Ittmšmm izh; čet IZHAJA OB PTIČIH uredniItvo in upr UU6UANA.8REG 10 % RoSt predal St 345 \ RaC poSt. hPan v \ LJUBLJANI Sx 15 393 \ po!tnina plačana v ootovini I p m il k R1 0% A ^ * POJAMEZNA I A B AVO §TEV. 2 DIN NAROČNINA I LETO 60, '3 LEfMO, ?* LETA 20 DIN V ITALIJI NA LETO AO L,PRAN CUI 60 f, AMERIKI 2 $. | IV. leto V L(ubljani, dne 29. septembra 1032 Stev. 40 Žlahtne jagode dado dobro kapljico Kozarček »domačega« pri opoldanskem odmoru ti lahko, da ti celo pogine. Zato mora biti obrezovanje vinograda »motreno in umno; gledati moraš, da pametno združiš pričakovanja za jesen i pritlikavcih V nedeijo, dne 25. t. m. je vodstvo, uredništvo in uprava našega lista izvršilo žrebanje nagrad drugega nagradnega natečaja »Družinskega Tednika Romana«. Prvotno je bil dan žrebanja določen že za konec julija. Na željo mnogih naših naročnikov, ki jim do navedenega roka ni bilo moči poravnati naročnine do konca 3. četrtletja, srno potem rok podaljšali, da damo piav vsem cenj. naročnikom priliko tekmovati za naše lepe nagrade. Toda hude gospodarske razmere, ki so se minulo poletje še poslabšale, premnogim naročnikom še zmerom niso daie, da bi mogli utrpeti skromni prispevek za naročnino lista; razen tega so prišle v avgustu še selitev lista v druge tiskarno in s tem združene tehnične neprilike, ki so žrebanje proti naši volji zavlekle. Ponoviti moramo, da se je sicer zelo lepo število naročnikov odzvalo našemu razpisu in poslalo pravilno rešeno zloženko; toda drugi pogoj, t. j. poravnanje naročnine, brez česar ne mere biti nagrad, je izpolnila komaj dobra polovica vseh »zložen-karjev«. Prejeli smo tudi prav lepo število kuponov, na katerih so nam stari naročniki poslali imena novih naročnikov — žal, da so bili premnogi teh novih naročniki samo na papirju. Tak neplaču joči novi naročnik sicer tistega, ki ga je pridobil, upravičuje do dodatne številke pri žrebanju, toda dobitek na tako številko je seveda neveljaven; tako je povsod drugod, tako je bilo tudi pri nas. Zato ni čuda, da je precejšen del nagrad ostal nerazdeljen. To naj bo Prvo nagrado v znesku 4(100 Din v gotovini je žreb prisodil številki 896, ki jo je imel Križan Vinko iz Koga, p. Sv. Bolfenk pri Središč«; toda knjige so pokazale, da izžrebanec ni poravnal naročnine, zato se mu ne more podeliti. Drugo nagrado prvovrstno moško kolo znamke Stevr, vredno 1750 Din. je dobila štev. 658, ki jo je imel Salmič Anton iz Dol, p. Bučka. Ker je bila naročnina v redu poravnana, je izžrebanec do nagrade upravičen. Tretjo nagrado, kompletno garnituro kuhinjske posode, vredno 800 Din. je žreb prisodil štev. 1139 g. Zmazku Alojzu iz Žerovincev, p. Ivanjkovci, ki pa naročnine ni poravnal in zato do nagrade nima pravice. Četrta in peta nagrada sla po 1 kompleten jedilni servis za 6 oseb, vredna po 380 Din. Zadeli sta ga štev. 1127 in 711; prvo je imel Kočevar .lože z Vrhnike, drugo pa Majhenič Milka iz Sv. Miklavža, p. Hoče. Ker g. Hočevar Jože naročnine ni poravnal, dobi nagrado samo štev. 711, t. j. ga. Majhenič Milka, ki ima naročnino v redu poravnano. Šesto nagrado par ženskih čevljev ročnega dela v vrednosti 320 Din dobi g. Kuhot Marija iz Dolnje vasi, p. Lavrca, na štev. 953. Naročnina je v redu plačana. Sedma nagrada, kompletna porcelanska garnitura za 300 Din je z žrebom prisojena g. Slinker Rudolfu iz Trebelnega pri Mokronogu na štev. 820. Ker pa naročnine ni poravnal, ni upravičen do nagrade. Osmo nagrado, »kuhinjsko čudo«, vredno 220 Din. dobi ga. Jelen Marija iz Žerjava, p- Črna pri Prevaljah na štev. 1.178. Naročnina poravnana. Za naslednje tri nagrade (po 3 vezani letniki >I)ruž. Tednika Romana« 1929 do 1931, vredni po 215 Din) je upravičen samo Zupan Viljem, žel. uradnik iz Ljubljane, ki je dobil številko 574. Ostala dva (štev. 101 in 1.361) gg. Trdin Alojz opozorilo in svarilo vsem tistim, ki bi hoteli list zastonj dobivati, povrh pa še nagrade: izpolnite svojo dolžnost do lista, potem šele smete upati na prijetno presenečenje! Toda naš list stoji na stališču, da take nerazdeljene nagrade ne zapadejo v korist tistega, ki jih razpiše; če dotični, ki so bili zanje izžrebani, nimajo zaradi neizpolnitve pogojev do njih pravice, je treba najti drugi način, da pridejo spet nazaj med naročnike. Ta način smo našli v teni, da razpišemo nov natečaj, v katerem razdelimo razen dragih, še večjih nagrad, tudi vse te, ki to pot niso bile razdeljene. Prepričani smo, da bomo s tem ustregli našim zvestim naročnikom in vzpodbodli tudi tiste, ki so si to pot zaradi neporavnanja naročnine zaigrali tako lepo priložnost. ♦ Vsakogar, ki je poslal pravilno rešeno zloženko, smo vpisali v nagradni seznam pod tekočo številko. Vsi tisti, ki so poslali kupone, so dobili še toliko tekočih številk, kolikor ku-punev so nam poslali. Tudi vsak po kuponu pridobljeni naročnik, ki je poslal pravilno rešeno zloženko, je dobil svojo številko. In ko je prišla naročnina, jo je uprava vestno zabeležila v ta seznam. Če naročnine ni bilo, je številka sicer ostala, toda nanjo morebiti izžrebana nagrada .ni bila veljavna. Vsega skupaj je zadelo nagrade 472 upravičenih tekmovalcev. 425 jih pogojev ni izpolnilo in zato do nagrad niso upravičeni. iz Potoka, p. Vače, in Ulaga Avgust iz Dobrne nista poravnala naročnine. Tudi od dveh 9 delnih kavnih servisov po 160 Din se razdeli samo eden (štev. 2, ki jo ima ga. Reichmanu Marica iz Ljubljane), ker ga. Marolt Albina iz Planine, p. Bled, ki je imela izžrebano štev. 966, naročnine ni poravnala. Prihodnja izžrebana štev. je bila 1.291. ki jo je imel Kruleč Maks iz Poljan, p. Prevalje. Ker naročnine ni poravnal, ne pride v poštev. Tudi izžrebana štev. 37 (Zavrl Ana z Zg. Bitenj, p. Stražišče) ne pride v poštev, ker dolguje naročnino še za september. Pač pa sta upravičena vsak do 1 čajnega servisa v vrednosti 160 dinarjev g. Pintar Josip iz Vrbe, P. Dobrna pri Celju (štev. 1451), in ga. Žab-čič Angela iz Ljubljane (štev. 631), ker sta v redu poravnala naročnino. Od nadaljnjih 20 nagrad po 5 m blaga za damske obleke iz umetne svile (vrednost po 150 Din) so upravičeni izžrebanci tile: Bratina Minka iz Maribora (izžrebana štev. 76), Oblak Štefan iz Idrije (708), Šušteršič Anton iz Novega mesta (289), Oražem Rudolf iz Loškega potoka (1611), Horvat Angela iz Slovenjgradca (1183), Habjanič Alojz iz Varaždina (931), Kristan Francka iz Javornika p. Kranj (325), Ozmec Malči iz Rinčet-grabe, p. Ljutomer (23), in Kobal Jožefa iz Zg. Gorij pri Bledu (1500). Po 1 vezan letnik »Druž. Tednika Romana« I. 1930 v vrednosti 90 Din dobe gg. Stergar Franc iz Dobove (4C9), Horvat Joško iz Kranja (1200), Blatnik Rudolf iz Sela, p. Sv. Miklavž nad Laškim (111), IVlko Leopoldina jz Novega mesta (308), Šavel Karol iz Dolge vasi, p. Dol. Lendava (1440), in Turk Veronika