Ljubljana, četrtek, 18. septembra 1956 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SEI •LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA ». OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE rZHA JALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO. LETO XXII. Stev. 246 SLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC OREJA UREDNIŠKI ODBOR izhaja vsak dan razen Petka — Cena 10 dinarjev IZJAVA NAŠEGA DRŽAVNEGA SEKRETARIATA ZA ZUNANJE ZADEVE Nestalnost pomoči ZDA in neenakopravnost v sodelovanju z našo deželo Beograd, 17. okt. (Tanjug), predstavnik državnega sekreta-‘ata za zunanje zadeve je pre-tal danes na izrednem sestanku kovinar j i nasledn j o izj avo: ‘Pristojni jugoslovanski krogi poučujejo poročilo predsednika 1Senhowerja Kongresu ZDA o aaaljnji pomoči Jugoslaviji, ka- 1 Mi cenimo prizadevanje smo večkrat izjavili in poudarili, predsednika Eisenhowerja, da bi da so nam nudili pomoč tudi brez se nadaljevala pomoč Jugoslaviji, političnih pogojev, kar je prišlo do izraza v njego- Ker pa so v ameriškem tisku vem pismu Kongresu ZDA. Ni in v nekaterih ameriških krogih nam pa jasno, čemu so bile po- čedalje pogosteje' razpravljali in ega besedilo so včeraj prejeli. *'a Podlagi prvih vtisov o izjavi Predsednika Eisenhovverja bi že-1 opozoriti na tole: Nov indijski načrt o Suezu o New York, 17. okt. (AFP). Do-j ° Poučeni krogi poročajo, da je “Oija pripravila nov načrt o so-.Jovanju med Egiptom in »zdru-niem uporabnikov Sueškega ušt <- Po te,m nafrt'J na-i bi . tanovili posvetovalni odbor, v J^erem bi bili Velika Britanija, Fra: "cija, ZDA, SZ, Egipt, Indija, 'nska ih več drugih dežel in trebne posamezne formulacije, izmed katerih so nekatere celo nesprejemljive. 2, Iz izjave predsednika Eisen-howerja sledi predvsem, da delna gospodarska pomoč časovno ni določena in da je podrejena reviziji v vsakem trenutku. To pomeni veliko negotovost, ker je j obravnavali pomoč Jugoslaviji na način, ki je napravil mučen vtis na naše ljudstvo, je jugoslovanska vlada predlagala ameriški vladi, naj preide na nov način gospodarskega sodelovanja, tako da bi bilo Jugoslaviji omogočeno kupovati ameriške kmetijske presežke na dolgoročni kredit, ki bi vr.&ll v dolarjih .!i v k,ki v7e° ,11 oni 'obliki, otežkoditi ali ?™gl»•*"»” SfhfttSSSS ustaviti I jugoslovanske vlade bi to mnogo Japoi »terega naloga bi bila, porav-p1 vsakokratne spore med v§1Ptom in uporabniki. Po norci indijskem načrtu v »združe-Uporabnikov« ne bi bile sa-, dežele, ki so zdaj v njem, ernvef tudi več azijskih in afri-*'h dežel. , Sodijo, da bo indijski minister listnice Krišna Menon, ki je 'a načrt predložil nekaterim čla-V°ni Varnostnega sveta, novi na-^ kmalu izročil tudi britanske-t'u zunanjemu ministrstvu v ^tou. Se en predlog 0dh-site za splošne zadeve Evrop-sta Posvetovalne skupščine je se-na Predlog o ustanovitvi med- Had ega organa za nadzorstvo a _______________________ Sueškim prekopom. Po tem doma naslednje pismo: . , , , . . . bolj ustrezalo koristim Jugosla- Dolznost vsake vlade je, da y..e -n ZDA ter omogočii0 nadalj-zagotovi redno preskrbo svojega i .Q krepitev sodelovanja in razu-prebivalstva in da mora vedeti, mevanja med obema deželama, kdaj in s čim lahko računa, kar se ognili tudi raznim ko- je osnovnega pomena pri njenem mentarjem> ki ne prispevajo k planiranju. Tako, kakor je to raz- medSebojnemu zaupanju in priloženo v izjavi predsednika Eisen- jgteijstvu bowerja, pa tega ni moč zago- • 5 Kar' ge tife vojaške pomoči toviti ! je že tako letos malone prene- 3. V izjavi je rečeno, da se hala, izvzemši nekatere rezervne daje pcfnoč, da bi omogočili ne- dele. jj; smo bili zelo zaintere-odvisnost Jugoslaviji. Mi me- sirani na dobavi tiste pomoči, o nimo, da neodvisnosti Jugoslavije kateri smo se prej dogovorili, zla-od Sovjetske zveze ne grozi no- sti reaktivnih letal in drugega bena nevarnost. ! težkega orožja. .Mi ostanemo dosledno na na- j Ker smo opazili, da ima ame-čelih naše zunanje politike so- ; riška vlaida težave prav v vpra-delovanja z vsemi deželami na , šanju vojaške pomoči, smo ji spo-enakopravni podlagi. Zal so v j ročili, da ne želimo povzročati izjavi elementi, ki niso v skladu j ovir v tem pogledu, če ameriška | legacijo na pogajanjih z delega-z načeli neodvisnega in enako- 1 pravnega sodelovanja. Novi argentinski veleposlanik pri predsedniku republike Beograd, 17. okt. (Tanjug). Predsednik Josip Broz Tito je sprejel danes opoldne v Belem dvoru argentinskega veleposlanika Hono da 1)1 usposobile je Kongres sprejel v členu 143, da bi demikom Pavlom Savičem ii cu. dovoljevanje majhnih, običajnih in že davno pripravljenih dobav opreme. Moj namen je, da takšno stališče — pri tem pa se razume tudi to, da ne bomo dobavljali reaktivnih letal in drugih predmetov, ki sodijo v težjo opremo — ostane v veljavi, dokler ne bo moč v bližnji prihodnosti položaja natančneje presoditi. Menim pa, da lahko gospodarsko pomoč, namenjeno Jugoslovanskemu ljudstvu, in sicer predvsem v obliki živil, tudi v prihodnje premišljeno in previdno nadaljujemo. želah.c je rekel Aleksander Ran-kovič, »so bili doslej ustvarjeni potrebni pogoji za takšne razgovore, ki bodo, kakor upam, prispevali k sodelovanju in zboljšanju odnosov med obema partijama ter madžarskim in jugoslovanskimi narodi.« Vodja jugoslovanske delegacije je dejal, da so predstavniki obeh partij v dosedanjih razgovorih proučili tako vprašanja, ki se nanašajo na sodelovanje med ZKJ in PMD, kakor tudi na nekatera vprašanja o meddržavnih odno-iajih ter gospodarskih stikih med obema deželama. »Na obojestransko izraženo že- ankovid, »smo obravnavali tudi izkušnje, do katerih sta prišli obe deželi v izgradnji socializma. Madžarske tovariše je zlasti zanimal jugoslovanski gospodarski sistem, delavsko samoupravljanje in komunalna ureditev v Jugoslaviji.« Aleksander Rankovič je nadalje izjavil, da so člani madžarske partijske delegacije izrazili željo, da bi poslali v Jugoslavijo delegacijo, ki bi podrobneje proučila gospodarski sistem v naši državi, hkrati pa tudi delo in mehanizem družbenih organizacij, zlasti ZKJ in SZDL J. Tretji dan razgovorov Gostje iz Madžarske in naši voditelji v Vinci in Smederevu Beograd, 17. okt. — Člani de- | Tam jih je sprejel predsednik-i legacije CK Partije madžarskih 0^0 Vojislav Kosovac. Ogledali vsekakor ne bom smatral, da so . , 14..J, ,,0 biii danes v 50 si smederevski#grad. V vili s tem mojim sklepom dokončno ureje- j delovnih ljudi SO bili da es gQ ^ kogilu Ra_ na razna vprašanja, ki sodijo v odnose ! vinči m Smederevu. V Vinčo SO ^ f]an0^ madžarske delegacije med ZDA in Jugoslavijo. Nasprotno,: nrisDeli okroa 10 in so si 0gie. ?.en Članov maazarsKe na te probleme bom nenehoma mislil, PrlsP©h OKTOg 10. m SO Sl Og e in naših voditeljev s0 bili na ko- m zato sem kot dodatni ukrep dal: dali veliki generator in laborato- silu tudi eian Izvrjnega komiteja prihodnji teden nadaljnji Kongresu potrjeno poročilo glede zgo- ^tfovnri V trnip n ^11P7U raJ omenjžnih treh'okoliščin. yUVOll V UOJe O auezu Moji razlogi za takšen sklep so ^l^siro,. 17. okt. (Reuter). Naspi. Političnega kabineta pred- naslednji: 1. Vlada je začela svojo politiko , , — ».iv.«jvaumi,ia pjvu- pomoči Jugoslaviji leta 1949. Ta po- ril .ika republike Ali Sabri je , “tika sl?ne1?, ne n? odobravanju tlav ;,;11 ii ■ ne na sorodnosti z notranjo politiko •»Pri i i' ' . s.e .' o razgovori ! jugoslovanske vlade. Tako politiko in t /el'ko Britanijo, Francijo , smo začeli, ker smo tedaj ne glede na ,Egiptom o Suezu nadaljevali takratno notranjo politiko menili, da !.Žen«vJ .1; . J* v.Interesu ZDA, da podpro_Jugo- > / i * ’ x 1 1 • v jev interesu aha. uh poupro vugu* prihodnji teueil ali cez slavijo spričo velikih naporov Sovjet-'] "U f^n'’ Tiatuma še niso ske zveze, da bi se dokopala nadvlade ^končno določili, bržkone se n?.cl° zbrali k razgovorom zuna-^ ministri. Egipt je za med-arodrio sodelovanje na Sueškem ^rekopu, je dejal Ali Sabri, ven-;,ar pa ni za mednarodno nad-P°fstvo. V Varnostnem svetu je f*»Pt razložil svoje protipred-t°ge, ki vključujejo revizijo kon-.^cije iz leta 1888. določitev pri-• °jbin in vprašanje vzdrževanja , modernizacije prekopa. nad to deželo. Bilanca razpoložljivih dokazov me je napotila do sklepa, da je Jugoslavija ostala heodvisna od kontrole Sovjetske zveze in da želi biti tudi v prihodnje neodvisna, da si Sovjetska zveza še nadalje prizadeva, da bi ogrožala to neodvisnost, da je še nadalje potrebna določena pomoč ZDA in da Jo jugoslovanska vlada želi, da bi si zagotovila ohranitev svoje neodvisnosti. Zavedam se dejstva, da so zdaj nameni Sovjetske zveze proti Jugoslaviji bolj suptilni kakor doslej in da jih Jugoslavija morda ne presoja na ustrezen način in da se tudi ustrez- napotke tistim uslužbencem, ki vzdr- rije, potem pa SO se približno pol 'l1,1')," naS* vsakdanje stike z .jugo- ure razgovarjali z ‘ direktorjem slavijo, naj budno uporabljajo tisti , . , ■ - ■ -- 1 -nštituta Vojkom Pavičicem, ak in CK ZKJ Svetozar Vukmanovič, člani CK Moma Markovič, Spase-nija Babovič in Mijalko Todorovič ter madžarski veleposlanik v Jugoslavijo, da ohrani svojo neod- zagotovili, da bo sklep, ki sem ga Hrueimi znanstvenimi sodelavci. vlc , ™aazarsKi veieposianiK v Visnost. • danes sprejel, upravičen tudi v bo- urugimi znansu enimi bone avt jugosiavlll Ferencz Muenich. Ne- * ... - (jofih okoliščinah. Bazen tega sem Z delegacijo so prispeli v Vinčo . j ^ pred 16 so se madžar- l.inn nn.d.l A, clrlono ni« XIV,« obrali rna t a TnrrSnPH!! KdJ nUIlUipicu lo.su == “‘..7... Takšen moj sklep je v duhu predpisa v čl. 143 glede javnih sredstev, dodeljenih Jugoslaviji na podlagi spremenjenega zakona o medsebojni varnosti iz leta 1954, kakor tudi v skladu s prejSnjimi zakonitimi predpisi o medsebojni varnosti. Prva neposredna ski in naši partijski voditelji posledica tega sklepa bo, da se bo se z njimi obnavlja diskrecijska pra- ... , . .. , vcui v i m.6v v . ...— odprla pot za razgovore s pristojhimi1 vica, tako moja kakor tudi mojih pod- trovic, veleposlanik v arzavnem .. . . . Jeieeacij Nadaljevali Jugoslovanskimi predstavniki, da bi | rejenih, da ukrepam v skladu z našo sekretariatu za zunanje zadeve , , . nrvnedeliek ko bo proučili različne možnosti za dvostran- {lržavno politiko do Jugoslavije in z T _ TranjfiA in druei V inšti- bodo se V poneaeijeK, KO do sko sodelovanje na gosodarskem pod- našimi državnimi interesi. Takšno poj- “°7° madžarska partijska delegacija ročju, ki Je tako omogočeno na pod- movanje bo po mojem prepričanju tutu »Boris K.iariC« SO se muaui D_:sl»eia na kmetijsko posestvo lagl naših zakonov. Na vojaškem pod- koristilo zunanjepolitičnim Interesom I celo uro, potem pa SO se maozar- r_ •: _ . .u:.,,!:... ročju so se razni vladni resori po naše dežele, hkrati pa omogočilo u.; in na^Si voditelii odDeliali V lar? i->0 Objavljeno lua uveljavljenju člena 143 letos v juliju ; ustrezno obrambo pred nepremišlje- !, , na 1 J P J skupno poročilo O razgovorih obeh po mojih navodilih omejili zgolj na nira trošenjem državnih sredstev. | Smederevo. delegacij. V krogih jugoslovan- ske partijske delegacije poudarjajo, da se razvijajo sedanji razgovori, ne da bi se ozirali na preteklost, marveč z upanjem v boljše in čvrstejše stike tako med obema partijama kakor tudi med narodi obeh dežel. Delegacija PMD se odpelje no- Francozi pa so še nadalje za po- I zdaj prizadeva, da bi težišče pri- coj na petdnevno potovanje po litiko čvrste roke. Za jutri je na- j tiska na Egipt prenesla na gospo- Jugoslaviji. Obiskala bo Bosno in povedan v Londonu sestanek sve- j darsko področje. Hercegovino, Hrvatsko m Slove- ta Združenja uporabnikov Sue-i „ :____ *■ Tudi na srečanjih s pred- jasno povedal, da mojega sklepa niti tudi član sekretariata Izvršnega v gospodarskih vprašanjih ni treba Vr.mi+oi= Ptf 7K T Aleksander s - j smatrati za stalno direktivo, iz katere komiteja CK ZKJ _ A.eKsana vrnili v Beograd, kjer so nada-siedi obveznost ali s katero se odobra- Rankovic, elana Izvršnega komi- nolitične razgovore va poraba sredstev, namenjenih Jugo- tej a Vladimir Bakarič in Lazar 1J eV^l _ Koliševski, član CK Dušan Pe- Danes popoldne so se nadaljevali v Beogradu razgovori med ALI JE EDEN IZRAVNAL neskladja francoske in britanske sueške politike London, 17. okt. (Tanjug). Ob povratku iz Pariza si je predsednik britanske vlade Eden prizadeval preprečiti vtis splošnega presenečenja, ki je nastalo, ko je odšel s Selwynom Lloydom sinoči na razgovore s francoskim mini- škeea orekona Obe vladi bi mo- I Značilna je tudi rezerviranost s(avnl|a %K v republikah in po-skega Prekopa. O t*e vladi »i mo i yeiike Britanije v stalisču do sameznjh kraiih ki iih bo'do obrali določiti okvire nemotenega! l h k i ekoo samezmn Krajin, ki jui Doao od delovanja nove organizacije in j svobodne plovbe skozl prekop‘ i iskali, kakor tudi s predstavniki strskim predsednikom in zuna-1 njeno vlogo v politiki nasproti | Predstavnik Foreign Officea delovnih kolektivov, katerih to-i njim ministrom. Eden je dejal, da ■ Egiptu. V Londonu pravijo, da je i je danes izjavil, da ostaja Velika varne si bodo ogledali, se bodo je bilo to srečanje že prej do-' bil to razlog Edenove poti v Pa- j Britanija, kar zadeva svobodno 'podrobneje razgovarjali o delu govorjeno, toda do nepričakova- riz, in pripominjajo, da sta Veli- ! plovbo, pri določilih konvencije političnih organizacij, o družbenega poleta v Pariz, pičle tri ure ka Britanija in Francija smatrali iz leta 1888. Drugi pa ugotavljajo, j nem samoupravljanju in o dru-po prihodu Selwyna LJoyda iz za potrebno, da tik pred nada- 1 da si še nedavno, ko so bile njene gih vprašanjih, ki jih bodo za-New Yorka, je prišlo po mnenju \ ljevanjem pogajanj z Egiptom čete v Suezu, ni prizadevala j nimala. diplomatskih krogov v Londonu^ poudarita, da ostajata piri prejš- ! spremeniti egiptovskega sklepa o v dokaj dramatičnih okoliščinah, i nji zahtevi o internacionalizaciji1 prepovedi plovbe za izraelske lad- I Tl ::« J,. JI I r-i ____l_________________ i in H"’„ miariri.roi A.lrXTir ' Pravijo, da je pri neodložljivi iz- Sueškega prekopa, menjavi mnenj najvišjih predstavnikov vztrajala francoska vlada zato, da bi dobila obvestila o zadnjih ukrepih britanske dl Uradno ppro&ilo, ki so ga davi objavili v Parizu, ni razblinilo dvomov, ali imata Velika Britanija I je. Ta rezerviranost sodi v okvir sedanje londonske politike v Jordaniji in Iraku, katere namen je, ^rugrl dan partijskih razgovorov med predstavniki ZKJ in PMD ^ Beogradu, ki sta jih vodila član sekretariata izvršnega komiteja K ZKJ Aleksander Rankovič in prvi sekretar CK PMD Ernb Gero plomacije v Palestini, ki so jih; in Francija sploh še enaki gledi- v Parizu kritizirali. j šči v zvezi s šestimi načeli kot Pred odhodom v Pariz se je podlagi za pogajanja z Egiptom, britanski zunanji minister Sel- ; Ne glede na uradno rezerviranost wyn Lloyd včeraj izrekel za na- ! o morebitni uporabi sile pa sodi-daljevanje pogajanj z Egiptom,! jo, da Velika Britanija ne raču- četudi je spet silil k naglici.! na več s takšno alternativo in si lXXNV\XNXXVVXVVVXXXVVXXXVVVVVVVVNVV>V»VC^VWK VREMENSKA NAPOVED za četrtek, IS. oktobra da bi si pridobila simpatije teh tem£“ ^Tn^. W dežel in da bi med drugim tudi morskem okoli 10. Najvišja dnevna oslabila egiptovski vpliv V delu temperatura med 13 in 18. Zjutraj po arabskega sveta. Na te ukrepe ko,llnah megla, gledajo v Parizu zelo kritično in stanje vremena- britanski krogi ne prikrivajo, da Nad Evropo se še nadalje zadržuje obe vladi različno presojata vzro- področje visokega zračnega pritiska. , . Frontalne motnje, ki so zajele bri- ke napetosti na jordansko-izrael- tansit0 otočje, se hitro pomikajo proti skih mejah. I Skandinaviji. k i Stalne konference delavskih svelov Proizvodnja kot ključno d pr a- Ijivo, da delavski svet nekega šanje celotne družbe in vsi njeni podjetja ne pozna dobrih izku-neobhodni atributi — storilnost, šenj drugega delavskega sveta v organizacija dela, normiranje, na- istem kraju. Marsikateremu de-grajevanje itd. — postavljajo lavskemu svetu bi na primer zelo naše delavsko samoupravljanje koristile izkušnje organizacijske pred resno preizkušnjo. Glede na komisije DS ilskre« iz Kranja, ki ogromen razvoj in spremembe v proučuje delo lastnega delavske-gospodarskem in družbenem živ- ga sveta. V tlskric so prav tako Ijenju, ki smo jih doživeli že od uvedli prakso, da daje direktor izdaje zakona o delavskem samo- upravnemu odboru tedenska po upravljanju, je tudi razumljiva ročila o izvrševanju plana proiz stalna težnja po nadaljnjem iz- podnje, plana prodaje itd. Delav popolnjevanju tega sistema. Reši- tki sveti imajo stalne težave s po tev oseh teh vprašanj pomeni v rodili vodilnih uslužbencev. Ta bistvu nemoten razvoj naše socia- poročila to zapletena, večkrat v listične družbe, za kar so skupno bittou nestrokovna (zgolj >uče-z organi družbenega upravljanja nat) in ne dajo prave osnove za odgovorni predvsem organi de- jasne konkretne sklepe po raz-lavskega samoupravljanja. Zato pravi. V tem pogledu so dosegli mora biti temu sittemu, ki je v razveseljiv napredek n. pr. v le fazi nenehnega razvijanja in iz- lezarni na Jesenicah, kar je poka popplnjevanja, lastno iskanje zalo zadnje zajedanje DS. Too$r-vedno novih oblik in poti. na čevljev >Planika« p Kranju je Ena novih oblik delovanja de- dosegla zelo lepe uspehe v orga-laoskih tvetoo to Stalne konfe- nizaciji dela in bi izkušnje njiho-rence delavskih svetov v meri- vega biroja koristile mar sik ate-lu občine. Uvajati so jih za- remu podjetju. Prav tako uvaja čeli na Gorenjskem in že dobi- >Planikat zanimiv poskus eko-vajo tudi dokaj jasno izdelano nomske in strokovne vzgoje no-lastno fiziognomijo. votprejetih delavcev itd. itd. (Izraz »konferenca« verjetno ni 'Konferenca bi prav tako pri mest. Name*to konference bi lahko ekonomsko-politicn i vzgoji članov uporabili izraz »»talni posvet DS«. Po- delavtkih tvetov. V prakti vidi nekod so le začeli uporabljati Izraz mn delavski sneti n nainefi »združenja DS«, vendar ga ne kaže x t osvojiti, ker ima izraz združenje v pr™icnn niso zmožni kritično gospodarski terminologiji le določen, oceniti zaključnega računa, poro-vsebinsko docela različen pomen. Mi /tila knmerrialneen nrldellra itd bolho uporabljali izraz Stalna konfe- „ ' * odCellca Itd., rencu mest DS, oziroma zaradi priroč- P sprejemajo vsa ta poročita nostt kar konferenca DS.) v obliki, kot to jim predložena Konferenco DS tettavljajo za- Krivda je na eni strani v prestopniki z območja ene občine. V majhni usposobljenosti posamez-praksi bodo p njem največkrat nih članov, na drugi strani pa v zastopani predsedniki, lahko pa pomanjkanju izkušenj delavskega tudi člani delavskih svetov. Zato sveta kot celote. Toda, ali smo res tudi ne bi kazalo določiti topa- storili vse, da bi delavske svete ' riše, ki bi stalno zastopali delav- za njihove naloge usposobili? ski spet na konferenci DS. Pravi- Spomnimo se samo prakse Ijud-loma bodo konference DS sklice- s*ih odborov: kadarkoli je šlo za vale (in zanje tudi opravljale po- vprašanje plana ali pa proizvod-trebne administrativne posle) ko- nje tploh, so vedno poklicali na misije za delavsko in družbeno posvet le direktorja oz. druge vo-i upravljanje pri občinskih odborih dilne uslužbence. Na delavske SZDL, pendar pa ne bi že ona- svete smo kvečjemu naslovili-kri-prej smeli izključiti primerov, da tiko, če je bilo p podjetju kaj na-bodo v razvitejših občinah kon- robet Predsedniki delavskih sve-ference DS imele lastno vodstvo, top so pedrili p tenci >svojih< ki bo skrbelo za pripravo dnep- direktorjev. nih redov, posredovanje gradi- (Ob neki priložnosti Je eden Izmed D a itd. direktorjev, ko Je na zasedanju OLO Knnfprpnre D? .n tnrei nrnstn hc^e' pou(larlti’ da *e Prt svojem delu _\onjerence uo so torej prosto oslanja na organe delavskega uprav- voljna povezava predstavnikov ljanja, dejal: »S seboj sem pripeljal DS z območja občinskega ljud- tudl predsednika ds in uo...