rjTi Časopis Poslovnega sistema Mercator LETNIK: XXXII št. 2, februar 1995 Tema meseca M banka strani 6, 10, 11 O Aktualno Pooblaščenec delničarjev stran 4 Lista pooblaščencev stran 5 Ne mešamo dela s politiko stran 8 O Uspešneži Tri lučke stran 7 Samopostrežba v Luciji stran 9 Blagovnica v Lendavi stran 12, 13 O Učna ura Aranžerji o svojem delu stran 14, 15 Sejmi Lani in letos stran 16 Alpe Adria stran 16, 17 Razvedrilo Zelena stran stran 21 Nagradna križanka stran 22 Časopis Poslovnega sistema Mercator, d.d., Ljubljana, Dunajska 107. Izdaja Center za obveščanje, Uredništvo, Ljubljana, Dunajska 107, telefon 061/1683-205. Glavna in odgovorna urednica Vesna Bleivveis. Priprava za tisk: Cortec, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana Časopis prejemajo delavci, kmetje, učenci in upokojenci Poslovnega sistema Mercator. Naklada: 11.300 izvodov. Po mnenju pristojnega republiškega organa se od časopisa plačuje 5% prometni davek. i V v "v .*• i V. Bleivveis Sračje gnezdo v pidžami Sračje gnezdo je prispodoba "skup znesenega", razmetanega, postavljenega za prvo silo. Srake se v njem vseeno počutijo varne. Na seminarju za aranžerje smo si lahko ogledali Mercatorjevo sračje gnezdo. Uporabo in zlorabo različnih identifikacijskih simbolov, sloganov, enotnih označevalnih gradiv ... Vtis o "skup znešenem" je bil popolen. Skoraj toliko indvidulanih interpretacij in variacij, kolikor je vhodnih vrat v Mercatorjeve objekte. So pa izjeme, ki jih je treba pohvaliti. Ne želim razpredati o celostni podobi, ki jo imamo ali pa nimamo. Želim spregovoriti o povsem preprosti, vendar v zvezi s podobo nič manj pomembni stvari - redu in disciplini, ki ne zahtevata ne denarja, ne pretiranega napora. Sodeč po vhodnih vratih naših trgovin, lahko vsak proizvajalec, vsak, ki želi o nečem obvestiti, za to uporabi Mercatorjeva vrata ali izložbo. Pa naj gre potem za inačice glagola "poriniti" in "potisniti" ali pa lokalno veselico. V množici nalepk kreditnih kartic in žvečilnih gumijev se Klub Mercator kartica kar izgubi. Zraven še cela vrsta obveznih opozoril in obvestil - ne s psom, ne sladoledom, razpored dežurnih trgovin...pa hišice, črte, rožice, gobice, božički, pirhi, kosi potice za najboljše sosede... In se prisiliš, spregledaš znani VHOD. Toda, tega, kar najdeš v trgovini pač ne moreš spregledati. Gre za urejenost polic, za razporejenost izdelkov, označevanje izdelkov in cen, način prodaje in ponujanja izdelkov, urejenost prodajnega osebja... pa tudi za stvari kot so voda, detergent in metla. Gre preprosto za stvari, ki so v mnogih naših trgovinah prepuščene zgolj in samo zaposlenim v prodajalni in je tako trgovina njihovo in Mercatorjevo ogleda- lo. Se mora v prodajalni, ki je pretežno namenjena živilom in drugim izdelkom za tekočo dnevno rabo, res razkazovati zaprašena kolekcija posod, ...razmetanih spodnjih hlač in predpasnikov? Je mar za kupca spodbudno, če se nakup v taki trgovini začne s pasjo in mačjo hrano? Če gre mimo polprazne police, na kateri so še vidni ostanki pralnega praška, praški pa so naloženi na radiatorje "v izložbo". Ali niso orehi nekoliko bolj grenki, če jih zajemamo iz zamaščene kartonske škatle s plastično veln-ico, ki se je držijo ostanki suhih češpelj in pridih druge umazanije? Kako je kupec presenečen, ko med mlečnimi izdelki mirno seže še po kislem zelju in jajcih, ali pa si na polici, nad katero piše sol, postreže z jušnimi zvarki. Pa je še najlepše, če so police napol prazne, v trgovini pa na vsakem malo večjem prostorčku pogrnjnena mizica (običjano iz poletnega bifeja) in na njej izdelki z rokodelskim napisom "akcijska prodaja", "izjemno ugodno". Še tako prijazen "Dober dan" izgubi pomen in namen, če ga izreče skuštrana glava, ki pripada telesu, oblečenem v že nekaj časa neoprano Mercatorjevo staro ali novo delovno obleko. Pajčevine in smeti pod policami in v kotičkih pa itak delujejo nekoliko domače. Nad vse to pa obesimo še Mercatorjevo zastavo, za katero je prof. Banko Novak - kreator nove Mercatorjeve celostne podobe dejal, da je kakor pidžama. (Ta misel je povzeta s predavanja aranžerjem.) Našteti primeri so nalašč pokazani s pretiravanjem in zato jih redko najdemo skupaj na enem prodajnem mestu. So pa razmeroma tako pogosti v mozaiku Mercatorjeve podobe, da jih kaže posebej izpostaviti. Še posebej zato, ker smo vse našli v prestolnem mestu. Bilo pa bi jih krivično pripisovati zgolj zaposlenim na prodajnih mestih. V prvi vrsti se je treba vprašati, kako prijazen delodajalec je Mercator nekaj tisoč trgovcem, predvsem ženskam, da se mu skrb za lastno celovito vzgojo in izobraževanje, vrača tudi z opisanimi pojavi. Mercatorjevo ogledalo so predvsem trgovine. V njih je večina vsega, kar razglašamo za koncernske naloge, najbolj vidno in otipljivo. Pa za čist, pospravljen in povsod približno enako urejen prodajni prostor in prodajni program, za kupcu in prodajalcu prijazno trgovino, ni potrebna velika filozofija. Le majhen ilustrativni priročnik o tem, kaj je prav in kaj narobe, bi potrebovali za udejanjanje podobe prijaznega, urejenega in poštenega trgovca. Vsi najboljši v Mercatorju prisegajo prav na to in tako tudi delajo. Vesna Bleivveis, urednica POOBLAŠČENEC DELNIČARJEV Kako izpeljati skupščino 63.211 delničarjev Poslovnega sistema Mercator, d.d.? Po končani prvi fazi lastninskega preoblikovanja je Mercator dobil znane "lastnike" - delničarje: 63.193 fizičnih oseb, ki smo javni prodaji namenjene delnice kupili z lastninskimi certifikati in 18 pravnih oseb. Te so trije skladi ter 14 kmetijskih zadrug in Mercator-Rožnik (lastniki delniškega kapitala pred lastninjenjem). O najvažnejših vprašanjih upravljanja Poslovnega sistema Mercator kot delniške družbe, organizirane po določilih Zakona o gospodarskih družbah, bomo odločali delničarji na skupščinah: izvolili člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, sklepali o strategiji razvoja, letnem poročilu, uporabi dobi-čka, spremembah statuta, povečanju ali zmanjšanju osnovnega kapitala. Temeljna filozofija upravljanja delniške družbe je naslednja: delničarji odločajo o najpomembnej -ših vprašanjih družbe na skupščini, pri čemer je število glasov, ki jih ima posamezni delničar, odvisno od tega, koliko delnic ima. Udeležba in glasovanje na skupščini delničarjev, kot up-ravljalska pravica, ki jo nosi delnica, pa je delničarjeva pravica, ne pa tudi dolžnost in obveznost. Če se delničar skupščine ne udeleži, to zanj nima nobene posledice. Pomeni pa, da je s svojo neude-ležbo odločitev na skupščini prepustil drugim delničarjem. Da pa delniška družba lahko normalno deluje, je za odločanje skupščine ("sklepčnost") predpisana prisotnost delničarjev, ki predstavljajo vsaj 15% osnovnega kapitala (prvi sklic), če pa ta ni dosežena, na ponovnem zasedanju skupščina veljavno odloča ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala (drugi sklic). V Sloveniji ni delniške družbe, ki bi imela tako veliko število delničarjev, kot jih ima Mercator. Po svetu pa niso redkost družbe tudi z več stotisoči delničarjev. Seveda je fizično nemogoče, da bi se tako številčna skupščina delničarjev sploh sestala. Zato je v vseh delniških družbah z velikim številom delničarjev običajno, da delničarje spodbujajo, da si za odločanje na skupščini izberejo pooblaščence. V svetu so to običajno za to specializirane finančne organizacije, seveda pa tudi posamezniki, navadno tudi sami delničarji. Prednost izbire pooblaščenca od abstinence na skupščini in s tem prepustitve odločitve drugim delni- čar-jem, je dvojna: delničar z navodilom pooblaščencu, kako naj na skupščini delničarjev glasuje o posa- meznem sklepu, odda svoj glas, vpliva na odločitev, poleg tega pa si prihrani čas in pot, ki ga vzame udeležna skupščini. Prav zato se je vodstvo Poslovnega sistema Mercator odločilo, da vsem delničarjem - fizičnim osebam - že ob skorajšnjem obvestilu, koliko delnic so dobili v zameno za lastniške certifikate, ponudi tudi listo pooblaščencev, s katere naj si izberejo svojega pooblaščenca. Do liste smo prišli tako, da predlagamo enega pooblaščenca na 1.000 do 1.500 delničarjev z območja, kjer so se vpisovale lastninske nakaznice. Pooblaščence so predlagali v podjetjih izmed delničarjev, ki jih pozna čimširši krog ljudi, in bodo glede na sposobnosti in izkušnje, funkcijo pooblaščenca lahko uspešno opravljali. Glede na to, da si vsak delničar izbere pooblaščenca po svojem okusu, bo število pooblastil, ki jih bo imel posamezni pooblaščenec, zelo različno. Dolžnost pooblaščenca je, da na skup-ščini delničarjev v imenu tistih, ki so ga pooblastili, glasuje po njihovih navodilih. Pooblaščenec ni niti poslanec, niti delegat, ki bi lahko glasoval po svoji prosti presoji; glasuje namesto delničarja tako, kot bi glasoval delničar sam, če bi se skupščine udeležil. To seveda ne pomeni, da bo moral delničar za vsak sklep, o katerem naj odloča skupščina delničarjev, svojemu pooblaščencu posebej sporočiti, kako naj glasuje v njegovem imenu. Sklic in potek skupščine delniške družbe sta prav zato, ker se računa z večjim številom delničarjev, pri čemer mora delnica vsakemu imetniku zagotoviti enake pravice, zakonsko natančno urejena in podvržena strogim formalnostim. Tako mora biti sklic skupščine s sklepi, o katerih se glasuje, objavljen vsaj 30 dni pred zasedanjem