iz Toplic pri Novem mestu (1045). Brezplačno bodo I leto list dobivali (vrednost 80 Din) gg. Golob Jožef, progovni delavec iz Psa ri j, p. Laško (555), Pečan Alojz z Viča pri Ljubljani (1001), Jazbinšek Marija iz Senovega, p. Rajben-burg (836), in Kron vogel Joško iz Jare-nine (1376). V neki skriti hiši velemesta v tretjem nadstropju, po zavitih stopnicah pridemo v hotel pritlikavcev. Od zunaj nam tega ne pove noben napis. Ta hotel je nekaj edinstvenega, posebnega. Od ust do ust gre med malčki govorica, kje lahko skupaj stanujejo v ogromnem mestu, kje je majhno pohištvo, kje so majhne postelje, kje so gostilničarji tako majhni kakor gostje in kje je vse pripravljeno nalašč zato, da pritlikavci udobno žive. V tem hotelu ni zmeraj enako število gostov. Kadar nastopajo v mestu skupine liliputancev po varijetejih in kabaretih, je do strehe napolnjen. Drugič pa je spet prazen ali pa prebiva v njem samo nekaj gostov. Ko sem jih obiskal, sem imel srečo. Dobil sem v družbi najmanjšo žensko in najstarejšega pritlikavca na svetu. Nekakšno pravljično razpoloženje je v tej hiši. Zbude se spomini az otroških let, nenadoma se vam zazdi, da vidimo pred sabo pustolovca Gul-liverja, čudežne pravljice o orjakih in pritlikavcih ožive, in človeku se ne bi zdelo prav nič čudno, če bi se zdajci začul iz kotička mehek glasek: >l\do je sedel na mojem stolčku? Kdo je spal v moji posteljici?« Za normalno doraslega človeka je nekaj čudnega, če se giblje v (taki okolici. Neprestano je v strahu, da bo kaj polomil, če premakne nogo. Če pa se človek navadi tega občutka, podobnega tistemu, ki ga more imeti slon, ko pride v trgovino s porcelanom, mu nenadoma postane vse domače in domov se vrne s spominom na prijeten doživljaj. Ali ni srčkano, če opazi majčkena gospodična gumb na plašču, ki se že sumljivo pobeša in ne da poprej miru, dokler ga ni pošteno prisila? Pruga se ukvarja s šivalnim strojem. Tistih šestdeset centimetrov, kolikor jo stroj visok, je ravno dovolj za nežne ročice drobne pritlikavke. Pogovarjali smo se o vseh nedolžnih rečeh na svetu, pred vsem seveda o tem, kar je tem malčkom najbližje, o varijeteju in kabaretu. Za mizo, kjer sem pil kavo z njimi, sem se spet zavedel svojih nog, ki z vsem v sobi niso prav nič sorazmerne. Potolažil sem se šele, ko sem opazil, da je vsaj kolač pečen in preračunan za normalen želodec. Tako je bil ta kolač najvažnejša zveza z zunanjim svetom, ki sem ga skoraj pozabil. Po kavd sem jih prosil, da bi jih smel nekajkrat fotografirati, in kar presenečen sem bil, kako radi so mi to dovolili. Vsakdo je hotel dobiti Za nadaljnjih 160 nagrad (po 10 umetniških razglednic filmskih igralcev, vredne 15 Din) iih je bilo upravičenih izžrebancev 98. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo njih imena natisniti; obvestili jih bomo po pošti. Za 680 nagrad po 1 leposlovna zabavna knjiga, vredna 12 Din, jih je bilo upravičenih izžrebancev 347. Tudi te bomo po pošti obvestili. Nagrade začnemo razdeljevati od dne 15. oktobra t. 1. dalje in bomo poskrbeli, da bodo najkasnejp v 1 mesecu vse v rokah srečnih nagrajencev. * Naš novi veliki natečaj objavimo že v začetku oktobra! svojo sliko, vsakomur je ležalo nekaj na srcu, kar je hotel na vsak način povedati. Stari gospod je na ves glas izpraševal, zakaj bom sliko potreboval. Naglušen je, toda za svoja leta čudovito krepak. Kdor bi ga videl, kako častitljivo sedi za mizo s časnikom v roki, ne bi verjel, da je že v štiriinsedem-desetem letu. Najstarejši liliputanec na svetu je še zmeraj krepak gospod v najlepših letih.« Narod malčkov je toli brezskrben in vesel, da se zna prilagoditi vsaki zabavi brez obotavljanja. Kar veselo jih je gledati, kako kramljajo ti pritlikavci med svojimi gosti. Dosti prehitro hiti čas. Mala gospodična mora k pouku, gospodar v cirkus, kjer je v službi. Težko se človek poslovi iz sveta malčkov, ki so nam tako sorodni in vendar tako novi, in precej časa je treba, da se navadi spet na običajne stopnice in prave velike ljudi zunaj na cesti Praške žene imajo svoj dom Češke žene so lahko ponosne na svoj dom v Pragi, ki stoji v eni izmed ulic Vaclavske namesti, torej v sredini mesta. V domu je veliko število sob, ki so-opremljene z največjo udobnostjo. V njem stanujejo ženske, ki so prišle v mesto po opravkih, ali pa samo skozi Prago potujejo. Razen sob imajo v domu še dvorano za predavanja, koncerte in gledališke igre, čitalnico, kavarno in restavracijo. V svojem domu se ženske imenitno počutijo, saj je najlepši znak njihove sloge in organiziranega delal Zakaj je žepna ura večkrat muhasta Da bo žepna ura točno šla, je treba nanjo paziti. Ameriški urarski strokovnjaki so pred kratkim natanko proučili delovanje ure in njenega mehanizma. Ugotovili so tole: Najvažnejše je, kako uro navijamo. To delo moramo opraviti vsak dan ob isti uri. Že razlika ene ure utegne povzročiti nerodnosti v delovanju kolesja. Navijati jo moramo dalje tudi počasi iin enakomerno, ne pa hlastno, kakor navadno delamo. Tudi žep, kjer jo nosimo, ne sme biti prevelik, da stoji ura vselej enako in se ne piemika. Najbolje je, da jo nosimo v prsnem žepu, ker se prša pri delu in hoji najenakomerneje premikajo. Tudi za razliko v toploti so nekatere ure zelo občutljive. Dobro je, če jih nosimo čim bliže telesu, ki ima zmeraj isto toploto. Manj občutljive so ure, ki jih nosimo na roki. Vendar pa moramo ti?Ji pri njih paziti, da z roko preveč ne sujeino. Gramofonske plošče po Din 1'- izposoja „ŠLAGEB“ L|IIBL|A1A, Aleksandrova c. 4 prehod palače ..Viktorije'*. MARIBOR, Slovenska ulica 19 Kdo dobi nagrade Vetrnjaški mož Napisala Katherine Newlin Btirt i»0, ne drznem se nadejati, da me boste še hoteli za moža, kadar me popolnoma spoznate,« je dejal mladi mož deklici, ki je sedela zraven njega. »Zakaj ne, Jake?« ■»Ker pijem in kvartam, ker sem p reve:' norel za ženskami in se ne moreni premagati, da se ne bi potepal po svetu.« »Mislim, da tako tudi drugi možje počno, preden se poroče,« je odvrnila Selda. »'Poda jaz nisem človek za ženitev, jaz sem nekaka človeška lastovica. Lastovice pa imajo navado, da se vsako leto z drugim tovarišem vrnejo v gnezdo. In kateri ženi bo to všeč?« »Nu, vsaj poštenejši ste od večine drugih,« je pol s smehom pol z vzdihom odgovorila Selda. »Vsaj hinavskih obljub mi ne dajete. Mož s krili na plečih, vsak trenutek pripravljen, da odleti,« nervozno se je zasmejala, »tak mož mi je všeč.« Mračno je pogledal k njej. »Ne, nisem zadosti dober za vas. Moj brat James vas bo znal bolje ljubiti od mene.« Videl je njen žalostni pogled in jo strastno stisnil k sebi. »Ali je res, Selda, da hočete mene, takšnega, kakršen sem?