materialov zlasti v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana; Vse to pa se odraža ne samo v slabem dohodku, pač pa tudi v motenem poravnavanju oziroma plačevanju obveznosti. Kredite pa je vedno težje pridobiti, oziroma so trenutno skoraj v celoti ustavljeni. Pregled stanja zadolžitve na dan 31.3.1988 in primerjava poslovnega sklada: TOZD STANJE ZADOLŽITVE Za tekoč. posl. za investicije (mat., OD...) ' STANJE poslovni sklad Kartonažna Lj. in Tovarna potiš. emb. v ustanavljanju Lepenka Tržič Jelplast Kamna g. 4.218.578 868.590 230.255 8.229.813 2.556.923 440.294 5.714.693 2.085.990 240.774 (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Temeljna organizacija Papirna konfekcija izkazuje že minimalen presežek tekočih obratnih sredstev, temeljna organizacija Kartonaža Rakek presežek v višini 580.480.000 din in Valkarton Logatec din 1.409.865.000. Kljub resnim opozorilom o katastrofalnem stanju temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana ni v temeljni organizaciji opazen niti korak k boljšemu delu in racionalnejšemu poslovanju. Zato predlagam, da se v vseh temeljnih organizacijah in Tovarni potiskane embalaže v ustanavljanju sprejme naslednji program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju temeljne organizacije Kartonažna Ljubljana, Jelplast Kamna gorica in Tovarni potiskane embalaže v ustanavljanju ter program ukrepov za izboljšanje poslovanja v ostalih temeljnih organizacijah: — s 1.5.1988 morata temeljna organizacija Kartonažna Ljubljana in Tovarna potiskane embalaže v ustanavljanju organizirati delo v treh izmenah, po potrebi tudi štirih oziroma organizirati delo v vseh temeljnih organizacijah tako, da ne bo zastojev v proizvodnji in pravočasni ter kvalitetni oskrbi slehernega kupca; treb in omejiti nabavo OSH, TS in STS kartonov v temeljni organizaciji Kartonažna Ljubljana. Uporabiti vse materiale s soteki. Počistiti in zmanjšati najete skladiščne prostore v BTC. Dobave materialov omejiti tudi v temeljni organizaciji Jelplast, ker tudi ta razpolaga s prevelikimi zalogami. V ostalih temeljnih organizacijah pa vzdrževati zaloge materialov na obstoječem nivoju; —- vse zamujene terjatve iz naslova prodaje in meničnih obresti tekoče izterjati (tožiti); — ves izvoz mora biti pokrit s prilivom najpozneje v 60 dneh. Izvoz po kontokorentu mora biti v celoti pokrit z uvozom v istem obračunskem obdobju ali pa, če je le možno, material uvoziti pred izvozom; — negativnega odstopanja od planirane proizvodnje ni; v DE-30 temeljne organizacije kartonažna Ljubljana pa 2.200 t. Ves izpad proizvodnje iz obdobja januar—april mora biti pokrit najpozneje do 30. 7.1988; — najmanj do 30. 7. 1988 ustaviti vse nabave rezervnih delov in tehničnega materiala (razen v primeru zastojev proizvodnje) in ustaviti vse investicije; — delo mora biti opravljeno s prerazporeditvijo delavcev in ne z Delilnica malice Tovarne potiskane embalaže Proizvodni rezultati v prvih treh mesecih Od dinamičnega plana zaostajamo že za 596 ton Z našim delom v prvih treh mesecih ne moremo biti zadovoljni, kajti odstopanja od sprejetega letnega plana so že velika. Če pogledamo kar po vrsti fizične kazalce vidimo, da proizvodnja zaostaja za planom že za 596 ton, kar pomeni, da spet slabo izkoriščamo naše kapacitete, tako strojne kot človeške, vzrok pa je prav gotovo v premajhnih naročilih, saj je na trgu hud konkurenčni boj, kjer uspe tisti, ki ima konkurenčne cene, kvalitetno blago_ in ki se drži dogovorjenih rokov. Če se vrnemo k fizičnemu obsegu so odstopanja od dinamičnega plana naslednja: Kartonaža Lepenka Valkarton Kartonažna Papirna konfekija Jelolast Embalažni servis Sigma (v tonah) — 202 + 175 + 139 — 610 — 148 — 18 + 45 + 23 SKUPAJ — 5961 V treh mesecih znaša fakturirana realizacija 27.943.809.000 din in je za 13% nižja od dinamičnega plana, ki ga presegajo le v Sigmi, Embalažnem servisu in Papirni konfekciji. Lanskoletno fakturirano realizacijo presegamo za 117%, kar je manj od uradne rasti cen industrijski izdelkov (rast 131 %). V povišanje cen naših izdelkov gremo zelo previdno, da ne bi izgubili kupcev, medtem ko proizvajalci papirjev in drugih surovin precej hitijo z zviševanjem cen svojih izdelkov. Iznašli so cel kup novih nazivov materialov in s tem novih, višjih cen. V prvih treh mesecih znaša proizvodnja plošč 19.497.000 m2, to pa je enako dinamičnemu planu in za 10% manj kot lani v enakem obdobju (ko je Valkarton imel rekordno proizvodnjo plošč — 800 ton za Senovo). Od drugih smo nabavili le 474.000 m2 plošč. — v nobeni organizaciji ne sme biti motena proizvodnja zaradi priprave proizvodnje in dostave materialov; — s 1.5.1988 ne sme biti zamujeno nobeno naročilo; — s 1.5.1988 mora biti dosežen izkoristek materiala po temeljnih organizacijah najmanj s: • Kartonaža Rakek 87% • Lepenka Tržič 100% • Valkarton Logatec 94% • Kartonažna Ljubljana — navita embalaža 92% — tekstilne cevke 67% • Tovarna potiskane embalaže v ustanav. 