skupščine delničarjev, o predlaganih sk- lepih se lahko glasuje le z "ZA" ali "PROTI", o zadevah, ki niso bile predvidene s sklicem sploh ni mogoče glasovati, za uvrstitev dodatnih točk dnevnega reda in nasprotnih predlogih sklepov je predvidena natančna procedura itd. Vsak delničar bo torej že mesec dni pred skupščino seznanjen s predlogi sklepov, o katerih naj se glasuje, ko t tudi s pooblaščenčevim predlogom, kako misli glasovati. Če pooblaščencu ne bo nič sporočil, je zanj to znak, navodilo, da se s predlogi strinja. Če pa se s posameznim sklepom delničar ne bo strinjal, bo moral pooblaščencu to sporočiti. Celotna logistika priprave in izvedbe skupščine bo seveda izredno zahteven organizacijski projekt, ki mora vsakemu delničarju omogočiti, da na najbolj enostaven način preko svojega pooblaščenca odda svoj glas. Delničar pooblastilo lahko pismeno kadarkoli prekliče in mu tega tudi ni potrebno pojasnjevati. Seveda ga pooblastilo, ki ga je dal, ne omejuje, da bi družbi neposredno sam dajal svoje predloge ali vprašanja. Delničarji Mercatorja bomo v kratkem prejeli pismo z vsemi podrobnostmi in navodili, kakor si izberemo svojega pooblaščenca. Kot že rečeno, sta tako delničarjeva udeležba na skupščini kot izbira pooblaščenca za glasovanje, njegova pravica in ne dolžnost. Vendar mislim, da ni nobenega dvoma, da si moramo delničarji - fizične osebe, kar še posebej velja za nas zaposlene, upokojence, naše družinske člane, znance in prijatelje, zagotoviti svoje glasove na skupščini delničarjev. Le tako bomo lahko aktivno vplivali na odločitve na skupščinah delničarjev, kjer seveda bodo že zaradi številčnosti delničarjev prisotni zelo različni interesi. Torej delničarji, izberimo si svoje pooblaščence! Aleš Čerin PREGLED POOBLAŠČENCEV ZA SKUPŠČINO POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR V marcu bomo Mercatorjevi delničarji prejeli obvestilo o številu vplačanih delnic, pismo predsednika poslovodnega odbora, listo pooblaščencev in ovojnico za sporočilo Mercatorju o izbiri pooblaščenca. Izbira pooblaščenca je pomembna zadeva, zato listo pooblaščencev objavljamo tudi v našem časopisu. POOBLAŠČENCI ZA SKUPŠČINO DELNIČARJEV POSLOVNEGA SISTEMA MERCATOR LJUBLJANA Z OKOLICO 1. DOBOVŠEK MATEJA, 1962, dipl. iur. Ljubljana, Suhadolčanova 59, vodja splošnega sektorja podjetja Mercator-Savica, Ljubljana 2. DOSTAL SAMO, 1941, gimn. maturant, Ljubljana, Chengdujska 20, vodja finančne službe v krovnem podjetju PS Mercator 3. DROBNIČ STANISLAV, 1935, v.upr. delavec, Ljubljana, Tbilisijska 58, tržni inšpektor, UINS Mesta Ljubljana 4. GOSLAR MIRAN, 1928, dipl. oec., Ljubljana, Štefanova 3, upokojeni predsednik poslovodnega odbora PS Mercator 5. JEVŠNIK NINA, 1947, dipl. oec., Ljubljana, Ul. Molniške čete 11, RS, Upravna enota Ljubljana, Adamič Lundrovo nabrežje 2 6. KERŠEVAN NUŠA, 1930, dipl. oec., Ljubljana, Poljanski nasip 28, upokojena predsednica Skupščine Mesta Ljubljana 7. KOCJANČIČ MARICA, 1952, oec., Ljubljana, Pot do šole 2 C, direktorica fin. rač. službe v podjetju Mercator-Dolomiti, Ljubljana 8. KOGEJ DAVORIN, 1940, oec., Rakek, Gasilska 9, direktor podjetja Mercator-Blagovni center, Ljubljana 9. KOLENC ANTON, 1938, v.upravni delavec, Ljubljana, Kermavnerjeva 3, direktor podjetja Mercator-Sadje zelenjava, Ljubljana 10. LENARDIČ VOLODJA VASJA, 1948, v.upr. del., Ljubljana, Linhartova 62, direktor kadr. spl. sekt. v Mercator-Grmada, Ljubljana 11. LIPOVŠEK EMILIJANA, 1952, v.upr. delavka, Ljubljana, Cesta na Loko 39 A, dir. kadr. org. sekt. v Mercator-Konditor, Ljubljana 12. MAJERLE IVAN, 1939, v. uprav, delavec, Ljubljana, Kunaverjeva 3, direktor podjetja Mercator-Mesna industrija Ljubljana 13. POLIČNIK FERDINAND, 1933, Ljubljana, Pot na razore 6, direktor podjetja Tkanina Ljubljana 14. dr. POTOČNIK VEKOSLAV, 1936, dipl. oec., Ljubljana, Rožna dolina C. XXI/12, prof. Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani 15. PUŠLAR JELKA, 1959, oec., Ivančna gorica, Stična 111, komercialistka v podjetju Pristava, d.o.o., Ljubljana 16. RAVBAR VINKO, 1935, oec., Vrhnika, Opekarska c. 29 B, upokojeni direktor podjetja Mercator-Dolomiti, Ljubljana 17. REMŠKAR NATAŠA, 1939, dipl. iur., Ljubljana, Presnarjeva 12, RS, Upravna enota Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1 18. SKRT ANDREJ, 1935, dipl. oec., Dragomer, Pot na poljane 44, direktor podjetja Mercator-Golovec, Ljubljana 19. TAJČ MARIJA, 1938, pravnica, Kamnik, Livarska 5, upokojena vodja pravne službe v Mercator-Eti, Kamnik 20. TALJAT ZVONE, 1950, dipl. iur., Ljubljana, Ul. Bratov Učakar 68, odvetnik v Ljubljani 21. dr.TOŠ NIKO, 1934, dipl. iur., Kamnik, Perovo 1, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani 22. VAUPOTIČ BORIS, 1938, ing. org. dela, Ljubljana, Kalingerjeva 11, direktor podjetja Mercator-Emba, Ljubljana 23. ŽABJEK SAŠO, 1924, hotelski tehnik, Ljubljana, Soška 19, upokojeni direktor podjetja Mercator-Hotel Ilirija, Ljubljana ZASAVJE IN POSAVJE 1. ČATER IRENA, 1954, socialna delavka, Brežice, Gornji Lenart 49, sekretar podjetja Mercator-Agrokombinat, Krško 2. HORVAT MIRKO, 1934, oec., Krško, Trdinova 6, upokojeni računovodja Elektrogospodarstva v Krškem 3. KLENOVŠEK IRENA, 1962, kmet. tehnik, Sevnica, Naselje heroja Maroka 25, vodja kadr. spl. sek. v Mercator-KZ Sevnica 4. MEJAČ JELKO GABRIJEL, 1939, varnostni ing., Dol pri Hrastniku, Turje 42, upokojenec Rudnika Laško 5. PEČNIK FRIDERIK, 1929, trg. poslovodja, Sevnica, Kladnikova 6, upokojenec podjetja Mercator-Sevnica NOTRANJSKA, PRIMORSKA 1. DANIJELA BANDELJ, 1956, dipl. oec., Portorož, Liminjanska 85, Splošna banka Koper 2. FALKNER NIKO, 1945, dipl. iur., Ankaran, Mahničeva 12, odvetnik v Kopru 3. MIKLAVEC BRUNO, 1943, dipl. ing., Izola, Oktobrske revolucije 10 A, direktor podjetja Mercator-Trgoavto, Koper 4. MIKUŽ JOŽE, 1931, trgovski poslovodja, Idrija, Rudarska 3, upokojeni vojda blagovnice Mercator-Rudar v Idriji 5. BORIS POŽAR, 1951, dipl. oec., Portorož, Liminjanska 79, direktor podjetja Mercator-Degro, Portorož 6. STANISLAV PUPPIS, 1952, dipl. oec., Postojna, Ljubljanska c. 9, finančni direktor v podjetju Batagelj, CO, d.o.o., Postojna GORENJSKA 1. GLOBOČNIK JANEZ, 1951, dipl.ing.org. dela.,Sp. Besnica 68 B, vodja finan. rač. sektr. v podjetju Mercator-Meso-Izdelki Sk. Loka 2. NOVAK MILAN, 1935, ing. agr., Kranj, Trboje 68, vodja komerciale v Mercator-Oljarici, Kranj 3. OREHAR MARINKA, 1952, ekon. tehn., Naklo, Grogova ul. 7, vodja računovodstva v podjetju Mercator-Preskrba, Tržič KOČEVJE, RIBNICA 1. JANEŽ ZDRAVKO, 1949, gimn. maturant, Kočevje, Ob Mahovniški c. 27, vodja finan. rač. službe v Mercator-KG Kočevje 2. ZAKRAJŠEK ALOJZIJA, 1950, dipl. oec, Ortnek, Dolnje podpoljane 2, direktorica podjetja Mercator-Jelka, Ribnica 3. ŽAGAR DRAGO, 1938, ekon. tehn., Kočevje, Šeškova ul. 4, upokojenec DOLENJSKA, BELA KRAJINA 1. DIM ANTON, 1953, ekon. tehnik, Trebnje, Jurčičeva 29, poslovodja v blagovnici Mercator-Gradišča v Trebnjem 2. JARNOVIČ CIRIL, 1930, oec., Novo mesto, Drska 17, upokojeni direktor podjetja Mercator-Standard, Novo mesto 3. VESELIČ JOŽE, 1949, ing. org. dela, Črnomelj, Trubarjeva 10, direktor PE Oskrba v Mercator-KZ Krka, Novo mesto 4. VIDETIČ JANEZ, 1940, trgovski poslovodja, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 34, direktor podjetja Mercator-STP Metlika ŠTAJERSKA, PREKMURJE IN KOROŠKA 1. ČAVNIČAR MIRJANA, 1962, dipl. oec., Središče ob Dravi, Grabe 46, analitik poslovanja v Mercator-Mip Ptuj 2. GOLOBIČ STANKO, 1953, v. upr. delavec, Lenart, Lackova 65, direktor podjetja Mercator-Potrošnik, Lenart v Slovenskih goricah 3. LUKAČEK HELENA, 1966, pravnica, Ormož, Skolibrova 4, vodja splošnega sektorja v podjetju Mercator-Zarja, Ormož 4. MIKLAVC FRANC, 1956, ekon. tehnik, Mozirje, Dol Suha 33, vodja gospodarsko računovodskega sektorja v Mercator-ZKZ Mozirje 5. dr. MRGOLE MITJA, 1926, zdravnk, Ptuj, Ob grajeni 6, upokojenec 6. OSTRIČ VENDEL, 1952, dipl. oec., Lendava, Tomšičeva 2, direktor podjetja Mercator-Univerzal Lendava 7. RANFL DANICA, 1958, dipl. oec., Cirkulane, Paradiž 10 B, vodja org. finan. službe v podjetju Mercator-Mip Ptuj 8. ŠILEČ JOŽEF, 1949, ing., Maribor, Veljka Vlahoviča 37, direktor podjetja Mercator-Modna hiša, Maribor 9. ŠTELCL MARIJANA, 1950, oec., Križevci, Zasadi št. 2, vodja gosp. rač. sektorja v podjetju Mercator-Sloga, Gornja Radgona. 