«) skega odbor§r brez nekiht zakoni- Ko naj bi delavski »peti in tih pristojnosti. Naloge konferenc upravni odbori končno odločil-bi bile trojne: izmenjava delovnih rieje posegli v reševanje proiz-izkušenj med posameznimi delav- podnih nalog, pa moramo ugoto-skind speti, ekonomska vzgoja fiti, da jih še nismo zadosti uspo-članov delavskih svatov in aaja- šobili za rokovanje z orožjem, ki nje koristnih mnenj oziroma jim ga je dal v roke zakon o de-predlogov glede planov proizpod- lavskem■ upravljanju. Ekonomskai nje itd. vtgoja članov DS ni bila načrtna 2e s samo izmenjavo izkušenj in je • čestokrat tudi premalo — to bi bila za sedaj najvaž- ustrezala potrebam prakse, nejša naloga konferenc ■ Končno bodo konference DS DS — bi praktično odpravili pre- lahko dajale zelo koristna mnenja cej pomanjkljivosti velikega dela ljudtkim odborom glede družbe-delavskih tvetov, ki so bolj teh- nega plana, določenih gospodar-ničnega značaja in so jih neka- *kih ukrepov, dopolnitve pred$i-tefi delavski sveti že davno pre- tov in podobno. Posvetovanja o brodili. Reševanje nekaterih teh- izpolnjevanju družbenega plana, ničnih pprašanj v zvezi z njiho- ki so ravno sedaj v teku v pečini pim delom pa je nekaterim de- občinah, to ie ena oblika takšnih lavskim svetom 'za nekaj časa konsultacij, katere utpeh bo brez celo zameglilo bistvo njihovih dvoma p peč jih naporih in tkup-nalog in pravilno pot nadaljnjega ni akciji za izpolnitev družbenega razvoja. Sem sodijo: notranja or- plana. V tem pogledu bodo kon-ganizactja delavskega sveta, se- ference DS imele verjetno zelo stava raznih komisij, izdelava po- pomembno družbeno plo-slopnika (pečina DS še nima po- go. Nanje bi morali navezati slovnika), priprava sej, poročanje zlasti tudi ljudske poslance, ki bi na sejah, posredovanje gradiva te na ta način najuspešneje te-članom DS pred sejami, način znanili s problemi iz proizvodnje konsultiranja kolektiva pred sejo In dobili velikokrat koristne po-in informiranja o sklepih delav- bude za spremembo določenega tkega sveta itd. zakonskega predpisa. Zaradi izoliranosti je razum- J. Kristan Predstavniki sindikata kovinarjev na kongresih v tujini Centralni odbor sindikata kovinarskih delavcev Jugoslavije je dobil povabila, naj pošlje svoje predstavnike na kongresa sindikalnih kovinarskih organizacij Francije in Madžarske. Na kongres sindikata kovinarjev Madžarske, ki se bo začel 24. oktobra, bosta odpotovala sekretar Centralnega odbora Ivan Stepa-nek in sindikalni funkcionar iz Subotice Berkeny Pal, na kongres sindikata francoskih kovinarjev in metalurgov, ki bo Rri-hodnji mesec, pa bo odpotoval predsednik Centralnega odbora Zveze kovinarjev Norbert Veber. S KONFERENCE ZK V ŽELEZARNI STORE Vodilne kadre bodo usposobili da bodo prenašali svoje znanje na ostale Železarna Štore sodi v vrsto 60°/« njegove zmogljivosti — bo podjetij, ki najbolj občutijo po- železarna povečala letošnjo celo-sledice vsakoletnega pomanjka- letno proizvodnjo v primerjavi nja električne energije. Kadar je z lansko najbrž le za okrog 2,6 namreč potrebno omejiti potroš- odstotka namesto za planiranih njo toka, je neizbežno prizadet 11,6 °/o. Kazen pomanjkanja elek-eden izmed njegovih najpomemb- trične energije precej ovira bolj-nejših obratov — elektroplavž, ki še izpolnjevanje proizvodnega troši ogromne količine električ- plana tudi pomanjkanje ustreznega toka. Največ zaradi samo nega kvalitetnega jekla za livar-delnega izkoriščanja tega njiho- no valjev, ki glede preskrbe z vega najmodernejšega obrata — valji pokriva 55°/o vseh potreb v prvih mesecih je bilo zaradi jugoslovanske barvne metalurgi-Jugoslavije ■ pomanjkanja električnega toka v je, mlinske industrije, industrije l zimskem času izkoriščenih samo papirja in gume ter delno tekstilne industrije. SKUPŠČINSKO ŽIVLJENJE Razpravljanje o osnutku zakona o splošnem upravnem postopka Po obravnavanju osnutka zakona o splošnem upravnem postopku v Odboru za organizacijo oblasti in upravo je prišel ta osnutek na dnevni red zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine. V načelni razpravi o tem zakonskem osnutku je predsednik odbora dr. Maks Snuderl poudaril, da je bilo po četrtem plenumu CK ZKJ, na katerem je bil sprejet sklep o ukrepih za pospeševanje zakonodaje, storjeno mnogo za napredek sodišč. Sodišča so okrepila zakonitost, na pismo, s katerim je zakono-za katero so pristojna. Zakon o dajni odbor opozoril na nesklad-pravdnem postopku bo'še bolj nost med ustavami ljudskih repu- okrepil sodno <^elo, ki se nanaša na civilne spore. Dr. Snuderl je rekel, da je pravilno poslovanje državne uprave eden izmed temeljev za tisto, kar imenujemo v teoriji pravno državo. Glavno, kar more doseči skupnost, je, da ima dobro pravniško upravo. Predsednik Snuderl je tudi pripomnil, da nudi vsak, tudi ta zakon, samo splošno pravilo, splošne napotke, da pa morajo ljudje dati zakonu življenje in ga uveljaviti. Na včerajšnji seji je odbor obravnaval osnutek zakona o splošnem upravnem postopku v podrobnostih. Med obravnavanjem osnutka zakona o splošnem upravnem postopku v zakonodajnem odboru Zveznega sveta je predsednik odbora dr. Maks Snuderl obvestil člane, da je prejel od predsednika Zvezne ljudske skupščine odgovor blik in zvezno ustavo v tistem delu, ki se nanaša na sodišča in javno tožilstvo. Doslej v železarni tudi ni bila polno izkoriščena 6trojna livarna, to pa zato, ker ni bilo dovolj naročil zaradi letošnjega omejevanja investicij. Železarna je zato začela iskati kupce tudi izven naše države ter je med drugim načelno že sklenila pogodbo za izvoz večje količine litih cevi v Sovjetsko zvezo. Razen tega skuša tudi razširiti asortiment izdelkov. Med drugim sedaj osvajajo proizvodnjo peresnega jekla, specialnega jekla za vijake in verige, raznih specialnih litin, odpornih proti vročini in proti vplivu kemikalij itd. OKTOBRA POSKUSNO OBRATOVANJE NOVOZGRAJENE AGLOMERACIJE Uvajanje- novih proizvodnih procesov seveda poraja vrsto pro- Predsednik Zvez»e ljudske “25*^,1^2. ^1'!', “2° skupščine je v svojem pismu obvestil zakonodajni odbor, da ga je tudi predsednik Ljudske skupščine Bosne in Hercegovine opozoril na neskladnost med republiško ustavo in zakoni, uveljavljenimi zadnje leto. Spričo tega je predsednik Zvezne ljudske skupščine predlagal predsedniku zakonodajnega odbora Zveznega sveta, naj skliče sestanek predsednikov zakonodajnih odborov ljudskih skupščin vseh ljudskih republik, na katerem bi v celoti obravnavali vprašanje, kako vskladitf republiške ustave z zvezno ustavo, kako vskladiti ustave z zakoni, in da bi sprejeli ustrezne sklepe. Zakonodajni odbor Zveznega sveta se je strinjal s predlogom, da bi sklicali takšen sestanek. premagovati, ker v tovarni primanjkuje visokokvalificiranih kadrov. To pomanjkanje je po- Obisk delegacije češkoslovaških žena Delegacija Odbora češkoslovaških žena bo 19. oktobra prispela v Jugoslavijo. V delegaciji je pet članic, vodi pa jo generalna sekretarka Odbora Tona Tumova. V naši državi bodo ostale 14 dni. Kongres Letalske zveze bo 15. decembra v Zemunu Drugi kongres Letalske zveze Jugoslavije bo 15. in 16. decembra letos, in sicer v poslopju komande Jugoslovanskega vojnega letalstva v Zemunu. DNEVNA KRONIKA Prihodnji mesec bodo stekli prvi obrati železarne v Nikšicu Po petih letih graditve bodo prihodnji mesec stekli prvi obrati v železarni »Boris Kidrič« v Nik-šiču, ki bo v hladni valjarni proizvedla prve tone polfakrikatov za našo strojno in predelovalno industrijo. Na gradbišču železarne, velikem 700.000 m’, so se gradbeni delavci umaknili monterjem desetih jugoslovanskih in tujih podjetij, Id bodo letos končali dela v jeklarni, valjarnah in drugih proizvodnih objektih. V začetku leta 1958 bo železarna že začela redno proizvajati. V začetku prihodnjega leta bosta v jeklarni že v obratu ena Siemens-Martinova in ena električna peč. V valjarni in v termocentrali že končujejo nekatera dela. V termocentrali bodo do konca letošnjega leta montirali prvo turbino, dru- NOVA UREDBA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Kaj bodo delale uprave dohodkov Beograd, 17. okt. (Tanjug). Konec meseca bo začela veljati uredba Zveznega izvršnega sveta, s katero bodo urejena vprašanja organizacije in pooblastil uprav dohodkov v sestavi upravnih organov, pristojnih za poale financ federacije, ljudskih republik, avtonomnih enot, okrajev in občin. V uredbi, ki bo objavljena ju- Uprave dohodkov bodo tudi tri v »Službenem listu FLRJ«, je' nadzorovale pravilno uporabo poudarjeno, da opravljajo uprave predpisov o določanju, pobiranju upravne posle iz pristojnosti in razdelitvi dohodkov proraču- ustrezne politično - teritorialne enote, in sicer na področju dohodkov, proračunov in skladov, kakor tudi drugih dohodkov, določenih s posebnimi predpisi, če posamezni izmed teh poslov niso prišli v pristojnost drugih državnih organov. Uprave dohodkov bodo med drugim določale finančne obveznosti državljanov in privatnih pravnih oseb v skladu s proračuni in skladi, razen tega pa bodo pobirale dohodke, izvirajoče iz teh obveznosti. Skrbele bodo tudi za pravilno obračunavanje in plačevanje dohodkov proračunov in skladov, kakor tudi dTU-gih predpisanih obveznosti gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, gospodarskih združenj in ustanov s samostojnim finansiranjem nasproti družbeni skupnosti. nov in skladov po organih državne uprave in bankaB, če ni to s posebnimi predpisi drugače določeno. Uprave bodo nadalje zbirale podatke in vodile evidenco o dohodkih proračunov in skladov, v njihovo pristojnost pa bodo sodili tudi drugi posli na podlagi posebnih predpisov. Predvideno je, da bodo v teh upravah nov s samostojnim finansiranjem ter fizičnih in privatnih pravnih oseb, da ugotove hjihove finančne obveznosti. Ti uslužbenci imajo tudi pravico zahtevati od bank potrebna poročila In podatke, po potrebi zaslišati odgovorne ljudi in priče, kakor tudi pritegniti strokovnjake za posamezna vprašanja. Nesreča v termoelektrarni Čatici V noči na 16. oktobra se je zgodila v termoelektrarni Cati£i nesreča, pri kateri je bilo ranjenih 7 delavcev, ki so delali pri kotlu. Ko so čistili pregrejevalec, ! v katerem se je nakopičila večja Iet9- Vrsta po- ter sprejeli sklepe, s katerimi možnih obratov dela že nekaj me- bodo odpravili ugotovljene oo-secev. marnjkljivosti. Ko bo železarna v Nikšiču do- , , grajena, bo proizvajala letno 90 Jugoslovansko-romunska tisoč ton izgotovljenih proizvodov in, sicer v glavnem jeklo v sebno občutno zaradi izredno naglega razvoja tovarne po osvoboditvi. Prav ta mesec bo predvidoma začel poskusno obratovati spet nov obrat — aglomeracija, ki .bo seveda tudi potreboval nove visokokvalificirane kadre. V prihodnjih letih bodo potrebe po kadrih še bolj rasle, saj je po perspektivnem planu predvidena obnova železarne v tolikšnem obsegu, da se bo njena zmogljivost povečala za 59 %>, narodni dohodek pa letno za okrog milijardo dinarjev. Ker je vprašanje kadrov sedaj eno izmed osnovnih vprašanj V železarni, so o njem precej razpravljali tudi v torek na konferenci Zveze komunistov. Predvsem so ugotovili, da samo sedanji dvoletni tečaji za visokokvalificirane delavce ne zadoščajo po* trebam. Tečaje bodo nadaljevali, hkrati pa bo treba zagotoviti, da se bodo novi kadri lahko hitreje uvajali v praktično delo. Zato so sklenili, da bodo organizirali®6 posebien tečaj, na katerem se bodo vodilni kadri usposabljali za smotrno prenašanje svojega strokovnega znanja na mlajše tovariše. Precej so na konferenci ra2" [pravljali tudi o mladini in delno o premajhni skrbi za varčevanje materiala ter o nekaterih drugih vprašanjih. Največ časa so posvetili osvetlitvi številnih problemov, ki nastajajo v tovarni, ker urejanje komunalnih vprašanj v Štorah znatno zaostaja za razvojem tovarne. Predvsem P1"1' manjkuje stanovanj, zaradi česar se mora nad 60 °/o delavcev voziti na delo iz bližnje in daljne okolice. Nerfedki delavci vstajajo celo ob dveh ponoči, da pravočasno ujamejo vlak za Store to se večurno pešačenje po dostikrat slabih poteh seveda kaže v zmanjšanju njihove delovne sposobnosti. Zaradi navezanosti na vlak je tudi izredno težavno pri' dobiti te delavce za politično in 'strokovno izobraževanje. Stanovanjska stiska povzroča nadalje številne pereče probleme v Štorah, kjer »mnoge družine stanujejo v neustreznih stanovanjih. Pred organizacijo Zveze komunistov je težavna naloga, ki je ni več moč odlašati, da čim-prej dosežejo vskladitev gradnje stanovanj in drugih komunalnih naprav z razvojem tovarne. bodo morali vztrajati, da bodo prihodnja leta vsa razpoložljiva sredstva vložili v ta namen, 9 čimer bodo znatno pripomogli k izboljšanju življenjske ravni že-lezarjev. Tudi član CK ZKS T orno Brejc, ki je sodeloval na konferenci, je pritrdil, da organizacija mora posvetiti urejanju stanovanjskega vprašanja vso pozornost. Utemeljil je tudi potrebo, da se delovni kolektiv bolj kot gospodarska pogajanja ._ . Pogajanja med gospodarskima ^ ^ kval!tet’J vse I® e?-aC/ju«ma Jug0!1®vije in R°- | doslej poveže z družbenim živlie- vrste črne pocinkane m druge munije' ki so se začela 8. oktobra njem izven tovarne, in v nada- te do 5 mm, tenke vBeogradu, ugodno potekajo in Ijevanju svoje diskusije dal or- srednje in debele pločevinaste pa- »odo kmalu zaključena. Med po- sove do 325 mm širine in razne gajanji so proučevali možnosti o druge proizvode. ganizaciji nekatere dragocen« napotke za politično delo v bodo- aklenitvi splošnega trgovinskega ; če. Zlasti obširno se je zadržal Načrt poletov Jugoslovan- KSSTtoSSi skega aerotransporta za 195? plačilnega sporazuma in eporazu- ta eden izmed osnovnih pogojev Jugoslovanski Aerotransport ° zi2an£tveo°-tehnifeem «>de-1 m izboljšanje njegove celotne je naknadno spremenil načrt za ’ I dejavnosti. Vh leto 1957, s čimer je predvideno določeno povečanje tako števila prog kot števila potnikov. To povečanje je omogočil nakup šest novih potniških letal tipa »Ilju-Skin 14«. Predlog o tem so predložili Zveznemu izvršnemu svetu in predvideva povečanje prometa za 40 »/o. Notranji promet pa se bo pV’ ^ roma zveznim zakonom in dru- upostavljeni pbsebni oddelki za'v "* Je naKOpicua večja jih v glh dollodk.ov.- določenih, s poseb- posle dohodkov od prebivalstva,! koiičina pepela, je nepričakovano zaključene Na nUh so niIm P^P18.1-,lz. obresti posebni pa za posle dohodkov od planil skozi odprtino žareči pe- 'skAno isMi možiostrda b?^- Wv«D,h ZL Da‘ •ss.Kf*»>' M— »— po “> Ste iafcMTf&s; 00 rokah in po licu, delavec Djemal rfJ° usPeSnejši boj za povečanje - '• 1 ’ " " .... moč po potrebi upostaviti delke, odseke in referate. V uredbi Zveznega izvršnega sveta je tudi poudarjeno, da Imajo pooblaščeni uslužbenci uprave dohodkov pravico pregledati blagajniške knjige, dokumente In poslovne prostore gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, gospodarskih združenj, usta- Mahalpašič pa je podlegel po- , SffmVS?'nKf“ skodbam. Ranjence so takoj otf- gnita v Velenju ia laški rudnik, peljali v bolnišnico, kjer so jim j pa so za ta teden že sklicala seje nudili pomoč. Njihovd življenje ni v nevarnosti. Včeraj je prišla v termoelektrarno komisija, ki bo proučila nesrečo. delavskih svetov, ponekod skupno s sindikalnim odborom in osnovno organizacijo ZK. Na teh sejah bodo podrobno analizirali ugotovitve konferenc komunistov podobnih dohodkov. Politično te■ ritorialne enote lahko dajejo iz svojih proračunskih sredstev vodnim skladom dotacije. Po uredbi je moč določiti, da plačujejo prispevek vodnim skladom gospodarske in druge organizacije, ustanove, pravne osebe in državljani, ki kakorkoli uporabljajo vodo ali pa se z napravami vod- nega _ gospodarstva zavarujejo pred škodljivim vplivom voda. V uredbi je nadalje poudarjeno, da je moč sredstva vodnega sklada uporabita ti samo* za del* na vodnih tokin in hidrosistemih' speljanih skozi dve ali več ljudskih republik oziroma na takšnih, ki so mednarodnega pomena. Za sredstva republiških vodnih skla-?£v določeno med drugim, ds jih je moč uporabiti za zaščito zemljišč tor ureditev strug rek in hudournikov, ki teko skozi dva ali več okrajev, oziroma ki so važni za več okrajev v republiki- Razgovori o tehničnem sodelovanju s ČSR V Pragi bo sredi novembra sestanek jugoslovansko-češkoslo-vaške komisije za tehnično sodelovanje. Sodijo, da bodo na tem sestanku sprejeli statut komisije in določili način tehnične pomoči. Proučili bodo tudi konkretne zahteve o tehničnem sodelovanju, ki so že predložene. Jugoslovansko delegacijo bo vodil sekretar Zvezne industrijske zbornice v Beogradu inž. Vladimir Vujevit Razsodnost in strpnost dni obravnava na Dunaju Še nekaj je treba dodati, da Medministrski komite, čigar na- koroški Slovenci pričakujejo od 'oga je zagotovitev podrobne iz- teh razgovorov zboljšanje, ne pa vedbe državne pogodbe, njen sed- morda poslabšanje že obstoječe-člen, ki določa pravice sloven- ga stanja (dvojezično šolstvo). Pr-sfaJt in hrvatskih manjšin v av- vi pogoj za uspešnost teh razgo-strijski republiki. ' Koroški Slo- vorov je zato spoštovanje že venci, oziroma Zveza slovenskih sprejetih obveznosti. To pa terja 0T9anizacij na Koroškem in Na- resno in iskreno borbo za ome-fodni svet koroških Slovencev sta jevanje tistih elementov, ki sku-*e lani 11. oktobra predložila 'šajo s šovinističnimi izbruhi Zvezni vladi spomenico, v kateri \ ustvariti napeto, neznosno ozrač-lzčrpno pojasnjujeta svoje stali- j je, ki bi onemogočilo prijateljsko in interpretacijo določb orne- , sožitje med obema narodnostima, nknega člena. I razen tega pa škodovalo prijatelj- V spomenici izraženo mnenje skim odnosom med obema sosed- ™ "1' ," J ' njima državama, foških Slovencev je že takrat „ r1,lh ‘«uaio žolčen odmev v določenih 'rogih, ki še vedno skušajo na ra*we načine vsiliti svoje zastare- ,* šovinistične politične koncep- To da omeniti je treba tudi trezne glasove, ki se ne strinjajo ? tojcimi ekstremističnimi stališči J? se zavedajo, da ne gre pri uve- ‘Jauitui Samo v duhu medsebojnega STANE PAVLIC V TRGOVINSKEM ODBORU EVROPSKE GOSPODARSKE KOMISIJE Medevropska trgovina še vedno nesproščena spričo zahodnega embarga Ženeva, 17. okt.- (Tanjug). — V Ženevi se je začelo predvčerajšnjim 5. zasedanje odbora Evropske gosp. komisije za razvoj trgovine. Na njem se je zbralo kakih 150 delegatov iz 28 evropskih dežel. Sekretar Evropske gospodarske komisije Gunar Myrdal je v pozdravnem govoru med drugim poudaril, da zaseda od-; bor letos prav v trenutku, ko I evropska trgovina močno narašča. šovinistična omejenost, je mogoča tudi zadovoljiva in uspešna rešitev vprašdnj, ki jih je načel medministrski komite. . Razsodnost in perspektiva . . _ plodnih, prijateljskih odnosov ^CvalTslTčaTslre!^ ob- I ™d narodnostima in obe- lenosti, marfe!da%fo tudi! **prt te™ “J’ freizkušnja iskrenosti zagotovil o po prijateljskem sožitju med vvejna narodnostima, ki nujno ‘erja priznanje medsebojne enakopravnosti in prijateljske strpnosti. Koroški Slovenci so sicer z za-voljstvom sprejeli obvestilo, da razumevanja in strpnosti in ob ,V tej zvezi je omenil, da bi bilo' širokih obzorjih, ki jih ne zastira treba to pozitivno težnjo, ki se ^ I a /i 1 rr%.rwn r] 1 -*r T1 Tli • bo medministrski komite proučil ^drobnejšo izvedbo tega člena, vendar pa so zaskrbljeni spričo aeistva, ker naj bi bilo prvo vprašanje na dnevnem redu dvojezično šolstvo na Koroškem, ki ?e že dalj časa tarča nervoznih kruhov nacionalističnih krosov. Utemeljen se zdi pomislek, če kaže tudi v naraščanju trgovi ne med Vzhodom »in Zahodom »vzpodbujati tako z odstranjevanjem sedanjih ovir, kakor tudi z drugimi ukrepi za iskanje primernih metod trgovine med Vzhodom in Zahodom«. V tej zvezi je opozoril na dejstvo, da se nega* tivne težnje po izolaciji v okviru Alžirsko vprašanje v francoski poslanski zbornici Pariz, 17. okt. (Tanjug). Nocoj se je začela v francoski poslanski zbornici debata o Alžiru, toda tukajšnji politični krogi poudarjajo. da nobeni novi ukrepi, niti sklepi ne bodo kronali te debate, enako neprijetne poslancem in I vladi; Po osmih mesecih »pacifi-kacije« in istočasnih naporov za blokov še zmeraj nadaljujejo. O glavnem vprašanju sedanjega zasedanja, o medevropski menjavi, so govorile skoraj vse delegacije dežel, članic odbora. Malone vsi govorniki so obravnavali to vprašanje . skoraj izključno s stališča svojih trgovinskih stikov dežel Vzhoda oziroma Zahoda, ne da bi posvetili pozornost bistvu vprašanja. Vprašanje medevrop-ske trgovine je večina delegacij obravnavala kot vprašanje trgovine med Vzhodom in Zahodom. Vodja jugoslovanske delegacije, veleposlanik dr. Stane Pavlič, pa je v zvezi s tem vprašanjem pojasnil predvsem njegov splošni evropski značaj. Takoj je opozoril na to, da dejstvo, da vzhodnoevropske dežele sodelujejo v skupni menjavi z zahodnoevropskimi saano s 3% dokazuje, da menjava še zdaj zadeva na velike ovire,‘ki bi jih bilo treba odstraniti. Omenil je, da je bila Jugoslavija »zmerom za odstranitev vseh ovir, zlasti političnih, iz-vzemši seveda samo tiste upravičene gospodarske ukrepe, ki izvirajo iz temeljnih koristi ‘pospeševanja gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih dežel«. Ko je govoril o prispevku Jugoslavije, k razvoju medevropske trgovine, je opozoril ne samo na Zdaj britanska pomoč znatno povečanje njene zunanje London, 17. okt. (Tanjug). jTriSjua vlada pred parlament * ki ,nq"asla 7 Prvlh Predstavnik Foreign Officea se j samo s sklepom o odpoklicu znat- ^^kim^skim ra^bTem1^ je dotaknil danes na sestanku ngga dela rezervistov z alžirskih , , ., g tucK n nnvinopii a fr 1 o c L" l Vi nhvP7n ncf 1 i 1 _ 1_ KaKlll J J /0, lllal VCL, IUUI jem na na- Veleposlanik Pavlič je omenil, da so nastale v Evropi zadnje čase spremembe v smeri naraščanja deleža v jugoslovanski zunanji trgovini in istočasnega zmanjšanja deleža Zahodne Evrope. Posebno je govoril o naporih Jugoslavije za razširitev gospodarskega sodelovanja z drugimi deželami in poudaril, da njena industrializacija nikakor ne vodi k zožitvi tega sodelovanja. Govoril je tudi o tem, da bo moč v kratkem uresničiti načrt »Jug-eleksport«, ki bi utegnil prispevati k ublažitvi pomanjkanja električne energije v Evropi. Da bi osvetlil napore jugoslovanske vlade za razširitev gospodarskih stikov, je poudaril njen predlog vladi ZDA za uporabo kmetijskih presežkov, in-, sicer ne v obliki pomoči, marveč v obliki nakupov na dolgoročni kredit. Potem je govoril o delu odbora za trgovino. Povzel je činitelje, ki po jugoslovanskem mnenju določajo sedanje stanje v gospodarskih stikih med evropskimi deželami, in je med drugim rekel: »Nam se zdi, da predvsem embargo, ta anahronizem hlačne vojne, ustvarja neugodno vzdušje za normalni razvoj gospodarskih stikov med obema evropskima področjema. Razen tega tudi ožje regionalne gospodarske organizacije dostikrat vlečejo ti dve področji narazen. Velik pomen prisojamo tudi vprašanju stikov med razvitimi in nerazvitimi pod- i novinarji angleških obveznosti : boiSč‘"'toda'brez'-dokončnih pri- Wn. marveč iuai na na- ročji Evrope Čeprav je to vpra- ^ dosečf t™kšen “cilj. ‘ Razcepljenost E™Pa sPet na Yodilnem mestu.I medevropskega sodelovanja.