85% • Papirna konfekcija Lj. 93% • Jelplast Kamna g. 100% — najmanj za en mesec in pol ustaviti vse nabave triplex kartonov v Tovarni potiskane embalaže v ustanavljanju, ker razpolaga z zalogami materialov v višini več kot dvomesečnih po- novim zaposlovanjem, razen v izjemnih primerih; — omejiti tudi vse ostale stroške poslovanja, osebne dohodke pa uskladiti z dohodkom temeljne oziroma delovne organizacije in družbenimi usmeritvami; — cene proizvodov morajo biti usklajene s cenami materialov, stroški predelave in planirano akumulacijo. Program za odpravo motenj ne vsebuje oziroma ne zahteva nič nemogočega pač pa ponovno doseganje tistega, kar je bilo nekoč, z boljšo organizacijo in delovno disciplino, že doseženo. Odstopanja od programa ni! V nasprotnem primeru je vprašljiv obstoj temeljnih organizacij Kartonažna Ljubljana, Jelplast Kamna gorica in Tovarne potiskane embalaže v ustanavljanju. S. BRANK Izkoristek materiala znaša 89 % in je za 1 % boljši od planiranega, poslabšali pa so izkoristek v Valkarto-nu, Papirni konfekciji in v Sigmi. Iz proizvodnega procesa v tozdu Jelplast, Kamna gorica Trimesečna produktivnost znaša 25,17kg/h in je za 8% slabša od lanskoletne v enakem obdobju in prav tako slabša od planirane produktivnosti v letnem planu. Vzrok za slabšo produktivnost je v prenizki proizvodnji ob enakem vložku živega dela. V obdobju januar—marec smo izvozili na konvertibilni trg 2.101 tono v vrednosti 1,022.889 USD, kar je le za 2 % pod dinamičnim planom, medtem ko lanskoletni konvertibilni izvoz presegamo za 24 %. Na klirinški trg smo izvozili le 451 v vrednosti 88.631 Cl$ in je skoraj polovico manj od plana in 6% več kot smo izvozili lani v tem obdobju na klirinški trg. J. B. FOTOVEST Novoizvoljeni delavski svet delovne organizacije se je konstutiral dne 21.4.1988 — vodenje je bilo ponovno zaupano dosedanjemu predsdniku Mirku Urbasu iz TOZD Kartonaže Rakek. VABILO Vabimo vas na SREČANJE DELAVCEV IN UPOKOJENCEV KTL, ki bo v soboto, dne 28. maja 1988 v Ljubljani. PROGRAM SREČANJA: Ob 10. uri Otvoritev Tovarne potiskane embalaže na Letališki cesti; pred ogledom tovarne bodo podeljena priznanja zaslužnim delavcem; sodeloval pa bo pevski zbor »Gaudeamus«; Od 12. ure dalje bo srečanje na rekreacijskem prostoru v Mostecu, kjer bo poskrbljeno za jedačo, pijačo in zabavo. Igral bo ansambel »RŽ«. Zaključek srečanja predvidoma ob 20. uri. Bone za jedačo in pijačo boste dobili v Mostecu, vendar morate svojo udeležbo prijaviti najkasneje do ponedeljka, 16. maja 1988. Prijave bodo zbirali v kadrovski službi temeljne organizacije oz. se o načinu prijavljanja ter času in kraju odhoda avtobusa pozanimajte pri sindikalnemu poverjeniku. ZAMUDNIKI POHITITE! Rok prijav je sicer že mimo, a vseeno še lahko prijavite svojo udeležbo — pokličite v DG družbeni standard tel. 316-922, int. 291. NASVIDENJE V SOBOTO, 28. MAJA! Organizacijski odbor 11. avgusta 1986 je bil položen temeljni kamen Tovarne potiskalne embalaže Rezultati ankete v organiziranju zbiranja hranilnih vlog delavcev DO KTL 1. ODGOVORI DELAVCEV NA UVEDBO HRANILNE SLUŽBE DO KTL — iz ankete: ODGOVORI DELAVCEV TOZD za uvedbo hran. službe proti uvedbe hran. službe odgov. STANJE DELAVCEV 30. 4. 88 Kartonaža Rakek 23 56 79 241 Lepenka Tržič 1 63 64 132 Balkarton Logatec Kartonažna Ljub. + 34 2 36 395 Tov. pot. emb. v ust. 17 77 94 698 Papirna konfekcija 9 52 61 143 Jelplast 4 2 26 37 DSSS 15 49 64 173 SKUPAJ 103 321 424 1819 2. Podatki iz zgornje tabele kažejo, da delavci DO KTL niso zainteresi- rani za uvedbo hranilne službe v delovni organizaciji. Na anketo je odgovorilo samo 424 ali 23,3% vseh delavcev DO KTL; za uvedbo hranilne službe pa se je odločilo samo 103 delavcev oz. 5,7% od vseh delavcev oziroma 24,3% od delavcev, ki so na anketo odgovorili. Zato se do nadaljnjega aktivnosti za uvedbo hranilne službe oziroma organizacije zbiranja hranilnih vlog delavcev v DO KTL ustavijo. S. BRANIK Nekaj problematike s področja prodaje navijalnega programa Obeta se še ostrejša konkurenca pri prodaji navijalnega programa O samem navijalnem programu že dolgo ni bilo nič povedanega, ker je v glavnem prevladovalo mnenje, da tukaj ni težav, posebno ne v delovni enot i 20. Prodajna služba je vodstvo TOZD Kartonažna in vodstvo DE-20 že dalj časa opozarjala na probleme, ki se vedno bolj zaostrujejo. V zadnjih nekaj letih se je konkurenca na tem področju zelo povečala. Pojavili so se novi proizvajalci spiralno-navite embalaže z novimi, modernimi tehnologijami. Konkurenca se je še najbolj opremila za proizvodnjo kombi-doz in pa spiral-no-navitih jeder tekstilnega programa. Naj povem, da v DE-20 proizvajamo kombi-doze po tehnologiji stari 20 let, racionalizacije izdelkov nismo izvajali. Pod racionalizacijo izdelkov mislim na uporabo cenejših osnovnih surovin, (sotekov, embalažnih papirjev), lepil ter zmanjševanje same teže izdelkov s tanjšanjem stene cevi. Vse to izvaja naša konkurenca, kar jim tudi omogoča, da lahko prodajajo po nižjih cenah in na ta način širijo svojo prodajo. Ker so kapacitete na področju navijalnega programa v Jugoslaviji daleč predimenzionirane, po naši oceni za 5.000 t (kar je celotna proizvodnja v DE-20), se