10. TOMANIČ FRANC, 1933, dipl. oec., Ptuj, Trajanova 15, upokojeni direktor podjetja Mercator-Mip Ptuj M BANKA, MOJA BANKA Sava Bergant V M banki je bilo preteklo leto dokaj razgibano. Kar nekaj dogodkov je bilo takih, da se nam je zdelo prav, da o njih tudi nekaj napišemo. Oglasili smo se pri namestnici direktorja M banke gospej Savi Bergant, ki nam je povedala, da je bila v lanskem letu najpomembnejša dodatna aktivnost v banki priprava in izvedba povečanja kapitala banke. Poleg te pa so v preteklem letu zastavili delo tudi na drugih, za razvoj banke prav tako pomembnih nalogah. Le-te so: izpopolnitev tekočega računa in vključitev v mrežo bankomatov, nova celostna grafična podoba, računalniška podpora bančnim poslom in ne nazadnje posodobitev bančnih enot. Druga izdaja delnic M banke je bila objavljena v Dnevniku, prav tako zaključek, pa povejmo še našim bralcem, kako je s tem. "Drugo izdajo delnic smo začeli pripravljati po zaključeni prvi izdaji rednih delnic konec junija 1994 s ciljem, da bi bila zaključena pred koncem septembra. Kljub temu, da so bili roki, predvsem zaradi dopustov na Registrskem sodišču in Agenciji za trg vrednostnih papirjev zelo napeti, bi nalogo opravili pravočasno, a se je zapletlo zaradi nejasno opredeljenih pravic delničarjev v prejšnjem statutu. Tako smo, žal, rok 30.9. zamudili. Posledica je bila prepoved zbiranja deviznih hranilnih vlog prebivalstva. Drugo izdajo smo končno, potem ko smo uskladili statut z zakonom o gospodarskih družbah, uspešno zaključili konec decembra 1994. Dosegli smo od Banke Slovenije predpisano višino nad 30 mio DEM jamstvenega kapitala, ki bi nam trenutno omogočila ponovno pridobitev dovoljenja za zbiranje deviznih hranilnih vlog, a le do 30.9.1995. Takrat bo za opravljanje tega posla potrebno 60 mio DEM jamstvenega kapitala. Prav zato se je nadzorni svet, ko je razpravljal o tem vprašanju odločil, da banka sedaj ne bo zaprosila za ponovno dovoljenje za zbiranje deviznih hranilnih vlog, saj ne vidi realnih možnosti, da bi po 30.9.1995 to dovoljenje tudi ohranila." Kaj to pomeni za banko? Je bil trud za povečanje kapitala zaman? "Seveda ne. Kot sem že omenila, je zahteva Banke Slovenije, da mora banka, ki želi neomejeno poslovati, že 30.9. 1995 zbrati najmanj 60 mio DEM jamstvenega kapitala, 30 mio DEM pa je pogoj za teritorialno neomejenost. Ker je M banka, tako kot Mercator, prisotna praktično po vsej Sloveniji, je pomembno, da imamo ta pogoj izpolnjen." Ali to pomeni, da ste zaključili s povečanjem kapitala? "V začetku februarja je nadzorni svet razpravljal o osnutku poslovne politike M banke v letu 1995 in v zvezi s tem vprašanjem sprejel usmeritev, da naj bo cilj banke poslovati neomejeno, vendar naj zadosten obseg kapitala za tako pooblastilo doseže postopoma, ob povečanju obsega poslovanja. Treba je namreč povedati, da ne glede na omenjene zahteve Banke Slovenije, sedanji kapital omogoča banki najmanj podvojitev obsega poslovanja. Glede na to, da je med delavci Mercatorja in tudi izven še zanimanje za delnice naše banke pa vseeno ni izključeno, da bi se odločili za tretjo izdajo." Omenili ste, da je nadzorni svet obravnaval poslovno politiko za leto 1995, nam lahko poveste kaj več o tem? "Letošnje usmeritve so pravzaprav nadaljevanje zastavljene poslovne politike v preteklem letu. Smo "mlada" ali kot se pogosto sliši, "nova" banka in zato so naši temeljni cilji: - povečati obseg poslovanja in povečati tržni delež, merjen z deležem v celotni bilančni vsoti bank v Sloveniji, - zagotavljati dosedanjo donosnost kapitala, - ostati samostojna banka in s postopnim povečanjem kapitala pridobiti pooblastilo za neomejeno poslovanje. Akt, ki ga je obravnaval nadzorni svet vsebuje tudi ovrednotenje in nekatere pomembnejše naloge za dosego teh ciljev. Med njimi so najpomembnejše: širitev bančne mreže, oziroma vzpostavitev novih enot v centru Ljubljane in izven nje (Ptuj, Koper, Kočevje, Idrija, Krško), prilagoditev in posodobitev računalniške podpore vsem bančnim poslom, z izpolnjeno ponudbo bančnih storitev pridobiti nove komitente tako na področju pravnih oseb kot prebivalstva. Posebno pozornost bomo posvetili zaposlenim v podjetjih Mercatorja, saj želimo, da bi postali našim komitenti in prejemali plače na naš tekoči račun. Le ta po novem omogoča poslovanje tudi preko bankomatov "BA" po vsej Sloveniji. Trudimo se, da bi M BANKA za vse delavce Mercatorja, ki so tudi delničarji in pretežni lastniki M banke, res postala "MOJA BANKA". Poslovno politiko M banke za leto 1995 bo dokončno sprejela skupščina, ko bo sprejemala poslovno poročilo za leto 1994. Predvidevamo, da bo to konec aprila ali v začetku maja." Nam lahko že sedaj zaupate, kako uspešno je bilo za M banko leto 1994? "Ne bi rada govorila o konkretnih rezultatih poslovanja v preteklem letu še preden o njih razpravlja nadzorni svet in reče dokončno besedo revizija. Ocenjujemo, da smo poslovali dobro, saj smo po naših izračunih, kljub zaostreni konkurenci, dosegli pričakovanja, ki smo jih predvideli v načrtu za leto 1994 in "obljubljali" v Prospektu za javno ponudbo delnic 2. izdaje M banke d.d. V naslednji številki bomo o tem lahko povedali kaj več." V lanskem letu ste začeli tudi s preoblikovanjem celostne grafične podobe. "Da, s tem smo se začeli ukvarjati, ko smo pripravljali našo novo enoto in kartico za tekoči račun. Želeli smo ohraniti povezavo z Mercatorjem preko M, hkrati pa "zmehčati", po mnenju oblikovalcev, za banko pretrd dotedanji logotip. Ob tem se je pojavila tudi ideja o znaku. Po nekaj popravkih smo ga osvojili in po izraženih mnenjih sodimo, da je všeč tudi našim komitentom. Pred nami je še, da si izberemo slogan, ki bi dopolnjeval znak, vse skupaj pa bi moralo predstavljati vizijo ali če hočete dušo banke. Mercatorjev M se kar ponuja, da bi ga vsaj znotraj Mercatorja izkoristili za slogan M BANKA - MOJA BANKA, ogrevamo pa se tudi za M BANKA - BANKA ZA ČAS, KI PRIHAJA." Z.C. "DOBER" SE STOPNJUJE DO POPOLNEGA V izbiranje najboljših v Mercatorju, povezanem z akcijo Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa, urejena in čista", so bili vključeni tudi Mercatorjevi gostinci. Stroga ocenjevalna komisija si je ogledala vse pomembnejše gostinske lokale, predvsem restavracije, ki so označene z M. Ni jih sicer prav veliko, vendar je primat med njimi kljub vsemu pomemben. Kot najboljšo Mercatorjevo restavracijo je komisija ocenila Tri lučke, ki sodijo v Mer-cator-Sremič iz Krškega. Restavracijo vodi Robert Blazinšek. Mlad mož, ki ima kar nekoliko samosvoj pogled na gostinsko dejavnost. Samosvoj zato, ker je takih pogledov na gostinstvo v Sloveniji bolj malo. Reči pa je treba, da ima v vodenju restavracije na svoj način, vso podporo v vodstvu podjetja. “Restavracijo vodim tako, kakor da je moja. Prva in najpomebnejša zapoved je zadovoljen gost. Za njegovo zadovoljstvo morajo gostinski lokal zaznamovati tri pomembne stvari: zaposleni, ambient in ponudba, vse to pa na ravni, ki pomeni prvovrstno, celovito kakovost gostinske storitve. Za to se ne trudimo samo pri Treh lučkah, zanjo se trudimo v celem Mercator-Sremiču". Tri lučke so restavracija, ki je že po svoji ambientalni ureditvi drugačna od mnogih slovenskih restavracij. Dominantna lega nad Krškim,na hribčku s terasastimi vinogradi kar kliče po nečem posebnem, popolnem in skladnem. V tem okolju ponuditi zgolj standardno bi bila neodpustljiva napaka. "Standardnega jedilnika oziroma železnega repertoarja mnogih restavracij pri nas ne boste našli. Prav tako le malo vin, ki bi gosta napeljala na neuživaški in neskladen odnos med hrano in vinom. Jedilni list je v naši restavraciji nekaj posebnega. Pri vsaki jedi je navedeno tudi vino, ki bo njeno polnost zaokrožilo in jo dopolnilo z namenom popolnega užitka, popolnega skladja med okusi. To je le napotilo gostu, odločitev je vedno na njegovi strani. Opažamo, da se gostje vse pogosteje odločajo za naša strokovna priporočila in da so z našim predlogom zadovoljni. Vsestransko kakovost vseh treh najpomebnejših gostinskih elementov je težko in naporno trajno vzdrževati. "Kiksi" se dogajajo. Ni jih sicer veliko in če jih gost zazna in opazi, ga zlepa ne bo več. Vendar se dajo vse pomanjkljivosti preseči z vztrajnostjo, z izobraževanjem, z nenehnim stremljenjem k popolnosti in izvirnosti.." Gospod Blazinšek je svoje veliko znanje Robert Blazinšek o poznavanju slovenskih vin dokazal tudi na Gost-turu (Gostinsko turističnem zboru 1994) v Mariboru, kjer je med somiljeji (vinskimi svetovalci) premočno zmagal. Velika zlata medalja, skupaj s priznanjem visi v predverju Treh lučk. Morda bi za kakovost zavzetega gostinca lahko nagradili tudi za izvirno spominsko darilo - "Zaklenjeno vino", ki je njegova zamisel. V lični steklenici in jutasti vrečki se skriva vrhunsko vino Laški rizling, letnik 93, pridelan v vinogradih pod Tremi lučkami. Zamašek je spretno zaklenjen. Na nalepki je vino označeno kot "Rivček". To je eno izmed imen, ki ga domačini uporabljajo za grozdek priraščen k grozdu sorte laški rizling. "Biti dober je preveč splošno, da bi lahko karkoli pomenilo. Je lahko samo izhodišče za biti najboljši in tudi najboljše pripeljati do popolnosti. V gostinstvu to pomeni trdo delo, veliko znanja, predvsem pa nikoli spregledati gosta," nam je povedal gospod Blazinšek. Tri lučke imajo še svojo četrto - Roberta Blazinška. Lučko, ki je gonilna sila za blesk treh. VB. Tri lučke NE MEŠAMO DELA S POLITIKO mag. Janez Tavčar Če poenostavimo, se vojna med državo (poltiko) in "družbeno organiziranimi" kmetijskimi podjetji vleče že od osamosvojitve Slovenije naprej. V to vojno so hočeš nočeš vpletena tudi Mercatorjeva kmetijska podjetja. O položaju teh podjetij v tej vojni je svoje povedala tudi nedavna tiskovna konferenca , ki sta jo organizirala zbornično združenje agroživilstva in sindikat kmetijstva in živilske industrije. Svoje so na njej povedali tudi direktorji in drugi predstavniki kmetijskih podjetij. Vse na temo zakona o denacionalizaciji, zakona o lastninjenju in zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Nas pa je v pogovoru z gospodom magistrom Janezom Tavčarjem, direktorjem Mercator-KŽK Kmetijstva iz Kranja, bolj zanimalo, kako se sploh lahko gospodari v stanju "ne vojna, ne mir". "V prvi vrsti se v tekočem delu s tem