« , ; " j» . —----- i/ujiau, tuua uvavuvuiu pi- razsodno začeti proučevanje iz anglo-jordanske pogodbe iz ! poročil bodi o političnih ukrepih, v -Llkatne problematike sedmega leta 1948. »Naše obveznosti iz te j bodi ~ —'n k; Pisne «ena z vprašanjem, ki je bilo že pogodbe,« je rekel, »so v tem, rešeno oktobra leta 1945 in ali ne da pomagamo Jordaniji v pri- bl bilo bolj pravilno, da bi se za meru, če bi kdo to deželo na- letele lotili tistih odprtih vpra- Stiki med ČSR in ZDA Praga, 17. okt. (Tanjug). Češkoslovaška vlada je predlagala ameriški izmenjavo parlamentarnih ter gospodarskih, kulturnih in znanstvenih delegacij. V noti, ki je bila izročena veleposlaniku ZDA v Pragi, je rečen<5, da CSR meni, da bi bilo »zaželeno in primerno proučiti možnost izmenjave uradnih delegacij«. Kar se tiče parlamentarne delegacije, je v noti poudarjeno, da ta oblika_ stikov »prispeva k poglobitvi medsebojnega razumevanja med narodi«. Češkoslovaška vlada pa ne namerava poslati svoje posebne opazovalce ob volitvah v ZDA, ker bodo to delo opravili njeni diplomati v Ameriki Obisk iz Italije Beograd, 17. okt. (Tanjug). Danes je prispel v Beograd državni podsekretar za finance v italijanski vladi g. Aldo Bozzi. Odzval se je vabilu Inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo. V Beogradu bo predaval »o boju proti monopolom v Italiji«. Obiskal bo tudi nekatere naše gospodarske in državnp voditelje. Kitajska mladinska delegacija pride k nam na obisk Peking, 17. okt (Nova Kitajska). — Delegacija kitajske mladine je danes odpotovala v Jugoslavijo na povabilo CK Ljudske mladine Jugoslavije. V kitajski delegaciji je šest članov, vodi pa jo član r 'rretariata CK Nove demokratične mladinske lige Lui Hsi Juan. ____________ NOVA EKSPRESNA ZVEZA PARIZA Z MOSKVO Paril, 1?. okt. Predstavniki evrop-skih železnic so na konferenci v Lizboni sklenili, da bo med Moskvo in Parizom začel voliti vlak »Evropa-ekspres«. v vladni. Socialistični stranki, zlasti pa ostra opozicija koalicijske ani> oziroma skušali zagotoviti lste manjšinske pravice, ki jih sedmi člen predvideva, vendar se Etično še ne izvajajo. Gre za enukopravnost slovenskega jezika ® Munih, uradih in sodiščih, za Vojezične krajevne napise itd. padel. Jordanska in izraelska ; Radikalne stranke proti, politiki vlada sta bili nedavno obvešče- j generalnega rezidenta v Alžiru ni, da namerava Velika Brita- j povzroča to samo znatno zmedo nija v celoti izpolniti te obvez- j {n Jokaj paradoksalen položaj, da nosti.« *■ Predstavnik Foreign. Officea ni komentiral poročila., da je Sirija poslala Jordaniji pomoč v orožju. bo v debati glavni del opozicije iz vrst centra* in desnice podprl vlado nasproti kritiki, dvomom in nestrpnosti poslancev iz vrst .vladnih strank. < Možnosti glede pogajanj v Alžiru so za zdaj malenkostne.. Pobud Maroka in Tunizije za posredovanje vlada ni zavrnila, pa tudi ne sprejela, pač pa je opustila namen, da bi bodočnost Alžira Najzanimivejši moment v pre- vbjaških efektivov bodoče nemške uredila s pogajanji z alžirskimi bonnske vlade je izmenjava vojske, ki ga bo povzročilo skrajša- , predstavniki. _ «ov»ta Teodora Blanka, pionirja nje vojaShega ^oltar- nadoknaditi'ri- rt 7* . vnisks. in imenovanie nieno atomsko oborožitvijo. To trdi- 1 . P' Atomski minister a tudi ni med pri- 2akrnske vojske, m imenovanje njeno atomsko oDorozitvijo. to trai- ■ — ~ . r ,------T-, i r obrambnega ministra Fran- tev je kancler Adenauer položil na stasi take vladne politike eno-Jed,, *ussa, dosedanjega ministra za mizo tudi pred francoskega minlstr- stranskega vsiljevanja vojaškega so 1 0 energijo. Ze samo dejstvo, da skega predsednika Molleta in belgij- I • i Ji;*™.-. V nssrvrnf in ^anlzacijo nove. nemške vojske 'skega ministra Spaaka, toda Mollet I^traiegaKhflda. V nasprotju Žai, ___.- 8ovSal* ministru, ki je bil doslej od Ha« 11 za razvoj jedrske energije, AflpJ^vaja na misel, da se kancler temfČUer ukvarja s preusmeritvijo »nprt v bodoče vojske in da jo na-Je»n ,a oborožiti z atomskim orož-ve,’ kar je sicer s pogodbenimi ob-dan«0stmi Zahodni Nemčiji preiiove-tudi drugi pojavi in dogodki 8klep ga obdobia govore za takšen .J*0 sporazumu med Adenauerjevo Atlantsko zvezo naj bi imela Zah® -----------------------------— — to"odifti Nemčija pod orožjem 500.000 4* r’ Proti vnlil;! nnnTlpIit snri; se je ognil jasni izjavi, Spaak pa je temn nasprotoval. Strah evropskih zaveznikov Zahodne Nemčije v Atlantski zvezi pred atomsko oborožitvijo Nemčije je docela razumljiv. Velik del zahodne javnosti se je s težkim srcem sprijaznil z obnovo nemške vojske in noče, da bi zdaj videl še rojstvo nemške atomske sile. Atomska oborožitev nemške vojske je videti neumestna tembolj, ker so zdaj, po zboljšanju mednarodnega položaja, dozoreli pogoji za razorožitev velesil in za prepoved poje hr»« ‘V* "i1''*-*,'.i‘ skusov z atomskim orožjem ter za sninsJV,skl parlament sprejel zakon o okrepitev mednarodne akcije za upo-sni vni.siri nhvaTnneti ni na jeljrske energije v mirnodobne namene. Vzlic odporu zahodnoevropskih _______________da b marveč oborožitev zahodnonemške vojske, ne krščanskosocialne ™emo prelahko jemati homiskih na-Črtov in možnosti v tej smeri. Ob nedavni debati v brazilski javnosti v zvezi s sklepom vlade, da bo razveljavila sporazum o dobavi atomskih surovin ZDA, so prišle na dan zelo pomembne Indikacije o stopnji znanstvenih in tehničnih možnosti Zahodne Nemčije na atomskem področju. Med drugim je brazilska vlada ob Je h«.?r®.ti veliki opoziciji socialistov JP h1 bo 1 bl odobriU atomsko z zahtevo generalnega rezidenta i Lacosta, naj- bi »vztrajali še nekaj trenutkov« 'do »končnega poraza upornikov«, ki ga napoveduje, zahteva znaten del poslancev »objavo političnega statusa« za Alžir, da bi »parirali« akcijo v zvezi z zahtevo azijsko-afriške skupine dežel, naj bi prišlo alžirsko vprašanje spet v razpravo na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. ŽRTEV SVOBODNIH MILITARISTIČNIH TEŽENJ V BONNU Blanck je moral odstopiti ker si ni prizadeval, da bi Zahodno Nemčijo oborožili za atomsko vojevanje 'Bonn, 17. okt. (Tanjug). Od-| proti ponovni oborožitvi dežele, stranitev Blancka s položaja mi- | Politični krogi poudarjajo, da pri-nistra za obrambo ob preosnovi jča ta izjava o kanclerjevem ne- bonnske vlade bo imela za na. daljnji razvoj vojaške politike in strategije zahodnonemške vlade pomembne posledice. Takšno prepričanje izražajo danes tukajšnji politični krogi, ki poudarjajo, da pomeni imenovanje dosedanjega ministra za atomska vprašanja Straussa za Blanckovega nasled- zadovoljstvu z uspehi vladne vojaške politike. V Bonnu menijo, da bo novi minister Strauss povečal napore,’1 da bi usposobil vojsko za uporabo novega vojnega orožja, kar ■bi omogočilo tudi zmanjšanje števila oboroženih sil. Prva naloga novega ministra bo, da v. vodstvu nika važno politično spremembo | Atlantske zveze pojasni, da Za- hkV.S vojaški obveznosti, ni pa sprejel tudi sklepa v spornem Crw’lniu. kolikšen bo vojaški rok tl>“°cih obveznikov nove nemške voj- | tudi ega dela javnosti, st.1 bavarske Krščansl ka*u ' sicer sodeluje v vladni 4ni i11, ^onnska vlada šele zadnje ua* sklenila predlagati parlamentu fak esto M-mesečnega roka enoletni “ za obvezno vojaško službo. je, Te koncesije pa Adenauer ni spre-s,,' samo zato, da bi povečal upanje stranke na bližnjih volitvah in lar« al notranji spor v vladi in par-tia"!?ntu- Ta ukrep ima tudi svoj zu-'eP°Htični pomen. Sklep o kraj-oflsL V03a*kem roku je bil kanclerju Uih na deska za akcijo pri zahod-skn 2aveznikih, da bi privolilt v^tom-. ® oborožitev nemške vojske. Ko je -. aenail Pl* nrodlitril narli m on til rini skf'»auer predlagal parlamentu, naj 1,1' i. voja^ki rok, je izjavil, da je k temu primoran spričo načrta 5U seta n”1® ameriškega generalnega štaba at!, a. da v zvezi s krepitvijo »^“'''ske oborožitve ameriške vojske ,Ja»jša njene efektive za SOO.OOO mož. , luči tega načrta,« je pripomnil £®enauer, »sem prepričan, da bl m. *n* *bor ne hil več pripravljen iz-as°vat( 18-mesečnl vojaški rok.« Je kancler Adenauer stopil tn». *®>»o da bi bilo treba zmanjšati število v novi Adenauerj evi vladi. Na t» kaže tudi včerajšnja kanclerjeva obrazložitev pred parlamentarno frakcijo njegove stranke. Adenauer je izjavil, da so mednarodni in notranji razlogi zahtevali izmenjavo ministra za obrambo, in pripomnil, da se Blanck po izjalovljenih načrtih o “evropski obrambni skupnosti ni znal odločno upreti čedalje močnejšim silam doma in v tujini hodna Nemčija ne bo mogla izpol- Med Bonnom in Damaskom Kako naj bi Adenauerjeva vlada preklicala grožnjo o prekinitvi diplomatskih stikcrv s Sirijo zaradi vzhodnonemškega predstav ništva v Damasku Bonn, 17. okt. (Tanjug). Razgovori med zahodnonetmškim poslanikom v Damasku in sirskim fcT%totLUPd! ?ekpokojni predleSnik zunanjim ministrom o napetosti Vargas leta 1954 pripravil z Zahodno med obema vladama zaradi bliž-Nemčijo dogovor, po katerem bi ta nje upostaviftve vzhodnonemške-dobavila Braziliji celotno opremo za g« rvrpd^ftflvništvfl v cp proizvodnjo (izijskega urana 235. Ame- p preosravnistva v jjamasKU se riška vlada se je temu dogovoru z bodo nadaljevali. Predstavnik zaupno noto odločno uprla. bonnske vlade je danes izjavil, da Ta dejstva so objavili v Braziliji, »je upanje, da bo spor poravnan mo^poiizPi?ataiZaiakup te£StSuh*S.* na zadovoljiv način.« P jih zaprli, da so bili člani ali pa so simpatizirali z gibanjem Mau-Mau. Poročilo pripominja, da je bilo v času največje kampanje v zaporih 72.000 ljudi, da pa so jih postopoma izpustili na svobodo. Poročilo je izdal bivši britanski inšpektor za zapore v Keniji Heaton, ki je letos pregledal zapore in koncentracijska ta-borišča «v Keniji. TUNIZIJA ZASEDA NA AL2IRSKI MEJI Tunis, 17. okt. (AP). — Na področju Kaseriba, kakih pet milj od tu-nizijsko-alžirske meje, je kakih 200 alžirskih upornikov iz zasede napadlo neko francosko vojaško enoto. 17 Francozov je bilo ranjenih, 15 pa so ____________ _ _ Jih ubili. Francoska poročila pravijo, stikih i» haie }p nrinravlie- da so pri tem padli tudi trije alžirski slcin stlKin Je DaJe ze Pnpravije uporniki. i n*- matskih stikov s Sirijo sprožila s tem bi krila trgovinski in pla-.. tijni primajkljaj, ki se je letos povečal na približno 400 milijonov dolarjev. Glavni del današnjega sestanka vlade je bil posvečen proučevanju splošnega finančnega položaja v državi. Predsednik vlade Guy Mollet je poročal o si- Francija išče kredite pri Mednarodni banki zaradi primanjkljajev v svoji zunanji trgovini Pariz, 17. okt. (Tanjug). Francoska vlada je danes sklenila, da bo zahtevala od Mednarodne banke posebno devizno posojilo v znesku 250 milijonov dolarjev. v arabskih državah zelo neugod no reagiranje. Sovjetsko-joponska pogajanja Moskva, 17. okt. — V Moskvi se nadaljujejo sovjetsko-japonski razgovori. Na eni strani Gromiko nočnjih razgovorih z britanskim in Macumoto pripravljata dokumente, ki bodo predloženi obema delegacijama, na drugi strani pa se razvijajo ločeni razgovori med posameznimi državniki. Tako na primer je prišlo danes do razgovorov s Hruščevom in japonskim ministrom za kmetijstvo Komom. Danes so se sestali tudi Bulganin in Mikojan ter Hatojama in Komo. Danes so navezali še neuradni stik na kosilu, ki ga je priredil Hatojama sovjetskim državnikom. Delo odbora, ki pripravlja skupne dokumente, se razvija ugodno. Deklaracija o diplomat- T. P. predsednikom vlade o Suezu in o napetosti na Bližnjem vzhodu. Vlada je izrazila zadovoljstvo spričo »mirnega poteka razprave« v parlamentu, kjer so prav sinoči zaključili obravnavanje sueškega vprašanja. Danes so začeli razpravljati o Alžiru, pozneje pa bodo govorili tudi o splošnih finančnih, gospodarskih in socialnih vprašanjih države. Guy Mollet je danes sporočil, da bo ob koncu te razprave stavil vprašanje zaupnice z zahtevo, naj bi jo izglasovali v zvezi s celotn9 notranjo in zunanjo politiko vlade, ne pa posebej za posamezna vprašanja.. Miren začetek zbornične debate pa še ne pomeni, da je vlada že prebrodila vse težave. Alžirsko vprašanje povzroča francoskim poslancem dosti več skrbi kot pa Suez. Četudi so bile kritike spričo nerešenega sueškega vprašanja v prvi vrsti namenjene francoskim zaveznikom, bodo za neuspeh vlade v njenem prizadevanju, da bi uredila alžirsko vprašanje, odgovorni izključno člani vlade. Najresnejše ^težave pa se bodo dejansko pojavile v zaključni fazi razprave o finančnih in gospodarskih vprašanjih, kjei; je parlament prav tako zelo razcepljen, ker gre za presojo metod boja proti inflaciji. Zahteva po mednarodnem deviznem posojilu in posojilu Mednarodne banke, za katerega so se zdaj odlodiji, da bi lahko odgodili določeno izplačilo dolgov plačilni uniji, naj bi uravnovesil sedanjo nestabilnost proračuna. Vendar pa proračun, zlasti pa možnost novih davkov v znesku približno 70 milijard frankov v prihodnjem letu, že zdaj zbuja ostre kritike skoraj vseh članov parlamenta. V treh četrtletjih se je naš izvoz povečal Hkrati se je v komercialnem prometu zmanjšal uvozni presežek od lanskih 21 na 8 milijard dinarjev Zaloge v podjetnh _ Vprašanje zalog je bilo po- najoišji nivo po vojni. V letoš- stavljeno v našem gospodarstvu njem letu so se namreč dvignili kot ena izmed najvažnejših po- že za preko 20 °U ali za okoli 200 stavk našega letošnjega gospodar- milijard-. Tako nastane vprašanje, skega plana. S povečano proiz- koliko časa lahko prenese gospo- vodnjo naj bi dosegli ustvarjanje - darstvo zadrževanje zalog proiz- in večanje zalog do nekega nivo- vodov v skladiščih, ki jih krijejo ja, ki ga smatramo kot nujno po- krediti. Ne glede na to, da so kre- trebnega za naše gospodarstvo. Te diti dragi, se je treba vprašati, če naj bi vplivale na stabilizacijo ne pomeni zadrževanje zalog, kar našega tržišča v celoti, v prvi omogočajo v glavnem krediti, ,__,_________. 1Ba= vrsti pa na stabilizacijo cen in na škodljiv pojav, čim bi šli v lem lanskemu septemb njihovo zniževanje. pogledu predaleč. Pomislimo sa- ' mll,]onov 311 skoraJ 30 Hkratl Statistični pod&tki o gospodar- mo n& možnost kvarjenja izdel- skih uspehih do konca septembra kov, na nevarnost, da bi n. pr. to letos nam kažejo, da smo v teni ono blago postalo nekurantno, pogledu dosegli določene uspehe, zastarelo glede na modo in po- Stanje se je začelo zlasti poprav- \ dobno. Še bolj nesmiselno je, da Ijati d drugi polovici leta, ko leži vskladiščeno blago, po kate- smo v avgustu dosegli že za 14°lo rem je povpraševanje. zvišanje proizvodnje v primer- I Poskusi, da bi razčistili nasta- dobju preteklega leta; izvozili jam z lanskim letom. Tako morda li položaj, ki sili nekatera pod- smo namre5 za 67,2 milijarde din . 07 „ .... . .. . m pretirano mišljenje nekaterih, jetja celo k znizanju proizvodnje bl (lani za 51 7) in bomo ver_ od 18,4 na 27 2 milijarde din in da bomo s povečanimi napori do- zaradi -prevelikih zalog izdelkov, ietno do konca tega meseca do_ predstavlja letos ze 40,5 % celot- segli letošnji plan, proizvodnje s niso o celoti uspeli. Naj omenimo ' jj že lansko celoletno vrednost P6®3 lzvoza nasproti 35,5 7o ZA 15 MILIJARD DINARJEV Po najnovejših podatkih se je tudi v septembru -naš izvoz razvijal na visoki ravni. Bil je še za pol milijarde dinarjev večji kakor v avgustu in je dosegel vrednost 8332 milijonov deviznih dih, pri čemer znaša povečanje na- se je naš izvoz v tem mesecu z 10.998 milijoni dinarjev gibal na lanski višini. Tudi slika naše zunanje trgovine v prvih treh četrtletjih je zelo ugodna. V desetih mesecih letošnjega leta smo izvozili za 15,5 milijarde dinarjev ali za 30 % več kakor v istem raz- medtem ko je lani v istem razdobju prekoračil 21 milijard. Letošnje močno povečanje našega izvoza, ki presega planirani obseg, je predvsem rezultat povečanega izvoza predelanih proizvodov in proizvodov višje stopnje predelave. Tako se je v prvih treh četrtletjih povečal izvoz predelanih proizvodov in gotovih izdelkov od lanskih 14,40 na 20,95 milijarde din, izvoz strojev, izdelkov elektroindustrije in prevoznih sredstev od 1,15 na 3,15 fnilijarde din in izvoz kemičnih proizvodov od 2,85 na 3,05 milijarde din. Celotni izvoz navedenih proizvodov je torej narasel istem razdobju lanskega leta. V povečanju gornjega odstotka prihaja vidno do izraza, kako se čedalje bolj uveljavlja naša mlada industrija tudi na zunanjem trgu in kako ugodno vpliva na predvidenim dvigom v višini ta poskus, da bi določena proiz- }zv0za t 10 odstotkov vodna podjetja prodajala določe- 'povefanje izvoza nam je nnr5?i.f^f,.,Pao j* T PT0'™°\d0l°č™lm koristni- hkrati inesl bistvenQ izbo]jša_ vprašanje strukture dviga proiz- kom na obroke. Nihče pa m načel * , . ... , vodnje. Struktura v proizvodnji vprašanja, kje naj letos in v bo- n?e nase trgovinske bilance s tu- namreč bolj odstopa od planskih doče glede na gospodarske instru- jino’ kajti uvoz se je tudi v prvih ......... -------- .r----- predvidevanj .in kažejo nekatere mente Jaki kupci vzamejo sred- ^eh četrtletjih držal na lanski Spremembo strukture našega iz stroke v tem pogledu znatne raz- stva za plačevanje obrokov. Ste- višini in je dosegel 106,6 milijar- Voza. Hkrati je zanimivo ugoto-like navzdol ali navzgor, ki niso vilo podjetij, ki bi rada prišla v de dinarjev nasproti 105,6 mili- viti, da se zmanjšuje delež suro-v skladu s planom. V celoti gle- vrsto tistih, ki lahko prodajajo jarde lani v istem razdobju. Če vin v našem izvozu, kajti ob podano se zlasti ni pokazal predvi- investicijsko opremo na obroke, pa 'od vrednosti uvoza odbijemo večani skupni vrednosti izvoza je den dvig proizvodnje blaga za pa se veča. Vprašanja, kot kaže, yvoz na račun tripartitne pomoči ostal izvoz surovin na nespreme-široko potrošnjo tako, da je /d ne bo moči več reševati indivi- v vrednosti 3’1,4 milijarde dinar- njeni lanski višini 16.2 milijarde skoro do zadnjega izrazito zaosta- dualno, temveč v celoti in ne jev (lani v istem razdobju 32,8),, dinarjev. Pač pa je bil letos večji jala za proizvodnjo sredstev za samo morda z znižanjem cen. tedaj se nam pokaže či&ti komer- I izvoz proizvodov kmetijskega delo in materiala za reprodukcijo. Brez dvoma bodo lahko zopet cialni uvoz v vrednosti 75,2 mi- ! sektorja, kakor so proizvodi po- Vzrokov za tak razvoj ne bi na- krediti, ' ki so sedaj pomagali lijarde dinarjev. Ob primerjavi z liedelstva, živinoreje, vinogradni- vajali, temveč bi le navedli, da se ustvarjati zaloge, pomagali tudi, vrednostjo izvoza lahko torej spoje stanje v zadnjem času v tem da se jih bodo podjetja rešila in znamo, da je v čistehi komercial-pogledu popravilo. da bo dosežen predviden uspeh nem prometu uvozni presežek le- Vendar smo glede na dose- stabilizacije na trgu. -dt- tos zmanjšan za 8 milijard din, dan ji razvoj proizvodnje lahko opazili nepredvideno večanje zalog nekaterih proizvodov. Vzrok je zastala prodaja blaga oz. proizvodov, ki so se začeli kopičiti v skladiščih, kljub temu, da jih trg potrebuje. Naj navedemo avtomo-.bile raznih vrst v Tovarni avtomobilov Maribor, razne stroje v Strojni tovarni Trbovlje, v Iskri štva in sadjarstva, pri čemer je izkazaho povečanje izvoza teh proizvodov od lanskih 16,6 na 22,5 milijarde din. To povečanje Dve neposredni nalogi okrajnih komisij za proizvodnost dela S predvideno reorganizacijo stalnih komisij za plače bodo sve-in drugod. Pojavilo se je vpra- \ ti za delo pri okrajnih ljudskih sanje, kako plasirati take proiz- , odborih dobili še vrsto novih na-vode domače proizvodnje, po ka-! log, tako da bo izredno široko de terih je povpraševanje. Vzporedno s tem se je pojavilo še težje vprašanje prodaje domačih proizvodov, ko na drugi strani take uvažamo. Naj navedemo tu samo lovno področje dejansko preraslo njihovo sedanjo organizacijo. Zaradi tega so bile pri republiškem in zveznem sekretariatu za delo že formirane posebne komisije za problem umetnih gnojil in tek- i produktivnost dela in delovna stila. j razmerja. Takšne komisije pa bo Na prvi seji komisije za pro- nja tako iz proizvodnje kot de-duktivnost dela pri svetu *za delo lovnih odnosov Z naraščanjem OLO Kranj so natančneje določili zadevnih nalog se je le pokazala pristojnosti komisije in njeno me- potreba, da se ustanovi pri svetu sto v razmerju do sveta za delo še nek strokoven organ, katerega oz. tajništva za delo na eni stra- dejavnost bi bila 'usmerjena v ni ter do republiške komisije pri glavnem na produktivnost dela in sekretariatu za delo in do Zavo,- bi \sa vprašanja v zvezi s tem da za organizacijo dela in varnost obravnaval na strokovno analit-pri delu na drugi strani. Zastop- ski način. Tajništvo za delo pa nik republiškega sekretariata za naj bo neposredni realizator skle-delo tov. Miklič je poudaril, da pov komisije in zanjo opravlja ni krediti, ki so dosegli doslej produktivnost dela. Ivsa ključna ekonomska vpraša- Zaloge, ki so nastajale v pod- treba ustanoviti tudi v industrij- i novoustanovljenih komisij ne ka- vse potrebne administrativne jetjih, krije banka s krediti. Zato1 sko razvitejših okrajih, kjer bo j že ločiti od svetov za delo, ker je posle. ni nič čudnega, če so se v zadnjih potrebno posvetiti več pozornosti | bil glavrii cilj pri ustanovitvi sve- j Člani komisije so si bili enotni mesecih močno dvignili dopolnil- ' neposrednim ukrepom zai večjo J tov za delo ta, da obravnavajo v tem, da je v prvi vrsti treba za- - četi,s sistematično vzgojo vodilnega kadra, nato pa izvršiti popis vseh delovnih mest kot osnovo za nadaljnjo analitsko ocenjevanje delovnih mest. S tem namenom se bo ena podkomisija ukvarjala s proučevanjem razpoložljivega' vodilnega kadra v podjetjih, analizo njegove strokovne in ekonomske izobrazbe ter bo na podlagi tega izdelala predlog ukrepov,-ki so potrebni za vzgojo tega vodilnega kadra. Druga podkomisija bo izvedla Zakaj pa samo v »Planiki«? S konference Zveze komunistov Kakor v nekaterih drugih podjetjih se je tudi na konferenci Zveze komunistov v tovarni čevljev »Planika« v Kranju pokazalo, da sloni razmeroma debro poslovanje podjetja in nekateri napori za zvišanje proizvodnje predvsem na posameznih vodilnih uslužbencih, ni pa za temi napori stala organizacija ZK kot celota. Vodilni tovariši organizacije tudi o teh problemih niso zadosti seznanjali, in če k temu prištejemo še zelo neredno sestajanje osnovne organizacije, je docela razumljiva ugotovitev, da so komunisti dobivali premalo pobud in napotil za delo med kolektivom. Zaradi tega je sklep o rednih mesečnih sestankih več kot potreben. Neposredna naloga organizacije bo tudi sprejem novih članov in izboljšanje socialne strukture članstva. Pri obravnavanju kadrovskega vprašanja je organizaciji manjkalo večje širine, kar dokazuje dejstvo, da od leta 1952 niso sprejeli nobenega novega člana in da v organizaciji ni nobenega mladinca do 25. leta starosti, čeprav je v tovarni skoraj polovica mladih delavcev. Pri sprejemanju novih članov bo.treba upoštevati tudi dejstvo, da je med sedanjimi komunisti le 5 % delavcev neposredno iz proizvodnje. Glavni predmet razprav v podjetju je ustanovitev nekakega centra za vzgojo novosprejetih delavcev (pa tudi že starih delavcev, ki so takšne vzgoje potrebni). Po tem načrtiS naj bi no-voaprejete delavce poučevali mojstri na njihovem delovnem mestu 4 ure na dan, ostale'štiri ure pa naj bl posvetili splošni ekonomski vzgoji in delavskemu samoupravljanju. Na ta način bi dobili delavce, ki bi bili strokovno sposobni delati na več delovnih mestih, hkrati pa tudi seznanjeni z osnovnimi ekonomskimi načeli vodenja podjetja. Takšen način vzgoje bi trajal praviloma en mesec. Pred osvojitvijo tega predloga uprave podjetja si obetajo med kolektivom še živahno razpravo, zlasti še zato, ker nekateri člani kolektiva smatrajo, da je to za podjetje preveliko bre-n\a Pri razlaganju pravilnega stališča bo morala imeti važno vlogo tudi organizacija ZK. Tak način vzgoje delavcev pa je nedvomno interesanten tudi za druga podjetja in bi kazalo o njem širše razpravljati. Na konferenci so načeli še eno zanimivo vprašanje, namreč dajanje ugodnosti članom svojega delovnega kolektiva v obliki cenejših izdelkov, škarta itd. V »Planiki« so imeli precej parov čevljev z napakami, ki jih pa niso razdelili med kolektiv, ampak so jih dali v trgovino, da so prišli do njih prav tako drugi potrošniki. Postavili so se namreč na stališče, da so njihovi delavci enakovredni z vsemi potrošniki (med katerimi so tudi delavci drugih tovarn) in zaradi tega nimajo pravice do posebnih privilegijev, ki bi šli brez dvoma na račun drugih potrošnikov. Ob tem primeru pa so delavci iz »Pla- nike« postavili docela upravičeno vprašanje: »Zakaj pa smo samo v Planiki takšni »škarti« in hočemo biti docela pravični do drugih? Zakaj pa v drugih tovarnah delavci dobijo n. pr. blago itd.?