na trgu vrši prava vojna za vsakega kupca. Povečana ponudba ima za posledico padanje prodajnih cen, ker vsak proizvajalec želi zaposliti svoje kapacitete. Z drugimi besedami to pomeni, da se na trgu ne moremo obnašati tako kot nam odgovarja, ampak tako, kakor reagira trg. Od njega živimo in njemu se moramo prilagajati. Pogoji gospodarjenja so izredno težki in ne prizanašajo nikomur. Naš največji kupec je tekstilna industrija, ki je locirana največ na jugu Jugoslavije in posluje z velikimi likvidnostnimi težavami. Posledica tega je neredno plačevanje računov za dobavljeno blago in pa drob- ljenje naročil. Kupci vedno bolj zahtevajo kratke dobavne roke za male serije, nizke cene in ugodne plačilne pogoje. Tistim, ki se bodo prilagajali tem ostrim zahtevam, se ni treba bati za svojo prihodnost. V proizvodnji se moramo organizirati tako kadrovsko (ko to pišem, trije stroji stojijo zaradi pomanjkanja delavcev) in pa tehnično (nujna je nabava etiketirke in pa avtomata za razrez jeder), da bomo na trgu spet pridobili položaj, ki smo ga imeli v preteklosti, ne pa da nam fizični obseg proizvodnje pada iz leta v leto. Naša konkurenca, konkretno Li-topapir Čačak in S. Filipovič Valjevo že imata avtomatske linije za izdelavo okroglih kombi-doz, S. Filipovič Valjevo pa je pred začetkom proizvodnje pravokotnih kombi-doz. Izvedba teh doz omogoča pakiranje praškov in tekočin, popolno izkoriščanje embalažnih kartonov ter tisk v ofset tehniki na zadnjem, to je zunanjem sloju kartona. Ker so to najmodernejši stroji, o njihovi tehnološki in kapacitetni zmožnosti ni potrebno izgubljati besed. Za zaključek naj navedem, da je na nivoju SOZD Slovenija papir potrebno rešiti problem konkuriranja in podvajanja kapacitet s področja spiralno-navijalnega programa. Ta program ima tudi Duro Salaj Krško, ki se tehnično intenzivno opremlja in obiskuje naše kupce. Postavljen imajo cilj dodatno osvojiti del proizvodnega programa DE-20 ter zaostriti konkurenco, še posebej na slovenskem trgu. JOŽE LILEK Tozd Kartonažna - Skladiščenje navite embalaže Odmev na našo rubriko »ŠTAFETNI INTERVJU« Uporaba zanimive inovacije pri informiranju Od januarja meseca 1986. leta vam dragi bralci objavljamo razen rednih rubrik v vsaki številki našega Glasila poseben prispevek pod rubriko »štafetni intervju«. P repričani smo, da vas prispevki v tej rubriki pritegnejo k branju, saj resnično prinašajo različna gledanja naših delavcev na aktualna vprašanja o poslovanju naših temeljnih organizacij in delovne organizacije. Naj vas zato še enkrat seznanimo z namenom te naše rubrike, kot smo to storili ob njeni prvi izvedbi: Rubrika »štafetni intervju« ima namen omogočiti bralcem Glasila, da poleg možnosti, ki jim jih daje naša »okrogla miza« s postavljanjem vprašanj članom poslovodnega odbora, ustvari medsebojni dialog pred javnostjo tudi z vsemi drugimi delavci, zaposlenimi v okviru sozda Slovenija papir. Rubrika nima namena izpovedovati življenjepisa posameznika ampak spodbuditi obravnavo perečih ter pomembnih vprašanj, ki zadevajo najširši krog naših delavcev. Vprašanja bodo zato naslovljena na tiste delavce, ki jih ta problem najbolj zadeva, toda ne smejo biti žaljiva. Rubriko bomo vzdrževali tako, da bo vsak sogovornik predlagal naslednjega in mu zastavil vsaj eno ključno vprašanje, o katerem se bo v razgovoru pogovarjal z glavnim in odgovornim urednikom Glasila KTL. Naša rubrika »štafetni intervju« pa ni sprožila zanimanja samo med vami. V posebnih informacijah, ki jih izdaja uredniški odbor pri Andragoškem društvu Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije, Skupnosti izobraževalnih centrov v SR Sloveniji, Zvezi društev kadrovskih delavcev Slovenije in Zvezni delavskih univerz Slovenije, je bilo v 3. številki letošnjega leta na 14. strani podru- Posnetek je nastal v Javnih skladiščih briko »Iz internega tiska naših DO« objavljeno: — KTL Glasilo Industrije papirne embalaže v Ljubljani že dalj časa uporablja zanimivo inovacijo pri informiranju: intervjuje z vsemi delavci, »ki imajo kaj povedati o delu in življenju v DO«, po sistemu štafete — en intervjuvanec izzove za naslednjo številko Glasila nekoga, ki bo po njegovem lahko prispeval kaj pomembnega za interni tisk. Vsekakor spodbudno mnenje drugih, ki nam narekuje, da še naprej ohranjamo to našo obliko informiranja in jo redno objavljamo pa tudi drugim, da jo posnemajo. M. SEME DRUGI O NAS: Dogovori — 29. marca 1988 OBISK V DELOVNI ORGANIZACIJI Nova pota Kartonažne imeli v celoti DO kar za 2,5 milijarde dinarjev izpada dohodka. S tako politiko ZIS se ne morejo strinjati, zlasti ne, ker ob dovoljenem dvigu zadnje dni, ZIS sploh ni upošteval upravičenih zahtev papirne industrije. To je velik problem. Problem pa smo velikokrat tudi mi sami, je v pogovoru dejal predsednik KPO Miroslav Samardžija. V preteklem obdobju smo se preveč ukvarjali sami s seboj, potem pa izgubljali trg in čedalje slabše delali. Zato pa bo v prihodnje toliko bolj potrebna enotna volja, večja strokovnost in večja želja za oblikovanje skupnih interesov in sredstev na