stanjem sploh ne obremenjujemo. Naš prvi in ednini cilj je, da gospodarimo z znanjem, vestnostjo in odgovornostjo dobrega gospodarja. Ne glede na vse "zunaj KŽK" smo splavali iz hude krize, z doslednim nekajletnim uresničevanjem sanacijskih ukrepov smo podjetje pripel-jajli iz kroga zadolženosti, prestrukturirali njegovo dejavnost in - tudi to je pomemben podatek, plače izplačujemo na ravni, dogovorjeni s kolektivno pogodbo. Več se ukvarjamo z dejavnostmi, ki so akumulativne - vrtnarstvom in cvetličarstvom, trgovanjem z lesom, kmetijskim repromaterialom. Po drugi strani pa niti strokovno niti ekonomsko nismo zanemarili primarne proizvodnje. Te je, če jo gledamo z vidika strukture prihodka podjetja 60 %, vendar ne dela izgube, pa tudi akumulacije ne ustvarja. S tem smo glede na ekonomske in naravne pogoje gospodarjenja , še kar zadovoljni. Če ne bi bilo suše, ki je prihodek lani sklestila za slabih 100 milijonov tolarjev, pa bi bili zadovoljni. Z vsem , kar se dogaja izven nas in zaradi nas -"družbenih kmetijcev", z nepotrebnimi ugibanji in predpostavkami, ne obremenjujemo zaposlenih." Dela pa to toliko več sivih las vodstvu podjetja. "Res je. Učinke v uvodu navedene zakonodaje se da preračunati povsem enako kot posledice suše. Denacionalizacijskim upravičencem, predvsem cerkvi in tujcem, smo vrnili 350 hektarov gozda. Zelo malo smo v naravi vrnili kmetijskih zemljišč, ker so naša zemljišča pretežno v kompleksih, za katera velja posebna zakonska ureditev. Postopki v zvezi s tem mirujejo, vendar pa se že kaže nestrpnost razlaščencev, da bi nasilno posegli v "žetev in setev". Ključni problem je povezan v spregi lastninjenje - sklad kmetijskih zemljišč. Sam po sebi prenos kmetijskih zemeljišč( ne tistih, ki smo jih kupili) na sklad kot pogoj za izvedbo lastninjenja ne bi bil nič posebnega (šlo bi pač za podržavljenje zemlje), če to ne bi bilo povezano z letno najemnino 200 DEM na hektar. Za M-KŽK Kmetijstvo Kranj, to pomeni 300.000 DEM čistega odliva in je bistveno več, kot znaša akumula-tivnost vse primarne proizvodnje v optimalnih naravnih in ekonomskih pogojih gospodarjenja. Že sedaj smo kmetijska podjetja na hektar kmetijskih površin sedemnajstkrat bolj obdavčena od zasebnih kmetov. Na hektar plačujemo 960 DEM davkov in prispevkov. V strukturi stroškov proizvodnje na hektar davki in prispevki ne bi smeli preseči 20%, dejansko pa so čez 40% ne glede na proiz-vajano kulturo. Ne samo, da je pravica zaposlenih do udeležbe v lastninjenju močno okrnjena, lastninjenje, povezano z navedenim pogojevanjem ogroža njihovo eksistenco. In tema dvema zadevama je treba dodati še širši vidik: skoraj 40% strokovnega kadra v kmetijstvu je zaposleno v "družbenih podjetjih." Je moč tako koncentrirano znanje brez škode za nacionalno pomembno kmetijsko proizvodnjo prenesti in preseliti na razdrobljene kmetije? Je pa še cela vrsta drugih vprašanj, ki imajo samo politično in prav nič strokovno konotacijo. In prav zaradi prve je nemoč argumentov družbenih kmetijcev očitna." Včasih je bilo glas kmetijcev v Mercatorju pogosteje slišati. "Kmetijci smo od nekdaj prepuščeni svoji iznajdljivosti in če smo se znašli "pod kik-lo" se nismo zaradi potuhe ali da bi pod-njo dobili bistveno pomoč. V Mercatorju iščemo dobre stvari, slabe itak pridejo same po sebi. V zadnjem času, odkar se je na krovnem podjetju spet ustanovil poseben sektor za industrijo, kmetijstvo in storitve, je nekaj premikov, ki kažejo na to, da smo tudi kmetijci upoštevanja vreden dejavnik, ko gre za sinergijske učinke Mercatorjeve velikosti in moči. Vsesplošnega seštevanja in odštevanja pri tem ne bi izpostavljal kot edino zveličavnega. Vsak subjekt ima svoje strateške posebnosti, na katere sam lahko bolje in hitreje reagira. Razpoznajmo torej skupne točke, na katerih bodo sinergijski učinki kratkoročno in dolgoročno zanesljivi. V.B. Kranjska čreda V "ZA ZNORET" POGOJIH - NAJBOLJŠI Komisija, ki je med Mercatorjevimi samopostrežnimi trgovinami izbrala najboljšo, bi morala pri odločitvi za samopostrežbo v Luciji pri Portorožu zapisati: delovni pogoji: "za znoret". Ivan Pušpan, poslovodja v najboljši Mercatorjevi samopostrežni trgovini, ki sodi v Mercator-Degro, bi verjetno že zdavnaj obupal, če ne bi bil po naravi optimist in borec. Tako pa z 31 sodelavci vztraja poleti in pozimi. Trgovina, ki je bila zgrajena leta 1971 ni bila grajena po meri živilske trgovine. Leta 1993 so jo povečali za 200 kvadratnih metrov prodajne površine, vendar na račun skladišča in drugih površin. Tako so sedanji skladiščni prostori omejeni le na minimum, prakirnega prostora ni, dovozno pot za blago si deli z dovozom v stanovanjsko naselje... Ivan Pušpan "Tudi po petnajst tovornjakov in drugih dostavnih vozil poleti stoji na dvorišču. Praktično gre vse blago neposredno s tovornjaka v trgovino. Predvsem poleti je trgovina pravo mravljišče, ki zaživi že,ko se ponočnjaki vračajo in umiri, ko se "nočni delavci" šele prav prebujajo. "Komisija je ocenjevala strogo. Natančno si je ogledala vse. Od zunaj in in znotraj. Predvsem pa se je posvetila založenosti, odnosom s kupci, uporabi enotnih gradiv za označevanje izdelkov, cen ...Očitno je, da je trgovina kljub prostorski stiski in nenehnemu vrvenju kupcev in prodajalcev, založena, čista, prijazna...Da ima vse atribute za najboljšo v Mercatorju, vendar vsega tega ne bi imela, če ne bi bili v njej ljudje, ekipa, ki se zaveda, da je kupec kralj. To je temeljno pravilo, ki ga spoštujemo vsi. V času poletne sezone je promet skoraj trikrat večji in polnjenje polic z izdelki za vsakodnevno rabo je praktično kontinuirano. Kupcu v trgovini ne sme ničesar manjkati, še zlasti ne, če hoče trgovec v okolju 6.000 prebivalci in 15 istovrstnimi trgovinami, da bližnjega cenejšega Trsta ne omenjam, vzdržati konkurenčno tekmo. V tej tekmi najpomembnejšo vlogo igramo ljudje in kljub "za znoret" delovnim pogojem, smo v naši trgovini vsi enotni v prizadevanju, da pridobimo novega in ohranimo starega kupca. Tudi zaradi tega našega odnosa do kupcev gre sloves o dobri trgovini po bližnji in daljn-ji okolici. Lahko mirno rečem, da je naša trgovina prijazna do kupcev. Do v njej zaposlenih, predvsem žensk, pa prav nič. Zato jo skušam s svojim delovanjem narediti prijaznejšo tako, da poskrbim za dobro delovno vzdušje, kar najboljše medsebojne odnose, da poslušam posameznika in cel kolektiv. Potrpežljivost, razumevanje in usklajenost pri delu ter odnosi med nami, mora biti posebej izpostavljeno v naših pogojih dela. Z veliko dobre volje in medsebojne odprtosti se da tudi v izredno težkih delovnih pogojih ustvariti najboljšo Mercatorjevo trgovino." Sicer pa se poslovodja ukvarja predvsem z razmišljanjem, kako še izkoristiti notranje rezerve, še poiskati načine in oblike dobrega sodelovanja s kupci. Da ne bosta magnet mini pekarna, odlična mesnica, da bo magnet vsaka prodajna polica. Tako po izbiri izdelkov, cenah ... "Dela in idej mi nikoli ne zmanjka. Zmanjkuje in manjka mi predvsem prostora...potem bi se res lahko videlo, kaj zmore nas 31 v lucijskem marketu", je dejal gospod Pušpan. V.B. Samopostrežba v Luciji M BANKA SE PREDSTAVLJA "Mercator - najboljši sosed", mislim, da je to slogan, ki so si ga ljudje dobro zapomnili. Lahko bi rekel, da jim je "sedel" v ušesa. Vsak si želi dobrega soseda, dejstvo pa je, da so si ljudje v urbanem okolju pogostokrat zelo odtujeni, da mnogi ne poznajo svojega bližnjega soseda. Podobno bi lahko trdil, da javnost zelo slabo pozna M banko, vključno z delavci, ki so zaposleni v Mercatorju. Spomnim se, ne daleč nazaj, ko sem prvič uporabil ček M banke. Blagajničarka v Mercatorjevi trgovini, si ga je ogledovala kot "deveto čudo" in poklicala na pomoč svojega šefa. Ko si je ta ogledal ček in videl "M", je rekel: "Ah, to je interna banka; je že v redu". V tistem trenutku sem bil sicer zadovoljen, ker sem nakupe lahko plačal, po drugi strani pa razočaran, ker banko, v kateri imam tekoči račun, še vedno obravnavajo kot "interno banko". Dejstvo je, da obstajajo močne vezi med M banko in Mercatorjem, da M banka v Mercatorju prepoznava najpomembnejše komitente tako v podjetjih kot v njih zaposlene delavce. Banka, tako kot Mercator, uporablja "M" PREGLED OBRESTNIH MER ZA TOLARSKO VARČEVANJE MAREC 1995 NAMENSKO VEZANI DEPOZITI obresti od 31 dni do 90 dni -do 100.000,00 SIT R + 7,00% - do 500.000,00 SIT R + 7,50% -do 1.000.000,00 SIT R + 7,75% - nad 1.000.000,00 SIT R + 8,00% od 91 dni do 180 dni -do 100.000,00 SIT - do 500.000,00 SIT -do 1.000.000,00 SIT - nad 1.000.000,00 SIT R + 7,50% R + 8,00% R + 8,25% R + 8,50% od 181 dni do enega leta -do 100.000,00 SIT - do 500.000,00 SIT -do 1.000.000,00 SIT - nad 1.000.000,00 SIT R + 8,25% R + 8,75% R + 9,00% R + 9,25% nad eno leto -do 100.000,00 SIT - do 500.000,00 SIT -do 1.000.000,00 SIT - nad 1.000.000,00 SIT R + 9,25% R + 9,50% R + 9,75% R + 10,00% Sredstva na vpogled se obrestujejo po 65% R mesečno. M banka je v mesecu februarju ponudila novost tudi na področju namenskega varčevanja za nakup stanovanj, hiš, gradnjo hiš in adaptacije. V tej banki se lahko odločite za naslednji obliki varčevanja: - namensko varčevanje z realnimi mesečnimi pologi r = 7,50%; - enkratni polog z vezavo za določen čas r = 9,00%. v svojih oznakah in tudi ta "M" nas druži, saj ga lahko uporabljamo: M - kot Mercator M - kot