« je pripisati večjemu izvozu proizvodov živinoreje in zlasti poljskih pridelkov, ki je bil prejšnje leto manjši zaradi slabe letine 1954. Večji pa je letos zlasti tudi izvoz tobaka in vina. . Naj še omenimo nekatere milijarde dinarjev, tako da zavzema Zahodna Nemčija letos prvo mesto v celotnem našem iz-vozu. Na drugem mestu je Italija ob povečanju izvoza na 9,6 nuli" jarde din, na tretjem pa Sovjet- „ _________ ____________ ska zveza z 8 milijardami. Sle- spremembe glede smeri našega1 dijo ZDA s 6 milijardami, nato izvoza. Močno se je povečal izvoz pa Velika Britanija, Švica, Avstri-v Sovjetsko zvezo, namreč od ja, Češkoslovaška in Francija-lanskih 2,3 na 8 milijard din, prav Pomembno naraščanje kaže tudi naš izvoz v Grčijo, Indijo, Kitaj* sko, Burmo, Izrael in Pakistan, medtem ko je v prometu s Turčijo letos močno upadel. *• J tako izvoz v Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko. Precej je narasel letos tudi izvoz v Zahodno Nemčijo, namreč od 7,2 na 10,2 potrebne priprave za popis de-Ta problem se je pojavil že ob lovnih mest, kar bi po sklepu lanski delitvi dobičkov, ko so ne- zveznega sekretariata za delo mo-kateri kolektivi vložili večji del rali končati do konca leta. Kori obička v družbeni stardard, | misija meni, da je ta rok abso- drugje so ga pa delili med de- \ lutno prekratek, posebno še, ker lavce. Ta primer jasno kaže na za izvedbo popisa nimajo navo-izredno medsebojno sociološko dil. Ker bo ta popis podlaga za povezanost delovnih kolektivov analitsko oceno delovnih mest in določene ožje oz. širše komunalne bo iz tega v določeni meri izšla skupnosti. Pri vsklajevanju takih'tudi groba organizacijska shema odnosov med posameznimi delov- podjetja, bi ta popis vsekakor mo-nimi kolektivi pa morajo dobiti rali opraviti natančneje in v pomembnejšo vlogo politične or- daljšem roku. Važno je, da bo ko- 5 tisoč hektarov dosedanjih ob ganizacije od osnovnih organiza- 1 misija tesno sodelovala z repu- činskih gozdov na področju biv- cij Zveze komunistov v podjetjih , bliškim zavodom za organizacijo šega tolminskega okraja. Pod-navzgor. Kr dela in varnost pri delu. Kr jetje posreduje prodajo gozdnih S KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV GOZDNEGA gospodafCStva V MOSTU NA SOČI Uredba o kvalifikaciji gozdnih delavcev je nepopolna Problemi strokovnega izobra- proizvodov tudi za zasebnike ter ževanja so trenutno — poleg skrbi skrbi za smotrno gospodarjenje v za idejno-politično vzgojo, ena nekaterih zasebnih gozdovih, W osrednjih nalog komunistov in bi sicer zaradi pomanjkanja de-delovnih kolektivov v gozdarstvu, lovne sile in drugih razlogov osta-Tako so poudarili na konferenci li zanemarjeni. ZK Gozdnega gospodarstva v| Podjetje zaposluje okrog 600 Mostu na Soči. Doslej so namreč deiaVcev in uslužbencev, vendar ras tssaaJnR * —* *•»••£ za dosego kvalifikacije, brez ie-lc kar 66 % članov kolektiva. To kljub temu, da nekateri delajo V gozdarstvu že 15 do 20 let in P°' vsem obvladajo tehniko svojega dela. Sedanji kvalifikacijski sestav, vzet po delovnih knjižicami je naslednji: visokokvalificiranih delavcev 0.2 %, kvalificiranih 22 %, polkvalificiranih 12 % nekvalificiranih 66 % delavcev-Glede na sposobnosti in dejanske prejemke bi bil po mnenju organizacije ZKS kvalifikacijski se* stav precej drugačen ter bi denimo vseboval le 10 % nekvalificiranih delavcev. Tudi za nekatere starejše delavce velja, da je njihova strokovna usposobljenost zlasti na Bovškem in v drugih krajih z majhno gozdarsko tradicijo, precej površna in enostranska. Zato bo treba tudi njihovi nadaljnji1 strokovni vzgoji posvetiti enako skrb, kot strokovnemu usposabljanju mlajših delavcev, ki so šele prišli v gozdarstvo. V republiškem merilu bo z3' radi izredno velikega števila kandidatov in kljub prizadevanju zadevnih .strokovnih združenj, še nekaj časa težko ustanoviti centralno šolo za vzgojo kvalificiranih gozdarskih delavcev. Na konferenci so zato sklenili,' da naj za strokovno pripravo delavcev za izpite poskrbi kar podjetje sarn? v obliki tečajev, ki bi jih najpozneje v treh letih lahko absol-virali vsi kandidati. , . Predstavnik podjetja je dejal-da h od o za mlajše delavce prga-nlzirali že v kratkem 6-mesečne tečaje s teoretičnim in praktičnim delom. Tečaje bodo vodil1 domači in?enirji in tehniki-opravljenem tečaju bodo absolventi pod strokovnim vodstvom šest me=ecev delali v gozdu, nakar bodo pripuščeni k izpito?1-Ti delavci bodo potem usposobljeni za vsa gozdarska opravi!a> od nege in vzgoje gozdov do sodobnih načinov eksploatacije. Starejše delavce bodo v 21-dnevnin tečajih vzgajali samo za kvalu’" cirane sekače oziroma negovalce gozdov, to je dela. ki jih oprav' ljajo že ves čas. M. D. in priznanje kvalifikacije pri gozdnih delavcih vzbujale razne predsodke in občutek neenakosti z drugimi kategorijami delavcev. To se je seveda negativno odražalo pri delu in prizadevanjih za povečanje storilnosti. Čeprav so republiški predpisi o pogojih za pridobitev kvalifikacije ter o nazivih gozdnih delavcev, ki so jih pristojni organi izdali nedavno, še precej nepopolni, pomenijo vendar izpopolnitev pravnih predpisov za to panogo gospodarstva in omogočajo gozdnim delavcem polaganje strokovnih izpitov. Treba pa jih bo vskladiti z zveznimi predpisi, ki so še bolj nepopolni in sploh ne upoštevajo glavnih specifičnosti slovenskega gozdnega gospodarstva. Tako' denimo ti predpisi ne predvidevajo naziva kvalificiranega sekača in negovalca gozdov, to je poklicev, ki sta v naši republiki najbolj razširjena. Omenjene predpise bi po mnenju udeležencev konference kazalo izpopolniti tudi v tem, da bi precizneje določali oblike in načine strokovnega uspQsabljanja gozdnih delavcev ter način finansiranja le-tega. Tudi v tej panogi je že minil čas, ko je bil za gozdnega delavca sposoben vsak fizično zdrav moški, pa čeprav brez slehernega znanja. Uporaba raznih strojev, žičnic, motornih žag in drugih pripomočkov sodobne tehnike, zahteva tudi v gozdarstvu vse bolj strokovno -usposobljene ljudi, ki morajo biti že nekakšni univerzalni gozdni delavci.. Se pravi, da morajo obvladati vsa dela: od nege in vzgoje gozdov, do racio-. nalnega poseka in izbire najbolj ustreznih lesnih asortirhanov. To so za kolektiv Gozdnega gospodarstva v Mostu na Soči izredno važna vprašanja, saj sodi podjetje med največja in nabolj mehanizirana v Sloveniji. . Sedaj upravlja, vzdržuje ter vrši eksploatacijo v okrog 19 tisoč hektarih državnih gozdov, v kratkem pa bo kolektiv prevzel še DJERDAP Djerdap je soteska v južnem delu Transilvanskih Alp, ki skozi njo teče Donava iz Panonske v rusko-romun-sko nižino. Prva soteska med mestom Golnpac in Ljupkov je dolga okrog 9 km in je povezana s približno 2 km dol ljupkovsko kotlino. Le-tam se zafenja druga soteska »Gospodjin vir«, ki Je na njenem koncu katarakt Stenka. Od tam si ogleduje popotnik stene vse do Svinjice, ko Donava steče v Donjemilanovačko kotlino. Z vrha Glavice Je videti gornji del tretje soteske, ki se začenja pod LJup-cem in katere najožji del imenujejo »Kazan«. Nekoliko niže se začenja Oršavska kotlina, ki je v n j oj Donava ustvarila dva otočka: Ogradin in Ada-kale. Tam se v Donavo Izliva reka Cerna, pod njenim ustjem pa se začenja četrta — Sipska soteska. Ob izhodu iz soteske je znani katarakt Železna vrata. OBNOVJMO SI ZNANJE ZGOPOVINE Prva dela so v Djerdapu opravili Rimljani (približno leta 33 do 101), ki so zgradili vzdolž desne obale Trajanovo cesto in obvozni kanal pri vhodu skozi Železna vrata. Trajanova pot, ki Je vsekana v strmih stenah, je služila predvsem za vleko, pa tudi za grenos tovora po suhem. Kanal pri eleznih vratih je bil nekoliko daljši in bolj vijugav kot danaSnji. Po Var-Saheijevem projektu so začeli graditi leta 1834 pot na levi Strani, ki Jo uporabljajo, kadar je plovba prekiniena, od leta 1*96, ko so bila končana regulacijska dela, tudi 7H vleko. Tedaj so. da bl vzdignili vodno raven, zgradili tudi kamnite nasipe od Grebena do Mllanovca. Pri Jucu pa so strugo razširili, da bi ublažili padec, kadar je voda visoka. Istočasno so zgradili pristanišče v Oršavi. NAJVEČJA HIDROGENIRALA PLOVBA JE SE DANES IZREDNO TEŽAVNA Ta dela so pomenila precejšnje izboljšanje za plovbo. Dokončna ureditev DJerdapskega problema pa to še ni bila. »Se danes je plovba v Djer-dapskem sektorju omejena« — nam je rekel strokovnjak lz Uprave DJerdapskega kanala, »tako glede propustne moči, kakor tudi glede plovnih objektov, ki vozijo v tem delu Donave.« Kazen vzdrževanja in manjših del ni bilo od leta 1898 do danes namreč skoraj nič narejenega. Ostalo je večinoma le pri predlogih. Le-te Je mogoče razdeliti v dve skupini: na predloge, ki so povezani z delnim ali popolnim Izkoriščanjem vodne energije in predloge, ki se tega vpraSanja ne lotijo. Oglejmo si najprej poslednje, ki predlagajo tri načine regulacije Djer-dapa. Podaljšanje sedanje regulacije, izgradnja dolgih obvoznih odprtih kanalov In Izgradnja kanalov s pregradami. Pomanjkljiva stran teh predlogov Je, da ostaja po njih korito reke odprto, da Je mogoče Izvesti le delno izravnavo hitrosti In le v nemajhni meri odpraviti druge nepravilnosti toka. REGULACIJO POVEZATI Z GRADNJO HIDROELEKTRARNE Misel za zgraditev velikega hidroenergetskega objekta ali bolje — hldro- električnega sistema, ki bl Izkoriščal moč Donave v Djerdapsk! soteski, je ob nedavnem obisku predsednika Tita V Bukarešti znova oživela. Po izračunih bi namreč vodne sile v Djerdapu nudile 12 in pol milijard kwh na leto. To pa pomeni, da bl djerdapska hidroelektrarna dajala 25 •/• več električne energije, kakor Jo sedaj proizvajajo v Jugoslaviji in Romuniji skupaj. Djerdapska elektrarna bl bila največji tovrstni objekt v Evropi z največjo proizvodno zmogljivostjo. Z njo bi se lahko merila le hldrocentrala pri Kujblševu na Vblgi, medtem ko ima velikan Dnjeprostroj polovico manjšo zmogljivost. Pomena hldrocentrale na Djerdapu torej ni treba ob vedno večjih potrebah električne energije v srednjeevropskih državah posebej na-glušatl. Za zgraditev djerdapske hidroelektrarne so doslej znane tri variante: ena hidroelektrarna, dve manjSl ali tri še manjše. V vsakem primeru bi zgradili objekte, ki bi omogočali ladjam plovbo preko stopntc, ki bi Jih ustvarile pregrade. Čeprav se s tem problemom ukvarjajo že več desetletij in Je bilo doslej izdelanih že mnogo projektov, ni bila niti ena varianta sprejeta kot najboljša. Vsaka ima pač svoje prednosti ln hibe. Vse pa so predvidevale potopitev ozemlja ln naselij ter precejšnje spremembe v cestnem ln železniškem omrežju. Res pa je, da bl dve ali celo tri pregrade precej zmanjšale površin"-ozemlja, ki bi ostalo pod vodo:'s tein v zvezi bi bilo potrebno manj dela * prestavitvijo cest in železniške proge- GRADNJA BI TRAJALA DESET LET •Zakaj, ni težko uganiti, čeprav 6° škoda zaradi poplavljenih področij velika in dasi bo gradnja zelo tež&v' na. Samo ena hldrocentrala v dapu bo namreč lahko Izkoristila vso vodno enerslto, ki jo nudi Donav«-Razen tega bo treba zgraditi le en prehod za ladje - in kar je najvažnejše: edina oregrada bo dvignil«* vodo v zbirnem bazenu tja do Beograda, ki bi postal tako lahko pravcato pomorsko pristanišče. Romunski ln Jugoslovanski strokovnjaki sedaj hite s pripravami. bl čimprej uresničili zamisel o djer-dapski hidrocentrali. Dela se sicer s* niso lotili v podrobnostih, računaj® pa. da bi bilo treba za Izdelavo projektov najmanj dve leti, za izgradnjo objekta pa okrog 10 let od tistega dne. ko bi z deli začeli. In koliko bo stala gradnja? ”° sedanjih cenah bl bilo potrebnih -j kakor računajo — okrog 300 milljara dinarjev. Čeprav je številka ogromna, pa vendar ni tako velika, da se gradnja ne bi izplačala. Tega se ne zavedajo le Romunija in Jugoslavija, temveč vse podonavske države, ki bi s svojim sodelovanjem pri gradnji gotovo močno prispevale k razvoju evropske ekonomike. N. Kr. KLJUB LEPIM PRIRODNIM V POGOJEM SKROMA TURISTIČNA SEZONA V ZASAVJU Čeprav je Zasavje od Zagorja j™ Brežic prepolno prirodnih ®Pot, obdano z mikavnimi pla-^kimi višinami, na katerih so Pnkmpne in gostoljubne planinske Ppstojanke, tudi v letošnji sezoni 'I.Hnelo kaj večjega turističnega ®iska. Prav tako pa nista nič p1 obisku gostov napredovali ennaini letovišči in zdravilišči ? Oatežu in Izlakah. Na zgod-Km spomladanskem posvetova-“Tu okrajnega Sveta za turizem |. Mokricah so bile sicer postav-ftne prav lepe pobude za razvoj taV ma T Zasavju, vendair pa “»o obetajoči predlogi in sklepi i «1 sezoni še niso dali priča-^anega sadu. Niti ni zagledal j .eTa napovedani prospektni .*? Po Zasavju, za katerega so dali pobudo. Prav tako j1 tudi posamezni tujskoprometni ^'^Ktični kraji ter planinske ™tojahke niso v kdove kolikšni r®*1 poskrbeli za učinkovitejšo j*°Pagaiido. Vprašanje turizma tojskega prometa je zatorej še naddje popolnoma od-Sc! ter se bodo morali okraj in n*?-6 .P1®! ko slej te stvari da ^ *n odgovorneje lotiti. Sko-I*,le namreč, da gredo na tako področju lerto za letom ^wžne sezone nekako mimo, del kdorkoli resneje zastavil ®na tem važnem področju, konca avgusta je le letos kraje in in; 6 T Zasavju 8134 turistov j.vF^ov, med njimi dobršen del Ijj *®en.o vanih poslovnih ljudi, „ -J*9 prihajali zlasti v premo-industrijske revirje. V 0w?2®tljfflvi 2 lanskim obdobjem je padel za 13%. Med turisti Jti so po številu na prvem ^wenci, in sicer 74 °/o, na pa Hrvati, ki kaj radi v di DnkjZT?! . > 111 Ntli ‘“Ul ' igvj®™1*1 nedeljah obiskujejo Ča “e toplice in v zadri(vrn *ae’ l^emo kopališče v ter znaša njihova povprečna izkoriščenost komaj 16.2 “/o. Medtem ko znaša po sedanjih cenah možni iztržek za nočitve 24,464.000 dinarjev, znaša dejanski iztržek komaj 3,920.000 din. Vrednost teh kapacitet je torej ob takšnem obisku gostov kaj nerentabilno izkoriščena. Po številu gostov in nočitev so na prvem mestu Ča-teške toplice, kjer so kljub nekoliko manjšemu obisku gostov še vedno dosegli glede nočitev 28°/o izkoriščenost prenočevalne možnosti. Močneje je izkoriščenost prenočevalnih kapacitet padla tudi v večini planinskih postojank ter v počitniških domovih, razen v počitniškem domu na Izlakah, kjer so letos doživeli nekaj večji obisk’in več nočitev kot v lanski sezoni. V večini obratov, kjer imajo prenočitvene možnosti, pa znaša izkoriščenost komaj od 8 do 10 "/o. . Padec nočitev od lanskih 24.526 na letošnjih 21.316 priča o tem, da v Zasavju v glavnem prevladuje enodnevni prehodni turizem, in sicer v dolinskih krajih kakor m ii i in v zadnjem času Vidmu-Razne kraje v Zasavju ^ obiskalo lepo ■ -v, iz Francije, ZDA, udai 5 Belgije, obiski naših izseljencev. vendar so število Nemčije bili to v Poglejte skozi našo fotokamero: Takšnale je hrastniška dolina v spodnjem koncu, kjer je nagnetena kemična in steklarska industrija POTROŠNIŠKI KREDITI IN HRANILNE VLOGE V TRBOVELJSKEM OKRAJU Vestno vračanje posojil in večje varčevanje tudi na planinskih postojankah. Razen Čateških toplic in Medijskih toplic na Izlakah se nobeden izmed nekoč tako živahnih letovi-ščarskih krajev* (Radeče, Krško, Brežice itd.) tudi letos ni v ničemer močneje uveljavil. Vse torej kaže, da bo treba v vseh pobudah in načrtih za razvoj turizma in tujskega prometa v Zasavju misliti na to, da je ta predel naše domovine izraziteje pogojen zlasti za prehodni, enodnevni turizem. Da pa se bo mogel takšen turizem močneje razviti, bo treba predvsem poskrbeti zff nagle in dobre prometne zveze, za lepo in dobro postrežbo ter objekte, ki privabljajo enodnevne turiste: kopališča, smučišča s smučarskimi žičnicami, obiski trgatev, obiski zgodovinskih znamenitosti, ogledi moderno se razvijajočih industrijskih središč in Iz Slovenskih Konjic Krajevni odbori - pobudniki za razna komunalna dela podobno. (ž) Konjiška občina ima nad 22,000 ha površine. Celotno področje je bilo prvotno razdeljeno med tri krajevne odbore, kasneje, to je v začetku letošnjega leta pa so število krajevnih odborov zvišali na trinajst. Vsak zajema področje ene ali več vasi, ki določenem okolišu tvorijo nekako celoto. Večina teh odborov je kaj kmalu našla svoje mesto pri reševanju lokalnih problemov, predvsem na področju komunale, urejanja ' krajevnih cest, popravljanja manjših mostov itd. Na nedavnem sestanku vseh predsednikov krajevnih odborov, ki ga je, sklical ljudski odbor konjiške občine, je bilo iz poročil razvidno njihovo delo. Povsod je bilo sicer potrebno nekaj finančnih sredstev, ker brez tega je le težko zainteresirati ljudi, da bi pomagali po svojih močeh. To dokaj jasno potrjuje primer vaščanov vasi Brdo, kjer so na tak način popravili in uredili nekaj sto metrov ceste. ki prej skoraj ni bila prevozna. Občina je zato dala nekaj nad sto tisočakov, veliko dela so opravili vaščani na pobudo SZDL in krajevnega odbora, tako da dejanska vrednost gradnje visoko presega denarni znesek, ki ga je prispevala občina. Podoben primer je tudi v Ločah, kjer so o cesti na Suha- dol eovorili 2e desetletja, toda delati vse do letos niso začeli. Krajevni organi so dali zato iniciativo in sedaj so že začeli delati, tako da bo letos že precej storjenega. Podobno iniciativo so pokazali tudi prebivalci vasi Radana vas, ki so tako rešili že marsikateri problem. Seveda ne gre povsod tako gladko. V vasi Gabrovlje nh primer bi prav tako kot drugod lahko marsikaj popravili. Toda ni človeka, ki bi dela vodil in dal zanje pobudo. Isto velja tudi za Gračič; ko so popravljali lokalno cesto, so prišli celo na občino, da bi jim dali sveder za vrtanje kamna. Sreča, da so ti primeri le redki v občini in jih je zmeraj manj. Ljudski odbor pa je stvar ’ *’ jsil, Iz Celja in okolice Strokovni tečaji za obrtnike V Celju je novoustanovljeni oke Klub oblačilne stroke prevzel nekatere naloge, za katere je doslej skrbela predvsem obrtna zbornica. Omenjeni klub prireja med drugim tudi strokovne izobraževalne tečaje oblačilne stroke. Prvi tak tečaj je obiskovalo 50 mojstrov in pomočnikov, (krojačev in šivilj). Med udele- |Wn< v!!,Vse.