področju razvoja, gospodarjenja in uskladitvi medsebojnih problemov po samoupravni poti. LOJZE CEPUŠ Odločni smo spremeniti obstoječe stanje. V poročilu o delu Izvršnega sveta in upravnih organov skupščine občine Ljubljana-Center smo kar trikrat zasledili ime že 90 let stare svetovne znane tovarne KTL industrije papirja in embalaže iz Ljubljane. Bila je med organizacijami, ki sov preteklem obdobju poslovale z izgubo ali motnjami v poslovanju. Vprašali smo nedavno izvoljenega predsednika poslovodnega odbora DO KTL Miroslava Samardžijo, kako v teh težkih časih brez dramatiziranja priplavati v mirne in čiste vode. Kratek odgovor »več in vsi bomo morali brez odlašanja, bolj odgovorno in strokovno izpolnjevati delovne naloge«, nas je prepričal, da mislijo resno. Analize poslovanja v preteklem obdobju kažejo, da so z redkimi izjemami poslovali slabo. Kar trije tozdi so končali poslovno leto z izgubo. Najslabše so se odrezali v tozdu Kartonažna. V primerjavi s prejšnjim letom so izdelali kar za 25% manj proizvodov in ustvarili 1,3 milijarde dinarjev izgube. Dejali so, da tako ne gre naprej. Zaostrili so disciplino in odgovornost. Med prve konkretne naloge štejejo organizacijsko in kadrovsko izpopolnitev. Dvigniti morajo fizični obseg proizvodnje za 11% in povečati izvoz na konvertibilno področje na 5.260.000 US dolarjev, oziroma za 88% v primerjavi z lanskim letom. Produktivnost dela naj bi povečali za 11 %. Ob tem bodo odplačali kredite, dvignili OD in ustvarili tudi sredstva za nadaljnji razvoj. Celotni prihodek, dohodek in čisti dohodek pa se mora kar trikrat povečati. Investirali bodo le v tistih tozdih, ki so investicijsko sposobni, združena sredstva pa kanalizirali v donosno proizvodnjo. Predvidevajo tudi preselitev na novo lokacijo v Moste, ker gre za bistveno povečanje njihove učinkovitosti s kompleksnim prijemom pri izboljšavah v delovanju vseh poslovnih funkcij in poslovnega načrta. Omeniti še moramo, da so leto 1988 proglasili za leto dviga kakovosti na vseh področjih. To so na pogled nedosegljivi cilji, toda kjer je volja, so tudi uspehi. Opravičila za slabo delo ni, medsebojna obtoževanja ne vodijo nikamor. Pot k napredku vodi le s strpnim in strokovnim delom. Ob upoštevanju različnih mnenj in interesov in s stalnim preverjanjem svojega in skupnega dela. Res, da so jih zelo prizadeli ukrepi ZIS, saj računajo, da bodo prav zaradi ukrepov v prvem četrtletju Najstarejši izsekovalni stroj BOBST-1 iz leta 1968 bo tudi po 20 letih na-prekinjenega obratovanja preseljen v novo tovarno potiskane embalaže Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6. 6. 1979, je Glasilo KTL na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. O težnjah za ponovno obratovanje hidrocentrale v tozdu Lepenka Tržič Jeseni naj bi lastna hidrocentrala pričela ponovno obratovati V decembru mesecu leta 1983 smo se v zvezi z izvajanjem velike investicije v tozdu Lepenka Tržič pogovarjali s tedanjim direktorjem tozda med drugim tudi o rezultatih nekaterih že izvedenih rekonstrukcij njihovih naprav. Ker smo v prejšnji številki Glasila prikazali situacijo v zvezi z obratovanjem čistilne naprave, naj vam uvodoma v tem prispevku nakažemo, kakšne težave so se pojavljale že tedaj s pričetkom obratovanja njihove male hidrocentrale. »Naša mala hidrocentrala, ki nekako zamuja s pričetkom obratovanja že leto dni, naj bi končno le stekla, pa čeprav v začetku ne s polno paro. Še vedno namreč niso vsa dela zaključena in računalniško vodenje centrale ne funkcionira, kar bo imelo za posledico, da bo še nekaj časa vezana na mehansko vodenje. Toda upamo, da bo tehnični prevzem uspešen, kar nam bi omogočilo pridobitev prvih kilovatov lastnega električnega toka.« To pričakovanje pa se v celoti ni uresničilo, saj nam je Danilo Benedik leto dni kasneje za »Glasilo« dejal, da imajo največjo smolo ravno z zagonom hidrocentrale. Še vedno je namreč za konstruktorje in izvajalce — firmo PAP velika uganka, kako naj spravijo v pogon turbino z generatorjem in krmilno instalacijo, kakor so se zavezali s pogodbo. Za sedaj pa imajo od centrale samo to, da imajo neljube zastoje v primeru nihanja napetosti v omrežju. Vse to nas je ob letošnjem obisku pri direktorju tozda Danilu Benediku napotilo, da smo ga povprašali, kakšno je sedanje stanje v tem edino še neizpeljanem delu rekonstrukcije tovarne iz leta 1983. Po izredno kratkem obratovanju je namreč prišlo do hudega k vara in od tedaj centrala, že več let, ne obratuje. Okrog hidrocentrale tečejo že dalj časa sodni postopki, in sicer tako glede izterjave dohodka zaradi izpada električne energije, kakor tudi zaradi same izvedbe njene rekonstrukcije. 