M banka M - kot najboljši sosed M - kot Mercator moje dežele. Ker pa je prav, da se sosedje poznamo, vas bo v bodoče M banka stalno seznanjala z novostmi in zanimivostmi. Bolj, ko se bomo poznali, bolj se bomo cenili in bolj bomo vsi skupaj učinkoviti. Z.C. POSODOBLJENI TEKOČI RAČUN M banka je v zadnjem času na področju poslovanja z individualnimi komitenti uvedla vrsto novosti, ki za imetnike tekočega računa pomenijo veliko ugodnost. V ponedeljek 20. februarja 1995, se je začela zamenjava obstoječih čekovnih kartic in čekovnih blanketov. Obstoječim imetnikom tekočega računa jih bodo zamenjali predvidoma v mesecu dni, nato pa se bo začela zamenjava hranilnih knjižic z novim tekočim računom. Prednosti poslovanja s tekočim računom: - imetniki tekočih računov M banke lahko dvigujejo gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji. Bančni avtomati so označeni s črkami "BA"; - imetniki tekočih računov M banke lahko zaprosijo za pridobitev plačilne kartice Eurocard, ki se izdaja v sodelovanju z Novo LB in plačilne kartice Magna, ki se izdaja v sodelovanju s Petrolom; - imetniki tekočih računov lahko pooblastijo banko za plačevanje računov preko trajnika. Na ta način lahko poravnavajo svoje obveznosti do PTT, Elektro, RTV, kredite ...; - M banka ima sklenjene pogodbe o čekovnem poslovanju s PTT Slovenije, NLB, A banko in SKB banko. V enotah navedenih bank in PTT podjetja imetniki tekočega računa M banke lahko dvigujejo gotovino; - imetniki tekočega računa lahko zaprosijo banko za limit na tekočem računu. Višina limita je odvisna od rednih prilivov na tekoči račun in bonitete komitenta; - M banka pri normalnem poslovanju komitentov ne omejuje števila izdanih čekovnih blanketov in za vodenje tekočega računa ne zaračunava nikakršnih nadomestil. PREGLED POSOJILNIH POGOJEV ZA POSOJILA V MARCU 1995 GOTOVINSKA POSOJILA - 6 mesecev -12 mesecev - 18 mesecev - 24 mesecev SEZONSKA POSOJILA (učni pripomočki, ozimnica, ipd. ...) 3 do 6 mesecev NAMENSKA POTROŠNIŠKA POSOJILA (nakupi v podjetjih, ki imajo pogodbo z M banko) - 12 mesecev - 24 mesecev - 36 mesecev - 48 mesecev STANOVANJSKA POSOJILA NA OSNOVI NAMENSKEGA VARČEVANJA - 60 mesecev - 120 mesecev - 180 mesecev obresti R + 13,50% R + 13,75% R + 14,00% R + 14,25% R + 12,00% R + 12,00% R + 12,25% R + 12,50% R + 13,00% R + 12,00% R + 13,00% R + 14,00% Bankomat M banke TUDI M BANKA V MREŽI BANČNIH AVTOMATOV M banka se je v letošnjem letu vključila v mrežo bančnih avtomatov "BA”, v katero je vključena večina slovenskih bank. Preko 160 bankomatov je postavljenih po celi Sloveniji, od tega so štirje last M banke. Bančni avtomati M banke bodo postavljeni v blagovnici MlP-a na Ptuju, Discontu M-Grmade na Slovenčevi v Ljubljani, samopostrežbi M-Dolomitov v Trnovskem pristanu, četrti bo postavljen nekje v centru Ljubljane. V M banki za ta bančni avtomat še iščejo najprimernejšo lokacijo. Bančne avtomate bodo lahko uporabljali vsi lastniki nove čekovne kartice in novih čekovnih blanketov. Z.C. BLAGOVNICA V MEJNEM TRIKOTNIKU V trikotnik treh državnih meja z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško stisnjeno panonsko mesteceLendava, se ponaša z najboljšo blagovnico v Poslovnem sistemu Mercator. Tako je odločila komisija, ki je izbirala najboljše Mercatorjeve trgovine. V Mercator-Univerzalu, kamor blagovnica sodi, so bili te izbire posebej veseli poslovodje oddelkov, ki ne samo, da imajo na skrbi svoj oddelke, temveč morajo skrbeti tudi za enotno "hišno politiko". V blagovnico vstopi stranka skozi ena vrata in vtisa o dobri trgovini ne sme izgubiti na nobenem oddelku. O blagovnici, o priznanju Turistične zveze Slovenije, smo se pogovarjali s poslovodji oddelkov gospo Alojzijo Podgorelec, ki vodi oddelek s tekstilom in galanterijo, gospo Eriko Antolin, ki odgovarja za gostinsko ponudbo, gospodom Gezo Gombos, njegova domena sta pohištvo in druga stanovanjska oprema, prehrambeni del pa ima na skrbi gospod Štefan Žerdin. "Taka priznanja se ne delijo kakor čokolada in zato zelo, zelo veliko pomenijo. So izredna moralna in delovna spodbuda za vse zaposlene, za poslovodjo pa še poseben izziv za načrtovanje, kako biti še boljši. Konkurenca na našem koncu niso samo zasebniki, na našem koncu sta to predvsem Avstrija in Madžarska. Za 3.800 lendavskih duš in še okoliške, je v Lendavi kar dovolj trgovin. Zlasti okoliški prebivalci ne prihajajo po nakupih v Lendavo vsak dan. Zato mora biti blagovnica za vsak žep, okus in generacijo. Potencialni kupci si morajo "napasti" tudi oči. In naš oddelek je kot nalašč zato. Kozmetika, konfekcija, gospodinjska oprema...Če tu ne pokažeš vedno novega in vznemirljivega, postane dolgčas kupcu in prodajalcu. Če ne ponudiš zanimivih in ugodnih plačilnih pogojev, si že nabiraš "minus točke". Če pri nas ne govoriš hrati slovensko in madžarsko, že je pretrgana komunikacija s kupcem. Če mora kupec tavati po oddelku in iskati prodajalca, pa še pri- jaznega povrh, katastrofa. Pri nas si tega pač ne dovolimo. Vsak med nami na odd-leku ve, kje je njegovo mesto, kaj se od njega zahteva in da je medsebojno sodelovanje nujno. Naš skupen cilj je: zadovoljen kupec. Naše skupno funkcioniranje je temu v celoti podrejeno," je povedala gospa Alojzija Podgorelec. Gostinska ponudba v blagovničinem bifeju je omejena na pripravo enostavnih toplih obrokov (malic) in nekaj standardnih jedi po naročilu. Pa napitki, pijače..in po dobri rujni kapljici iz Lendavskih goric slovi bife v Mercatorjevi blagovnici. "Radi bi ponudili še več, predvsem prekmurske posebnosti, toda kuhinjske zmogljivosti so premajhne. To, da znamo plesati okrog gostov, je tudi prineslo nekaj točk k uvrstitvi blagovnice na prvo mesto. Lendavska gostinska ponudba je na splošno zelo enolična... Tvegala bi s spremembos posebnostmi v našem obratu", je o gostinskem delu v blagovnici dejala gospa Erika Antolin, ki s petimi sodelavci na dan postreže okrog šeststo gostov. Gospod Geza Gdmbds se je iskrivo smejal izza kar košatih brkov in ni skrival zadovoljstva nad poslovanjem oddelka s pohištvom in stanovanjsko opremo. "Pri nas lahko kupite ali pa naročite vse izdelke, ki jih zmorejo slovenski proizvajalci, pa tudi za uvožene izdelke se lahko oglasite pri nas. Pri nas vsak prodajalec vse ve. Pohištva ljudje ne kupujejo vsak dan. Ko pa ga, želijo videti, otipati, meriti, hočejo vrsto podatkov in če vsega tega prodajalec ne počne skupaj z njimi in je pri tem še premalo oborožen s podatki, na koncu ničesar ne proda. Zato je pri nas za vse skupaj prva zapoved: vedi, kaj ,kako in komu prodajaš. Specializirali smo se za prodajo kuhinj vseh slovenskih izdelovalcev. Naši prodajalci so redni udeleženci vseh demonstracij, ki jih organizirajo proizvajalci. Zato jim niso tuje tehnične, tehnološke in druge značilnosti izdelkov. Zelo sem zadovoljen z delom svojih sodelavcev, kaj ne bi bil, saj to dokazuje promet. V tega pa sta gotovo všteta tudi prijaznost in poštenost prodajalcev. Pa še nekaj bi dodal: odločitev, da v Mercatorju izbiramo dobavitelje za koncern kot celoto, je zelo dobra. Dosežemo boljše prodajne in druge pogoje in smo tudi zaradi tega lahko konkurenčnješi in bolje založeni. Tudi to sodi k najboljši trgovini v Mercatorju." 'Tudi samopostrežba v lendavski blagovnici je k visoki uvrstitvi prispevala svoje. In vesel sem, skupaj z dvanajstimi sodelavci, da je tako. Blagovnica je stara 16 let, vendar je očuvana in vzdrževana tako, da se ji zob časa ne pozna dosti. Smo odlično založeni, cela hiša ima enoten izgled in vsi se trudimo za najboljše sosedstvo. K temu veliko pripomorejo tudi skupne Mercatorjeve akcijske prodaje. Te so kupci sprva gledali z nezaupanjem, misleč, da jim bomo v teh akcijah prodajali drugorazredne izdelke. Zdaj pa so akcijske prodaje pomemben magnet in konkurenčna prednost.. Nanje se posebej pripravimo. Kupce izdelki čakajo v posebnem prodajnem kotičku. Akcije so kupci vzeli kot njim namenjeno pozornost, zato jih je treba še naprej negovati in razvijati. Iz izkušnje pa bi svetoval: v posamezni akciji naj bo manj izdelkov, naj pa bodo pogosteje. Lendava je majhna in vsi se med seboj praktično poznamo. Zato je treba še posebej tenkočutno prisluhniti kupcu, ga razumeti in spoštovati, mu biti, četudi mu sicer nisi najbolj prijazen someščan, biti najprijaznejši in najboljši sosed v Mercatorjevem stilu. Če je bil predlani mejni trikotnik, v katerem je naša Lendava za trgovce še prednost, je v zadnjem času že okoliščina, ki jo je treba temeljito upoštevati pri konkurenčnosti. Vsak kupec ve, kje so v Lendavi najnižje cene, kje so prijazni in kje se prodajajo najnovejši izdelki. Pokušine izdelkov vlečejo, zato bi jih moralo biti več. Nekaj pokušin, ki so jih pripravili Mercatorjevi proizvajalci, je prodajo v naši trgovini temeljito obrnilo njim v prid. Trgovina je živ in živahen organizem, ki lahko sam sebi spodje korenine, če ne sledi novostim, če se ne prilagaja željam in potrebam kupcev, če ne ravna z njimi kot kralji in seveda, če ne upošteva v njej zaposlenih. Ti ji dajo dušo le, če so na delovnem mestu zadovoljni, če so za svoje delo in za skupen rezultat odgovorni. Za vse skupaj pa je v prvi vrsti odgovoren poslovodja, ki mora biti z vsem srcem pri trgovskem poklicu in pri sodelavcih, ki jih vodi. Po tem mora visoko odstopati od sodelavcev, čeprav nosi enako delovno