« Tako je bila Selda, ki je že leta in leta samostojno in samozavestno opravljala svoje posestvo, ga sama obdelovala in namakala, nadzirala živino in prodajo mleka in odslavljala snubce drugega za drugim, naposled izgubila srce na vetrnjaka, ki se je šele pred kratkim z njim seznanila pri njegovem bratu, in se z njim poročila. Tudii on se je zdel strašno zaljubljen, opravljal je vsa poljska dela, ki mu jih prej nikoli ni bilo mar, in kazal pošteno voljo, da postane dober kmet. Toda ko so zvezde izgubile lesk ledenih zimskih noči in je zavela pomlad ter se je muzika oglasila z dreves, tedaj se je njegova prejšnja veselost izpremenila v mračno molčečnost in nekega jutra ga je nenadoma zmanjkalo. Razen brata svojega moža je imela Selda le še daljne sosede. To ji je prihranilo obiranje ljudi. Svak se je oglasil pri njej,, ko je zvedel, da je Jake izginil, in se izdatno naklel. Toda Selda je svojega moža branila. Saj jo je že pred poroko svaril. Storil ni nič drugega kakor to, kar ji je že vnaprej napovedal. »Seveda sem upala, da se bo v zakonu izpremenil. Toda kaj hočem — če pa je take narave! Pa saj se bo vrnil.« Od ranega jutra do poznega večera je bila na polju in nadzirala delo, zmerom dobre volje in še zalejša ko TVRDKA SINGERJEV)SlVALII STROJI se je preselila \ Gajevo ulico št. 3 poleg nebotičnika prej, nemara zato, ker se ji je tako podalo, da je malo shujšala. Zvečer pa je urico posedela z Jamesom in staro oskrbnico, ki je služila že pri njenih starših. Ko je ostala sama, pa je naslonila glavo na sirovo zbito ograjo in se hrepeneče zagledala v temo. In potem je brala in bdela pri črni kavi tako dolgo, da je trudna omahnila na posteljo in pri priči zaspala, ne da bi se še utegnila razjokati. In nekega jesenskega dne se je Jake vrnil. Bila je blažena od presenečenja.. Lepši od dni, ki so zdaj prišli, tudd medeni tedni niso bili. Ni ga izpraševala. Njena lastovica, mož s krili, ki so ga silila, da je moral odleteti, se je iz proste volje vrnil k njej, in hotela je brez misli na prošlost in prihodnjost uživati sedanjost. Zima je bila čudovita. Kristalno jasen mraz, srebrno leskečoči se gozd, mesec, ki sta ga gledala na večernih izpreho-dih, kako je. izginjal čez zasnežene vrhove dreves v škrlatno nebo — toliko blaženosti sta užila, kakor je drugim ljudem ni namenjeno v desetih življenjih. Bolelo ju je samo to, da je Jakov brat odšel drugam. Selda ni nikoli omenila pisma, ki ga ji je bil poslal za slovo. »Kadar bo Jake spet izpraznil korito, mi sporoči. Takrat me utegneš kaj potrebovati.« Spet je prišla pomlad, to pot zgodaj in iznenada. Na bregovih še pol zamrzlih potokov so že poganjale cvetlice in prej ko druga leta so se že oglašale divje gosi. In nekega jutra je Jakova postelja spet ostala prazna. Za Seldo je bilo to še hujši udarec kakor lani. Kaj res ni mogoče tega človeka ozdraviti njegovega vetrnjaštva in potepinstva? Kaj ga je po vsej preživljeni sreči te zime spet vabilo v daljo? Šele na jesen je dobila pismo. »Nisem mogel drugače, v drugič sem te zapustil. Ali mi boš spet odpustila? Potem mi piši: Vrni se, še zmerom te ljubim.« In ona mu je odgovorila: »Ljubim te, potrebujem te.« Pismo je poslala z Jamesom, ki je bil slučajno po opravkih v mestu, drugi dan naprej. In spet je tedne in tedne čakala na Jaka, njega pa ni bilo. »Ali sii oddal moje pismo?« je nekega večera vprašala Jamesa. »Da, pa ti gotovo ni nič odgovoril?« je menil James. »Že takrat bi ti bil lahko rekel, da se s povratkom ne bo preveč požuril. Cul sem, da je to pot imel srečo pri svojih poslih. Saj je zmerom stremel po nečem velikem, iskal je in kopal, vselej vse stavil na ono kocko, in zdaj je menda res nekje odkril petrolej. Če je tako, se bo gotovo še dobršen čas lepo zabaval, preden se za zimo zabubi.« Drugače tako dobrodušni James je zmerom postal porogljiv, kadar je govoril o svojem bratu. Tisto noč je Selda bdela v srditih mislih. Torej Jaku gre dobro, in je več ne potrebuje. Aid naj ga res spet sprejme, kadar se bo sit drugih radosti vrnil k njej? Ah, ko le ne bi njeno srce tako viselo na nezvestem! Spet je bledela in hujšala in zima je bila že dosti bliže ko lani pred Jakovim povratkom. James se je nekega dne opogumil. »Pusti ga, kjer je,« je prosil Seldo. »Saj veš, da sem te ljubil že dolgo, pr eden si se z njim seznanila. J a z te nikoli ne bom zapustil, meni boš zmerom največji dragulj v življenju.« »Kaj mi pomaga, James?« je žalostno odgovorila. »Takega kakršen je, ga pač ljubim. Morda ravno zato, ker je drugačen od drugih.« Nekega večera je začula škripajoče korake pred hišo, potlej je potrkalo na vrata in nekaj težkega je padlo na tla. Ko je odprla, je v mesečini zagledala velik sveženj. Sveta nebesa! Jake, njen mož, je ležal povezan, z zamašenimi usti pred njenimi nogami. Pokleknila je k njemu na tla, mu vzela ruto iz ust in jela razvozlavati vezi. In ko je stal pokonci pred njo, se mu je med jokom in smehom vrgla okoli vratu. Šele potem je opazila na tleh neki ovitek, in čudno: njena pisava je bila na njem. V ovitku pa je bilo njeno pismo, ki ga je dala Jamesu, da ga odda na pošto, in na njem je bil pripet listič. »Poslovilno darilo od Jamesa,« je bilo na njem napisano. »Tvoji slavni lastovici sem vsaj za nekaj časa krila porezal.« Selda ni razumela. Zato pa Jake tem bolj. »Tč si mi takrat pisala?« je vprašal, ko je prebral njeno pismo. »In ker nisem dobil odgovora na svoje pismo, se nisem upal še kdaj stopiti pred tvoje oči. James,« je obotavljaje se nadaljeval, »da, James je čuden človek. O vsem misli na svoj način. Gotovo je bil pozabil pismo oddati. Kc le nisem dobil od tebe nikakega glasu, sem videl, da ti ni nič več do mene in sem se sklenil izseliti. Samo svojega edinega brata sem hotel še poprej videti, pa sem mu pisal, da se oglasim pri njem. Ko sem prišel, pa je skočil name ko volk. Nisem bil na to pripravljen, drugače bi se ga bi! ubranil, čeprav je močan ko lev. Saj veš. Tako pa me je ukrotil, me zvezal in rrui vteknil ruto v usta, potem pa me je posadil na konja in vlekel s seboj. Pred tvojo hišo me je vrgel na tla in mi še rekel: »Povej ji, da sem dobro mislil z njo, da sem jo hotel s silo ozdraviti njene nore zatelebanosti vate, nezvestega potepuha. Zdaj šele vidim, da se mi ne bo nikoli posrečilo, in zato je bolje, da ji vrnem njenega vagabunda. Reci ji tudi zbogom z moje strani in da me ne bo nikoli več videla.« »Ubogi James,« je bilo vse, kar je Selda mogla odgovoriti. »Da, Selda, on bi te bil bolj vreden kakor jaz,« je rekel Jake. »Toda če bi vedela ... vse bi mi oprostila. Ko sem se zaljubil vate, ti nisem mogel siromak, kakšen sem bil, ničesar ponuditi. iLe to sem hitro opazil, da imaš dve duši v prsih. Praktično za vsakdanje življenje tn romantično za ljubezen. Tedaj sem hotel poskusiti z romantiko in sem si zate izmislil svojo strast za potepanjem. To ti je ugajalo in tako sem mislil, da moram svojo vlogo še dalje igrati, da si ohranim tvojo ljubezen. Saj sem bil prej res pohajkovač in sem na vseh koncih sveta poskušal svojo srečo. Toda ko sem jo našel v tebi, ali si moreš misliti, s kako težkim srcem sem te tako grdo zapustil? In čeprav se mi je to pot potepanje obneslo, zdaj ti ostanem najzvestejši mož, kar jih je videl svet... če me sama ne odpo-diš.« Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo cenj. naročnike, da se jih žiin prej poslužijo za poravnanje naročnine. CIKORI1A IVaš pravi domači izdelek Hudičev ples okoli vrelega olja Angleški časnikar R. Jod je imel redko srečo, da je videl v budov-skem setišču Chowni v Tibetu duhovne igre, hudičeve plese in duhovne vaje. Med drugim poroča tudi o ognjeni preizkušnji. Tretji dan novega leta, piše, sem videl ognjeno preizkušnjo, ki se vrši samo vsako tretje leto, in jo mora delati eden izmed menihov. Izberejo ga z žrelbom. V preddvorju templja obesijo kotel olja. Pod njim zažgo velik ogenj. Ob določeni uri je najprej božja služba, ki se je udeležijo vsi menihi v svečanih oblačilih. Tam molijo, da bi se preizkušnja srečno iztekla. Potem se pokažejo vsi pod verando templja in menih, ki mora ognjeno preizkušnjo prestati, se približa kotlu vrelega olja. Biti mora gologlav in bos. Okoli stegen si je ovil rdečo cunjo in v roki drži zaboj strelnega prahu, zmešanega s krvjo belega psa. Ta mešanica ima baje čarovno moč na vsa živa bitja in prirodo. Trikrat mora vreči menih to zmes v kotel in če prestane preizkušnjo z dobrim uspehom, postane v očeh vernikov svetnik. Ce pa je ne napravi, ga čaka zasmehovanje, zaničevanje in tudi smrt. Zamolklo done udarci po gongu. Nalik ognjenim jezikom in ognjenim kačam sikajo plameni iz kotla. Da je ogenj zmeraj dovolj močan, skrbe drugi menihi, ki neprestano mečejo drva in olje v plamene. Že v oddaljenosti nekaj metrov je vročina neznosna. Med zaklinjanjem se menih približa kotlu in mahne s cunjo okoli sebe, da Ibi omilil vročino. Potem iztegne roko, da bi vrgel zmes v ogenj, toda strah ga tako premoti, da se opoteče nazaj. Od vseh strani začno menihi in množica godrnjati in ga preklinjati. Ves bled od strahu in jeze se menih spet zave, skoči nazaj h kotlu, vrže zmes v olje in tedaj olje zaprasketa, zavre in zagori ter brizgne naokoli, na glavo in skoraj golo telo žrtve. Da ne bi mislili, da je strahopetec, mora stisniti zobe in vreči vnovič čarodejni strelni prah v kotel. Njegovo opečeno telo je polito s potom, oljem in krvjo. Med divjimi bolečinami vrže menih še zadnjič strelni prah v olje, potem se brez zavesti zgrudi. Divji kriki veselja in občudovanja se začuje jo od vseh strani. Med hvalnicami velikemu Buddhi odneso meniha v tempelj. MOST,VZDIHOV ZGODOVINSKI ROMAN NAPISAL MIC H EL ZtVACO 43. nadaljevanje Nori naročniki dobe na željo brezplačno ponatis prvih 18 nadaljevanj. Nadaljnjih 23 nadaljevanj, priobčenih v št. 12. do 39. »Druž. Tednika«, nismo ponatisnili in se dobe le v omenjenih številkah, ki jih pošljemo novim naročnikom za izjemno ceno 20 Din. Denar je treba poslati vnaprej. Isti mah so se vrata s treskom razklala in sobica je bila še tisti trenutek polna rjovečih in divje mahajočih biričev. Zagledali so rov. V njem je bilo prostora samo za enega moža. Eden izmed napadalcev, najpogumnejši ali pa najbesnejši, je planil k odprtini. Njegovi tovariši so obstali in z napetostjo, s pridržanim dihom, čakali,- srepo upiraje oči v črno vrzel... Dve sekundi sta potekli nato pa so začuli pridušeno hropenje. Roland se je bil splazil za Scalabrinom in se zagledal v ozkem rovu. Jel je plezati kvišku, nato pa se je s težavo obrnil proti odprtini, od koder je bil prišel. Tako je sključen in klečeč čakal z bodalom .v roki. Tudi Scalabrino se je ustavil; razumel je, kaj Roland namerava. Čakanje ni dolgo trajalo! Roland je zagledal biriča, ki se je plazil proti njemu. Njegova roka je zletela kvišku in s strašno silo zamahnila: takrat so biriči, ki so spodaj čakali, začuli pridušeno hropenje moža v poslednjih vzdihih. Bled, a popolnoma miren se je Roland obrnil k Scalabrinu. »Rov je zamašen!... « »Naprej!« je odgovoril Scalabrino. In spet sta začela plezati; kakšno minuto je to trajalo. Od spredaj jim je prihajalo na ušesa zamolklo rjovenje razkačenih napadalcev. Zdajci se je Scalabrino zravnal. Rov se je obrnil strmo navzgor proti strehi. Sealabrino se je jel ročno vzpenjati kvišku, oprijemaje se železnih klinov, ki so bili pričvrščeni v zidu. 'Ni dolgo trajalo, ko sta bila oba na strehi. Plazeč se po trebuhu sta se ustavila ob žlebu. Roland je pogledal v globino in zagledal množico ljudi na nabrežju. Zlovešče mrmranje je vstajalo iz nje in tu pa tam so se začuli osameli klici: »Smrt biričem!« Iznenada pa je Scalabrino izginil: spustil se je bil skozi lino v podstrešje. Roland se j® splazil za njim. Scalabrino je odprl neka vrata in stekel po stopnicah dol; pet minut nato sta bila Oba v neki ozki ulici, samotni in mračni, in žive duše ni bilo nikjer. Tedaj se je Scalabrino široko zasmejal. »Ko sem pred desetimi leti napravil .ta rov, da si zagotovim beg, če bi prišel v stisko, pač nisem mislil na to, da bo še nekoč služil dože-vemu sinu...« »To dokazuje, Scalabrino, da si človek reda in metode.« »Ne, Visokost! Gledal sem samo, kako počno lisice v gorah. Zakopljejo se pod zemljo, toda nikdar si ne pozabijo zavarovati hrbet z drugim izhodom.« »Idiva... spotoma pa mi poveš, kako si prišel tako o pravem času, da si mi pokazal pot iz te pasti...« Naj nam bo dovoljeno pomuditi se nekoliko pri Scalabrinu in njegovih doživljajih, ki so nanje — tako se vsaj drznemo nadejati — bralci prav tako radovedni kakor Roland. Saj si je moral dobrodušni orjak pridobiti pri njih simpatije in je nam vsem še v spominu, da: smo ga zapustili v silno nevarnem položaju. (Med -tem ko sta se krčmar pri »Zlatem sidru« in Sandrigo sklanjala nad vratci loput-nice, da prestrežeta poslednje obupne krike nesrečneža, ki sta ga vrgla v poplavljeno klet, se je bil Scalabrino pred nevzdržno naraščajočo vodo zatekel na najvišjo stopnico. Orjak je bil v navalu obupa sklenil napraviti konec in se je potopil v vodo. Potlej pa je nenadoma vstal v njem življen-ski instinkt in začel je plavati. Voda je bila narasla malone do stropa. Tako se je Scalabrino plavaje ob zidu nenadoma zadel ob železno ograjo okenca, ki je skozenj drvela voda in se zgrabil zanjo. Stresel je železje in tisti mah se mu je iz grla utrgal krik blaznega upa. Začutil je bil, da so se železne prečke zamajale v njegovih rokah. Bile so stare in obrabljene ter razjedene od rje. (Scalabrino se je s koleni uprl vanje in jih začel tresti. S svojo herkulsko močjo, ki mu jo je grozeča nevarnost še podeseterila, se je lotil naloge, ki ji nihče ne bi bil kos. Nekaj