^ krajih in na planinskih , {“ovih je v Zasavju 27 mest, jJ®! lahko sprejmejo goste na /ano in prenočevanje. V teh pStadbah je 195 sob s 554 ležišči, .tflatkl iz letošnje sezone pa ka-da so bile sobe za preno-ev&nje prav slabo izkoriščene Podatki o potrošniških kreditih in o hranilnih vlogah v prvih dveh tretjinah letošnjega leta prepričljivo govore o boljši kreditni in finančni stabilizaciji med prebivalstvom v okraju Trbovlje. Medtem ko so podružnice NB v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Brežicah in Videm-Krškem ter hranilnica v Brežicah do konca avgusta odobrile 2739 novih potrošniških kreditov v znesku 156,670.000 din, je v istem obdobju 2981 dolžnikov vrnilo 171,766.000 din najetih potrošniških kreditov. V povprečku so potrošniški krediti razmeroma nizki, saj ^uda letalska nesreča nad Radečami ^eče, 17. okt. Včeraj po- P°ldne okrog 2 ure so z nekega -tališia pri Zagrebu priletela nad nam11’ most penjena tri vojaška letala, dVol-‘J«na proti Jesenicam. Iz tne nad Zidanim mostom je letala šinil plamen. Pilot toy ™pu-letalo zasukal, prav go-vrn v nameri, da se čim hitreje e na matično letališče ali pa znaša povpreček kredita na enega posojilojemalca # komaj dobrih 57.000 din. V primerjavi *z lanskim letom je najemanje kreditov znatno popus'tilo, kar je znak delne stabilizacije in preudarnej- j šega razporejanja kupne moči, deloma j pa tudi okolnosti, da prevladujejo med dolžniki tisti, ki so najeli kreditna po- i sojila za dobo treh let in tako s tem 1 za daljše obdobje že angažirali svojo i kupno moč. Saldo potrošniških kreditov ob koncu avgusta znaša 211,242.000 din ter je za 21,967.000 din manjši od salda 31. decembra 1955. Konec avgusta ie bilo v celoti 7447 dolžnikov potrošniških posojil., Po dobi trajanja posojila: 2713 z enoletnim posojilom,' 1348 z dvoletnim in 3030 š triletnim posojilom. Vračanje posojil je razmeroma vestno ter priča o solidnosti _ . ,. _ <■ . . . ... , dolžnikov, ki posojil niso najeli lahko- V dolini proti JagnjeniCl folisko- miselno, ampak kot nujno potrebni do- vito • strmoglavilo na bregovi te , fdatek k svoji kupni moči za enkratni ....................večji nakup. Povprečni mesečni ^ odplačilni obrok znaša v vsem okraju 2774 din, po posameznih občinah pa je najvišji obrok v občini Zagorje in znaša 3009 din. Prav razveseljivo je v okraju tudi njive. Zaradi padca in eksplozije se je letalo na tleh popolnoma razletelo. Posamezni deli letala so v plamenu zgoreli, pilot-podpo-ročnik t)ragiševič pa je obležal mrtev med ruševinami. Posebna komisija je danes na kraju samem proučevala vzrok tragične nesreče. Preostale ruše- vsaj Sta -- jr-- Ostali dve letali sta med I hkrati pa pripravila tudi vse po- _ trebno za prenos posmrtnih ostankov tragično preminulega pilota. (ž) Poišče prostor za zasilni pri- i vihe letala je vojaška ekipa zbrala, k. Ostali dve letali sta med " " Smp .nadalievali polet v prvotni ,r‘- Toda komaj je vračajoče talo priletelo nad Radeče, je ženci so bili predvsem taki, ki se pripravljajo za mojstrske izpite. V začetku oktobra se je v Celju začel tudi strokovni tečaj za kovinarje. Le-tega obiskuje 30 kvalificiranih kovinarjev iz raznih obrtnih in industrijskih obratov v mestu. Ta tečaj bo obsegal 250 učnih ur. Pozimi bodo prav tako priredili začetni in nadaljevalni tečaj za delavce lesne stroke. V začetnem tečaiu bo glavni predmet risanje, v nadaljevalnem tečaju pa risanje, tehnologija in drugo. Kaže, aa bo obisk v zimskih mesecih zelo dober. Dopolnilni strokovni tečaj za kvalificirane delavce raznih strok, ki so jih začeli uvajati v Celju, bodo nedvomno prispevali k boljši strokovni usposobljenosti zaposlenih. Predvsem bo to pridobitev za take* obrate, ki ne morejo samostojno organizirati podobnih strokovnih in specialnih tečajev. # F. K. Preusmeritev proizvodnje v Tovarni poljedelskih strojev v Šentjurju V tovarni poljedelskih strojev v Šentjurju pri Celju bodo preusmerili del proizvodnih kapacitet v izdelovanje aluminijaste galanterije. Izdelovali bodo predvsem manjše predmete, kot so stoli, mize, omarice itd. Prav tako bodo izdelovali cenene naprave za sušenje krme. Za potrebe večjih kmetijskih zadrug pa bi v bodoče to podjetje proizvajalo izpopolnjen tip kombinirane mlatilnice. ljarstvu, živilski stroki in gradbeništvu (zidairjev in* tesarjev). Največ vajencev je v lesni in oblačilni stroki. Razen tega je v celjskem okraju nad 550 učencev vključenih v uk v industriji. Toda kljub temu število vajencev ne ustreza bodočim potrebam obrtništva in industrije. K. Spet višje cene Živilski trg v Celju je sicer dobro založen z zelenjavo in sadjem, vendar so v oktobru cene spet porasle. Posamezne pridelke prodajajo na trgu po takih cenah: saoje: jabolka kilogram 30 do 40 dinarjev, hruške 40 do 50 din, grozdje 120 din, le majhne količine po 80 din; limone 320 din; zelenjava: krompir 12 do 14 din, endivija solata 30 do 60 din, sladka paprika 40 do 46 din, feferoni 100 din, čebula 90 do 100 din, česen 150 din, zelje v glavah 26 din. kislo zelje 40 din, koleraba, rdeča pesa, ohrovt po 25 din, cvetača 40 din, zelena 50 din, paradižnik 25 do 40 din, korenje 40 din, peteršilj 50 din, -kisla pesa 30 din, fižol 50 do 75 din; ostalo: mleko liter 32 din, kostanj 40 dinarjev. tudi popolnoma pravilno rešil, ko je sklenil, da bo pomagal z denarjem ali pa z materialom le v tistih krajih, kjer oodo ljudje sami pokazali dobro voljo 7.a reševanje krajevnih vprašanj. V Vitanju pa se razen čisto krajevnih vprašanj pri urejanju in olepša-nju trga krajevni odbor že nekaj časa bavi z mislijo o gradnji ceste iz Vitanja v Zreče. Dolga bi bila približno 4 km, načrti zanjo so izdelani ze nekaj let, prav tako tudi proračuni, le denarja do sedaj še ni bilo. To bi seveda bilo za ta pohorski kraj velike koristi. Za Vitanje je sedaj najbližja .železniška postaja v Celju, to je dobrih 16 km daleč. Do Zreč bi pa bilo le okoli,6 km. To bi seveda bito v veliko korist pri prevozu lesa iz pohorskih gozdov, ki jih v vitanjski okolici ni malo. Hkrati pa bi to mnogo pripomoglo k boljši povezavi Vitanja s centrom občine, saj bi lahko uvedli avtobusno progo preko Zreč. Razumljivo pa je, da* gradnja te ceste ni samo naloga vitanjskega krajevnega odbora, temveč celotne konjiške občine. Krajevni odbori v okolici Zreč pa •so v preteklih mesecih imeli dosti dela pri popravilu cest, ki jih je razrušila povcnlenj v maju. V ta namen je bilo odobrenih 5 milijonov din, tako da so večji del cest in ostalih objektov že obnovili. Zdaj * pa nameravajo temeljito nasuti cesto iz Zreč na Gorenje, ki je že v dokaj slabem stanju. Dobro dela slasti krajevni odbor v Žičah, ki je vSa-keea člana odbora zadolžil za posebno nalogo. Na mesečnih seiah redno obravnavajo vse probleme kraja in jih po evojem odborniku posredujejo ljudskemu odboru, kolikor jih ne morejo sami rešiti. Dobro delajo tudi nekateri odbori v okolici Loč pa tudi v Špitaliču kažejo dovolj iniciative za to, da s kar najmanjšimi stroški opravijo marsikatero delo, ne da bi čakali na pomoč in »navodila od zgoraj«. Na koncu naj povemo, da je tudi konjiška občina letos precej skrbela za popravilo občinskih, posebno pa še gozdnih cest. Razen zneska, ki je bil odobren za popravilo objektov, poškodovanih ob poplavi v maju, je bilo določenih še preko 7 milijonov iz gozdnega sklada, neKaj pa še za gozdna gojitvena dela. Ves ta denar je oil koristno naložen. L. V, brežiški hranilnici se je število vlagateljev v ptimerjavi z 31. dec. 1955 dvignilo do konca avgusta 1956 za 631. Stanje hranilnih vlog pa je od 89,699.000 din naraslo na 125,439.000 din. Medtem ko se je število vlagateljev dvignilo za 79/# pa so vloge porasle za celih 40°/o. Po številu je med vlagatelji največ dijakov in učencev, ki v vseh denarnih zavodih hranijo okoli 12 in pol milijona svojih drobnih prihrankov, koj za njimi pridejo delavci in uslužbenci, nato pa Kmetje in drugi poklici. (ž) Uspela živinorejska razstava v Rušah tekua lniciativo domače KZ je pre-nedelj° bila v Rušah velika ob-ten živinorejska razstava, na ka-°Uhn° Sodelovale KZ Iz Ruš, Selnice, Kg t? na Ostrem vrhu, Lovrenca ter ^ala in Selnica. ra2lra razstavo so prignali 78 glav j^iovrstjie živine. Razstavljale pa so K> T”uSe in KZ Selnica simentalsko, Lovrenc, Duh na Ostrem vrhu, KG Fala in Selnica pa sivo-rjavo živino. Ocenjevalna komisija je ocenila in nagradila skupno 36 glav živine. Na območju KZ Ruše se je doslej obnesla med vsemi simentalska pasma, za katero so živinorejci Ruš dobili tudi največ nagrad. Najbolje je bila ocenjena krava simentalka, last tov. Turka, druga tov. Kovše Franca in tretja tov. Črnka iz Ruš. Lep napredek na raz- Muzejski teden v Idriji lahl*-et°s se Je tudi idrijski muzej dostojno vključil v prireditve Je ?“ar°dnega muzejskega tedna, ker Ortrtf,,3- julija izročil javnosti prva dva ■'Kr! ’ *n stces geološko-petrograf- a tedna otvoriti še tretji odde-Sj \ 0 je speleološko zbirko, žal pa chsi® Podjetje, ki je prevzelo adapta-dela, toliko zakasnilo, da je bilo i; rekno otvoritev preložiti na poznej-Ta zbirka je uspeh plodnega tu ®10vanja med idrijskim muzejem v inštitutom za raziskavanje krasa dll^t°jni, ki je v idrijski okolici ro-'UrSi tako ,ePe uspehe, med drugim vijJ1 odkritje nekaterih prav zanimi-P°dzemeljskih jam. “tsk in ogled muzeja sta bila ves ski.l1} zadovoljiva, saj so prihajale iz gimnazije in Vajenske šole, Lovski tabor Šempetru pri Novi Gorici pa tudi skupine iz nekaterih okoliških osnovnih šol so že prišle. Ravnatelj muzeja tov. Srečko Logar je imel med tednom predavanje v kinodvorani, kjer je orisal zgodovinski razvoj muzejev, njihov sedanji neiat eniat enia umih .šž 123RDD pomen kot stvarno dopolnilo k izobraževanju Širokih ljudskih množio ter končno opisal že naloge idrijskega muzeja, ki so mnogo bolj široke, kakor misli večina prebivalcev, ker opravlja muzej tudi mnoga študijska dela v idrijskem okolišu in se ne omejuje zgolj na zbiralno muzejsko delo. Zato pričakuje uprava muzeja, da bo našla med našimi izobraženci še več sodelavcev, ker so področja dela zelo obširna in raznolika. Kot dopolnilo k predavanju pa je tov. inž. Stanko Mazi predvajal še nekaj zgodovinskih slik, ki so vzbudile splošno pozornost. L. S. stavi so pokazali tudi člani KZ iz Selnice ob Dravi, saj so bili deležni številnih lepih nagrad. Zadružniki iz Lovrenca in Duha na Ostrem vrhu so pa razstavljali sivo-rjavo živino, ki jo v teh krajih poskušajo šele uvajati. Komisija; ki je ocenila tudi razstavljeno sivo-rjavo živino, ki prav lepo uspeva v Lovrencu na Pohorju, je dodelila prvo, nagrado tov. Kmič-niku iz Lovrenca. Ha razstavi je bilo podeljenih nagrad do 7000 din za preko 200.000 din. Sredstva so delno zbrale zadruge, največ pa je za razdelitev nagrad prispeval iz fonda za pospeševanje kmetijstva občinski ljudski odbor Ruše. G. G. Plenum občinskega sindikalnega sveta v Rušah Pred nekaj dnevi Je v Rušah zasedal prvič po svoji izvolitvi plenum občinskega sindikalnega sveta. Člani plenuma so sprva poslušali poročilo tajnika o dosedanjem delu Obč. sindikalnega sveta, zatem pa so se pogovorili šei o nekaterih vpuašanjih sindikalnega dela. Občne zbore sindikalnih podružnic, ki se pričenjajo v teh dneh, bodo podružnice končale najkasneje do 10. novembra. Občinski sindikalni svet pa bo imel občni zbor do konca novembra. Ob koncu je plenum grajal tudi skrajno pasivnost vseh sindikalnih podružnic pri dosedanjih razpravah o novem osnutku zakona o pokojninskem zavarovanju ln delovnih odnosih. S Kočevskega Uporaba električne energije narasla v 10 letih za štirikrat iyen trp____________ Ce pa bi prihodnje leto trg zahte- val še druge naprave za potrebe varčevanje. Pri petih podružnicah NB i kmetijstva, bo šentjursko podjetje !1~ ustreglo po svojih zmogljivostih. Precej ženske mladine se letos ni moglo vključiti v uk Na področju celjskega okraja, zlasti še v Celju, je letos ostalo precej ženske mladine, ki se ni mogla vključiti v uk. Razni ženski poklici, za katere smatrajo, da so najbolj primerni za dekleta, so že prenasičeni s kadiom. Sedaj je v okraju 1217 obrtnih vajencev, od tega pa je le 378 žensk. Do konca minulega meseca se je na novo vključilo v uk v obrtništvo 342 učencev in učenk. Glede naraščaja v nekaterih strokah je precej kritično, saj primanjkuje vajencev v kovaštvu, soboslikarstvu, pleskarstvu, čev- Pred vojno so bile le redke vasi sedanjega kočevskega okraja, ki so imele elektriko. Ze v prvih povojnih letih pa so začeli kraje elektrificirati in graditi v glavnem visokonapetostno omrežje. Zgrajen je bil nov daljnovod, v Kočevju pa je bila zgrajena razde- Največji delež pri gradnji nizkonapetostnega omrežja nosijo potrošniki in kmetijske zadruge. Po podatkih elektrifikacijskih odborov je bilo v letu 1956 in prvi polovici letošnjega leta samo v občini Velike Lašče elektrificiranih 34 vasi, v Dobrepolju 2 vasi, V 10 kmetijsko-gospodarskih šolah bi bilo 500 učencev Na zadnji seji občinskega komiteja LMS Mozirje so razpravljali o pripravah za organizacijo kmetijslco-gospoaarskih šol na področju mozirske občine. V preteklem šolskem letu je obstajalo 6 takih šol, v katere je bilo vključenih preko 200 kmečkih fantov in deklet. Na seji so sklenili, da bodo razen teh šol ustanovili 4 nove kmetijsko-gospo-darske šole in to v krajih: Šmihel nad Mozirjem, Rečica ob Savinji, Luče in Solčava. Tako bi se število teh šol zvišalo od 6 na 10. (-er) Kočevje lilna postaja. Postavljeni so bili Loškem potoku 2, Ribnici 1 in 13 daljnovodi visoke napetosti v vasi v občini Kočevje. V tem času skoraj vse dele okraja. V prenos- je bilo zgrajenih 16 km daljnovo-ne električne naprave je bilo sa- dov, 42 km nizkonapetostnega mo v letu 1955 investiranih 43 mi- omrežja in 5 transformatorjev, lijonov dina>rjev, več kot 75 mili- Pred dokončno izgradnjo pa je še jonov pa je bilo potrebno za 16 km daljnovodov in več trans-Kočevju. formatorskih posta)}. je i Podjetje »Elektro« Kočevje pa razdelilno postajo v Kočevju. Poraba električne energije od leta 1946 narasla za 4 krat. PREMALO TRGOVIN , ^ Šempetru pri Novi Gorici je o, ^eljo velik lovski tnbor, ki ~ bil 11 let dela in uspehov »Fructal« v Ajdovščini ,p ------ ~ Jp tipizirala Okrajna lovska zveza Go-Vr,x'. Hazne prireditve si je ogledalo \C,ko 2 tisoč ljudi iz goriškega okraja. [j^K.njfmi je bilo tudi nekaj rojakov iz r'dK slavnostni seji upravnega h®0**«, so lovci počastili spomin padlih Cev jn na njihov grob položili venec. Nn*1 so s* ogledali razstavo lovskih ki jih gojijo na goriškem pod-rj.J11- Posamezniki so razstavili 22 psov bn etih različnih pasem. Zanimiva je U'? tudi razstava trofej najrazličnejše e*},iene divjadi. . rti. nagradnem streljanju na leteče f, J® je dobil prvo nagrado v znesku \z ^Jsoč dinarjev Hemeri Hildo Zotteri S\ Ondan je delovni kolektiv sadno-likerskega kombinata »Fructal« v Ajdovščini slavil pomembno delovno slavje: poteklo je 11 let, odkar je tovarna začela obratovati. Uspeh in napredek podjetja se je posebno pokazal leta 1053, ko so v tovarno prišli novi stroji, s katerimi se je močno dvignila produkcija. Tako so n. pr. leta 1952 imeli za 02 milijonov dinarjev prometa, že naslednje leto 280 milijonov dinarjev, v letu 1954 pa 340 milijonov dinarjev, a leta 1955 celo 420 milijonov dinarjev. Letošnjo realizacijo pa predvidevajo na pol milijarde dinarjev in jo bodo verjetno ki11 e doVceei i i točk od dva- ustvarili, saj so že september zaklju-^»tih možnih. Skupaj je v tej disci- čili s 75 odstotkov izpolnjenim letnim tekmovalo 11 lovcev. planom. Tovarna je stara in bi jo bilo treba rekonstruirati. Zato imajo že odobren rekonstrukcijski plan, za katerega bi potrebovali 135 milijonov dinarjev. Postopoma so ga že začeli uresničevati. Doslej so montirali nov parni kotel, ki ima 100 kubičnih metrov prostornine in je dvignih proizvodnjo za 20 odstotkov. Razen tega so opravili še več manjših izboljšav v proizvodnji, kar tudi omogoča napredek. Sedaj je v podjetju zaposlenih nad 350 delavcev in delavk, ki izdelujejo nad 50 raznih živil, največ iz sadja in povrtnin. Zgane pijače so se namreč po letu 1953 umaknile vse bolj rastoči proizvodnji marmelade, paradižnikove mezge, sadnim sokovom in podobnemu. -mar- V Kočevju je bilo po vojni ustanovljenih nekaj velikih trgovskih podjetij, ki pa so se pred leti razdelila na več trgovskih podjetij in samostojnih trgovin. Tako je sedaj v okraju Kočevje 23 trgov, podjetij s 63 poslovalnicami, razen teh je le 2* zadružnih trgovskih odsekov s 57 poslovalnicami. Trgovin pa še vedno primanjkuje. Tako pride ena trgovina s sadjem in zelenjavo na 1700 prebivalcev, z železnino na 1300, s pohištvom pa celo na 9000 prebivalcev. V zadnjem času so trgovske poslovalnice vsaj zasilno uredili. Da si za- sredstva pa vse trgovine ypla; gotove čujejo v poseben fond pri trgovinski Na Svinem pri Kobaridu so odkrili ploščo padlim borcem V nedeljo so v vasi Svino pri Kobaridu praznovali. Na ta dan pred 13 leti so Nemci z bombami porušili nad polovico vasi. Takrat je izgubilo Življenje pet ljudi. In v nedeljo, 14. oktobra, so odkrili ploščo 6 padlim borcem, 5 žrtvam bombardiranja ter eni talki. F. P. zbornici, iz katerega potem zbornica daje posojila. V trgovinah je vedno več tudi strokovnega kadra. V zadnjih letih je bilo sklenjenih 154 ' učnih pogodb. Kvalificiranega kadra je 150, vajencev je 71, ostali pa so visokokvalificirani, nekaj pa jih je polkvalificiranih in nekvalificiranih.' Družbeno upravljanje je še vedno i je rekonstruiralo sedanje najprave. Predvideno je, da bodo do konca letošnjega leta izdelali projekt za termoelektrarno v Kočevju. Zaradi visokih stroškov vzdrževanja termoelektrarne v Ljubljani bodo le-to prenesli v Kočevje v neposredno bližino rudnika. Zanjo bodo uporabljali v glavnem premogov prah, ki je sedaj malo ali skoro neizkoriščen. Potrebno pa bi tudi bilo nadalje- le v povojih. Potrošniški sveti so le pri, vati gradnjo velike hidrocentrale nekaterih trgovinah v Kočevju in v ob- na gabranki, Saj SO V začetna čini Loški potok. Delavsko upravljanje , , , „... J .» . pa je Z razdrobitvijo trgovin zamrlo, , dela vložili precejšnja sredstva, saj so v nekaterih samostojnih trgovi- V kratkem bo omrežje Slovenije nah zaposleni le 2 ah 3 nameščenci. povezano z omrežjem Hrvatske v Premvalci se često upravičeno pri- f , , , . , ,. . < . tožujejo nad visokimi cenami. Tako se kostelski kotlini, ki meji na SO-zgodi, da nek predmet prodajajo v več 1 sedno republiko. Ravno tako bo zgrajena povezava z omrežjem v Beli krajini. Za popolno elektrifikacijo Suhe krajine pa v prihodnjem letu predvidevajo gradnjo 10 km daljnovoda Kočevje—Struga. Za vsa ta predvidena dela pa je za sedaj potrebno najmanj 110 milijonov dinarjev. trgovinah po razlifinih cenah. V velikih težavah je tudi grosistično podjetje .»Trgopromet«. Le-to je znižalo maržo predmetom, toda ne zdrži konkurence grosističnih podjetij iz Ljubljane, ki dajejo svoje blago ceneje in ga tudi dostavljajo. V trgovinah je tudi še precej ne-rednosti in malverzacij. Tako je v zadružnem podjetju »Brazda« bilo v lanskem letu 700.000 primanjkljaja, v trgovini v Dobrepolju 600.000, v Kompoljah pa ima trgovina za 600.000 din dolžnikov. \ 6 C KULTURNI OBZORNIK četrtek, is. oktobra 1956 S sinočnje premiere v Mestnem gledališču PROBLEMI NAŠEGA ŠOLSTVA Triletna delavska šolavCelju Podjetja niso pokazala dovolj zanimanja zanjo V Mestnem gledališču v Ljubljani je bila sinoči že druga premiera v letošnji sezoni. Uprizorili so dramo Alberta Camusa »Pravični ljudje«. Na sliki: Mirko Zupančič, France Fresetnik, Nika Juvanova in Franček Drofenik Morda je res najbolje, da stvar, ki jo poskušaš in še ne veš, kako se bo obnesla, začneš brez večje reklame. V tem primeru pa vseeno ni tako. Triletna delavska šola, ki jo te dni začenjajo v Celju, zasluži nele kar največ pozornosti, marveč vse tako kaže, da je bilo premalo pojasnjevanja, kaj pravzaprav ta šolS je in kaj naj pomeni za delavstvo. Tako bi vsaj človek sklepal po odzivu, ki ga je imel pred tednom dni sklican zbor slušateljev: prišlo je vsega kakih trideset delavcev. Podrobnejši pregled prijavljenih nam pove še nekaj zanimivega: največ je bilo delavcev iz tovarne perila »Toper« —' prišlo jih je 18 — vseh prijavljenih v tem podjetju pa je 37, toda zaradi popoldanske izmene dela se niso mogli vsi na Široko odprta vrata mariborske -gledališke hiše Ob zaključku lanskoletne se- . Ena tretjina dramskih del bo ta- | Svobod in kulturnoprosvetnih zone je mariborska Drama po- j kih, da bodo z njimi lahko nasto- j društev. Iz te šole je odšlo že stavila na oder Patrickdvo Vročo ’ pali tudi na manjših odrih. 