168 SIGNALI 81 /21 Prinašajo novico o podelitvi transverzalnih in častnih značk za prehojeno Tz kurirjev in vezistov NOV Slovenije. Ta Tz je dolga približno 1000 km in jo je od leta 1969 prehodilo že 237 občanov. NOVICE 81 /20 Vsebinsko bogata decembrska številka ni šla mimo planinskih tem. V njej namreč najdemo besedni in slikovni reportažni za­ pis: Zakaj hodim po transverzali kurirjev in vezistov NOV; Obeležja za kurirske po­ staje na Gorenjskem pa tudi fotografski kotiček ne gre mimo »planinskega poudar­ ka«. Prikazuje namreč troje fotografij delavca Ivana Debevca, ko je prvo fotogra­ firal na izletu na Sodražico, drugo na izletu s planinci PD PTT Ljubljana na Lubnik, tretjo pa prav tako na izletu s planinci na Kuclju. OBISK PARTIZANSKE BOLNIŠNICE NA BOHORJU Lani, konec decembra, je 26 planincev iz Zagreba obiskalo partizansko bolnišnico pri planinskem domu pod Bohorjem. Iz Zagreba so se do Brestanice pripeljali z vlakom, do lovske koče nad vasjo Dovško jih je prepeljal avtobus, naprej so šli pa peš. Sprejel jih je topel planinski dom. Po ogledu bolnišnice so se čez Petrovo skalo vrnili v dom. Naslednji dan je del udeležencev odšel na Javornik in odtod na Lisco, preostala skupina pa se je po obisku Javornika spet vrnila v planinski dom. Zagrebški planinci tudi tokrat hvalijo gostoljubnost oskrbnikov, red in č istoča na železniški postaji. Po poročilu J. Sakomana iz Zagreba NASE JAME, 22/ 1980, izdaja in zalaga Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana, 1981 Pričujoči zvezek objavlja gradivo s sim­ pozija o znanstvenem in turističnem pome­ nu Postojnske jame; priredila ga je Po­ stojnska jama ob svoji 160-letnici. Zbrana so pričevanja in mnenja znanih evropskih speleologov in znanstvenikov, ki so razlo­ žili vlogo Postojnske jame pri razvoju spe­ leologije - krasoslovja - tudi svetu. Za nas je v gradivu pomembnih precej prispevkov. Omeniti kaže sestavek, ki po­ vzema pričevanja zgodnjih angleških obi­ skovalcev jame, turistov iz angleško govo­ rečih dežel, ki so jamo obiskovali že v začetku minulega stoletja. Izpod peresa istega pisca, zgodovinarja, speleologa T. Shawa je tudi prispevek o neobjavljenem delu, ki govori o obiskih jame prav tako v sredini prejšnjega stoletja. Iz knjižnice Instituta za raziskovanje krasa je bilo povzetih 78 del, predvsem mono­ grafskih ali enciklopedičnih, ki govore o Postojnski jami. Podobno povzema S. Božičev ic podatke in omembe Postojnske jame v hrvaški litera­ turi. Vse to in tudi drugi prispevki bo dobrodošlo pri izdelavi slovenske biblio­ grafije o krasu, ki jo danes že potrebujemo. D. Novak IZLET NA BOC V soboto, 5. 12. 1981 ob 6.30, smo se zbrali na avtobusni postaji in se odpeljali v Poljčane. Iz Poljčan pa smo na Boč odšli peš. Kmalu smo prišli v gozd. Ko smo hodili po gozdu, smo večkrat počivali. Videli smo krmilnico za srne. čez nekaj časa smo prišli na veliko jaso, polno sne­ ga. Tam je tudi koča. Popili smo vroč čaj, se naigrali, nato pa smo obiskali grob padlih partizanov; prižgali smo svečko ter se odpravili na stolp. Gazili smo po snegu. Na vrhu nas je tovarišica fotografirala. Ogledali smo si okolico stolpa. Na stolpu je pihal mrzel veter tako, da smo se kmalu vrnili h koči. Tisti, ki smo bili mokri, smo se sušili, drugi pa so se igrali, kako se puli zob, pa slepe miši. Kmalu smo veseli in srečni odšli domov. Klavdija Tajnikar, OŠ Edvarda Kardelja Slov. Konjice PLANINSKE TEME NA RADIU V JANUARJU (Namesto dosedanjih Odmevov z gora) Januarja so planinci na II. programu lj ub­ ljanskega radia lahko poslušali Novoletno srečanje s petimi planinci (Banovec - čop - Dobnik - Jordan - Vogelnik) - 1. 1., planinci v grafikonih (J. Senegačn ik) - 8. 1., Koledar planinskih prireditev - eden najpomembnejši h planinskih doku­ mentov (J. Dobnik) '- 15. 1., Plazovi so tudi pri nas nevarni (A. Brvar) - 22. 1. »ODMEVOV« NI VEC . .. II. radijski program je popoldanski del povsem spremenil, saj v njem ne najdemo več takoimenovanih stalnih oddaj, med katere so spadali tudi »Odmevi z gora«. Namesto teh stalnih programskih časov pa so radijski delavci, ki kreirajo ta na novo zastavljeni servisni program, odprli mož­ nosti vključevati tudi planinske teme v (načeloma) celotni tako imenovani »živi«