minut je trajal tragični boj med človekom in gmoto. Tedaj je ena izmed prečk odnehala. Scalabrino se je skušal zriniti skozi nastalo vrzel. Zrinil se je! Toda strašni boj še ni bil končan! Pot skozi lino je držala naravnost v kanal. Ko je bil Enooki dvignil železno ploščo, je spustil vodo iz kanala v klet! Tako se je Scalabrino, ko| se je -splazil skozi zamreženo lino, zagledal na dnu kanala. Moral se je pognati kvišku in pri tem premagati tok, ki je v vrtincu drl po kanalu in ga vlekel jna dno. Zadržali |je dih in se z vso močjo odgnal od tal. Bilo mu je kakor bi ga bil neki demon zgrabil za noge in tiščal k tlom. Kako dolgo je to trajalo? S katero nadčloveško močjo je Scalabrinu uspelo, da se je iztrgal iz strašnega vrtinca? Tega niti sam ni mogel povedati. Vedel je le to, da se je nenadoma začutil v mirnejši vodi; s petami se je odgnal od tal in priplaval na gladino kanala. Bil je rešeni Pol ure nato je bil v hiši v pristanišču in se preoblekel. Sandrigov naklep se je torej ponesrečil! Scalabrino je bil prišel z namenom, da se polasti razbojnika in da reši Bianco. Pravkar-šnji dogodek pa mu je bil dokaz, da ima Sandrigo zaveznike v Benetkah in da je treba z njimi računati. Takšno je bilo poročilo, ki ga je Scalabrino podal Rolandu. »Kaj vraga pa si počel pri ,Zlatem sidru1?« je vprašal mladi mož, ko je orjak končal. »Takoj zveste, Visokost. Najhujše sem si prihranil za konec.« Scalabrinu se je zmračil obraz. Oči so se mu zasvetile in dve debeli solzi sta se zalesketali na njih. Moža sta v tem prispela na Olivolski otok. Roland je krenil proti Dandolovi hiši. »Visokost,« je vprašal Scalabrino, »ali mi niste rekli, preden ste odpotovali, da so vzeli to hišo na muho?« »Da, takrat je to bilo. Zdaj pa ni nič več pod nadzorstvom. Sicer pa bova takoj videla.« To rekši se je zavihtel čez zid. Scalabrino mu je sledil. Ko sta šla mimo cedre, je mladi mož vztrepetal. Toda njegov obraz ni z ničimer izdal, kaj se godi v njegovem srcu. Potrkal je na vrata. »Kdo je?« se je čez več minut začul neki glas. Vrata so se za špranjo odprla in prikazal se je stari Filip s svetiljko v roki. »Ati ne poznaš več Giovannija Lorenza, svojega novega gospodarja?« je vprašal Roland. »Oprostite, Visokost,« se je priklonil stari hišnik in odprl vrata. Nato je prižgal plamenice. Roland je opazil, da se starcu tresejo roke; tudi je videl, da ga nekam čudno gleda. »Kaj me več ne poznaš?« se je začudil. »Že po glasu sem vas spoznal, Visokost,« je odvrnil Filip, »pa tudi drugače se vas še spomnim, čeprav vaš obraz ni več obraz Giovannija Lorenza.« »Da, navado imam, da si ga časih malo izpremenim.« Starec je zmajal z glavo. »Kaj hočeš reči?« je vprašal Roland. Filip je z očmi pokazal na Scalabrina. »Pred njim lahko brez strahu govoriš.« »Če je tako, Visokost, vam bom rekel, da je vaš nocojšnji obraz prav tako malo vaš kakor naj bi bil obraz Giovannija Lorenza...« Scalabrino je prebledel. Njegove pesti so se skrčile. »Mir, Scalabrino!« se je Roland obrnil k orjaku. »Poznam že dolgo starega Filipa in vem, da ni zmožen izdajstva. Za besede, ki jih je pravkar rekel, mora imeti tehten razlog in ta razlog nama bo povedal.« »Da, vaša Visokost, gospod Roland!« je vzkliknil starec. Tako nepričakovano je Roland začul svoje ime, da se ni mogel obvladati; stresel se je. Starec se je bil globoko priklonil in s tem še bolj kakor z glasom poudaril svoje spoštovanje. »Govoril« je dejal Roland. »Včeraj sem govoril s signoro Leonoro.« Filip je ni več imenoval »signora Altieri«. Roland je prebledel pod šminko; iz grla se mu je izrinil pridušen krik. »Ali je bila tu?« je vprašal s hripavim glasom. »Ne, Visokost. Poklicala me je k sebi, v Altierijevo palačo. In tam mi je na samem vse povedala, Visokost. Zdaj vem pravo ime Giovannija Lorenza, vem, koliko ste morali prestati... Vprašujem se le, kako. da vas nisem na prvi pogled spoznal, ko sem vas zagledal.« Roland je molčal; preveč nasprotujočih si čuvstev je navalilo nanj, da bi bil zmožen besede. »Gospa Leonora,« je nadaljeval Filip, »mi je rekla, da se boste zanesljivo še vrnili.« »Ah! Tako je rekla!« je pridušeno vzkliknil Roland. »Da, Visokost, in zapovedala mi je, naj pazim, da se vam kaj ne zgodi. T o sem vam hotel povedati, Visokost. Dodal bi le še, da ste v tej hiši tako na varnem, kakor ste bili takrat, ko ste še kot svoboden in srečen zaročenec prihajali k nam... V tistih letih nenadnih prevratov in revolucij sem pripravil za gospoda Dandola in njegovo hčer zanesljivo zavetišče, ki ga nihče ne odkrije. To zavetišče je ostalo do danes moja skrivnost. Naj pride nevarnost, Visokost: kolnem se vam, da boste varni pred njo.« Roland je nemo ponudil starcu roko, ki mu jo je stisnil z izrazom globokega spoštovanja. »Ali si ne bi hoteli, Visokost, ogledati to skrivališče?« »Idimo!« je dejal Roland. Mudilo se mu je, da ubeži mislim, ki so jih starčeve besede zbudile v njem. Pomignil je Scalabrinu in oba sta stopila za Filipom. Starec je zavil proti cedri. Povedali smo že, da je bilo drevo veliko in mogočno. Njegovo grčavo in zveriženo deblo je imelo svojo posebnost: sestavljalo ga je devet debel, ki so vsa poganjala iz iste korenine in tvorila nekak krog z devetimi stebri. Nekoliko više so se debla, ki so izprva ločeno rasla, spet združila v eno samo. Tako je znotraj, med temi debli, nastal prazen prostor, podoben okrogli duplini, katere pri-rodni obod je tvorila devetorica debel, ki jih je natura v teku let zlepila v nepretrgan zid.* Debele veje so visele s cedre in silile k tlom. Filip je pograbil eno teh vej in se s spretnostjo, ki je njegovi starosti nihče ne bi več pripisal, pogel kvišku. Splezal je do osrednjega debla in počakal. Roland in Scalabrino sta se popela za njim. Tedaj je starec potisnil stran nekaj nadležnih vej in moža sta zagledala pod seboj črno odprtino kakor od globokega vodnjaka. Filip je s svojo svetiljko posvetil vanjo. Evo! je vzkliknil. »Tam spodaj stena varnem. Še včeraj sem prinesel stolico in majhno mizo; na njej vidite živila. Če bi bilo treba, bi lahko tu spodaj prebili dva ali tri dni, jedi je zadosti... To votlino sem odkril pred kakimi petnajstimi leti, ko sem nekoč hotel pobrati kose iz gnezda.« . Imenitno!« je vzkliknil Scalabrino. Nato so se vsi trije spustili na tla in se vrnili v hišo. Roland in Scalabrino sta ostala sama, zakaj Filip se je poslovil in se postavil na vrt na stražo. Roland se je zatopil v svoje mračne misli. -Visokost,'- se je tedaj oglasil Scalabrino, ali vam |je! ljubše, da odložim konec svoje zgodbe na jutri?