2e! več talentiranih mladih ljudi v kri. Uspeh predstave je bil pre- to soboto bo premiera prvega ta-j Igralsko akademijo. Gledališče 6enetljiv. To in pa manjše število kega dela in sicer Delferfieldov , nudi šoli brezplačno prostore, _ ^ nastopajočih, je vzbudilo misel, »Visok je zid«. Kasneje morda i razsvetljavo in podobno. Nadalje ■' lavška'šola,'"ki"'bo”iir^^DoiS da bi delo posredovali tudi dru- Fabrijev »Zapeljivec« in še kaj. j pomaga pri trežisergikih te&ajilh. : dvakrat tedensko po dve ali tri udeležiti sestanka. Iz drugih podjetij jih je prišlo po tri, štiri. Dobra udeležba iz »Topra« je samo dokaz dobre agitacije med delavci. Ponekod so se namreč zadovoljili s tem, da so razglas o ustanovitvi delavske šole pribili na razglasno desko. Na ta način seveda ne bomo dosegli večje udeležbe v prostovoljni šoli, ki naj širi obzorja našim delavcem in jih naivaja h kulturnim potrebam. Kakšen je pravzaprav program triletne delavske šole ali tudi tako imenovane »šole za odrasle«? V Celju so se lotili stvari na iniciativo Delavsko-prosvetnih društev »Svoboda«. Potreba po sistematičnem izobraževanju se kaže vedno bolj v zvezi z rastočo vlogo, ki jo zavzema delavsko samoupravljanje podjetij v razvoju našega gospodarstva. Tej potrebi ne morejo več zadoščati različni izobraževalni tečaji po tovarnah in drugih podjetjih. Skrajni čas je, da začnemo tudi v naših delavskih središčih po zgledu zagrebškega »Hadničkega vseučili-šta« s široko zasnovano šolo, ki naj nudi na neki trdni osnovi znanje in izobrazbo tistim, ki pri nas postajajo iz dneva v dan bolj gospodarji vseh različnih področij našega življenja. Razumljivo je, da takale de- gim, manjšim krajem v okraju. Dela niso zato nič manj kvalitet-Vroča kri je bila tudi zaradi pre- na, le manj igralcev nastopa in proste scene kot ustvarjena za sčene bodo primerne za prevoz kaj takega. Tako je po dolgem Poleg Drame bodo letos gosto-času vendarle krenila poklicna J vale v nekaterih večjih središčih gledališka družina v goste k po- okraja tudi operne skupine in balet. Ni izključeno, da bodo gostovali tudi z opero, ki bi imela manjšo zasedbo. Napori mariborskega gledališča, posredovati gledališko umetnost oddaljenim'krajem, so nale-1 in razbitih kozarcih, so se nagnetli v prostorih, ki so teli na topel odziv povsod, kjer 1 ob večjem razumevanju bi bi jih preuredili za dvorano menda ljudje nimajo možnosti obisko- ; iQ kulturno poslanstvo osrednje- deželskim odrom. »Hvaležnost obiskovalcev teh predstav je bila ganljiva,« pripovedujejo igralci«. Ne pomnimo lepšega vzdušja v dvorani, kot smo ga doživeli v Oplotnici pod Pohorjem. Ljudje Nasprotno se pa Svobode premalo i ure; ne more nuditi slušateljem zanimajo za organizacijo in pro-;neke zaključene splošne ■ izobraz-pagiranje obiskov gledaliških J be. Njen namen je v tem, da po-predstav. Tak očitek zaslužijo tu- | sreduje kolikor toliko trdne te-di smdikatiin podjetja. Redko- melje za nadaljnje individualno kdaj se zgodi, da odkupi podjetje- prizadevanje vsakega posamezni-predstavo. In vendar bi marsika- ka. zbuditi hoče v ljudeh željo tera proslava ostala na višini, če po znanju. Delavci naj bi se žabi si kolektiv, raje ogledal kva- vedali, da prireja gledališče svoje litetno delo, namesto, da razprav- predstave tudi za njih da lja naslednji dan o razgrajanjih ■ - - . so knjižnice, muzeji, radijske oddaje, razstave, itd. namenjene tudi njim. Doslej si je celjsko gledališče na primer zaman prizade' iz bivših hlevov Dogajanje na vati gledaliških predstav. Da so-ga gledališča v tem delu Slove- valo, da bi v vrste svojih ljubite-odru so takorekoč doživljali. I pa zeljni tega, so dokazali z obi- .................................................... • • • - - - - - skom Patrickove »Vroče krvi«. POMOČ AMATERSKIM SKUPINAM Ze vrsto let pomaga mariborsko gledališče neštetim igralskim sekcijam Svobod in kulturno prosvetnih društev. Izposojajo jim garderobo, kulise in razne rekvizite. Dramski igralci več let igralsko šolo nije lahko še globlje in pomemb- ljev dobilo več delavstva! Prav nejše. tako ostale 'ustanove. Kako izko- Letos je tudi za abonmajske ristijo delavci svoj prosti čas, o predstave večje zanimanje kot tem se je že dosti pisalo. Če se lani. Kot novost so uvedli za bo- ne bo položaj izpremenil, bodo dačo sezono abonma po znižanih naše znanstvene m kulturne usta-cenah za upokojence. Za te pred- nove-izgubile smoter svojega ob-stave vlada naravnost ganljiva stoja. borba za prostore. Na žalost bo Program šole navaja sledeče: tokrat odpadel mladinski abon- posreduje naj določeno znanje o vodijo že ma za TAM. Organizatorju ima- prirodi in družbi, sodobno prak- pri Svetu i jo namreč težave s sredstvi. SF Lepšega kontakta s publiko si ni moč predstavljati.« Drama je gostovala z Vročo krvjo še na Teznem, v Rušah, Selnici ob Dravi, Št. liju, Slov. Bistrici, ob proslavah 20-letnice tekstilne stavke pa tudi na Gorenjskem. Vsa ta gostovanja so bila resničen uspeh za gledališko hišo. Težav bi bilo precej, saj gledališče nima sredstev za prevoz kulis, in igralcev. Pa so priskočila na pomoč tudi podjetja in opravila to brezplačno. Obiskali bodo tudi nekatere kraje na Koroškem. Počakati morajo le, da bodo. v Ravnah reno-virali dvorani. Poleg Raven bodo obiskali še Slovenj Gradec, Mežico in Dravograd. Za mariborsko gledališče so bila ta gostovanja precejšnja vzpodbuda za letošnjo sezono. Odmevi s turneje po Romuniji Naš list je„že poročal o uspeli koncertni turneji partizanskega invalidskega pevskega z*ora po Romuniji. Sedaj so prispele kritike, ki domala vse govorijo o »prodornem uspehu profesionalnega pevskega zbora iz Jugoslavije.« Objavljamo nekaj odlomkov iz. daljših kritik, ki so izšle v zvezi z gostovanjem edine*« jugoslovanskega partizanskega Partizanski invalidski pevski zbor pred romunsko filharmonijo pevskega zbora. »lnformatia« je poročala: »... Partizanski invalidski pevski zbor se je na prvem koncertu v »Ateneul« predstavil z bogatim programom revolucionarnih, borbenih in jugoslovanskih narodnih pesmi. Enotna in dognana interpretacija je dokazovala umetniško kvaliteto zbora, ki je zlasti ugajal z izvedbo pesmi Janeza Kuharja »Tam na Pugled gori« in s »Pesntijo o svobodi« Ra-dovama Gobca . tično in splošno tehnično znanje ter osnove ekonomske izobrazbe. To naj bi dosegla — vsaj prvem letniku — š pomočjo petih predmetnih skupin, ki so: slovenščina, zgodovina, gospodarska geografija, biologija ter fizikalne in kemične osnove tehnike. Podrobnejši program določa na primer za gospodarsko geografijo med drugim: razen splošnega znanja geografije še problem prenaseljenosti in prehrane na zemlji, stopnje in oblike poljedelstva, živinoreje, dalje problematiko obrti, trgovine, industrije, prometa, kreditne dejavnosti, turizma, organizacijo gospodarstva FLR Jugoslavije, značilnosti socialističnega gospodarskega podjetja itd. Sestavljen je tudi program skupaj s sovjetom poslušalcev na osnovi izkušenj že začetega dela. Najvažnejša značilnost pouka bi naj bila. v tem, da bi se predavatelji v svojem delu izogibali napak naše redne šole; predvsem odmaknjenosti od življenja in tega, da bi bili slušatelji samo pasivni poslušalci. Za predavatelje naj bi pridobili čimveč strokovnjakov, ki niso poklicni vzgojitelji mladine. Oni bi vnesli več živahnosti in novih metod v pedagoško delo z odraslinji. Na koncu šolskega leta bi slušatelj imeli prostovoljne izpite. Po vsej verjetnosti se bo poja-vila potreba, da bo naša šola za odrasle posnemala način dela za* grebške: tam so pridobili delavce na ta način, da so posamezna podjetja v 6voje tarifne pravilnike vnesla v postavke o napredovanju tudi zahtevo o čeni delavski šoli — polčg strokovnih tečajev in šol. Pr1 doslej ni bilo takih primerov, razen enega: v* rudniku Velenje M že postavili takšno zahtevo. w mogoče trditi, da bi taka podjetij, ki so vendar zaintesira- na na čimširši izobraženosti svojega delavstva, bila v nasprotju s prostovoljnim značajem delavskih šol. .. Bilo bi sploh koristno, ko p sindikalna in druge organizacij ukrenile vse, da bi bila udeležba čimvečja. V delavske šole naj se prijavili tudii vidnejši funkcW" narji, da bi • tem dali zSJ®0 ostalim. J CARVALHOV KONCERT SOLISTKA: JOCY DE OLIVEIRA DRUGO »STERIJINO POZORJE« V NOVEM SADU Odbor »Sterijinega pozorja« v Novem Sadu je te dni poslal vabila vsem jugoslovanskim poklicnim gledališčem za sodelovanje na Drugem »Sterijinem pozorju«, ki bo od 3. do 25. maja v Novem Sadu. Hkrati z vabilom so bila razposlana tudi navodila! oziroma so bili sporočeni pogoji za sodelovanje, izmed katerih je najvažnejša zahteva, da gledališča lahko sodelujejo samo z dra- i mami in dramatizacijami, ki so nastale oziroma bile igrane ali objavljene po zadnji vojni. Za dramatizacije pa pridejo v poštev samo teksti domačih avtorjev. Eleazar de Carvalho, dirigent iz Rio de Janeina, je dal z orkestrom Slovenske filharmonije najprej lepo 'zasnovano izvedbo prvih dveh stavkov Lipovškove Druge suite za godala (Maestoso — Vico e giocoso, Adagio). Zasnova je počivala na kontrastu med kapricioznim prvim stavkom z njegovimi razgibanimi, ostro in sunkovito artikuliranimi zvočnimi nizi in spevnim, zelo vezanim drugim stavkom, polnim miru, zamišljenosti in vendar napetega čustvovanja. Orkester se je vzpel na dognano višino v drugem stavku: pel je s polnim tonom, lepo zaokrožal fraze, jih mimo polagal drugo k drugi. Naslednji dve točki, Fallov Trirogeljnik, Ravelov Drugi klavirski koncert, sta privedli koncertno prireditev do viška. Dirigent Carvalho se izogiba slehernega poziranja, ni mu do tega, da bi vzbujal vtis umetništva na visokem podstavku, patetičnega svečeništva. Poustvarja skladbe-nt način, ki bi ga lahko imenovali v najboljšem pomenu besede popularnega, tako, da ne ostane nič nedognano, nejasno, marveč da je vse povedano kar moč razločno, v vsem razumljivi obliki. Njegovo znanje nikjer ne odpove, prodorno zna razrešiti vse, kar je zamotano. Pri njem je vse žarka svetloba, svež, lahek vzduh, okretno gibanje. Naš or- j kester se je, sodim, dobro prila- j godil nalogi, tolmačiti romanski J skladbi v romansko kongenialni i zasnovi: ustrezal je tehničnim! zahtevam, njegov zvok je sijal v bogati barvenosti; zlasti so se zableščali od časa do časa izstopi posameznih pihal in trobil v tisti virtuozni ostrini, kakršno ta muzika pač tudi zahteva. Pianistka Jocy de Oliveira, tudi iz Rio de Janeira, združuje v svoji igri kultiviranost, okus in temperament. Znala je umetno osvoboditi iz nujnega oklepa notnega zapisa, (Po reprizi 15. oktobra 1956) preliti okorne notne znake v živo gibanje, prodreti v njen ne-obteženi poetični svet. Petruška Stravinskega V dru* gem delu koncerta pa nekako fl* prinesel nič novega več. Njegova »Munca«, glasilo centralnih sindikatov: *. . . Melodioznost in liriko jugoslovanskih narodnih pesmi sta z nepojmljivo uglajenostjo in sočnostjo dokazali »Vrtec ogradila bodem« od Janeza Kuharja in Simonitijeva »Plovi, plovi« ...« V istem poročilu ie kritik ugodno ocenil glasovni zaklad solistov Vande Ziherl, Konrada Orožima in Jožeta Gašperšiča, ki so sicer peli v zboru, a so med prvim in drugim delom programa kot solisti posredovali poslušalcem partizansko liriko in našo pesem. O uspelih koncertih so poročali tudi drugi časopisi, med drugim tudi centralno partijsko glasilo »Scintia«, ki je po koncertu v konfekcijskem kombinatu »G. H. Gheorghiu Dej« pisalo: »Enotno in ubrano uglašen zbor se je predstavil z umetniško podanimi partizanskimi pesmimi jugoslovanskih narodov, ki so močno impresionirale zbrano delavstvo. To pot so zlasti ugajale in presenetile pesmi »Na juriš« od K. Pahorja, »Hej tovariši«’od M. Kozine, »Svobodna Slovenija« od P. Si vica in Gobčeva »Pesem o svobodi«, ki so bile deležne posebnega aplavza. Zbor je kronal koncert z dovršeno interpretacijo dveh romunskih pesmi v priredbi umetniškega vodje zbora prof. Radovana Gobca, ki ju je zbor na presenečenje poslušalcev zapel v romunskem jeziku.« Končno pa je tudi laskavo prizna nje, ki ga je izrekel znani romunski operni povec-basist, sedaj zaslužni narodni umetnik Rafaele Nicolai: »Doslej sem prehodil pol sveta, vendar takšnega perfektnega in ekzaktnega zbora nisem slišal niti v SZ. Kar se tiče zborovodje, pa vam lahko samo Čestitam in rečem, da je takih, kot je prof. Radovan Gobec, zelo malo.« Vsa ta priznanja - dokazujejo, da imamo v partizanskem invalidskem pevskem zboru zbor, na katerega smo lahko Bonosni. hy OB ZAKLJUČKU »TEDNA MLADINSKEGA FILMA« MLADINA IN FILM »Teden mladinskega filma« je pri kraju. Osem filmskih sporedov za osem mladinskih predstav je odpotovalo iz ’ jubljane v Zagreb in od tod preko ovega Sada v Beograd, kjer so v dvorani Kolarčeve univerze zaključili prireditev t ceremonijo podeljevanja nagrad. Kritični pogled na prvo prireditev te vrste v nasi deželi bi ji utegnil marsikaj oponašati: spored revije mladinskega filma je bil na primer priložnostno in celo neustrezno sestavljen, saj so vanj vključili odlični ameriški film »Mali begunec«, ki pa je po svojem problemu namenjen staršem, oporen je bil tudi način glasovanja otrok za najboljši film sporeda, da ne omenjam poglavitnega, da se je. namreč tedna mladinskega filma lahkp udeležilo sorazmerno skromno število naših otrok. Ne glede - na vsebinsko repertoarne in metodično preučevalne pomanjkljivosti pa je bil »teden mladinskega filma« pomembna pobuda za nadaljnje razmišljanje o enem izmed poglavitnih družbeno političnih in hkrati vzgojnih problemov* sodobnega civiliziranega sveta, namreč o problemu odnosa mladine do filma in filma do mladine, ki se je z vso resnostjo pojavil tudi med nami, čeprav se ea uradno, kakor se zdi, še v*e premalo zavedamo. Vprašanje odnosa mladine do filma in narobe pogosto poenostavljamo na vprašanje »vplivanja filmov na mladino«, ki pa ga spet reduciramo na bolj ali manj utemeljene ugotovitve o negativnih vplivih tako imenovanih slabih filmov na mlade gledalce. Problem pa je v vsej svoji širini zajel predvsem evropski in ameriški svet iz dveh razlogov: tudi po drugi vojni so milijoni ljudi gmotno in duhovno obubožali in velika filmska podjetja so na veliko in načrtno izkoriščala z izdelovanjem ustreznih filmov razrvane nravi« neuravnovešena čustva, po vojnih dogodivščinah prebujene nagone, obubožano misel in slo revnih milijonov po lepem, brezskrbnem življenju, ki ga ne morejo živeti, lahko pa o njem bajajo v temni dvorani ob filmski predstavi. Hkrati se je število filmskih obiskovalcev, med katerimi je v večini mladina, znatno povečalo, in »gibljivi filmski sliki« po kinodvoranah se je pridružila gibljiva slika na zaslonih desetin milijonov televizijskih sprejemnikov. Neposredno pobudo za široko znanstveno preučevanje odnsov med mladino in filmom so aale p/>vsod po svetu predvsem predstave slabih filmov, ki so imele za nasledek vsakovrstne motnje v mladih gledalcih -t- od nepomembnih živčnih pretresov do kriminalnih dejanj, od površnih pojmov o bitnih življenjskih problemih do ustaljeno popačenih nazorov in bolestnih čut»venih odnosov. Skrbnejše poglabljanje v vprašanja odnosov med mladino in filmom, ki $a hkrati omogoča napredek psihološke m pedagoške znanosti, je razkrilo doslej neslutene globine vplivanja filntskih »n televizijskih predstav na zavest in posebej na poazavest mladih gledalcev. »Privedlo je znanstvenike do ene izmed osnovnih ugotovitev, po kateri vpliva predstava' nazornih gibljivih slik« na vsega gledalca, na gledalca — psihofizično celoto —, sila njenega vpliva p« je obenem v organski zvezi z drugimi vplivi okolja, v katerem živi mladi gledalec. Napori sodobnih filmskih znanstvenikov pedagogov in psihologov pa poslej ne veljajo samo preučevanju posledic slabih vplivov slabih filmov, temveč hkrati tudi preučevanje pozitivnih vplivov dobrih filmov na mladino ali bolje: kakšne filme — s kakšnimi vsebinami in v kakšnih oblikah — naj bi vključili j v proces vzgajanja in izobraževanja so-I dobne mladine. Tudi to vprašanje, ki zajema razsežna področja vseh filmskih zvrsti, posebej kategorijo tako imenovanega šolskega filma, ki naj služi strokovnemu izobraževanju, je v mno-gočem že rešeno. V tujem svetu razpo-La^ai?, 2 nekaj trdnimi pedagoško psihološkimi izsledki, ki so filmskim delavcem in ustvarjalcem zanesljivo izhodišče v prizadevanju po filmu, ki naj bo v prid Čim polnejšemu razvoju mladega Človeka, -t- Kakor pa vemo, je zlasti igranih umetniških filmov, pri-, kladnih mladini n« posameznih stopnjah njihovega razvoja zelo malo. Velika podjetja se namreč s proizvodnjo filmov za mladino nočejo ukvarjati: baje niso dovolj dobičkonosni, kar pa je glavno, nočejo jih snemati iz docela določenih političnih razlogov: njihovemu druž- benoekonomskemu in moralno miselnemu sistemu je v prid, če filmska predstava gledalcu ne zastavlja — v obliki drame ali komedije — resnih vprašanj o njegovem življenju in o življenju njegovega okolja. Zato je v današnjem civiliziranem svetu znanost, ki se ukvarja s preuče-i vanjem odnosov med mladino in filmom ter med filpiom in mladino v težki za-, po^emu njeni uapori in njeni izsledki, če jih ne upoštevajo tisti, ki bi jih v prvi vrsti morali upoštevati — namreč filmski proizvajalci in izposojevalci, v katerih moči je do velike mere moralno zdravje in uapredek rodov sodobne doraščajoče mladine? Ne , smemo se čuditi, če v tujem tisku, ki j se ukvarja z našim problemom, vse bolj pogosto beremo pozive raznim vladam in dobrodelnim organizacijam, naj zaustavijo ra/pašni pohod filmske plaže, in ki se pogosto končujejo s klici: »Na pomoč! Smo pred duševnim samomorom.« Tudi nas že več let opozarjajo na potrebo po smotrnem znanstvenem preučevanju odnosa med mladino in filmom vsakovrstni, predvsem negativni pojavi v naši mladini, ki so bili dokazane posledice predstav slabih filmov. S problemom so se že začeli ukvarjati pe-dagogi in psihologi po nekaterih naših univerzah. Ob republiških Svetih za kulturo in prosveto so medtem usta-* novili Zavode za Šolski film z namenom, da bi vključili filmsko predstavo tudi v naš šolski pouk. Aktualni problem pa naj bi popularizirala zlasti med starši in drugimi vzgojitelji komisija »rilm in otrok«, ki so jo lani ustanovili v Beogradu v okviru »Sveta društev prijateljev mladine Jugoslavije«, in ki je organizirala minuli »Teden mladinskega filma«, ter bo priredila letos decembra v Novem Sadu prvi jugoslovanski filmsko zdravstveni teden, na katerem bodo razgrnili problematiko preuče-j vanja vplivov filma na jugoslovansko i mladino in objavili prve njegove rezultate. — Mislim, da našim pedagogom in • psihologom ne bom krivičen, če trdim, 1 da smo pri nas šele na začetku poti, namreč na stopnji, ko iščemo našim razmeram najbolj prikladne načine in oblike preučevanja odnosa med mladino in * filmom. Nastane vprašanje, kako ravnajnjp, dokler ne bomo izvedeli za znanstveno trdne izsledke o položaju pri nas? Kakor doslej, in kakor bomo morali najbrž ravnati tudi poslej: raz vijajmo namreč v sebi in v svoji mla dini kritični odnos do filmske predstave, da bo znala slabe filme odklanjati in dobre filme ceniti. Priporočajmo in omogočajmo mladim gledalcem, da si po večkrat ogledajo isti dobri film. in skušajmo jim dopovedati, naj ne gledajo — in zakaj naj ne gledajo — slabih filmov. Hkrati pa se zavzemajmo za manj — kakor pravimo »komercialno« — pa bolj kulturno in hkrati družbeno odgovorno izbiranje in kupovanje tujih filmov, kajti brez slabih filmov ni slabih vplivov na mlade in tudi ne na odrasle gledalce. frb Dirigent Eleazar de Carvalho izvedba je sicer vsekakor bila ? višini izvedbe prejšnjih skladD> opozarjala je na sorodnosti to skladbo in prejšnjimi — ta skladba je barvita, razgiba11®’ popularna; pokazala pa ni, ali v čem se Petruška od njih tu® razlikuje, kaj bi bilo tisto, K®-daje njegovi glasbi specifičnost, kaj je zanjo bistveno. Morda to drugi del koncerta ni prived do novega, lastnega viška. Rafael Aflec IZ NAŠIH KINO DVORAN »Ne obračaj se, sinko!« *Ne Če bi karkoli očitali fil®u obračaj se, sinko!«, ki je dobil ®s j.ar tošnjem filmskem festivalu v štiri prve nagrad® — kot najboljši. ^ za režijo, za glavno moško vlogo in scenografijo — bi si utegnil kdo to n pačno razlagati. Vendar: »Ne obračaj ainko.'« je bil res najboljši film nahl*il stivalu, prav tako je Bauer *lef zlato medaljo »Arena« za režijo, a je bil vsaj enakovreden, če ne celo p°,* ši od Ljube Tadiča, s katerim sta sl. 0< lila nagrado za najboljšo moško vl0|a- To se nam je zdelo potrebno P011!^ riti v uvodu zato, ker bomo filmu, o bronamerno seveda, marsikaj očital1* Začnimo kar pri scenariju. Ta j® zasnovi psihološka drama očeta, beg»>n iz ustaškega taborišča, in njegovCB dvanajstletnega sina. ki so ga prevz« . jili v ustaškem internatu. Odnos njima je torej osnovni motiv, ob * terem bi morali biti vsi akcijski sic« efektni, toda zgolj ilustrativni Vl.I0 potisnjeni v ozadje. Zgodilo se je r*VI}a narobe: glavna junaka sploh nim® ^ časa. da bi počela karkoli drugega, zen bežanja, plezanja po strehah skrivanja pred ustaško policijo. ZatpreJ se nam zdi pričakovani, a kljub ten* psihološko neutemeljeni preobrat v nosu sina do očeta neverjeten. .. Režiser Branko Bauer je v real»zfl" ciii lastnega scenarija to napako š* V°? udaril. Se pravi, da ie po vzoru *r‘ mmalk skrbno napenjal lok napetosti' a zanemaril je razvoj osnovnega tiva. Pokazal pa je to, kar je pri »aS{" režiserjih prava redkost: suvereno vladanje filmskih izraznih sredstev v* smisel za delo z igralci, če na pr*®® primerjamo igralsko kreacijo Lile dres v tem filmu z njeno prvo v°» y komediji »Jubilej gospoda Ikla«. bo ja 8a še videla ni. »Sonce naj me obseva, veter Kmalu zatem so prišli pod naj mi pripogiba veje, veverice S|®reko otroci. naj hodijo k meni v vas...« »Semence, skrij se!« »Potem hočeš živeti brez mo- Semence se je zarilo še globlje jega varstva?« bi se zmenili zanjo, se je pre-».strašila. Oprijela se je kamenja in, zemlje — vrh pa in veje in vejice, vse se je zibalo kakor so hoteli' vetrovi, na levo in na desno, naprej in nazaj in ne veveric in ne ptičev ni bilo nikjer ... in bobnelo je po hribu... in strele so se vžigale ... Tedaj se je smrečica spomnila smreke. Zaklicala ji je v noč in vihar: »Na pomaganje, na pomaga- nje!« Smreka pa je ni Slišala — vetrovi so hrumeli in bučali in ves gozd je jokal in stokal... Smreka, ki je prebila že več viharjev, se ni bala zase, bala se ■ je za smrečico... Ko je vihar nehal in se je je smreka poklicala le od nekdaj sem si želel imeti psa. Prosil sem očeta, naj mi ga kupi, toda oče je moje prošnje vedno zavrnil, češ da nimamo ne toliko denarja, da bi se bilo bati tatov, ne kmetije, katero bi pes čuval. Ker pa sem ga neprestano prosil in me je bil že sit, se me je končno le usmilil in mi ga neki dan prinesel. Previdno sem ga vzel iz suknje, v katero je bil zamotan, tako da se mu je videla le majhna glavica z dolgimi, črnimi uhlji, in ga položil v zaboj s slamo. Ker je bil psiček tako majhen in nebogljen, sem ga imenoval Pritlikavček. Ves je bil bel, edino uhlji so bili črni. Prve dni sem ga hranil z mlekom in žganci, pozneje sem mu med jedjo večkrat skrivaj vrgel pod mizo kos mesa. Kmalu je spoznkl, da sem njegov -»dobrotnik Minilo je nekaj srečnih let. 0 so divjali vetrovi preko jase, j. ,e smreka bojevala z njimi in 01 »i pustila, da bi segli do se »Izrujem jo!