30. oktobra lanskega leta je izvajalec rekonstrukcije podjetje PAP iz Ljubljana podalo tozdu Lepenka pisno izjavo, da odstopa od pogodbe, in sicer v tistem delu, ki določa, da bi bila ta mala hidrocentrala tozda vodena preko mikroprocesorja. To su utemeljili s tem, da tega pač niso sposobni izvesti. Če analiziramo sam pristop k novi rešitvi obratovanja hidrocentrale lahko rečemo, da je bil le-ta mogoče nekoliko nenavaden. Preden so se odločili, kako naj bi po novem obratovala hidrocentrala je sodelovalo veliko »eminentnih« strokovnjakov s tega področja. Toda žal morajo priznati, da so jih v pobudah kar nekoliko zavedli. Njim samim pa so bile njihove zamisli tako, kot so bile podane v začetku, kar všeč. Potrebna bi bila le generalna obnova stare turbine, ki naj bi nato preko generatorja in mikroprocesorja avtomatsko normalno obratovala. Tako bi pravzaprav bila to ena prvih hidrocentral v Jugoslaviji, ki bi obratovala samodejno brez kakršnegakoli nadzora. Ravno zaradi tega novega načina obratovanja hidrocentrale preko mikroprocesorja, jih je v teh letih nekako vodila misel, da to uvajanje mikroprocesorja predstavlja določene začetne težave pred normalnim obratovanjem. Toda ta njihov čakalni čas, se jekar peveč odmikal; izvajalci so na vsakem sestanku podaljševali roke za usposobitev in obratovanje hidrocentrale. Vse to je tozd končno prisililo v pridobitev mnenja o možnosti obratovanja take hidrocentrale tudi od druge institucije, ki ni vpletena v to situacijo. Predstavniki Inštituta Jožef Stefan so jim odgovorili, da se takega načina obratovanje niti sam inštitut z vso svojo strokovno-kadrovsko in materialno kapaciteto ne bi mogel lotiti. Vprašanje krmiljenja hidrocentrale preko mikroprocesorja kot to določa pogodba je zaenkrat dejansko neizvedljivo. Na posvetu so nam kot uvodničarji spregovorili Jože Smole, predsednik RK SZDL; Milan Potrč, predsednik republiške skupščine in predsednik republiške ustavne komisije ter Vlado Brolih, član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Na nas, sindikalne aktiviste, je bil to resnično dobro organiziran posvet, ker smo s strani uvodničarjev dobili ne samo izčrpne, izvirne informacije temveč predvsem tudi razumljive odgovore na vsa naša vprašanja, da se tako lahko odločnejše vključujemo v aktualne razprave družbenega življenja. Poleg prejšnjega problema pa se v zvezi z obratovanjem hidrocentrale postavlja tudi vprašanje same strojniške izvedbe prenosa. Montiran generator ni bil tipiziran za toz-dovo hidrocentralo, ker je to samo tipska »ladijska« izvedba generatorja, zaradi česar so smatrali, da bi bila druga izbira sigurno ustreznejša. Ko so v tozdu vse te ugotovitve strokovno sumirali, so lani na delavskem svetu sklenili, daje potrebno potegniti črto čez vso prvotno pogodbeno urejeno obratovanje hidrocentrale,, na to pa sami izbrali enostavnejšo varianto obratovanja hidrocentrale in sicer: ne odtočno in paralelno temveč samo paralelno. Za tak način obratovanja pa ne potrebujejo generatorja temveč je dovolj, da imajo asinhronski elektromotor. Z nakupom tega, ki deluje z manjšimi obrati, so tudi dosegli, da je prestavno razmerje med obrati turbine in tem motorjem ugodnejše, prav tako pa je to krmiljenje, preko klasičnega krmilneg pulta, že tudi dobro znano. Tako v tozdu računajo, da bo hidrocentrala usposobljena do jeseni, ko bo začela ponovno obratovati. Vlado Brolih nam je kot prvi uvodničar predstavil teze o vlogi in položaju delavskega razreda pri utrjevanju in razvijanju organizacijske in kadrovske akcije usposobljenosti Zveze sindikatov Slovenije. Pozicija sindikata slabi — zato tak sindikat kakršnega imamo danes, delavcem ne ustreza več! Na sindikatu se lomijo vsa kopja v združenem delu in vsa kritika leti nanj, tako da je žal postal kar strelovod za njeno sprejemanje. Zato je vodstvo republiških sindikatov pristopilo k izdelavi tez za sklic problemske konference, ki naj Normalno obratovanje lastne hidrocentrale bi temeljni organizaciji pomenila znaten prihranek pri proizvodnih stroških. Energija se namreč tako hitro in predvsem občutno daži, da bi se jim ta dodatna naložba izplačala že v letu dni. Kasneje pa bi potrebovali le še kakšnih 10% pridobljene vrednosti energije na račun vzdrževalnih in posluževalnih stroškov tako, da bi s tem imela ca. 1 % vse potrebne energije skoraj brezplačno. Spor, ki ga tako vodijo s firmo PAP zaenkrat še vedno skušajo rešiti z medsebojnim sporazumom in ne preko sodišča (tako, da bi sanacijo strojnega dela hidrocentrale prevzel PAP neposredno v svoje breme). Vse ostale stroške, ki se nanašajo na usposobitev obratovanja hidrocentrale pa bi financiral tozd. Vodstvo tozda Lepenka zato smatra, da so vse zadeve v zvezi s ponovnim obratovanjem hidrocentrale sedaj strokovno tako zastavljene, da pri sami realizaciji ne bi smelo priti do večjih težav. M. S. obravnava delovanje sindikata v teh družbenih razmerah. Temeljno izhodišče za organiziranje konference izhaja iz ugotovitve, da je delavec že nekaj časa in vedno manj gospodar ustvarjene presežene vrednosti in da nima več odločilne vloge oz. je sploh nima, v procesu razširjene reprodukcije, pri razvoju itd. Država j e namreč s sprejetimi ukrepi globoko posegla v gospodarjenje organizacij združenega dela in njihovo samostojnost. Vse to pa je pripeljalo do družbene krize in zato logično tudi do krize v sindikatu. Delavci zato želijo po vsebini nov, demokratičen sindikat kot samostojno organizacijo, ki bo spodobna