« Roland je vztrepetal. Orjakove besede so ga bile s silo postavile nazaj v resničnost. Ne, nek je vzkliknil. »Pripoveduj, dobri moj Scalabrino! »Nehal sem tam, ko sem vam hotel povedati, kaj me je napotilo, da sem se odpravil v prekleto krčmo pri Zlatem sidru , kjer je malo manjkalo, da nisem izpraznil poslednjega kozarca v življenju. Vedeti morate, Visokost, da sem takoj po vašem odhodu odšel v Črno jamo, kjer sem našel vse v redu. Sporočil sem vaše iikaze poglavarjem, nato pa sem oddirjaj v Me-stre. Tam me je čakalo bolestno presenečenje.« Scalabrinov glas je nenadoma zadrhtel. Moj oče! je kriknil Roland, poln zlih slutenj. Ne, Visokost, zanj se ne bojte. Stari dož je še zmerom v Mestru in Juana pazi nanj. : Kaj pa potem?... Bianca, Visokost!« Kaj je z njo?« Ugrabili so jo! (Kdo?... Tak govori vendar! Juana mi je vse povedala... Sandrigo jo je ugrabil...« ' Tisti razbojnik, ki je postal tvoj sovražnik? Da, Visokost, in ki tudi vas na smrt sovraži, zakaj tisti, ki ga je hotel z ugrabitvijo Biance zadeti, ste vi! Jaz? Kako to?« Kaj vem! Mogoče misli, da ljubite tega otroka...« In zakaj me sovraži? Ali ga niste mar premagali in osmešili v očeh njegovih ljudi? Roland se je zamislil. »Mene je torej hotel zadeti, pa je ugrabil Biai*co in prizanesel mojemu očetu...« »Gotovo| je mislil, da vas bo tako huje zadel. ■Pa Juana?« Juana... 0, Visokost, Juana je sirota. Tole kar vam zdajle povem, vas bo gotovo presenetilo, pa je vendar res. Juana ljubi Sandriga! Roland se je stresel. Ljubi ga že zelo dolgo in še zmerom upa, da bo še nekoč njegova žena. Pa je vendar kakor levinja branila Bianco. Vidite, zato sem se vrnil v Benetke. Hotel sem poiskati Sandriga. * Cedra na Daudolovem vrtu ni osamljen primer bizarnosti, ki si jih narava od časa do časa dovoli. Tako stoji na primer še danes v gozdu blizu Compi-egna v Franciji bukev, ki ji domačini pravijo Šest-najstero bratov . Izredno visoko drevo je prav za prav šestnajsterica bukev, katerih debla so pognala druijo kraj drugega in se bodo sčasoma popolnoma zlila v eno samo, če jim bo dotlej sekira prizanesla. Hotel sem ga rešiti, videti sem hotel, ali je še kaj človeškega čuvstva v njem. Kako mi je Sandrigo odgovoril, vam je znano-« Drama, ki se je morala odigrati v Juani-nem srcu, mora res biti strašna,« je zamrmral Roland. »A to še ni vse, Visokost. Ko sem se rešil iz kleti pri ,Zlatem sidru1, kakor sem vam že pripovedoval, sem mislil samo na eno, da poiščem vas. Dneve in dneve sem upal, da ste se že vrnili, in isikal sem vas na vseh naših shajališčih. Vrnil sem se v Mestre in tam spet videl Juano in vašega očeta. Naposled sem se še enkrat odpravil v Črno jamo. Tam je bilo vse navzkriž; vrhu tega je bil Bembo izginil...« »Vem. Nadaljuj...« »To bi bilo vse, Visokost. Ker vas nikjer nisem našel, sem se vrnil v Benetke, počakal, da se je znočilo, potlej pa sem odšel v pristanišče. Pred hišo je stal neki človek, ki sem ga imel za biriča. Brez pomišljanja sem se zagnal v hišo — vse drugo pa veste...« Scalabrino je utihnil. Njegov obraz se je zmračil. ■ Orjakovo srce se je rodilo v novo življenje tisti dan, ko je vstala v njem globoka, spoštovanja in brezmejne vdanosti polna ljubezen do Rolanda. Tisti dan je njegovo mračno dušo prvič razsvetlil žarek vzhajajoče zarje. Potlej pa ga je nenadoma oblila slepeča luč. To je bilo tedaj, ko se mu je razodelo, da ima hčer. Hčer!... Živo 'bitje, rojeno iz njega... del njegovega srca L. Od tistega dne je Scalabrino ljubil, in kdor ljubi, trpi. Čutil se je očeta z vsem svojim bitjem, z vso silovitostjo, ki je je bila zmožna njegova robata natura- Vse kar je bilo v njem življenja in ljubezni, se je zdaj obrnilo na tega otroka. Kadarkoli jo je videl, je doživel ekstazo največje sreče, ki jo more dati ljubezen. Tudi če bi bila Bianca grda in nakazna, bi jo enako občudoval. Toda Bianca je bila lepa, pravcat biser lepote, vredna da bi sedela za vzor Madonam, ki so nam jih zapustili umetniki tiste dobe; zato je Scalabrina navdajal pogled nanjo z nekim zaverovanim začudenjem. Nejasno so ga obhajale misli, da mora to neskončno srečo plačati z veliko žrtvijo, in čeprav ni vedel, kakšna naj bi bila ta žrtev, je bil pripravljen, da jo sprejme vnaprej. Toda ugrabitev Biance, in da jo je ugrabil ravno Sandrigo, ki mu je vrhu vsega še priznal, da jo ljubi — ne, to je bilo za Scalabrina preveč. Bila je katastrofa, ki ga je navdajala z nepojmljivo grozo, da ni mogel niti misliti na obrambo. V takem duševnem razpoloženju ni čuda, da je videl v Rolandu malone boga, ki ga bo rešil. Njegovo zaupanje vanj ni poznalo meja; saj je bil Roland tisti, ki je napravil iz njega človeka. Gledal ga je, ne da bi mogel odtrgati od njega oči; gledal s tisto pokojno potrpežljivostjo, ki je samo plašč nezavedajočega se obupa. Roland se je zdaj pa zdaj skrivaj ozrl po njem. In ti pogledi, ki se nikoli niso srečali, so zadoščali, da sta se razumela, kakor bi bila drug drugemu odprla duši na stežaj. Zakaj nenadoma se je Roland ustavil pred orjakom in mu mirno dejal: Ne boj se, prijatelj! Njo bova najprej rešila. Prosim te samo en dan potrpljenja, da pogledam, ali je moj oče na varnem. »Z vami pojdem, Visokost, je s tresočim se glasom odgovoril Scalabrino. »Prav. Potem pa brez odloga na pot! XLV Juana Kakor so naši bralci videli, si je Roland uredil v Benetkah nekako tajno službo, ki mu je zagotavljala, da se je mogel varno kretati po mestu. Razen velike tartane, kjer smo ga že srečali, je imel na Lidu še tri druge večje ladje, ki bi lahko, kadar bi napočil trenutek, v nekaj minutah izkrcale tri sto mož. Te tri ladje, ki jih nihče ni mogel imeti na sumu, so vršile redno obrežno plovbo, vendar so pazile, da se nikoli niso preveč oddaljile druga od druge. Na vožnji nikdar niso bile dolgo; zato pa so, kadar so se s tovorom vrnile, gledale, da so blago izkrcavale kolikor moči počasi. Nikdar se ni zgodilo, da bi bila od štirih ladij več kakor ena na vožnji, tako da so bile Rolandu stalno tri na razpolago. Razen tega so na več krajih v Benetkah čakale nanj posebno nagle gondole, ki so ga, če je bilo treba, hitro prepeljale čez veliko laguno, ki loči Benetke od suhe zemlje. Na kopnem so -bili na poti od lagun pa do piavske soteske noč in dan pripravljeni zanj trije izpočiti konji. Tako so mogli Roland ali pa njegovi sli v nekaj urah priti v Črno jamo in spet nazaj. Roland in Scalabrino sta zavila proti eni teh gondol. Privezana je bila na Velikem kanalu nedaleč Altierijeve palače. Moža sta poklicala lastnika gondole na dogovorjen način in skočila v čoln. Roland je sedel v šotor, Scalabrino pa je kakor po navadi zavzel mesto na zadnjem koncu čolna. Gondola je zavila mimo Altierijeve palače. Roland ni dvignil zastora. Kakor bi ga bilo strah pred pogledom na palačo, je zaprl oči. Če bi se bil tisti trenutek ozrl v mrko zgradbo, bi bil videl, da je eno izmed oken razsvetljeno. Bilo je okno Leonorine sobe. V tej sobi je ležala Leonora, vsa bleda in slabotna, in s široko odprtimi očmi sanjala pred se. Nekaj korakov od njene postelje je sedel stari Dandolo in ni izpustil hčere iz oči. Leonora je sanjala... O čem?... Izgubljena sreča, njeno strto življenje sta bili zdaj edini predmet njenih sanj in vse njene misli so se vrtele samo okoli Rolanda. Zdajci pa ]e njeno telo stresel drget. V gluhi nočni tišini so ji prišli na uho ritmični udarci vesel. Dvignila je glavo in prisluhnila. Dandolo je opazil njeno nenadno kretnjo. Stopil je k oknu in odgrnil zaveso. »Nič ni, hčerka, je dejal, pomiri se!...