« »Izruj me, izruj!« mu je zaklicala smrečica. Mihec jo je izrul in smrečica je klicala smreki vsa razigrana: »Na svidenje!« Smreka pa je bila odšle j. v skrbeh za smrečico. Potolažila' se je štele takrat, ko jo je smrečica pozdravila z vrha hriba. Smrečica je bila vesela. Pognala je korenine globoko v prst, UREDNIKOV KOTIČEK Marjetke ni več , Se pred nekaj dnevi je Mar-r li H°čevar, pionirka 3. d. raz- eaa šole Frana Levstika, sedela _________________ ^šolski klopi in se pridno učila, prišlo vroče poletje. Dragi urednik! Sicer se Ti nisem že dolgo oglasil, toda ne misli, da nisem mislil na- Tebe in na Tvojo mladinsko stran. 2e pred štirinajstimi dnevi sem imel »Pritlikavčka« in »Dogodek« napisan. Imam pa navado, da se vsak spis nekoliko vleži, kajti šele po določenem času morem pravilno napila se je vode in molela veje, oceniti svoje delo in ga tudi j>o-vejice in iglice soncu in luni nasproti. Toda za rosno pomladjo je yena prevelika korajža in ne-Pret>idnost sta bili vzrok, da je 0rala končati svojo mladost, p Odšla je s kolesom na Golovec. ,efja/a se je potem navzdol po ,r‘bu. ]Va kolesu je imela še dve .prijateljici. Ker je bila pot * Golovca zelo strma, je padla kolesa in se takoj ubila. Njen pogreb -je pokazal, kako PTiljubljena je bila. Njena krsta (e bila zasuta s cvetjem. Ob gro-se I® poslovil od nje njen so-o/ec. Ta dogodek nam bo ostal Se dolgo v spominu. Kramarič Marjetka, 7. d. raz. Osnovne šole Frana Levstika, Ljubljana Smrečica se je bala poldnevnega sonca in je stokala: »Oh, kako sem žejna.. _ »V moji senci t>i ne bila žejna,« je rekla smreka. »A kaj, ko sem tu, na soncu, na vročini...« Ko bi ji bila mogla smreka-poslati vsaj nekaj kapelj vode, a ikaj ko Je bila smrečica na vrhu hriba! Smreka je žalostno gledala, kako so smrečici rumenele iglice. Toda vročina smrečice ni vzela. S prvo jesenflo je psčnesel veter hladilni dež in smretOca se je po dolgem času do sita napila vode. praviti. — Ako se Ti bo »Pritlikavček« zdel vreden objave, ga objavi, sicer ga pa vrzi v koš. Ob tej priliki Ti tudi lahko za- KV ADR ATI V vsakem kvadratu in pravokotniku mora znašati vsota 21. Vstavi v prazne kvadrate ustrezajoča števila! gotovo obljubim, da Ti bom v kratkem poslal že prej omenjeno črtico »Dogodek«. Lepo Te pozdravlja Miiller Jakob, V. r. klas. gimn., Ljubljana, doma Iz Grosuplja. Dragi Jakob! »Pritlikavčka« bom objavil. Obljubljeno črtico pričakuje Tvoj urednik. ko doraste, že samo prehaja v kri. za izboljšanje lokalov in naprav. Ko sem hodila še v gimnazijo, mi je mama tudi večkrat dejala: *Lahko greš na počitnice, če si vsaj nekaj denarja ' priskrbiš sama. To pa ni težko, če si le malo pridna.« Tako sva z bratom iskala sredstva, kako priti do denarja. Spomnila sva se podstrešja, kjer sva pobrala vse stare cunje in jih prodala. Tisto leto so bile počitnice zelo lepe. Posebno težko je v gospodinjstvih, kjer zasluži samo oče, pa imajo celo kopico otrok. Gospodinja mora že takoj prvega razdeliti stroške, ker bi ji drugače zmanjkalo denarja. Pametna žena Ali vam je znano, da... -..lahko ugotovimo kje je odlaga na jedila, kamor ta,ko ra-udarila strela? Pomnožimo 340 m da seda. Zato — pobijajmo muhe s številom sekund pa dobimo od- in ščitimo ptice pevke, ki uniču-Ijenost bliska. Sekunde dobimo jejo največ tega nadležnega mr-dberšček (Slov. lo požrtvovalnega motorista, prav A) 2 Popovič (BiH)| 3- Cuden lep uspeh Toda tudi ostali Slo- (slov B)> 4 Glamuzina (M)t 5. venci Drofenik, Podrekar in Ko- Sunulahpasič (BiH-A), 6. Drofe-dela (rezerva) v A-moštvu ter nik, 7. Podrekar (oba Slov. A), Cuden, Pintar, čenč m Perko ^ Cerič (Slov. B). — Generalni (rezerva) v B-mostvu so se zelo Split, 17. okt. — Hajduk je da- , . v premagal »Vojvodino« z rezul- NAČRTU Pričakovali smo, da se bo le- nes premagal »Vojvodino« z tatom 1:0 (0:0). Strelec Rebac v 46. minuti. Gledalcev 12.000, sodnik Mikulan. Obe moštvi sta nastopili z defen- izkazali. Cuden je dosegel tretje mesto, Drofenik in Podrekar šesto in sedmo, Cerič pa deseto mesto; vsi brez kazenskih točk. Na hitrostni preizkušnji, kjer je bila proga prav tako slaba, je v enem krogu (tekmovalci so prevozili tri kroge) dosegel najboljši ,čas Podberšček s 74,200 km na uro. Prvo mesto na tej dirki pa je dosegel Pintar s povprečnim časom 73,800 km na uro. Kljub uspehu ■ tekmovalcev obeh moštev pa ostane odprto vprašanje, kako bo s končnim plasmajem republiških reprezentanc. V generalnem vrstnem redu sta namreč zbrali reprezentanca BiH (A-moštvo) in Slovenija A vsaka po 22 točk in si tako delita prvo in drugo mesto. Seveda bo morala Zvezna športna komisija AMSJ določiti državnega prvaka. Po pravilih bi morala naslov državnega prvaka osvojiti Slovenija, ki je dejansko nastopila le na treh ocenjevalnih vožnjah in zbrala enako število točk kot BiH na štirih vožnjah. Pričakujemo, da bo odločitev pravilna in da bomo lahko prosla tos najboljši slovenski 'tekmova-1 vili znova enega izmed lepih DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU PARTIZAN ŽE PRVAK Zagreb, 17. oktobra. Na državnem | gozom z 2:0 (21:18, 21:19). Drugi igralec namiznoteniškem prvenstvu s0 bile si- Podobnik pa Je premagal Gabriča z nočnje borbe nenavadno živahne in 2:1, Kovača pa z 2:0. Odred je vodil MFI ROITRNE 17 okt (AP) ta. »Vojvodina« se Je prebudila šele razburljive. Srečala sta se največja ifl" s 3:1, vendar Je Spartak izenačil in Naitanmi avstralski meteoroioei so nekaj minut pred koncem. Tedaj so vorita ie„a prvenstva Spartak in Gra- zmagal. Preseneča tudi tesna zmaga napovedali kakšno bo vreme v času njeni igralci brez uspeha poizkušali fičar Po%elo dramatični borbi je zma- Spartaka nad »Ljubljano« s 5:4, Spar- napoveaail, KaKsno do vreme v casu ^ .al Spartak s 5:4. tak je nastopil brez bolnega Haran- Najlepša borba večera je bila med goza. Ostali rezultati: Partizan — Ni-Vogrincem (G) in Harangozom. .-Zmagal kola Tesla 5:0, Odred — Mladost 5:3, Peto mesto olimpijskih iger. Po njihovem sploš- z zadnjimi napori izenačiti, nem zaključku bo takrat zmerno toplo vreme, ugodno za športna tekmovanja. Naposled so določili, kakšen bo ceremonial nošenja olimpijske bakle iz templja na Olimpiji do Melbourna. V belo oblečene deklice bodo zažgale g sončnimi žarki vejevje oljk, s temi bodo prižgale olimpijski ogenj. 3. novembra bo' štafeta grških športnikov prenesla baklo do -Aten, od tod pa z letalom preko Beirutha, Karačija, Kalkute, Singapura in Djakarte do Dar-vina v severni Avstraliji, kamor bo VARDAR — RADNICKI 2:1 Skoplje, 17. okt. — Na mestnem stadionu je Vardar premagal Radnički z 2:1 (2:0), gledalcev 15.000, sodnik Jovanovič iz Kragujevca. Strelci: Dončevski (1:0) v 27. in (2:0) v 28. ter Prlinčevič (2:1) v 53. minuti. Napadalci Vardarja so dosegli dva prispela 7. novembra. Posebno ietalo gola v dveh minutah in sl zagotovili avstralskega vojnega letalstva bo pre- še eno zmago, s katero so se povzpeli neslo baklo do Karirnsa. Od tod do na peto mesto. V drugem delu Igre Melbournea (4428 km) bodo nosili ba- so bili gostje v premoči, v njihovem klo avstralski športniki, ki se bodo napadu pa ni bilo igralca, ki bi stre-menjavali vsako miljo. . ljal na vrata. Odlikovali so se Don- je Vogrinc z 9:21, 20:16 (na čas), 18:11 (na čas). Rezultat jo bil 4:3 za Gra-fičar. Gabrič pa je proti Barloviču zaigral v polni formi in iznenadil na 4:4. V odločilnem srečanju je Kovač (*>) preniagal Hamerlica in s tem zelo povečal možnosti Spartaka za osvojitev letošnjega prvenstva. Ostali rezultati: Mladost — Nikola Industrogradnja — »Vojvodina« 5:1, Grafičar — Gradjevinar 5:0, Mladost — Gradjevinar 5:2, Industrogradnja — Nikola Tesla 5:0, »Ljubljana« — »Vojvodina« 5:3. Popoldne je Partizan premagal OCENJEVANJE ZA POKAL »LJUDSKE PRAVICE« Partizan Loška dolina se nadeja uspeha O »Partizanu« Loška dolina ni s prostovoljnim delom, je d®* smo malokdaj spregovorili. Kljub volj »veliko za nastope, ki so J temu, da je v naj oddaljenejšem imeli že 10, razen tega pa tua kraju ljubljanskega okraja, tako- ' akademij v telovadnici m teKm -rekoč ob hrvatski meji, ne za- vanja na orodjih, v odbojki in“ ostaja za kraji, ki imajo morda gometu. Samo na letošnjem J večje možnosti za razvoj. I bilejnem — desetem rednem Ob ustanovitvi leta 1946 je ! stopu je nastopilo več kot-štelo društvo okrog 60 članov, da- Blok Ni pretirano, če povemo, da po 10 letih dela niso le prikazali splosi dejavnosti društva, marveč tu določeno kvaliteto, ki se z “J lahko Partizan Loška dolina kosa z marsikaterim mestnim štvom. Tudi na nastopih veejin partizanskih enot društvo sodeluje, saj je na okrajnem n stopu v Ljubljani nastopilo i telovadcev. Redka so društva, . tako tesno sodelujejo z JLA k prav Partizan Loška dolina. B * no vsako leto na dan 1. maja ob Dnevu JLA prireja skupaj * JLA nastope na njenem staa nu Velike Bloke. « Tudi društvom, ki so manj razvita, pomagajo člani pri “ stopih (Nova vas-Cerknica). društva smo videli tudi na_ vs proslavi občinskih in državna praznikov. .. Lani je društvo zasedlo v oc njevanju za pokal '»Ljudske Pr vice« trinajsto mesto, leta 1954 p« sedmo. Letos se je društvo še D potrudilo, zato je pričakovati, bodo tudi tokrat njihovi napo poplačani z uspehom. Si »• Čehi boljši od Belgijci V Bruslju so se pomerile karske reprezentance CSR m * 5 ' so zmagal! 8°si. :i\iltati. Moštvo C . plasma posameznikov: Podberšček 28 točk, Popovič in Sunulah-pašič 25, Nuhič (BiH) 24, Vukčevič (Cg) 22, Glamuzina 19, Podrekar 18, Drofenik 15, Krivokapič (Cg) 14 itd.; moštva: Slove-nija-A in BiH-A 22, BiH-B 14, Makedonija 12, Črna gora 11, Srbija-A 9. -nte V Bruslju so se p_omerile^ k ske reprezents V obeh tekmah prepričljivimi rejfuitati. n*05;'’” ,-Dri-kl je prekašalo domačine v telesni v pravljenostl in višini igralcev, je j,g galo z rezultatom 90:66 (48:20), *e vrsta pa s <7:44 (37:20). DR2AVNO MOŠTVENO ŠAHOVSKO PRVENSTVO \ Po zmagi nad Partizanom vodi Crvena zvezda Rogaška Slatina, 17. okt. V na-| Rezultati včerajšnjega oziro®» daljevanju prekinjenih partij dru- četrtega kola: Crvena zvezda gega in tretjega kola je LŠK pre-i Olvmpia 5:2 (3) (Ivkov -4- i* - J - - - reml> Nedeljkovič - Krivec .0:1. T____:x V/vSnomil- rpml. 31 magal Študenta s 7:3 (Sikošek je premagal Ilijevskega, Korbanova pa Kozakovo). Dvoboj Crvena zvezda — Partizan še ni končan. ‘Zaenkrat je rezultat 5,5:3,5, medtem ko je bila pairtija Nedeljkovič — Karaklajič 77 1 .•'Marti- tretjič prekinjena v izenačenem (Bidev Trifunovič remi, ^, . je Nedeljkovič . izpustil iz rok gotovo zmago. IJjurasevi Tomovič — Vospernik remi, Vukovič : Trampuž 1:0, — Blinc 1:0, Milenkovič — P\® " čak 1:0, Nedeljkovičeva — Stek® 1:0; ostale partije so prekinjen,)' Študent — Partizan 2:? ' - Mladost S 5:1 in s tem že osvojil prvo | po odločitvi sodniškega odbora mesto na prvem delu prvenstva. Nje-i nadalievala renrav ie gova ekipa Je torel zmagala v vseh partijo naoaije\aia, _ čeprav je Tesla (Reka) 5:1, Partizan — Tndustro- osmih srečanjih. Zvečer igra Parti- ; preje ----••• ...-i«.« zan §e z Grafičarjem, vendar even- ] Markoviču.) gradnja 5:3, Gr ‘ " Gradjevinar — Tesla 5:0, rafičar — Odred 5:1, Spartak — Vojvodina 5:2, Mladost — Ljubljana 5:3. Včeraj dopoldne Je bila najbolj zanimiva partija borba med Odredom in Spartakom, ki je zmagal s 5:3. Presenetil je Kocjan z zmago nad Haran- tuelna zmaga Grafičarja ne more več omajati Partizanovega položaja. Odred je premagal »Vojvodino« s 5:1, Spartak Gradjevinarja s 5:tf, »Ljubljana« pa v času. ko to poročamo, vodi proti Industrogradnji s 4:2. tretjič preKinjena v izenačenem • i/ — položaju. Pri tem je Nedeljkovič L~.. ^ ,c Sla" '7nustil iz rok gotovo zmago. Djurasevic 0:litd.). __ Dvoboj iz tretjega kola med 'U3 (Smeder , Slavijo in LUSK Olimpijo je bil Martulovic remi, Jovcic - končan z zmago Slavije s 7,5:2,5 r 11 d u mf Stu- (Krivec — Marič remi, Vavpetič (2) (Preinfalk — Rabar re . - Vasiljevič 0:1, Stekar - Ciro- g1« - Uddvčic 0:1, Kočevar vič 0:1, Kokol - Ilič remi). ! Bertok remi Šiška - Dimc D ,. ,. ,. Icl- , T Mlinar — Bulat 0:1, Tomsic i- ,., PS,rtlz?.“ ^dl P LSK s 6:3 Franolie remi Sikošek _ stam ( ) Tomšič je premagal Rakica, buk rf>mi Koib.nova - TimetO' Vukoviceva pa Kencljevo, med- remj\ tem ko se je partija Božič — Mii-j Stanje Iv. ko]u; Crven« nar končala neodločeno. | zvez(,a J2, ? ff})< ?ari[žm 21 Crvena zvezda si je zagotovila Slavija 20,5 (3), Mladost 19,o 'V' zmago proti Mladosti s 6,5:1,5 (2). LŠK 18 (4), VŠK 14 (5), 01yfflP (Tomovič — Bertok 1:0, Jovanič 13i5 (j)t Študent 13 (5).. Aljehinov turnir Moskva, 17. oktobra. V V. kol“J?B hovskega turnirja v Aljehinov 8Pf. s Gligorič kot črni prekinil Pf** pr#v levskim ob majhni prednosti. ^ j tako je prekinjena partija Unzickc . — Franolič 1:0, Milenkovič — Štambuk 0:1, Nedeljkovič — Ti-met 1:0; Markovič in Bulat bosta sodnik že dodelil zmago Padevs iaKo je preKinjena pamjn u'1*. rjjo-Sliwa. Presenečenje je pripravil caltea, ki je remiziral s Keresom.g j,® Študent — VŠK 4,5:4,5 (1). Dvoboj tretjega kola: Kukinski, ,akoI1s° remizirali Tajraanov - je - Kičevič 0:1, Tikvešanski - Ra- klC 0:1. I Danes igrajo VI. kolo. iimimiiiiiiiiuiniinutiiiiiiiiuiuuiiiiiii HANS FALLADA Jčaj zdaj, FANT M A * 84 »Nasvete... Kdo pa še kaj dž na nasvete! 2eni ne dam piva.« »Jaz bom pa šel po tri steklenice in če jih žena ne bo hotela, jih bom sam izpraznil.« Potem so jele prihajati mlade 'mamice. Tu so se odprla vrata, tam spet, prihajale so z belimi zavoji v rokah, troje, petero, sedmero, vse so imele enake zavojčke, vse so bile blede v obraz in so se le medlo smehljale. Moški so utihnili. Vsak je stopil svoji ženi naproti. Pravkar še tako samozavestni obrazi so rahlo drgetali, zdaj je stopil ta za korak naprej in se spet ustavil, zdaj oni. Komaj so se prikazale žene, že se moški sploh niso več poznali med seboj. Vsak je gledal svojo ženo in podolgasti zavojček v njenih rokah. V zadregi so molčali, potem pa so bili iznenada spet vsi glasni in hrupno zaskrbljeni za počutje svojih žena. »Dober dan!« »Ne, ne, daj no!« — »Tako zdravg barvo imaš, naravnost opomogla si si!« — »Mar misliš, da ga ne morem nesti? No prav, kakor se ti zdi. Vsekakor pa kovček sem! Le kje je kovček? Kako da je tako lahek? Seveda, obleko imaš na sebi! Kako boš pa kaj hodila? Malce majavo, kaj? Avto Imam zunaj, nekako bova Se zmogla. To bo gledal mali kričaček, ko se bo peljal z avtom! Saj ga še ne pozna ne! Nikar ne pravi, da tega ne opazi! Zadnje čase toliko pripovedujejo o otroškem spominu iz prvih dni življenja... Mogoče mu bo vožnja močno všeč...« Fant pa je stal pri svoji Ovčki in je komaj spregovoril: »Samo da si spet tu! Samo da te spet imam!« »Fant moj,« je rekla, »ali si vesel? Ali je bilo hudo teh enajst dni? Zdaj je končno le vse mimo. Tako se že veselim našega malega doma!« »Vse je pripravljeno, vse v redu,« mu je sijal obraz. »Boš že videla. Boš lahko hodila? Ali naj pokličem avto?« »Kje neki! Cemu avto? Veselim se sprehoda po svežem zraku. Sicer pa imava časa dovolj. Saj si vzel dopust, kajne?« »Da, danes imam prost dan.« »No torej! Sla bova čisto počasi. Primi me pod roko!« Pinneberg jo je prijel pod roko, potem sta počasi stopala čez ploščad pred porodnišnico, kjer so že drdrali motorji. Počasi, prav počasi sta se pomikala proti izhodnim vratom, avtomobili so smukali drug za drugim mimo njiju. Nič ne de, si je mislil Pinneberg, slišal sem vas govoriti 2e vem, nič ne de, da nimava denarja. Potem sta šla mimo vratarja, ki niti ni imel dovolj časa, da bi jima odzdravil, zakaj pred njim je stala mlada žena in mož ob njej. Po njenem životu se je dalo sklepati, kaj želita. Ovčka in Fant sta slišala vratarja: »Najprej se prijavite, prosim!« ' »Za ta dva se bo zdaj začelo,« je Pinneberg glasno sanjaril, »za naju je pa že končano.« Čudno se mu je zdelo, kako da se tu vse to kar naprej ponavlja, kako da očetje kar naprej prihajajo sem in čakajo in telefonirajo in so v skrbeh in prihajajo po žene, vsak dan, vsako uro. Fantu se je zdelo smešno, potem pa je pogledal Ovčko: »Vitka si postala kot jelka.« »Hvala bogu,« je rekla Ovčka. »Ne moreš si predstavljati, kako lahko se počutim, odkar ni več trebuha.« »Predstavljam si že lahko,« ji je resno odgovoril, potem P3 sta stopila skozi vrata v sončni, pomladno vetrovni dan. Za tre* nutek se je Ovčka ustavila, se razgledala po modrem nebu z beliin oblaki, ki so naglo veslali, nato pa se je zazrla v zeleni pas °b cesti in v promet. Za trenutek se je ustavila, Fant pa_ jo je vprašal-»Kaj pa je, Ovčka?« »Veš,« je začela, a je brž odnehala. »Ah, kaj, nič ni!« On pa je vztrajal. »Povej že, nekaj si hotela reči.« »Preneumno je. Veš, zdaj sem spet zunaj. Tam notri mi ni bilo treba skrbeti za nič. Zdaj bo pa vse skupaj spet odvisno od naju obeh.« Cez čas je nadaljevala: »Tako mlada sva še in nikogar nimava.« »Saj imava drug drugega. Pa fantka,« je odgovoril. »To že, toda ... Saj razumeš ...» »Da, da, že razumem. Tudi, zaradi mene si v skrbeh, pri Mandlu ni več tako, kot je bilo, pa se bom že potrudil.« »Seveda se boš,« je rekla in se ga trdneje oprijela pod roko-Počasi sta stopala skozi park, nato pa se je oglasil Fant: »Ali naj nesem Storžka?« »Ne, ne, ga bom že nesla. Kaj pa misliš?« »Bi ga vendar lahko jaz nesel.« • »Ne, ne! Ce hočeš, bova za trenutek posedela na tistile klopi-* Sedla sta, čez čas pa sta nadaljevala pot. »Saj se sploh ne premakne,« je rekel Fant. »Najbrž spi. Pravkar je pil mleko.« Življenjski jubilej prosvetnega delavca ;.M*rboto Fr^ Up°koieni dolski nadzornik tovariš C» J®rbaž. Zibelka mu je tekla v 19. oktobra bo praznoval avžu pri Ormožu sedeindesetiet Se°sSikrR^dg°ni leta 1886 Pet 7”i*“ gostilničarja, vedn°tr° •' Pru^^na Je bila narodno z«-k na,xsfj ie njegova mati rojena Danj-iarnl- 8 ia jezikoslovca Danjka. Prav iružini poki je imela ila narodni ni«ft L te narodne zavednosti, ga starši So . ko.t.eli dati v Gradec v šofo, kakor Do«u°i- “legovi učitelji, ampak so ga jLj1 „.v Maribor na učiteljišče. Kot je * Pa*n idealov, je začel svo- Ve ?lte‘jevanje po raznih krajih slo-T ■zemlje, dokler ga niso vtaknili orrsS' j® * suknjo. Po razsulu avstro« *e državo srkamo invariča ITarhila Da: «^ave, srečamo tovariša Karbaša j^Jprej v Slovenski Bistrici, kjer se Uk*. • 11 s dolskim delom pričel takoj is tud* z izvenšolskim delom. Bil i»ovil e^Sednik učiteljskega društva, usta-živii j®. ^brtno-nadaljevalno šolo in po-in ?elo v tamošnji čitalnici. Sokolu *al i ie.m društvu. Razen tega je pi-t p1Q objavljal razne pedagoške članke V,/°P°iQiku in Učiteljskem tovarišu. ®° je uredil tudi šolsko drevesnico, prej pa je napisal z napevi nad mpj Harpdnih pesmi, ki jih je nabral rjg ljudstvom. Leta 1924 srečamo tova-ioUv arba5a v Ljutomeru kot okrajnega t»L.-^a nadzornika. Tudi tu je začel tale • te»8j.delati v raznih društvih. Razen rr&; bil kot nadzornik s svojim ši-strnil..., _____________________;_____________ A--------- tor m. strokovnim znanjem pravi men-se :®*aif®niu učiteljstvu. Šolska mreža ^irn ^^^tomerskem okraju pod.njegova v°dstv°ia zelo razširila, pozidana so l v^^oga šolska poslopja, zlasti lepa peda Vv Platini Radencih. Za svoje dnw?0.7° delovanje je prejel na vseh henih mestih več pohval, a. ruga svetovna vojna ga je zatekla V up^^^i fronti, kj*er je bil tudi ujet. ®voi- m v°jnem ujetništvu, je kljub in * Ostaro«li, kljuboval vsem težavam Ti?0, bodril celo mlajše, prvi j .kta-1943, ko so se pojavili Partizani v njegovem domačem tud? stoPif z njimi v stik in je kra: m®d prvimi ustanovitelji OF v tem Pizacije ** predsednik te orga- že ki? °avoboditvi, je čeprav je imel Seda l2\«> službenih let, šel v šolo učit. u,živa zasluženi pokoj, vendar še drn?? SZDL, ZB, Kmetijski za- j?»J? ’ na j večje veselje pa ima z vino-t10’ M vzorno obdeluje. veni °Tatpu Karbašu želimo ob njego-doh*Jlsoket» življenjskem jubileju vse 0ro! Vilko Kolar DNEVNE NOVICE REPREZENTANČNI CIRKUS »ADRIA« Predstavi ob 17 in 20 v Tivoliju pod Cekinovim gradom. Prodaja vstopnic Od 9—20 Ne s silo, ampak > pametjo čisti -obleko. Vse mastne madeže očistiš z lahkoto s preparatom FLEX. — Pazi, zahtevaj samo FLEX. ROŽNO MLEKO Teint Bell vsebuje naravna hraniva za kožo, jo re- Lev, generira in pomlaja. Teint Bell Rožno t-etrtek, mleko je višek kozmetske proizvodnje. Danes, v četrtek, 18. oktobra, je drugi glasbeni tekmovalni dan. Prireditve bodo ob 11., 18. in 20. uri. Programi in vstopnice v Slovenski filharmoniji. NAGRADNI RAZPIS Zabavišče Tivoli razpisuje tri nagrade (19.000, 8000 in 5000 dinarjev) za najprimernejša slovenska imena, ki naj bi jih dobili trije mladiči-levčice Prechtlove menažarije v Tivoliju. — Mladiči so namreč prišli na svet med vožnjo iz Gradca v Ljubljano. Predloge pošljite do ponedeljka, 22. oktobra, v zaprtih kuvertah z navedbo treh imen za mladiče-levčice ter predlagateljevim naslovom na pisarno Zabavišče Tivoli, Ljubljana, hotel »Turist«. Kuverto lahko izročite tudi pri vratarju hotela. — Izid bo objavljen v dnevnem časopisju. — Zabavišče Tivoli. Nedelja. Cena za sedež za vso sezono od 210 do 560 din, plačljivo z treh obrokih. Prijave sprejemamo v pisarni gledališča v Mestnem domu od srede, 17. do sobote, 20. oktobra 1956 od 10—12 in od 16—18. Abonma se lahko naroči po telefonu št. 32-860. &e-2be °*IINHCIRA in OIZObORIRA Smrtna nezgoda kolesarja tennKi ■s,?b°to popoldne se je peljal po V «u“l!ski cesti iz Žage proti Serpenici knf°n^kem olcraju sedeminšestdesetletni im t r J°žef Melihen. Pred krmilom je ip61 nameščen prtljažnik, na katerem j> Peljal okrog 15 kg koruznega zdroba. en tega je vozil po levi »trani ceste *sko se j© pripeljal na ovinek. V lem ir*11 Pa z nasProtne smeri pripeljal le 0 Po desni strani avtobus. Korit?