haljo," je končal pogovor gospod Štefan Žerdin in se pogladil po delovni halji. Ne vem, ali je mislil hudomušno ali pa zares, da bi se kot moški in kot poslovodja bolje počutil v primernem jopiču, hlačah in kravati. V.B. ARANŽERJI NISMO POLICAJI Sredi februarja je bil v Ljubljani seminar za aranžerje, ki ga je organizirala služba za kadrovski menedžment v krovnem podjetju. Seminarja se je udeležilo 29 aranžerjev iz 20 podjetij in kmetijskih zadrug. Predavatelji so aranžerjem predstavili nove trende oblikovanja in aranžiranja, osnovna izhodišča nove celostne podobe Mercatorja, seveda pa tudi teme, ki so neposredno povezane s konkretnim aranžerskim delom, kot so: kako razporediti izdelke Mercatorjevih podjetij, kako uporabljati gradiva za označevanje pospeševalno prodajnih akcij, predvsem pa pokazali, kako se da z malo truda in z enotnimi označevalnimi gradivi urediti trgovino. Najbolj so "vžgale" teme, ki so izhajale iz prakse za prakso. V oceni o seminarju so aranžerji večinsko zapisali: tovrstni seminarji so potrebni, nujni, biti bi morali pogosteje, vsebinsko pa naravnani na prakso. O aranžerskem delu je stekel pogovor z vodjo aranžerske skupine v Mercator-Nanosu, gospo Milko Umek in aranžerjem v Mercator-Grmadi gospodom Markom Damjanom. Oba sta potrdila nujnost seminarja. O predstavljeni (ne) urejenosti Mercatorjevih trgovin, ki naj bi jo zakrivili tudi aranžerji, pa dejala: Milka Umek "Aranžerji nismo ustvarjalci Mercatorjeve podobe, smo le njeni izvajalci na terenu. Zato bi morala biti navodila jasnejša, predvsem pa bi morali biti z njimi seznanjeni poslovodje trgovin. Izložba je naše delo, notranjost trgovine pa je stvar poslovodje. Ne sicer v tistem delu, ki zadeva nameščanje opozorilcev, cenikov ali dekorativnih gradiv. Pogosto pridem v trgovino in že na vhodnih vratih najdem popolnoma isto stanje, kot sem ga zalotila pred ureditvijo trgovine. Tako mi pogosto ostane vloga čistilca in odstranjevalca različnih plakatov, reklamnih nalepk in druge navlake, ki je že na vhodnih vratih. V sami trgovini pa spet toliko navlake, ki vanjo ne sodi in jo po večini razpečujejo trgovski potniki različnih proizvajalcev. Kot aranžer se trudim, da bi bila trgovina na zunaj prijazna in razpoznavna z Mercatorjevimi identifikacijskimi simboli, za sračje gnezdo pa naj prevzamejo odgovornost drugi. Spoti o tem, kaj je v notranjosti notranje trgovine prav in narobe, naj se pokažejo v vodstvom podjetij in poslovodjem trgovin:" Marko Damjan "Naše trgovine so po prostorski in programski ureditvi zelo različne. Tako ne moreš vedno uporabiti enakih aranžerskih gradiv v vsaki trgovini. Če že ponekod ta gradiva učinkujejo dobro, se drugod izkažejo kot povsem neprimerno. Sam si prizadevam, da bi bile izložbe in druge navzven vidne površine v Mercator-Grmadi enotne, prav tako tudi notranjost. Nekaj težav je zaradi nedorečenih pravil o tem, kaj se v Mercatorju s celostno podobo sme in ne sme, vendar je največ težav s tem, da vsak poslovodja misli, da so izložbe njegove trgovine ali pa vhodna vrata mesta za plakatiranje in za lepljenje vseh sort reklam. Tako se zgodi, da z istih vrat potrgam tudi tri ali štiri nalepke z napisom "RINI" in na vsakem je reklamna oznaka drugega proizvajalca. Po eni strani dobivamo navodila, da je treba vse opozorilce, ki se obešajo pod strop, odstraniti, skupne dekoracije, po katerih naj bi bila Mercatorjeva trgovina razpoznavna, pa so izdelane prav za obešanje pod strop. Da o celi vrsti propagandnih gradiv proizvajalcev, ki so neurejeno nametana po naših trgovinah, niti ne govorim. Poslovodje odločajo o tem, kaj bo na stenah, steklih ali pod stropovi in med policami naših trgovin. Aranžerji nismo policaji in naše poslanstvo ni prepirati se s poslovodji, kateri dobavitelj ima pravico reklamirati svoje izdelke." Če torej strnemo navedbe obeh sogovornikov: aranžerji pogrešajo enotna navodila, kaj je v zvezi z uporabo identifikacijskih simbolov Mercatorja prav in kaj narobe, pa naj gre za M, črte ali hišice. Pogrešajo jasnih stališč in navodil za odnos do reklamnih gradiv proizvajalcev in predvsem disciplino poslovodij, ki zadeva zunanji in notranji izgled trgovine. V.B. Edvard Klava VE SE, KAKO Seminarja za aranžerje se je udeležil tudi gospod Edvard Klava iz Mercator-Trgoavta. Že eno leto je njegova delovna naloga enotno urediti zunanjost in notranjost Mercator-Trgoavtovih prodajaln. V primerjavi z večino skrbnikov izgleda Mercatorjevih trgovin je njegov položaj lažji, saj gre za specializirano trgovino s tehničnimi izdelki. Vendar je tudi zanjo postavil standarde in zapovedi, ki veljajo v sleherni trgovini, ne glede na njeno lokacijo in arhitektonsko ureditev. "Mercator-Trgoavto v novih prodajalnah in pri prenovah vseh obstoječih uresničuje program enotne zunanje podobe in notranje programske razporeditve. V naših trgovinah so tipizirane barve, je tipizirana oprema in tipična razporeditev prodajanih izdelkov. Za zunanjo ureditev strogo veljajo zahteve o tem, kaj sodi na vhodna vrata prodajalne, kam sodi znak M in kam firma Mercator-Trgoavto. Odstopanj tu ni. V vseh naših trgovinah so plakati enaki, prav tako so enaki zunanji opozorilci in če možnosti dopuščajo, so tudi v izložbah vseh trgovin enaki aktualni izdelki. Za notranjo ureditev velja, da so prodajna mesta posameznih prodajnih programov barvno različno označena. Tako naprimer v vseh trgovinah veljajo enotni označevalci za prodajo "zelenega programa." V vseh trgovinah uporabljamo enake razstavne vitrin. Za izbiranje izdelkov avtoakustike so kupcem na voljo posebni stolpi. Stremimo za tem, da vse prodajano blago kupec lahko vidi in otipa, da pa ga ne obremenjujemo z izbiranjem iz kupa istih izdelkov. Ne dopuščamo razstavljanje izdelkov brez primerne ureditve razstavnega prostora. Ne dopuščamo prav velike svobode pri razporejanju izdelkov, še najmanj pa dopuščamo zunanje urejanje trgovine po meri in volji zaposlenih," nam je povedal gospod Klava. Mercator-Trgoavtovo trgovino torej ni težko razpoznati, saj so njeni identifikacijski simboli jasni, kategorizirani in imajo strogo določeno lokacijo tako na pročeljih, kot v notranjosti trgovin.Tako bodo postopoma urejene vse trgovine v Mer-cator-Trgoavtu. V.B. OCENA SEJMOV IN NAČRTI Sredi januarja letošnjega leta so predstavniki podjetij, ki so se v letu 1994 udeleževala sejmov doma in v tujini, sprejeli oceno sejemskih nastopov v letu 1994 in sprejeli skupen načrt za udeležbe na sejmih v letu 1995. Najmanj dve, največ dvaindvajset V letu 1994 so se na šestih sejemskih prireditvah doma in v tujini (Celovec) na skupnem ali posamičnem razstavnem prostoru predstavila predvsemMercator-jeva proizvodna podjetja. Najmanj dve in največ dvaindvajset podjetij je sodelo-valo na posameznem sejmu. Med podjetja seveda štejemo tudi kmetijske zadruge. Za udeležbo na sejmih so podjetja skupno porabila 22,661 mio SIT. 10% teh sredstev je bilo pokrito s sredstvi, ki se zbirajo za namene skupnega Mercatorjevega imidža.Ostala sredstva so prispevali razstavljala sami. Zanimiv je podatek, koliko sredstev od ustvarjenega prihodka je za predstavitve porabilo posamezno podjetje. Glede na oceno o prihodku v letu 1994 je za svoje sejemske predstavitve največ namenila Mercator-KZ Metlika 0,47%, njej sledi Mercator-Sevni-ca z 0,45%, Mercator-Pekarna Grosuplje 0,31%, Mercator-Konditor 0,23%, pri Mercator-Meso-Izdelkih se je številka ustavila pri 0,11% in Mercator-Mesni industriji pri 0,09%. V povprečju pa so stroški za sejeme dosegli le 93 promilov prihodka. Poleg promocije izdelkov, pokušin in drugih sejemskih prireditev, so razstavljalci svoje izdelke tudi prodajali. Iztržili so slabe 3,5 mio SIT. Skupna ugotovitev v zvezi s prodajo je: prodaja je vedno manj uspešna. Predstavniki podjetij menijo, da je treba s prodajo kot sejemsko aktivnostjo sicer nadaljevati, vendar pa uporabiti nove prijeme, treba se je prilagajati sejemskemu konceptu in posebnostim potrošnikov, ki posamezni sejem obiščejo. Na splošno so bili sejemski nastopi v letu 1994 ugodno ocenjeni, kritika pa je bila izrečena predvsem na račun ljudi, ki bi morali na posamezni sejemski prireditvi aktivneje nastopati. Prav tako je na naših sejemskih "štantih" premalo gradiv za potrošnike, premalo novosti iz naših proizvodnih obratov. Od tod v letu 1995 drugače V letu 1995 se bo Mercator predstavil na naslednjih sejmih: 1. Alpe Adria Ljubljana (marec) 2. 45. mednarodni gorenjski sejem Kranj (avgust) 3. 32. mednarodni kmetijsko živilski sejem Gornja Radgona (avgust-sept. ) 4. 5. prireditvi Slovenski proizvod - SQ (september) 5. 