« Nekaj sem čula, je zamrmrala Leonora. Gondola plove mimo... Rdečo luč vidim na nji...« »Ah!...« Oddaljuje se... komaj jo še vidim... Zdaj je izginila... Leonora je omahnila nazaj na blazino in Dandolo je spet zavzel svoj prostor v naslanjaču. Ni prav, je rekel s karajočim glasom, »ni prav, hčerka, da te vsak šum vznemiri. Sicer pa sem jaz zraven tebe in se ti ni treba ničesar bati.« Mlada žena je lahno prikimala, kakor v znamenje, da ima oče prav, in zaprla oči. Gondola je lagotno in naglo kakor morska ptica švignila mimo bken Altierijeve palače; kmalu nato je bila v laguni. Ko je pristala, je bila še noč. Roland in Scalabrino sta skočila na konja in se v prvi zarji ustavila pred hišico v Mestru. Moj oče? je vprašal Roland, ko nvu je prišla Juana odpirat. Živ in zdrav, Visokost... Samo Bianca...« Roland je vstopil. Scalabrino je z gibom glave pokazal deklici, da Roland že ve, da je Bianca izginila. Ko je Roland vstopil, je zagledal svojega očeta sedečega zraven plapolajočega kamina. Stopil je k starcu in ga nežno objel in po-ljubil. Kdo me poljublja? je vprašal slepec. Jaz, je z zadrgnjenim glasom odgovoril Roland, »jaz ... tvoj sin ...« Moj sin? ... Da, oče! Kaj še zmerom ne poznate mojega glasu?« Blaznež ni odgovoril. Scalabrinu in Juani se je krčilo srce ob tem pretresljivem prizoru. Dobre in zdrave jesenske jedi Paradižniki Paradižnikov golaž Potrebščine; Tri četrt kile govedi- Kakcr krompir, koruzo in razne druge sadeže, smo dobili tudi paradižnik iz Amerike. Prvi so ga prinesli v Evropo Španci. Tedaj so mu dali ime ^jabolko ljubezni . Italijani ga še zdaj imenujejo »zlato jabolko«. Paradižnik potrebuje dosti toplote. Najbolj uspeva v vinorodnih krajih. Zdravniki ga štejejo med najbolj zdravo hranilno sredstvo. Pripravljamo ga lahko na nešteto načinov. Paradižnikova juha. Potrebščine: Pest rezancev, ščepec soli, ščepec belega popra, dve žlici sladkorja, pol kile paradižnikov, žlička drobno razrezanega petršilja, žlička nicke, čebula. Priprava: Paradižnike kuhaj s sladkorjem, petršiljem, čebulo in poprom v četrtinki litra vode. Potem pretlači vse skozi sito in primešaj •moko. Nato prilij še liter vode in stresi v lonec tudi rezance. Če hočeš juhi zboljšati okus, primešaj tri de-ke surovega masla in dve kocki za juho. Paradižniki z jajci Potrebščine: Pol kile paradižnikov, šest dek masti, šest jajc. Priprava: Oprane, debelo razrezane paradižnike duši deset minut v kozici na masti in potem raztepi nanje jajca. Ko se beljak strdi, jed osoli in jo prinesi na mizo. Zraven serviraj krompir. Makaroni s paradižniki Potrebščine: Pol kile makaronov, šest dek surovega masla, dve jajci, pol kg paradižnikov, ščespec soli, pol de-ke parmezana. Priprava: Makarone skuhaj v slani vodi. Razpusti surovo maslo, da se poni, zmešaj rumenjaka, dušene, pretlačene, hladne paradižnike (ali pa isto količino soka) in sol, nato pa dodaj ohlajene makarone in sneg dveh jajc. To zmes stresi \ model, ki mora biti dobro namaščen, potresi s parmezanom in maslom, nato pa speci. Prav dobra je ta jed s sol to. jie, dve veliki čebuli, deset dek prekajene slanine, pol kile paradižnikov, žlička sladke paprike, ščepec soli, tri četrt kile krompirja. Priprava: Drobno razrezano slanino praži s sekljano čebulo v ponvi, da se lepo zarumeni. Stresi nanjo meso, ki si ga razrezala na precej velike kose in vse skupaj duši. Ko se napravi lepa omaka, dodaj še sol in papriko. Ko je omaka že dušena, prilij še eno ali dve zajemalki vrele vode in primešaj paradižnike, ki si jih ]uej razrezala na četrtine. Ko je meso že skoraj mehko, dodaj še olupljen, na kocke razrezan krompir in vse skupaj še duši, da bo mehko. češpljeve jedi Oblečene češplje Potrebščine: Pol kile češpelj, 10, dek mandljev, 12 dek moke, noževa konica pecilnega praška, skodelica mleka, sol, citronov sok. Priprava: Sveže češplje olupi in jim poberi koščice. V sredo deni mandelj. (Mandlje je treba najprej dati za dve minuti v krop, da se kožica lahko olupi). Potem napravi iz moke, mleka, soka polovice citrone, pecilnega praška in soli gosto testo za palačinke, pomakaj vanj češplje in jih v vroči masti speci. Da ne bo pečeno testo preveč mastno, položi češplje potem na svilen papir in jih še tople potresi s sladkorjem. Čas pripravljanja: Pol ure. Češpljeva torta Potrebščine; 15 dek surovega masla, 15 dek sladkorja, 3 jajca, 15 dek moke, pol kile češpelj. Priprava: Surovo maslo tolci s sladkorjem in rumenjaki, da se speni, potem dodaj še moko in sneg. Pol mešanice stresi v dobro pomaščen model in obloži na debelo s surovimi češpljevimi polovicami. Drugo polovico mase zlij na vrh. Za pripravljanje porabiš dvajset minut. Češpljev zvitek Potrebščine: 30 dek moke, 12 dek surovega masla, 4 žlice sladkorja, 1 in pol deke kvasa, cimet, drobtinice, 3 deke masti, Vt kile češpelj, malo mleka. Priprava: Mleko, kvas in žlico sladkorja deni v lonec, da kvas pripraviš. Ko vzkipi, ga stresi na moko, kamor si že prej zamešala topljeno maslo, žlico sladkorja in malo mleka. Potem testo pregneti, položi na desko, razvaljaj in razvleci. Nanj potresi po sredi pomaščene drobtine, malo cimeta, češplje in ostali sladkor. To po-krij s praznim testom in zvitek shajaj. Petem ga še namaži z raztepenim jajcem in speci. Namestil češpelj vzameš lahko tudi grozdje. »Kako si morete izmisliti nelep predmet za pogovor?