*. tedaj že ni mogel ničesar več sto-bus \ 8e zletel s kolesom ob avto-tem je dobil hude telesne po-jim j® bidi kmalu naio pod- slovenski grobovi v na tujem AfVfl ^evelandu so umrli Frančiška ljuKft«>j. Japel, stara 71 let, doma iz rik0 lane« od "koder je prišla v Ame- ?3 i 55 leti; Lojze Resetič, star skeitt!’ i0nia iz vasi Groblje na Dolenj-d°mA Frančiška Vehar, roj. Skok, po Pri n Mlinarjeva, doma iz Kaplje va An.ei?ie^°ldu, od koder je prišla ho i **P pred 47 leti; Jože Samsa, sti doma iz vasi Šembije pri Ilirski "el v ?lstrici od koder je prišel v Ameriko doma’? leti; Viljem Kandon, »tar 69 let, Vod« 12 Loškega potoka, Doroteja Na-v p5 roJ Miklič, stara 29 let. rojena let j Mandli; Jože Avguštin, star 69 TeL ?ma iz Podturna na Dolenjskem; od c2lJa Dolšak, rojena Žiberna, doma ^riža na Murju pri Krasu; Franc Iuh!!i ’ star 63 let, Marija Klun, roj. Ed? j stara 61 let, doma iz Trsta, Cin? i Mramor, star 37 let, rojen v 76 l * du; Cecilija Boštjančič, stara *n Rozalija Benedikt, roj. Znebet, 5a a 76 let doma iz vasi Markovščina Primorskem. „ Kazen naštetih so umrli v East Pa- PUTNIK SLOVENIJA Vas obvešča: Med LJUBLJANO in ZAGREBOM obratuje naša redna ekspresna avtobusna proga. Odhod iz Ljubljane (izpred Nebotičnika) ob 5.00, iz Novega mesta ob 6.45 in s prihodom v Zagreb ob 8.30. Odhod iz Zagreba (hotel Esplana-de) ob 16.00, iz Novega mesta ob 17.45 in s prihodom v Ljubljano ob 19.30. Vozijo udobni in kurjeni avtobusi. Cena vozne karte od Ljubljane do Zagreba 700 din. AVTOBUS VOZI VSAK DAN, razen ob nedeljah in državnih praznikih. Vozovnice lahko kupite v predprodaji v poslovalnici PUTNIK SLOVENIJA v Ljubljani, Titova cesta 12 in v Zagrebu pri PUTNIKU ZAGREB v Praški ulici št. 5. Za direktne potnike od Ljubljane do Zagreba in obratno brezplačno rezerviramo sedeže v avtobusu. PUTNIK SLOVENIJA vas opozarja na ODDELEK ZA PROPAGANDO, ki dela v sklopu podjetja. Oddelek ima lastni fotolaboratorij z velikim številom negativov najlepših krajev SLOVENIJE in JUGOSLAVIJE. — V najkrajšem času izgotovimo fotografije vseh velikosti. Turistične organizacije in vodstva hotelskih podjetij vabimo, da se po-služijo našega oddelka za propagando. Pri izdelavi prospektov bomo v celoti upoštevali želje naročnika, istočasno pa vam bomo tudi pomagali s strokovnimi nasveti. Vabimo vas, da brez-obvezno obiščete naš oddelek za PROPAGANDO. PUTNIK SLOVENIJA v Ljubljani PRIREJA OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE V soboto, 28. oktobra, DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLET NA PLITVICKA JEZERA. Istočasno bodo udeleženci izleta obiskali tudi Senj, Crikvenico in Opatijo. Ne zamudite izredne prilike, obiščite PLITVICKA JEZERA jeseni, ko 60 najlepša. Za zaključek sezone izredno znižana ceha.*PriJavite se takoj. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČU DRAMA Četrtek, 18. oktobra ob 30. I. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma K. (Jaclnta Nedeljka Kacinova k. g.) Petek, 19. oktobra: Zaprto. Sobota, 20. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Premiera. — (Falstaff — Janez Cesar.) Nedelja, 21. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (n. del). Izven in za podeželje. (Falstaff — Pavle Kovič.) V soboto, 20. oktobra, bo v Drami druga letošnja premiera. Režiser dr. Bratko Kreft je pripravil uprizoritev drugega dela Shakespearove »Hlstori-Je o Henriku IV.« Inscenator predstave je Vladimir Rijavec, kostumsko pa sta MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg 2 18. oktobra ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Sobota, 20. oktobra ob 17: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Nedelja, 21. oktobra ob 11: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Prodaja vstopnic za vse predstave od danes dalje od 10—12 v upravi, Resljeva cesta 28, telefon 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. MARIB0BSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Četrtek, dne 18. oktobra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Petek, dne 19. oktobra: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. KINO PARTIZAN: Ameriški film: »Poženi, JO€«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »Generalni inšpektor«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 18. oktobra ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. Petek, 19. oktobra ob 19.30: Shakespeare: »Ukročena trmoglavka«. Red B. Nekaj sedežev in stojišč v prodaji. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 18. oktobra ob 20: K. Capek: »Mati«. Red B in izven. Petek, 19. oktobra ob 20: K. Capek: »Mati« Red A in izven. Sobota, 20. oktobra ob 20: K. Capek: 12 SOBOTE FILM »PARK«: Ameriški film; »Sodnik Timberlaine«. V glavni vlogi Lana Turner in Spencer Tracy. CEUSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Sobota, 20. okt. ob 20: Jerzl Lutow-ski: »Dežurna služba«. Premiera. — Premierski abonma in izven. Nedelja, 21. okt. ob 15.30: Jerzi Liitow-ski: »Dežurna služba«. Nedeljski abonma in izven. FILM »UNION«: Ameriški barvni film: »Upor na ladji Caine«. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Ital. film: »Dekleta iz Sanfrediana«. V glavni vlogi Rosana Podesta. Predstavi ob 18 in 20. IZ ROGAŠKE SLATINE Bolgarski film: »Pod Igom«. Predstava ob 20. IZ ŽALCA Sovjetski barvni film: »Šampion sveta«. Predstava ob 19.30. užbencev v Ljubljani. . Prisrčno zahvalo tudi tov. Kolarju, fastopniku ZB, tov. direktorju Perku :a tov. Banu za tople poslovilne be-“ede. Vsem naša Iskrena zahvala. 2ena Viki Elsner in otroci. Spored za četrtek, 18. oktobra 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 „ KSL, 17.00, 19.00 in 22.00. spored izvaja Mariborski pihalni an- 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi P°s™- sambel — 18.30 Iz naših kolektivov — lalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 18 45 j a Kvartet Jureta Robežnika — do 8.40 Reklame in obvestila — 7.10 lg 00 Ka(jijski dnevnik — 19.30 Zabav-Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš na „jasfeai vmes reklame — 20.00 Te-Jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — ženski zunanje-politični pregled — 11.00 Najmlajši pevci pred mikrofo- 15 jjj jugoslovanski radijski festi-nom — 11.15 Cicibanom — dober dan! val ,pesmi in plesi jugoslovanskih (Peter Likar: Mrtvi vrabček) — 11.30 narodov« — 21.15 Oddaja o morju in Modest Musorgski-MaUrice Ravel: Sli- pomorščakih — 22.15 Igra Plesni orke-ke z razstave — 12.00 Lahek opoldanski ster Ra(jj0 Ljubljana — 2250 Med-glasbeni spored — 12.30 Kmetijski na- narodna radijska univerza: — 22.50 do sveti; ing. Zvone Zakotnik: Da bo tudi 23.00 Melodije za lahko noč — 22.15 do pozimi dovolj mleka — 12.40 Claude 23.00 UKV program: Plesna glasba — Debussy: Suite Bergamasque (F. Cul- 23.00—24.00 oddala za tujine — na valu da) — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 ----------- Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: Dva hrvaška humorista — 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti — 17.10 Zabavna ih plesna glasba — 18-00 Radijska univerza: Dr. Zlata Stropnik: Antibiotiki — 18.15 F. Herold: Uvertura k operi »Zampa«; G. Puccini: Manon Lescaut — inter- ■■■ KINO »SISKA« Premiera ameriškega »im« »Leteči vragi« V glavni vlogi Stan Laurel in Oliver Hardy. predstave ob M, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 14 dalje. 1 327,1 m (prenos iz Zagreba). DROBNI OGLASI ' AVTOPLASCE in zračnice vseh dimenzij, kolesne plašče,, obutev iz gumija, termofor j e Itd. vam najhitreje popravi vulkanizerska delavnica »vulkan«, Ljubljana, Zaloška cesta 20. Po vzorcih izdela tudi __________ _ _ razna gumijasta tesnila in vložke. mezzo — 18.30 Ljudje na tračnicah PREKLICUJEM izgubljeno zdravstve-(reportaža) — 18.45 Poje ženski zbor no knjižico št. O. A. 023.333 na ime »Fr. Prešeren« iz Kranja — 19.00 Ra- , Marija Božič, Cankarjevo nabrežje dijaki dnevnik — 19.30 Zabavna glas-' št. 1, Ljubljana. 436 ba, vmes reklame — 20.00 Tedenski SLU2BO DOBI takoj električar s pra- notranje-polltlčni pregled — 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in nape- 1 vov — 21.00 Heine v Klopčičevi pre- ' pesnitvi (literarna oddaja) — 21.30 Ciklus Beethovnovih godalnih kvar- , kso od 2—5 let, perfektna strojepiska in stenografka z znanjem nemščine ter tehnik lesne stroke. Ponudbe pošljite Tovarni športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. 4004 jo opremili Milica Jovanovič in Alen- tetov — 22.15—23.00 Po svetu Jazza — „ ... 4004 ka Bartl-Serša. Vlogo Falstaffa tudi IV. nemški jazz-festival — 2. Javni MENJAM 3-sobno stanovanje z vsemi letos izmenoma in Pavle Kovič. igrata Janez Cesar OPERA Četrtek, 18. oktobra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Abonma red D. (Gerlovl-čeva, Brajnik, Smerkolj.) Petek, 19. oktobra ob 15: Wolf-Ferrari: »Štirje grobijani«. Zaključena predstava za gimnazijo Kamnik. Sobota, 20. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Gostuje Stanoje Jankovič, baritonist beogr. Opere. Izven in za podeželje. Nedelja, 21. oktobra ob 19.30; Smetana: koncert v "Frankfurtu — 22.15—23.00 UKV program: Nočni operni koncert — n. del — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Spored za petek, 19. oktobra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobrp jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30 do 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes od 7.20—7.25 Naš jedilnik — 8.00 Domače in poznane napeve igrajo godbe na pihala — pritiklinami in vrtom v Puli za •Celje ali Ljubljano za podobnega ali dvosobnega. Naslov v upravi »Ljudske pravice«. 4003 RAZPIS. Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje mesto medicinske sestre-voditeljice otroškega oddelka na Dermatološki kliniki. Nastop službe takoj ali pa člmprej. Prošnje vložite na 4eka- ‘ Ef DPRAVHIODBOR ČASOPISNO ZALOŽNIŠKEGA PODJETJA »LJUDSKA PRAVICA« - LJUBLJANA razpisuje mesto šefa računovodstva Pogoj: Višja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso, ali srednja ekonomska šola z najmanj 10-letno prakso v knjigovodskih poslih v industriji Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na upravni odbor Časopisno založniškega podjetja »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Odašijte v »Ljudski pravici!« natu Medicinske fakultete v ljani, Vrazov trg 4-1. ,jub- 4007 »Prodana nevesta«. Izven ln za po- 8.30 Radijski roman: Wtlllam Woods: Študenti Ekonomske fakultete ■ Univerze v Ljubljani sporočamo žalostno vest, da Je umrl tovariš VEKOSLAV BEBT0SSI študent Ekonomske fakultete Pogreb bo v četrtek, dne 18. oktobra ob 16 v Polju. Nepozabnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana, 17. oktobra 1956. ZBJ — ZKJ Ekonomske fakultete. deželje. V soboto, 20. oktobra, bo gostoval v »Seviljskem brivcu« prvak beograjske Opere Stanoje Jankovič, ki je star znanec tudi ljubljanskega občinstva, saj sl Je z gostovanji pridobil sloves odličnega baritonista tako doma kot v tujini. Jankovič bo tokrat nastopil pri nas v vlogi Figara, ki Jo šteje med svoje najboljše partije. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 18. oktobra ob 20: A. Camus: »Pravični ljudje«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 20. oktobra ob 20: Barillete-Grčdy: »Pero«. Premiera, ob 20: Cankar: »pohujšanje v dolini šentflorjanski«, izven. (Jaclnta Julka Staričeva.) V soboto bo tretja premiera komedija dveh mladih Francozov: Barille-ta-Grčdyja »Pero«, v režiji Bronija Battellna, inscenaciji ing. Ivana Pengova, kostumih Pavličeve. V komediji bomo videli Julko Staričevo. Danila Bezlaja, Meto Pugljevo, Milana Brezigarja. Pavla Jeločnlka, Janeza Albrehta. Mira Vebra in Ivo Zupančičevo. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota. 20. oktobra ob 80: O. Senečič: »Logaritmi ln ljubezen«, veseloigra. Poslovilna predstava A. Orgurevi-čeve ln M. Lombarja. Izven. Opozarjamo na sobotno poslednjo uprizoritev Senečičeve komedije »Logaritmi in ljubezen«, s katero se bodla poslovila od Šentjakobskega gledališča dolgoletna člana A. Grgurevl-čeva in M. Lombar. Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860. Glede na veliko zanimanje in željo obiskovalcev razpisuje Šentjakobsko gledališče še popoldanski abonma Manuela — XII. — 8.50 Koncert po željah — 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) B. Novak: Tonček je popil skodelico mleka; b) J. Bitenc: Pojte z nami, otroci — 10.15 Popevke ln ritmi — 11.00 Za dom in žene: Dietetična kuhinja — 11.10 Dopoldanski operni spored — 12.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti: Ing. Mirko Šušteršič: Jesensko pogozdovanje — 13.15 Za staro in mlado (operetna, lahka in zabavna glasba) — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) B. Novak: Tonček je popil skodelico mleka; b) J. Bitenc: Pojte z nami, otroci! (ponovitev) — 14.35 2eleli ste — poslušajte! - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature: Vane Brez: Pesmi — 16.00 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Športniki — pozor! — Preklic Kristina Svetina iz Pareda št. 23, občina Divača, preklicujem vse neresnične govorice in klevete proti Jožetu Dujcu in njegovi ženi Palmi iz Pareda št 25 ter se jima zahvaljujem, da nista sodno postopala proti meni Ko-91 jiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiij SREČKE DENARNE LOTERIJE ŠAHOVSKE ZVEZE JUGOSLAVIJE Srečke prodajajo in izplačujejo dobitke vsi zastopniki SO fldprodoj Jugoslovanske loterije Premije 500.000, 300.000 in 200.000 din kakor tudi 74.780 različnih dobitkov bo po loterijskem načrtu nepreklicno izžrebano dne 5. novembra 1958 Loterija Šahovske zveze Jugoslavije bo izvedena v sodelovanju z Jugoslovansko loterijo 3682 UIIIIIIIII!!lllllillllllllllll!llllllllllllllll!l!l!ll!lll!ll!llll!llllll!lll!llllillllllllll>llllllllllllll!IUIIIII!lllllljltlllllllllll!l!l!llllllll>l!lllll RAZPIS LICITACIJE Na podlagi Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS št 17-55) razpisuje Bolnica za kostno TBC, Valdoltra javno pismeno licitacijo za oddajo gradbenih in gradbeno obrtniških del za gradnjo dveh stanovanjskih šestorčkov v bližini Bolnice za kostno TBC v Valdoltri Licitacija bo 2. novembra 1956 ob 10. uri na kraju samem, t. j. v Bolnici za kostno TBC, Valdoltra. Predračunska vsota za oba šestorčka znaša 53,528.877 din. Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu v obsegu ca. 8,000.000 dinarjev je 31. december 1956, rok za izvršitev vseh ostalih gradbenih in gradbeno obrtniških del, t. j. za popolno dovršitev obeh šestorčkov, pa je 31. avgust 1957. Višina varščine znaša 0,5 % predračunske vsote in se mora priložiti ponudbi. Ponudbe morajo biti opremljene skladno s predpisi Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-55). Ponudbe oddajte najkasneje do zgoraj navedenega začetka licitacijske obravnave. Projektni elaborati ter razpisni in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 19. novembra 1956 dalje pri upravi Bolnice za kostno TBC v Valdoltri proti kavciji 5000 dinarjev. INVESTITOR BOLNICA ZA KOSTNO TBC, VALDOLTRA 4001 List izdaja In tiska Caaoplsno-založnlško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6, telefon 89-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva 1/II1, telefon 20-507 - Kulturna rubrika Nazorjeva ulica 10/IL telefon 21-887 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 81-030 - Telefon poslov alnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna namčnin« 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Z-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina pl ačane v gotovini — Rokopisi se ne vračajo VIKTOR E: GRAD DRAGO-v-E:ROTVIK ČETRTEK, 18. OKTOBRA IZ STRUGE IN SUHIH ROKAVOV REKE DRAVE DVIGAJO NAPLAVLJENI LES, KI JE LEŽAL DOLGA DESETLETJA V VODI »Vaše ime sem žal pozabila — toda vaše noge se mi zdijo «e' kam čudno znane!« ' -- Naša slika* prikazuje štiri mlade cejlonske lepotice v živopisnih oblačilih. K temu je treba pristaviti le še to, da je te bogate »sa-ronge« mogoče videti le še ob posebnih slavnostih in na folklornih nastopih »Veste, naš Henrik je nekolik0 naglušen!« »APS«, policistke v civilu, lovijo »ptičke brez gnezda«__________________ Zaradi povojnih razmer, stanovanjske stiske in brezbrižnosti modernih staršev se je v Parizu v zadnjih letih razpasla mladinska kriminaliteta. Zelo ostre kazni, ki so v francoskem sodstvu sploh znana »pedagoška metoda«, so samo navidezno učinkovito sredstvo proti tej kriminaliteti; številne izkušnje so pokazale, da malo kaznovanih mladoletnikov kasneje najde pot k normalnemu življenju. Zato poskuša pariška policija z drugimi metodami. Nastavila je 40 tako imenovanih »Assisten-tes de Police Sociale«. To so dekleta, stara od 21 do 30 let, ki so diplomirane juristke ali sociologinje. Pred nastopom službe so morale dokončati poseben tečaj in prestati zelo ostre izpite. Kljub temu pa se je prijavilo za novo službo več kandidatinj, kot jih policija zaenkrat potrebuje. Te »APS«, kot jih na kratko »Draga moja, pravzaprav sef imel čisto drugačne namene!« Umrljivost bolnih na tuberkulozi Od leta 1947, ko so uvedli no-va zdravila proti tuberkulpzi, *e je pomembno zmanjšalo število bolnih na tuberkulozi in tudi umrljivost neprestano pada. v Združenih državah so timrljiv0. zmanjšali za 64%. število bolni' kov pa za 29%. V Kanadi za 71 in 33%; v Franciji za 53 in 16 v Nemčiji za 71 in 63%; v An* gliji za 64 in 14%; v Švedski ta 68 in 12%; v Norveški za 71 23%; v Švici za 71 in 47 v«: na Danskem za 67 in 53 %; n® Finskem za 73 in 38%; na 'C skem za 83 in 49%; v AvstralU* za 63 in 8%; v Portoriku pa z® 76 in 20%. Ceste iz V Ameriki so začeli v zadnjem času prekrivati šolska dvorišča z neko novo gumijasto snovjo. Novo zmes pridobivajo tako, da še toplo plast asfalta polijejo s tekočim gumijem, zatem pa vse skupaj povaljajo. Takšna tla postanejo baje mehka kakor preproga. Za otroke je to zelo pripravno, ker se pri igranju v času odmora ne morejo tako lahko poškodovati, če padejo. Najmovejši izum pa je tako imenovana »gumijasta cesta«. Asfaltu dodajo zrnca gumija in s tem dosežejo, da se cesta ne omehča tako hitro, kadar nastopijo vročine, oziroma ne postane preveč trda v zimskem času. Nova vrsta ceste nudi odpor kolesom najrazličnejših vozil, s čemer je znatno zmanjšana nevarnost drsenja. Med praktičnimi iznajdbami, ki so v zvezi z gumijem, velja omeniti tudi nove posode iz gumija za 200 litrov tekočine. Te posode je mogoče po izpraznitvi zviti kakor vreče' ali navaden balon, če izpustimo iz njega zraik, in jih poslati nazaj v tovarno. Te prazne posode zavzemajo tako malo prostora, da jih gre okoli 2500 v en tovorni vagon, ki lahko sicer sprejme le 300 praznih sodov z isto količino tekočine. K temu so te gumijaste posode tako odporne, da jih je mogoče odmetavati tudi s padali! 23 žrtev tajfuna V prvih dnevih oktobra jfe divjal preko otoka Okinawa in Japonske strahovit tajfun, ki so* mu dali ime »Harriet«. Tajfun je povzročil smrt 23 ljudi, gmotna škoda pa znaša mnogo milijonov. Samo na Japonskem je ostalo zaradi tajfunovega divjanja okoli 12.000 ljudi brez strehe, močno poškodovanih pa je bilo y celoti 32.000 hiš. Osemdeset let Je preživel v suženjstvu pri ameriških cirkusih slon Babe, potem pa je po daljšem bolehanju poginil. Na kraj zadnjega počitka ga je spremila vsa slonja cirkuška družina; na mig dreserjev so se sloni s priučenimi umetnijami poslovili od vrstnika, ki je bil nastopal v desetih cirkusih * > Najvišje gradbišče v Evropi Visoko v Mrtvih Alpah v avstrijski pokrajini Vorarlberg grade hidrocentralo, ki bo najvišja v Evropi. 2384 metrov visoko prebijajo delavci predor, ki bo povezal neko ledeniško jezero z Li-nerskim jezerom; tako se bo njegova gladina pomembno dvignila. V njujorškem parku Central so konec prejšnjega meseca odkrili spomenik Christianu Andersenu in »grdi rački«, glavni Junakinji v eni najlepših Andersenovih pravljic 142. Pohitela sta k akvalungom in izmerila pritisk. Zadostovalo bo. Saj ni treba, da plavata ves čas pod vodo. Danilo sl je vtaknil za pas ključ za odvijanje vijakov. Imel Je šest utorov. Eden bo že prijel. Maks je vzel s seboj podvodno puško. Če se srečata *• njihovimi potapljači, naj mislijo, da sta na lovu. In končno je podvodna puška zelo nevarno orožje. Menda si bo vsak premislil, preden se nastavi harpuni. Pritrdila sta oprtno jermenje in zabredla v vodo. 144. Plavala sta dobre pol ure, ko je Danilo dal Maksu znak, naj počaka ob dnu. Sam se Je previdno dvignil, a se je takoj spet potopil. Pred zapuščenim naseljem se je zibal velik motorni čoln. Na obrežnih skalah je sedelo več ljudi in očitno pospravljalo kosilo. Zdaj je bil pred njima najnevarnejši del naloge. Samo da bi bila voda dovolj globoka, da ju z brega ne bodo opazili. Plavala sta tesno ob dnu. Merilec Je kazal osem metrov. To je malo. 143. Plavala sta tik ob obali in kdaj pa kdaj previdno pogledala iz vode. Dobro skrita za obrežnimi čermi sta prisluškovala in gledala naokoli. »Poslušaj,« je šepnil Maks. »če so na tem otoku, so se prav gotovo skrili pri zapuščenem naselju. Drugje obala ni primerna.« Danilo je ra-čunal: do zapuščenega naselja mora biti še približno kilometer daleč. »Potopiva se in plavajva vzdolž obale,« je predlagal. »Zraka bo dovolj, zgrešiti pa tudi ne moreva.«