3. sejem Gost-tur 95 (oktober). Predvideno pa je tudi sodelovanje na dveh sejmih v tujini: mednarodnem sejmu v Zagrebu (september) in Anuga v Koelnu (oktober).Za vse sejme skupaj naj bi porabili 30,8 mio SIT. Za odpravo ugotovljenih slabosti je bilo v zvezi s skupnimi predstavitvami na sejmih sprejetih nekaj temeljnih usmeritev, ki jih navajamo v povzetku: - posamezna predstavitev podjetja mora biti v prihodnje skladnejša s temo oziroma programom same sejemske prireditve in se tako približati tistim skupinam potrošnikov, ki posamezno sejemsko prireditev obiskujejo; - podjetja naj na sejmih predstavljajo najnovejše izdelke, železni proizvodni program pa sodi na sejem le, če se razlikuje od konkurence; - prodaja izdelkov po nižjih cenah je možna le, če se je ta že doslej pokazala za uspešno in rentabilno. Mora pa biti na kulturni in profesionalni ravni; - pokušine izdelkov naj bodo med seboj usklajene, potrošnikom naj informacije o izdelkih predstavljajo tehnologi ali drugi za to kvalificirani delavci; - na Mercatorjevo udeležbo na posameznem sejmu se opozarja tudi preko vseh pisnih komunikacij s poslovnimi in drugimi partnerji, in sicer tako, da se 14 dni pred otvoritvijo posameznega sejma dopisi dodatno opremljajo s posebnimi nalepkami, ki se oblikujejo glede na vsebino in poslanstvo sejma. Posebna informacija o Mercatorjevih predstavnikih na sejmu s koledarjem njihove prisotnosti se pošlje izbranim poslovnim partnerjem. Skupni sejemski nastopi morajo biti temeljito pripravljeni in v ničemer ne prepuščeni naključjem, če hočemo, da bomo na sejmih razpoznavni, kot posamični proizvajalci oziroma razstavljalci, ki jih združuje tudi razpoznavni Mercatorjev znak. Stanko Klemenčič-Saražin ALPE - ADRIA MERCATOR-MOJE DEŽELE na sejmu Alpe - Adria od 13. do 19. marca 1995 Bi prišli v mesto Mercator, ki enkrat na leto zaživi na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani? Tudi letos bo tako. Že tretjič. Na kratko nekaj podatkov: hala C, 400 m2 in skupna razstava večine pomembnejših Mercatorjevih proizvajalcev, M-Sadje zelenjave in M-Konsuma. V okviru te razstave letos prvič poseben kotiček za izdelke, ki nosijo znak SQ. Osem prodajnih mest bomo pripravili za Zmajčkov butik, M-Sadje zelenjavo, M-Eto, M-Embo, za ljubljanske, škofjeloške in dolenjske mesarje ter grosupeljsko pekarno. Povsod bo prodaja, pokušine, presenečenja in še kaj. Na osrednjem prizorišču se bodo zvrstile različne prireditve in nagradne igre. V torek, 14.3.1995 bomo predstavili Mer-cator-Sremič iz Krškega, njegovo turistično in kulinarično ponudbo. V sredo, 15.3.1995 bomo lahko poskušali SNIP SNAP, nov posladek M-Embe. SNIP SNAP v verzih, v pesmici z Anjo Rupel, z balončki ... V četrtek, 16.3.1995 bo razstavni prostor zaživel na povabilo Kluba Mercator. V petek ,17.3.1995 bomo iskali, " kje je par". Nagrade bodo deževale. V soboto, 18.3.1995 bo dan za pravo velikonočno potico. Za začetek in korajžo jo bodo najprej pekli Zmajčkovi slaščičarji, v tekmovalnem delu pa obiskovalci sejma. In tudi, ko se uradno ne bo nič dogajalo, se bo v Mercatorjevem mestu vseeno dogajalo. Vrtelo se bo kolo sreče - pridite, morda ga boste prav vi prav zavrteli. Mile Bitenc NAGRADNO ŽREBANJE KLUB MERCATOR KARTICE Že tretje leto Klub Mercator deluje v Mercatorjevem mestu na sejmu Alpe-Adria. Zanimivo in zabavno klubsko popoldne se bo začelo v četrtek, 16. marca ob 16. uri. Program bo veselo in sproščeno vodil gospod Mile Bitenc. Posebno privlačnost in šarm bo dodal plesni par mladinskih svetovnih prvakov. Najbolj napeto bo seveda nagradno žrebanje. Letos smo v žrebanje vključili prav vse uporabnike Klub Mercator kartice. Pripravili smo tudi velik kup daril. Od tu naprej pa odloča samo še sreča. In kaj bo sreča naklonila izbrancem? Posebna nagrada bo prav toliko kot od sreče, odvisna tudi od izžrebančeve zvestobe Mercatorju. Dobil bo namreč dobropis - darilo Kluba Mercator v skupni vrednosti celotnih lanskih nakupov. To pomeni, da mu Klub Mercator podarja vse, kar si je lani izbral v naših trgovinah. Tudi naslednje tri nagrade so čudovite. To so dobropisi v višini 150.000,100.000 in 50.000 SIT. To pomeni, da si bodo srečni izžrebanci do te vsote lahko po mili volji izbirali najlepše in najboljše stvari v Mercatorjevih trgovinah. Naslednjim trem izžrebancem smo take stvari izbrali kar mi, saj smo jim namenili privlačne praktične nagrade. Kaj, naj ostane zaenkrat skrivnost. Lahko pa izdamo, da je vsaka nagrada vredna najmanj 30.000 SIT. Desetim srečnežem smo pripravili ogromne košare dobrot, ki prihajajo iz proizvodnje Mercatorjevih podjetij. Kdor ta podjetja dobro pozna, se bo veselil že vnaprej. Kdor pa ne, bo presenečen, kaj vse znamo narediti v Mercatorju. Da smo res "Mercator moje dežele" bomo potrdili tudi tako, da bomo odslej vsako leto predstavili slovensko regijo, kjer dobro poznajo Mercator. Letos smo-se zaradi izjemne prizadevnosti osebja Mercator-Mip Ptuj in zvestobe uporabnikov Mercator kartices tega območja odločili, da bo to Ptuj. Za izbrane uporabnike kartice Mercator bomo kot "skupinsko nagrado" organizirali ce- lodnevni avtobusni izlet v Ljubljano. Potnike bomo iz Ptuja najprej pripeljali v Mercatorjevo poslovno stavbo, kjer jim bomo predstavili Mercator, postregli s kosilom in jih obdarili s priložnostnimi darilci Kluba Mercator. Pod strokovnim vodstvom si bodo naši gostje ogledali Ljubljano, popoldne bodo posebni gostje srečanja na sejmu in žrebanju. Ptujčani bodo s seboj pripeljali kurenta, ki bo na prireditvi pomagal predstaviti Ptuj in njegove znamenitosti. O našem srečanju na sejmu naj bo dovolj, saj ste gotovo spoznali, kako zanimivo in zabavno bo. Ne spreglejte pa najpomembnejšega: vsi imamo možnost za eno izmed nagrad. Zato posebej vabimo na naše srečanje vse delavce Mercatorja in člane njihovih družin. Ne pozabite: dobimo se v četrtek 16. marca ob 16. uri na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani v Mercatorjevem mestu.. Klub Mercator Mesto Mercator ZAMUDITI, NIKAR ! Tako nekako je zvenel pogovor z direktorjem Mercator-Sremiča Petrom Mar- kovičem. "Hotel-Sremič mora hitro in učinkovito v prenovo, če hoče zadostiti novi kategorizaciji hotelskih in gostinskih objektov, ki bo skladna z evropskimi standardi. Tako bomo v letošnjem letu popolnoma prenovili sanitarne baterije v spodnji hotelski etaži in najmanj 40 hotelskih sob. Večino sredstev za to investicijsko vzdrževanje bomo dobili s prodajo nedonosnih in manj pomembnih lokalov. V načrtu pa imamo tudi večjo naložbo za ureditev pokritih rekreacijskih površin, saj do sedaj tega v hotelski ponudbi nimamo. Če hočemo vzdržati moramo investirati, moramo izobraževati zaposlene in jim predvsem omogočiti, da se lahko vselej in povsod dokažejo." Dokazali pa so se sremiški gostinci na lanskem Gost-turu. Za svoje kulinarične stvaritve so prejeli: - Milena Kerin zlato medaljo za kuli-nari-čni izdelek (srnin hrbet); - Franci Župevc zlato medaljo za pripravo jedi pred gosti (telečja obara); - Robert Blazinšek zlato medaljo v mešanju pijač za pripravo napitka Kremenček in zlato medaljo za poznavanje slovenskih vin. Sremičevi gostinci svojega znanja in veščin ljubosumno ne skivajo.Skupaj z direktorjem so kolegialno priskočili na pomoč kočevskim. V Mercator-KG Kočevje se gostinstvo postavlja na noge, žal pa s kadri, ki nimajo dovolj izkušenj in znanja. Tako jih Sremičani redno obiskujejo predvsem v hotelu Valentin, Valentinovi delavci pa se pod skrbnim nadzorom urijo tudi v hotelu Sremič. VB. Peter Markovič Hotel Sremič - jedilnica FOTOVEST 1. februarja 1995 je Poslovni sistem Mercator obiskal predsednik države gospod Milan Kučan. Vodstvo Poslovnega sistema Mercator je visokemu gostu predstavilo razvojne načrte in potek Mercatorjevega lastninjenja. 24. februarja 1995 je bil gost vodstva Poslovnega sistema Mercator minister v vladi Republike Slovenije gospod mag. Boštjan Kovačič. Minister je kolegiju direktorjev Mercatorjevih podjetij in kmetijskih zadrug predstavil problematiko lokalne samouprave. Pri tem je posebej poudaril pristojnosti lokalnih oblasti, ki so povezane z delovanjem gospodarskih subjektov. 0 DVEH NEKAJ STATISTIKE O PLAČAH KOLEGIJIH NE ŠKODI DIREKTORJEV Januarski in februarski kolegij direk- Povprečne plače SIT povprečje od trimesečno torjev Mercatorjevih podjetij in kmet- na zaposlenega v tekoči jan. 1994 do povprečje v ijskih zadrug sta bila v prvi vrsti na- gospodarstvu RS 1994 mesec tekoči mes. 94 PSM brez KZ menjena informacijam. Januar Zlasti januarski kolegij direktorjev je bil - neto 50,893 50,893 posvečen koncernskim nalogam. - bruto 79,404 79,404 Tako je bil sprejet načrt za izobraževanje posameznih poklicnih skupin in konk- Februar retizirana vsebina izobraževanja teh - neto 52,554 51,724 skupin. - bruto 81,522 80,463 Določena je bila smer za razvoj Merca- torjeve franšizne verige. Franšizing je bil Marec opredeljen kot pomembna koncernska - neto 53,940 52,461 51,638 naloga. Pri njeni izvedbi bo za vse - bruto 84,810 81,910 80,396 udeležence franšizinga veljala enotna merila. April Mednarodni standardi kakovosti ISO se - neto 54,835 53,055 uvajajo tudi v trgovini. Opravljene so bile - bruto 85,505 82,810 raziskave v Mercator-Blagovnem centru in Mercator-Golovcu, ki bodo pomembno Maj prispevale k uvedbi standardizacije v ce- - neto 55,776 53,598 lotni Mercatorjevi trgovski mreži. - bruto 87,150 83,676 Januarja se kolegij še ni seznanil z natančnimi podatki o številu Mercator- Junij jevih delničarjev in ceni delnic. Razlog: - neto 56,165 54,025 54.770 Agencija za plačilni promet, nadziranje - bruto 87,816 84,365 85.270 in informiranje še ni opravila poračuna med lastninskimi nakaznicami in stanjem Julij na certifikatskih računih. Zato se je ko- - neto 57,057 54,457 legij bolj ukvarjal s pravno problematiko, - bruto 89,239 85,059 ki zadeva prihodnjo statutarno ureditev koncerna Mercator in njegovih podjetij. Avgust - neto 58,708 54,984 Februarja pa je kolegij že izvedel, da - bruto 92,060 85,927 ima Mercator 63.193 delničarjev, da je cena delnice 8.154,00 SIT, njena nom- September