spreminjati družbene razmere in delvcem v vseh pogledih zagotoviti boljši položaj. Vlado Brolih je med drugim tudi dejal, da se ta samostojnost sindikata mora odražati v naslednjem: — jačanju samostojnosti, — jačanju enotne kritičnosti do vseh, ki dajejo določene predloge za odločanje, (Nadaljevanje na strani 6) 5 S posveta Občinskega sveta zveze sindikatov občine Ljubljana-Center 18. in 19. marca na Jezerskem Sindikat kakršnega imamo danes, delavcem ne ustreza več Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Ljubljana-Center je 18. in 19. marca organiziral na Jezerskem delovni posvet o aktualnih družbenopolitičnih problemih v sedanjem družbenem trenutku ter o vlogi zveze sindikatov v njem. 4. marca 1988 je bila organizirana problemska konferenca ZK delovne organizacije, na kateri so bili obravnavani problemi in težave pri poslovanju v lanskem letu in prvem trimesečju letošnjega leta. Problemske konference ZK, ki je bila sklicana v Ljubljani, se zaradi lokacijske oddaljenosti niso udeležili člani 00 ZK TOZD »Sigma«, zato je bil podoben sestanek izveden tudi v »Sigmi« dne 30. 3.1988. Razen članov 00 ZK TOZD »Sigma« so se ga udeležili tudi predsednik poslovodnega odbora delovne organizacije, predsednik Občinskega komiteja ZK Ljubljana-Center in predsednik problemske konference ZK delovne organizacije. Uvodoma je spregovoril sekretar 00 ZK TOZD »Sigma« in podal oceno poslovanja v letu 1987 kot tudi probleme in težave s katerimi smo se soočali v prvih treh mesecih tekočega leta in ki se bodo, kot kaže, nadaljevali tudi v naslednjem obdobju. Predsednik poslovodnega odbora tov. Samardžija pa je člane osnovne organizacije seznanil z vsebino gradiva za problemsko konferenco, ki se nanaša predvsem na problematiko poslovanja delov- Vsi so bili enotnega mnenja, da so obravnavani problemi poslovanja res prisotni ter da bi se z boljšo organiziranostjo, večjo enotnostjo temeljnih organizacij in delovne organizacije, boljšim sodelovanjem in krepitvijo razvojne službe in marketinga, boljšim sodelovanjem potniške mreže in prodajnih služb temeljnih organizacij, z večjim prizadevanjem in boljšo delovno ter tehnološko disciplino, zmanjševanjem vseh vrst odsotnosti z dela, z boljšo proizvodnjo in izkoristkom materiala, obravnavani problemi lahko rešili. Po razpravi je bil oblikovan naslednji zaključek: Sprejmejo se zaključki problemske konference ZK delovne organizacije z dne 4.3.1988 ter na njihovi osnovi predlagajo ukrepi za izboljšanje poslovanja temeljnih organizacij. KTL — TOZD Kartonaža Sigma Prejeli smo iz TOZD Kartonaža Sigma Gornji Milanovac Tudi v »Sigmi« so komunisti podprli zaključke problemske konference ne organizacije kot celote. Potem je spregovoril o težavah posameznih temeljnih organizacij, posebej tistih, ki so leta 1987 zaključile z izgubo ter o predlogih za reorganizacijo služb, zmanjševanju administracije, spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter o drugih vprašanjih. V razpravi je sodelovalo več članov 00 ZK, predsednik 00 ZK Ljubljana-Center in predsednik problemske konference ZK delovne organizacije. (Nadaljevanje s strani 5) — jačanju strokovnosti v zvezi sindikatov, — jačanju kadrovske politike, — pravilni uveljaviti sindikalne pozicije v naši ustavni ureditvi, in sicer predvsem z njeno dopolnitvijo. V zvezi s tem predlaga sprejem amandmaja k ustavi, ki naj zagotovi, da nihče ne more pripravljati in sprejemati odločitev, za katere ne da soglasja oz. se ne strinja z njimi sindikat, pa gre pri tem za ključna vprašanja delavca ter njegov socialno-materialni položaj in bistvo njegovega samoupravljanja. Prav tako se v današnji situaciji smatra, da je vprašanje stavk dejansko možno oceniti kot instrument za prevladovanje in pritisk na vse tiste, ki v imenu delavca odločajo o razširjeni reprodukciji in ostalih družbenih vprašanjih in to mimo njihovega interesa. Zato moramo stavko jemati takšno kot je — z namenom, da odpravlja te deformacije, ki so prisotne v združenem delu in s tem sredstvo in instrument borbe delavcev, da preko sindikata uveljavljajo to način reševanja kršitev svojih pravic. Glede bodočega načina dela sindikata je Vlado Brolih poudaril, da se mora le-ta otresti pretirane politične koordinacije ter okrepiti svojo strokovnost, ki je ravno v slovenskih sindikatih izmed vseh republik najslabša. Večji poudarek se mora dati pritisku za reševanje vprašanj »od spodaj navzgor« in nikakor, da sindikat deluje po načelu demokratičnega centralizma. Tega se moramo čimprej otresti! Prav tako se mora teritorialni način organiziranosti sindikata zamenjati s funkcionalnim in našo statutarno obliko organiziranosti prilagoditi tako, da dobijo republiški odbori posameznih panog dejavnosti in s tem tudi občinski mnogo večjo vlogo. S tem bi dosegli dejansko večjo demokratizacijo v delovanju našega sindikata. Tako bi s funkcionalnim načinom organiziranosti, ki naj zamenja sedanji teritorialni, ter s horizontalno kadrovsko politiko, ki naj zamenja vertikalno, dosegli, da bi sindikat našel svoje pravo mesto — svojo identiteto. Delavec