inalna vrednost pa je 10.000,00 SIT. - neto 58,755 55,400 57,921 - bruto 92,076 86,605 90,104 V zvezi s tem bo Mercator vsem delni- čarjem poslal potrdilo o vplačilu delnic, Oktober predsednikovo pismo, listo pooblaščen- - neto 60,207 55,878 cev in delničarjevo pooblastilo za - bruto 94,196 87,359 pooblaščenca. Vse delovne skupine, ki se ukvarjajo s November koncernskimi projektnimi nalogami so - neto 62,478 56,472 začele delati s polno paro. Zlasti je to - bruto 97,861 88,306 delovna skupina, ki se ukvarja z infor- matizacijo poslovnega sistema in z de- December lom je pričel tudi Studio Marketing, ki bo - neto 64,399 57,125 62,226 oblikoval novo Mercatorjevo celostno - bruto 100,345 89,297 97,104 grafično podobo. Pa še ena zanimivost s februarskega Glede na to, da se podatki o plačah v Mercatorju ne spremljajo komulativno.tako kot se kolegija: po končani seji je predsednik spremljajo podatki v gospodarstvu Republike Slovenije, je podatek o plačah v Mercatorjevih poslovodnega odbora priredil sprejem za podjetjih zgolj ilustrativne narave. soproge direktoric in direktorjev. V.B. ZELENA STRAN V marcu suho zemljo pregrabimo, razrahljamo s površinskim prekopavanjem (približno 5 do 6 cm) in spet gladko pograbimo. Negnojena zemljišča potresemo s presejanim zrelim kompostom, ki ga vdelamo v zgornjo plast tal. Na površine, kjer bodo zasejane rastline, ki potrebujejo veliko humusa, natrosimo 2 do 3 cm zrelega komposta, tja, kjer bodo rasle rastline, ki ne porabijo preveč, pa natrosimo le en centimeter komposta. Če nimamo dovolj komposta, trosimo in površinsko vdelamo v tla zmleto roževino (vsebuje veliko dušika) ali zmlete kosti (vsebujejo veliko fosforja). Uporabne so tudi zmlete rudnine ali pa kalcij alg. V toplih prostorih posejemo v zabojčke paradižnik in cvetlice. V hladnejših prostorih posejemo v zabojčke zgodnjo solato, kolerabico in zelje. Če imamo toplo gredo sejmo vanjo. Od 10. oziroma 20. marca sejemo v tunel na prostem, pokrit s folijo solati, špinačo, kolerabico, zgodnjo cvetačo, redkvice, korenje, čebulo in grah. Konec meseca sejemo na prosto prvo čebulo, česen, korenje, peteršilj in repo. Takrat sadimo tudi sadno drevje in jagodičevja. Opravimo rez vinske trte, odstranimo porezane rozge iz vinograda, uredimo oporo za vinsko trto in jo okopljimo do 20 cm globoko. Sadno drevje lahko sadimo še ves mesec, če le dobimo sadike. Po sajenju rastline obvezno zalijmo z vedrom vode, da se zemlja bolje sesede na korenine; to je pomembno za takojšnji začetek vegetacije. Pri jesenskem sajenju opravi to deževje. Če so površine z odmrlo travo večje od kvadratnega metra, je najboljše, da površino prelopatimo in jo posejemo z novo travno mešanico. Druge travne površine pa po grabljenju pognojimo s počasi delujočimi rudninskimi gnojili. Spomladansko utrujenost bomo najlažje premagali z mešanico čaja iz šipka, poprove mete in pravega čaja. Obenem uživajmo čimveč limon. Devet let po Černobilu V tistih južnonemških predelih, ki so bili ob jederski nesreči v Černobilu 26. aprila 1986, izpostavljeni večjemu sevanju kot ostali deli države, nemški zdravniki zadnje čase ugotavljajo znatno več tumorjev in rakavih obolenj, kot pa pri preostalem prebivalstvu. Po trditvah strokovnjakov v univerze v Mainzu, je v tamkajšnjih registrih rakavih obolenj opaziti zlasti pomembno povečanje rakavih obolenj pri otrocih, rojenih leta 1988! Za zdaj še ni mogoče z znanstveno metodo zanesljivo dokazati, da je večje število obolelih otrok res posledica černobilske jedrske nesreče, toda znanstveniki kljub vsemu domnevajo, da je povečano število obolenj zelo verjetno povezano z večjo radioaktivno onesnaženostjo tal, ki jo je za seboj zapustil černobilski oblak. V posebnih anketah med družinami, v katerih je prišlo do rakavih obolenj otrok, namreč vsaj do zdaj po trditvah profesorja Jorga Micha-elisa, direktorja Inštituta za medicinsko statistiko, niso opazili nobenih posebnih prehranjevalnih navad, ki bi bile drugačne od tistih v družinah z zdravimi otroki, zato bi bila po mnenju nekaterih večja obolelost na posameznih območjih države res lahko povezana z radioaktivnimi padavinami po černobilski nesreči. Strup v materinem mleku Dišave, ki jih proizvajalci dodajajo pralnim praškom in kozmetiki, so osumljene povzročanja rakastih obolenj. Pred kratkim so nemški kemiki, ki so opravili raziskavo na zahtevo nemške oblasti, odkrili strupene sestavine tega izvora celo v materinem mleku. Ministrstvo za okolje Baden VVurttemberga je objavilo alarmantne podatke: v 661 od 723 vzorcev materinega mleka so našli nevarne vonjave. Glavni osumljenec je mošus - xylol, ki naj bi izzival rakasta obolenja, kar so že dokazali s poskusi na miših. Omenjeno snov že dolga leta uporabljajo izdelovalcikozmetike, dodajajo pa jo tudi mehčalcem za perilo, gelom za tuširanje ter razpršilcem za osvežitev zraka v zaprtih prostorih. Na svetu letno porabijo 1000 ton teh dišav. Pri skoraj tretini raziskanih pralnih in kozmetičnih sredstev, so nemški kemiki odkrili dodatek mošusovega xylola. Čeprav uradno niso razglasili imen proizvajalcev, ki te snovi uporabljajo, so novinarji revije Štern omenili tovarno Hen-kel, revija Eko test pa je odkrila nitro-mošusove spojine v gelu za tuširanje Oil of Olaz. Visoka koncentracija omenjenih snovi v materinem mleku je lahko še bolj usodna od tiste, ki so jih odkrili v postr-veh, ker jo dojenčki zaužijejo v velikih koncentracijah. Znanstveniki svarijo, da je človeško mleko desetkrat do stokrat bolj obremenjeno s kemičnimi dodatki kot kravje. "Če bi materino mleko prodajali v trgovinah, bi ga bilo treba prepovedati", se hudujejo nekateri poznavalci. Po prepovedi DDT-ja in heksaklorbenzola ter vgraditve filtrov za dioksin v sežigalnicah je količina strupenih snovi v materinem mleku pri Nemkah upadla za 75 odstotkov glede na zadnjih 15 let. Pralni prašek ogroža moškost "Pri Parižanih se je koncentracija spermijev v zadnjih dvajsetih letih zmanjšala za dobra dva odstotka,njihova gibljivost pa kar za 11 odstotkov," bije plat zvona Pierre Jouanenet iz pariškega centra za ohranitev človeških jajčec in sperme (CE-COS). Podatki, ki so jih dobili z najnovejšo raziskavo, potrjujejo ugotovitve ameriških in severnoevropskih strokovnjakov. Slabša kakovost sperme naj bi bila posledica škodljivega vpliva okolja na zarodek v času, ko se razvijajo genitalije. Takrat so zelo občutljive na strupene snovi, vročino in obsevanje. Okolje vse bolj onesnažujejo tudi novi pralni praški, ki vsebujejo snovi, podobne ženskim hormonom, to pa tudi slabo vpliva na moškost sodobnih Zemljanov. Raziskava je zajela 1351 prostovoljcev, ki so redno podarjali semensko tekočino pariški banki sperme v zadnjih 20 letih. Zeleni recept Njega dni, ponekod pa še danes, je bil marec mesec, ko smo ženske lahko nekoliko razvajali. Današnji recept je tako enostaven, da dober namaz lahko pripravi vsak moški - za razvajanje "boljše polovice" in zase. Hrenova pena Potrebujemo: 2 veliki jabolki, 2 žlički nastrganega hrena, 1 žlička gorčice, 2 žlici skute, 1/2 dl sladke smetane, 1 žlička sladkorja v prahu, zavitek krekerjev, 1/2 ožete limone. Jabolka olupimo, razrežemo na četrtine, jim odstranimo peščice in jih skupaj s hrenom, gorčico, skuto in limonovim sokom zmešamo v električnem mešalniku. Smetano stepamo in ji dodamo sladkor v prahu. Jabolčno kremo rahlo zmešamo s smetano. Mešanico na debelo namažemo na krekerje in takoj ponudimo, da se krekerji ne zmehčajo. Andrej Remškar NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite na naslov: Poslovni sistem Mercator, d.d., Center za obveščanje, Ljubljana, Dunajska 107. Pri žrebanju nagrad bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli do 25.3.1995. Nagrade za rešitev križanke v prejšnji številki prejmejo: Darija Kavčič, Črešnjice 60a, 68263 Cerklje, Zdenka Rožanc, Smoletova 18, 61113 Ljubljana in Viktor Šavle, Pivška 6, 66230 Postojna. Nagrade bomo poslali po pošti. HUDA TELESNA OKVARA, PARALIZIRANOST NAZNA- NILO, INFOR- MACUA STRUPEN KUŠČAR Z BRADAVIČASTO KOŽO MINERALNA MAST BREZ VONJA NEPONOV- IZDELEK LJIVOST IZ MLEKA PRISILNO DELOV FEVDA- LIZMU SNEGU PODOBNA SNOV NA DREVJU. SREŽ TUJE Ž. IME (IZ ČRK: ALI) ŠPAROV- ČEKZA DROBIŽ RAZPADANJE SNOVI V SESTAVINE OKENSKO KRILO (IZ ČRK: KONICA) PRUATELJ FRANCETA PREŠERNA (IME IN PRIIMEK) OBLAST- VENI RAZGLAS, ODLOK GLAVNO MESTO PERUJA DESKE, KI POMENIJO ŽIVLJENJE KARL ERBEN ITALIJANSKA LUKA ŽIDOVSKA DRŽAVA STOJEČI ATLETSKI START LUKA V ŠPANIJI (ZNAMENITO VINO) VIC BREZ SREDINE DEL TEDNA VISOKO GORSTVO V JUŽNI AMERIKI IME POLITIČARKE PERON KRAJŠI IZRAZ ZA DIAPOZITIV 1970 KM DOLGA RUSKA REKA POSLEDICA OGNJA - - - IN PRIIMEK ŠVEDSKI NARAVO- SLOVEC (CARL) ŠPORTNI ŠAMPION HrmosT- NATEKMA JE- - UA - - LIVER TRETJINA BESEDE POLNOČ NAŠA PESNICA (MAKSA), IZ ČRK: MASSA 16. IN 21. ČRKA MURSKA SOBOTA PRILJUB- LJEN ŠPORT, ŽOGOBRC VELiKA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA SL ZBOROVODJA (EGON) KOVINA (La) SESTAVIL JOŽE PETELIN BITOLSKI FOTOGRAF, PRVI BALKANSKI FILMSKI SNEMALEC LETA 1905 (MILTON) ITALIJAN. LIBRETIST (IZ ČRK: NEPOT) NEGATIVEN ION SIMON MLINAR SPISEK, SEZNAM ŽIVAL SIVE BARVE IVAN CANKAR • NOVA ČEKOVNA KARTICA kartica bančna ime in priimek št. tekočega računa št. kartice Najditelja te kartice prosimo, da jo odda najbližji enoti M banke. • NOVI ČEKI TUDI PONOČI