dejansko hoče sindikat, ki bo spreminjal družbena razmerja in ki bo izboljševal njegov položaj ter znova postal organizacija delovnih ljudi. Drugi dan posveta nam je spregovoril predsednik skupščine Slovenije Miran Potrč, ki je kot predsednik republiške in kot član zveze ustavne komisije ravno tej tematiki dal glavni poudarek, in sicer, kakšne so razlike v gledanju na ustavna dopolnila v Jugoslaviji. Pojasnil je, da posamezni deli države gledajo na ustavne spremembe drugače, in sicer zaradi številnih objektivnih dejavnikov, ki na to vplivajo. Tako nekateri smatrajo, da je sprejeta ustava iz leta 1974 kriva za krizo, ker naj bi omogočila krepitev policentralizma in dala republikam in pokrajinam preveliko vlogo. V Sloveniji pa seveda razmišljamo povsem drugače. Ustava iz leta 1974 nam je pokazala pravo pot uveljavljanja socialističnih samoupravnih odnosov, mnogih rešitev iz nje pa zaradi pretiranega administriranja, neustrezne ekonomske politike, birokratizma in etatizma nismo mogli uveljaviti in zato smo v krizi v kakršni smo. Prikazal nam je tudi kakšne so razlike v gledanjih na sedanja dopolnila ustave in na dejstvo, da naj bi le-ta čimprej sprejeli, ker je namreč prisotna filozofija, da bodo ustavna dopolnila rešila našo družbeno in gospodarsko krizo. V Sloveniji pa smatramo, da je potrebno ustavna dopolnila tehtno preučiti, se do njih natančno opredeliti, v njih najti vizijo boljše prihodnosti in se šele nato odločati. Kot zadnji nosilec razprave nam je podal svoje poglede Jože Smole, ki nam je prikazal politični položaj v Jugoslaviji, in ki smo ga z zanimanjem poslušali, predvsem pa tudi zastavljali številna vprašanja, na katera nam je izčrpno odgovarjal. Naj zaključim — posvet, ki kliče po zgledu! M. SEME »Mi smo se pa preselili...« »Mi smo se pa preselili... haha... haha... vi pa ne...!« »Mi tudi... haha... haha... samo v novo »bajto«, vi pa neee... haha... haha...« »Kaj pa se važite reve usr... če vam mi ne bi dali denarja, še danes ne bi z zidavo MP-3... da veste!« »Ti..., ti boš meni govoril, ti go-bezdalo, ti, ki si včeraj prišel v tovarno! Nekaj ti povem... ti... ti-mlečnozobec... Če vam mi..., ki smo že nekaj žrtvovali za KTL, ne bi postavili »Makaronke«, bi še danes izdelovali »skret« papir in serviete na »roke«. Pokojni Bonač bi se vam smejal, da veš ti..., ti makaronar!« »Ti gobezdalo ti, zdaj te imam pa dovolj! Zdaj pa ti meni nekaj povej, če si že tako hudičevo pameten! Zakaj ste pa vi, ki ste v tehniki in znanju v »špici« —vsaj tako trdite —tako vražje pridni pridelovalci milijardnih izgub? Lani ste se izgovarjali na nesposobnost vodilnih delavcev potem, da samo kradejo pa na sistem »fikretizacije«, pa da mislijo samo na tisto popoldansko obrt, katero doma zelo uspešno ob pomoči moža vodi žena — mislim da žene vodilnih in malo manj vodilnih mož v KTL. Ti, na kaj se boste pa letos izgovarjali? Mogoče na selitev v nove obrate, ali pa na tisto staro, izgubljeno in obdelano »frazo« splošna gospodarska situacija, ki vlada v samoupravni socialistični Jugoslaviji — ali pa na »ta novega« direktorja? Nekaj morate »pogrun-tati«, ampak čimpreje in po možnosti nekaj novega, osvežilnega, da vam bo »raja« verjela!« Takšnih in podobnih emocionalnih izbruhov sem v zadnjem času —to je v času selitve Papirne konfekcije v prostore KTL — kar dosti doživel. Nikoli jih nisem jemal stoodstotno. Ampak pri vsem tem se pa človek le zamisli in se vpraša, kaj pa res pri vsem tem. Ko sem pred dnevi stal pred stavbo KTL in čakal na dvigalo, da razloži stroje, se je pri meni z zanimanjem ustavilo nekaj »starih« sodelavcev, s katerimi smo skupaj pred leti delali v vzdrževalni službi — to je v DE-50. Ko smo tako skupaj opazovali zgradbo KTL (zunanjo podobo) se je vsakemu izmed nas porajala slika izpred dvajsetih let, ko je bila stavba urejena, stekla v oknih cela, pomita, celo zelenica ob straneh tovarne je bila urejena. Da, to je bilo nekoč. Škoda. — Sprašujem se, kje so danes tisti ljudi, ki bi morali skrbeti za vse to? Ali jih res ni nič sram, da so stekla v oknih popokana, kar je pa celih se pa skoznje ne vidi zaradi dolgoletne umazanije? Fasada nepoznavalcu ali pa inozemcu daje sliko bombne invazije. Ali imajo odgovorni ljudje iz KTL tudi doma ali na vikend hišici takšno razdejanje? Zelo malo finančnih sredstev je treba za sprotno vzdrževanje stavbe. Kje pa so tista predvidena sredstva za vzdrževanje stavbe? Našel pa se bo nekdo in dejal, da »šenkanemu konju ne smeš gledati zobe«. Res je: zapustili smo staro »makaronko«, toda zapustili smo jo v stanju zaradi katerega ni potrebno zardevati pred ljudmi. Res pa je tudi, da je bila stavba »makaronka« stara in da nas je bilo delavcev relativno malo v njej, toda upam si trditi, da take nečistoče in nereda, kakršnega doživljamo sedaj v prostorih KTL (garderobe, sanitarije), ni bilo tudi v času, ko je bila snažilka (ena) v bolniškem staležu. Mislim, da bi moral delavec, ki je odgovoren za vse našteto, ob vhodu v garderobne prostore in sanitarije močno zardeti in ne nositi glave visoko pokonci kakor heroj po dobljeni bitki. Skrajni čas bi bil, da se tudi za delavke in delavce iz neposredne proizvodnje nekaj stori in da se jim zagotovijo osnovni človeški pogoji. V to bi se morala vključiti tudi socialno-zdravstvena služba, če zato odgovorni nimajo smisla in posluha. Mislim, malo dobre volje in vztrajnosti bo gotovo zelo dobra naložba, katera bo kmalu obrodila sadove. Toliko za danes v razmislek. A. ZAJC ji . . j l čili? IB 11 m SmI' S 5$ E mš' I Mi* Mi*. Im tPsSKI M i || L+r Proizvodnja računskih trakov v tozd Papirna konfekcija »Makaronka« iz tedna v teden spreminja svojo podobo Pravilna rešitev nagradne križanke iz glasila št. 3/88: VODORAVNO: AFRODITA, KRIMINAL, AVA, KNA, KOČA, ITD, SKALCA, Al, VPIS, OVAL NOST, NOVOSEL, IPERIT, AMERIKA, AVREOLA, DEKOLTE, SUKANEC, VAT, LINA, KOTALKE, ČINE LA, ARI, KIRMAN, EVI CA, ASA, DINA, ANKA, OT, EA, IRH, AJANT, AT, UMOR, TAKSACIJA, TEN, IME, ROTAR, KRAVAL, MA-KEDONKA, TATRA, ILIADA, IVAN, TOALETA, BT, ENN, VANADIJ, TRN, MODER, MEKA, KN, JC, PARA, ADACTA, ADA, ATOS, AAR, ALEKS, ASKA, ES, URAN, PO-NTON, EP, UTRIP, TRAVEN, MIA, KAVARNA, KUTA, RANA, OMIŠ, LV, STANKOVIČ, VELESLALOM, DIVIDEND, RP, ADL, OS, IRENA, AARE, ŽELEZO, ZIMA, ASA, OP, EMIL, NT, RIN, KASA, AA, AKA, TH. UGANKARSKI SLOVARČEK ALEATORIKA Kompozicijski postopek, kjer je del partov prepuščen izvajalcu ANAHORET Antični krščanski puščavnik ANTARES Rdeča zvezda v ozvezdju škorpiona AVOKADO Tropski koščičasti sadež CRICK Francis Harvey Compton, R. 1916. Angleški fiziolog, Nobelova nagrada 1962 Žrebanje nagradne križanke iz glasila KTL. št. 3/88 Prejeli smo 51 rešitev nagradne križanke, žrebanje pa je bilo izvedeno dne 6. 5. 1988 v kadrovski službi TOZD Kartonažna Ljubljana. Tokrat je bil žreb naklonjen predvsem delavcev Tovarne potiskane embalaže v ustanavljanju. Izžrebani so bili naslednji reševalci s pravilnimi rešitvami: 1. nagrada 5.000 din DOLINŠEK ALOJZ Tovarna potiskane embalaže 2. nagrada 4.000 din BOGATAJ FRANCKA Tovarna potiskane embalaže 3. nagrada 3.000 din MIRTIČ VALENTIN Tovarna potiskane embalaže 4. nagrada 2.000 din MEJAČ FRANC Tovarna potiskane embalaže 5. nagrade 1.000 din KLINC ZALKA DSSS ERINIJE Grške boginje maščevanja (tudi evmenide) ETON Mesto v Angliji blizu Londona, najpomembnejši College v Angliji EVKALIPTUS Rod Mirto vi k iz Avstralije in Polinezije z dišečim oljem Praznična prvomajska nagradna križanka: Nagrade za praznično prvomajsko nagradno križanko v Glasilu št. 4/88 — april: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 10.000 din 7.000 din 5.000 din 3.000 din 2.000 din PENETRACIJA Prediranje, počasno vdiranje, vsiljivost VOKLO Slovenski kraj blizu Kranja Rešitve pošljite v zaprti kuverti na naslov: KTL, n.sol.o., Ljubljana —DG samoupravne zadeve in informiranje, Čufarjeva 16, z obveznim pripisom »nagradna križanka« do 31. 5.1988. DOPISUJTE V SVOJE GLASILO 3 LoV. bRA- u^nk fOLIMi- msiA IžASTL. kEAT Nfx Imte PODKW UblRA- N72- PRIPM>, IlUKoV SARA-7 £.Vo tO"L rEOMET ToTSM V-oc- SoRbA PAScA RVmA TANT s iUhER-SMETIL M.R11G NS.OI0 APIoR AsKžtC ITALH L@ B,AMhTtoP, caio sAbs-7 AUC -H-itRl oKArtt- lolKlA. OLGA RLkAV PPANC AbAM „ boltoRJc GLAV.M V£N£-ZOS.L?, MOG-dh. KLUB KATO £. tHLVAŠ kOKPoR, IVtRKA SLOTSfcl MNž.-(TALoV PAVKA L1SAC TtoP. tAsT- UNA. boM.. m-imj TULij OMA.S' OS AASUZl K)OŽ>£L ržTSU vai?sc \12ttok ntM7 T£-V glav • HtsTD italUŽ fPiPo- KUMA.K •m-Q GoET- friltVA KATI STAblOb VI BUDIH! TREBIV. RE-RUJ/l *ql STIO? kter LUK N,J V koti ra ARAb. VloMI mo tam PRtbl VAUAA I g-AMA TAKTA- Vg-LoSTl m AnTOM TIR. NAT VARtM OKAT) K; LkOlMO Toto- \IAWŽ. SKUtRK osi KTl b£.L NTjUt KATI] Uteč. G-RAL. VAAklA MAST K bSSMA CoUiK V AN' sini uma- TEU NA MiSTNlt KRAV V ffRčm ToTEM KITAT. iU&ll£ RAHob ORAN"l£ bARJlo TOTA' V1TS.V k6Tl VLA- CUGAR. TLAK) LTUfeCJ bNEVNH. AV STOTA qofeK kiha. so bob KELTOV Go KA ffgžm HESTb V VHttHKI TLUGl OLtG- UlboV H-E.UŠ' cov STANg, ATUH- CELoV. SKUTINA KOkkAR MEDICA TUTL 2. IME TATICO- LAK) UMET- NOSTI k-TL 'OLfcR. IUKA Et-Kin RUSKA Rt k A oSEfe. ZAIM, VERNIK TEEI- koslo- \nv fetATol TENET. TSRERU KALC 17 LIRAM} LEL- DRblA KRAT PR k. RANTU POUbA' REK 'etsRi MATE- MATIK SAN V iTE-bNL) ORIS ANGT.it NOBELOVEC MCZ oTKA SEL ŽIVAH TJATiVA. VOTAVC ERIČA HESS OVLRAS1 MA KATI c As mi TIMSKO TEŽE Ro ASTAT ISLAM POG-- CAVAR mrho- vinar. kri MLIN. Elit, Em tOHPoT ToSToT, PARDNEL NATRIT TARO- RoV- t,RAT TREfel- VALEČ MALTE. pIRISAS NEKEM SREM-to Ll-I UŠČE KAKAR- SKA t>EU MATED k-TL VARNo Živilo atlet. blSCl- Runa toboi TUREK bo&IM. OESRlci VRSTA ORLA RIRRAV, RALO- tfeA MEbMET hoHAcž 2- iKa L.IME Rimska TC-T OcE- TUS- cAVMIK ICTotL MEAEtO VRHUM. ŠPORT- NIK OKRA- STE NIKOLA US RA K-TL bEL TELESA šHRiM-EA TA VOTILA ELMU-7 T lin Robi -ČASU RIVAL 1UAM. TELEF. APARATE USTAVIL IN RISAL TU PAN-ČIČ ^ MATTAT GLASILO KTL — INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2200 IZVODOV: IZHAJA MESEČNO, UREJA UREDNIŠKI ODBOR: JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJŠIN, CVETA AHČIN TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK TISKARNA LJUBLJANA, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT. 208