« >Da, dragi či-talelji, tudi to je potrebno. Želodec in črevesje sta prav tako važna kakor drugi deli telesa. Če se peč centralne kurjave pokvari, potem ves stroj ne deluje. Človeško telo je prav zelo podobno taki centralni kurjavi. Ostanki morajo iz njega, sicer se začne telo upirati. Posebno pri ženskah se kaj Joghurt rade pojavijo motnje v prebavi in razne težave, ki so z njimi v zvezi. Namestu, da bi jih ženske pregnale s pravilno hrano, rajši vzamejo razna odvajalna sredstva. Mislijo, da bo kak prašek, pilula ali pa kozarec katerekoli zdravilne vode delal čudeže, spravil pokvarjeni želodčni kanal spet na pravo pot in da bodo lahko potem pri prehrani spet grešile kakor prej. Telo je žalibog za večino ljudi samo potrebno zlo, mrtvo orodje, ki smejo z njim delati, kar se jim Zvitek je pripravljen in pečen v pol ure. Dobri češpljevi cmoki Potrebščine: Osminka Ikra mleka, 3 deke masti, jajce, 30—35 dek moke in žličko pecilnega praška. Priprava: Iz vseh teh potrebščin napravi testo in ga razvaljaj na deski, ki je dobro z moko potresena. Potem izreži iz testa 40—50 kvadratov. V vsak košček zavij češpljo, ki ima namestu koščice pol kocke sladkorja. Kuhaj jih v slani vodi deset minut. Potem jih oprezno polovi iz kropa in deni na sito. Na 5 dekah razbeljene masti zarumeni 10 dek drobtin in potresi s 5 dekami sladkorja v prahu in cimetom. ljubi, pred vsem to, kar je udobno in prijetno. Ljudje pozabljajo, da more Biti samo v zdravem, pravilno negovanem telesu zdrava duša. Tega stavka ne more zavreči dejstvo, da dobimo tu in tam tudi velike duhove v bornih telesih. Da preprečimo razne motnje, ki se tako pogosto rade ponavljajo, nam je dala priroda dovolj sredstev. Sveže sadje, zelenjavo, črn kruh, mleko, med. To je nekaj jedi, ki so navadno dosti boljše, kakor najboljša zdravila. Razen tega moramo opozoriti tudi na to, da je slabi prebavi dostikrat vzrok pomanjkanje gibanja. Gospodinje pravijo tako rade: >Saj se v kuhinji dosti gibljem!« Res je, toda pravilno gibanje, ki razvija in krepi mišičje in ga spodbuja k rednemu delovanju, je le nepretirana telovadba, pred vsem vaje na prostem in šport, ki ga domače delo ne more nikdar nadomestiti. Nekatere vrste domačega dela, ki jih gospodinja izvršuje v miru — pred vsem ročna dela — so naravnost strup za prebavo, prav tako kakor sedenje po pisarnah. In naposled še nekaj, kar naj bo opozorilo: Kadar ste siti, ne jejte več in ne pustite, da bi poželenje po jedi ukazovalo vaši pameti! Shvbi za redno prebave? HUMOR Vljudnosti Zena (možu, ki je ostal dema): »Ko bi vedel, kakšne uspehe sem doživela na nocojšnji maškaradi!« Mož: »Gotovo se nisi deniaski-rala . . .« * Komponist: »Rodil sem se isti dan, ko je Richard Wagner umrl.« Zlobna dama: »Da, da — nesreča nikoli ne pride sama!« • >Kaj me mar imate za norca?« ^Nikakor ne! Toda kaj pomeni en človek preti tisočem drugih! * ^Cenjene dame in gospodje,« razlaga profesor kemije, »kakor sem vam pravkar povedal, je nastala v epruveti pikrinova kislina — razstrelivo, ki je tako silno, da zletimo vsi v zrak, če se mi poskus izjalovi. Stopilo m a 1 o bliže, da boste mogli bolje slediti!« Znameniti ameriški humorist Mark Tvvain je deloval tudi kot žurnalist. Siromak je moral urejevati rubriko »Vprašanja in odgovori.« Nekoč je dobil od nekega pesnika vprašanje, ali ne ustvarja uživanje rib v človeškem telesu fosforja in ol>enem pospešuje delovanja možganov. Mark Tvvain je odgovoril: »Seveda! Toda sodeč po prispevkih, ki ste mi jih poslali, vam moram priporočiti najmanj 1 kita na teden.« O ljubezni »Kako dolgo pa si bil z njo zaročen?« Ne vem, ker se mi je ura ustavila.« • Seznanila sta se na plesu. Viktor in Melita. Ta ali nobena!« si je rekel Viktor, ko je zagledal Melito. »Ta ali nobeden!« je spreletelo Melito in srce ji je razbijalo, ko jo je Viktor pozval na ples. In potem sta malo plesala, nato pa sta se umeknila v skrito ložo in se poljubljala in ljubila. Čas je hitel. Naposled je bilo plesa konec. »Ostani tu na toplem, srček, da se ne prehladiš,« je gostolel Viktor, '■•sam pojdem v garderobo po tvoj plašč.« >Ne, ne, dragec,« je oporekla Melita, »rajši grem s teboj, tako dobro te vendar še ne poznam!« Pred sodiščem Angleški sodnik Mc. Cardie pripoveduje iz svoje prakse naslednjo zgodbico, ki jo je pred kratkim doživel: Na sodišče so privedli neko žensko zaradi malenkostnega pregreška. Ko sem jo vprašal, koliko je stara, je odvrnila: »Enaindvajset let.« »Kako je to mogoče?« sem jo vprašal. »Prav dobro se še spominjam, da ste prišli pred nekaj leti k meni in povedali isto starost.« Žena me je začudeno pogledala in dejala ne da bi trenila z očesom: »Prosim vas gospod sodnik, ne pozabite, da nisem med tistimi ženskami, ki vsakikrat drugače govore.« Gospodarska kriza Blaustein, trgovec z blagom na debelo, dobi tole pismo od Rotsteina iz Čemovic: Zelo spoštovani gospod Blaustein! Prosim pošljite mi z obratno pošto 3 bale barhenta — počakajte malo, da skočim v skladišče in pogledam, ali ne bi tudi platna potreboval. Ravno sem se vrnil iz skladišča; platna imam še dovolj. Pri tem sem ugotovil, da bo tudi barhenta še za silo. Zato mi ni treba nič poslati. — Z odličnim spoštovanjem K. Rotsteiu. Pameten otrok. • Gost: »Nu, Peter, ali me poznaš?« »Seveda vas poznam,« odgovor: Peter. >Vi ste poslednji up moje sestre.« »Kapljica joda'’ za nahod Zadnja leta priporočajo nov način zdravljenja nahoda. Človek, ki začuti, da se ga loteva nahod, mora popiti eno ali dve kapljici jodove tinkture v kozarcu vode. S tem se baje nahod ustavi. Treba je le vzeti to zdravilo takoj, ker pozneje nič več ne učinkuje. Ta način se je hitro priljubil pri preprostih ljudeh, pa tudi pri nekaterih zdravnikih. Drugi zdravniki pa so bili proti njemu zelo nezaupni in se niso hoteli prepričati, da bi to res pomagalo. K temu je prišel pomislek preti zdravljenju z jodom brez zdravniškega nadzorstva, saj so posebno v zadnjem času odkrili, da je zelo veliko ljudi za jod preobčutljivih. Jod namreč draži žleze in utegne povzročiti Basedovljevo bolezen. Zanimiva je razprava znanega zdravnika, ki preizkuša vpliv joda na človeški organizem že od leta 1918., ko zdravljenje nahoda z njim še ni bilo tako zelo znano. V listu »Miinch-ner Medizinische Wochenschrift« poroča profesor Haymaim, da je v za četku pričakoval od zdravljenja nahoda z jodom velikih uspehov, da pa je njegov optimizem počasi skopnel. Le v četrtini vseh primerov deluje jod res usnešno. Pri tridesetih odstotkih je učinek malenkosten, ali pa ga sploh ni mogoče ugotoviti. Pri ostalih petinštiridesetih odstotkih jod sploh ni deloval. Torej zelo skromni rezultati! Pri tem je še mogoče, da so bili uspehi le navidezni. Profesor Haymann je namreč predpisal svojim pacijentom kapljico joda dosti- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srai-ce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH LJUBLJANA krat v primerih, ko se mu je le zdelo, da bodo dobili nahod, ali pa tedaj, če so morali delati ob takem vremenu, ko so drugače postali nahod-ni. Nekateri so z navdušenjem zmeraj jemali jod in pričakovani nahod je izostal, dokler se ni potem nenadoma pojavil — vzlic jodu. Pri takem načinu preprečevanja bolezni je seveda težko ugotoviti ali je res zdravilo preprečilo obolenje, ki ga mogoče ne bi bilo vzlic zdravljenju. Zato moramo biti pri zdravljenju z jodom oprezni, saj zdravniki v zadnjem času jod čedalje manj uporabljajo in se ga ogibljejo povsod, kjer ni neobhodno potreben. Filmske indiskretnosti Kiithe von Nagy ne daje rada avtogramov. Če pa hočete vendar poizkusiti srečo, ji pišite na naslov: Berlin — Charlottenburg, Cranallee 8. Martha Eggerth se je rodila 17. aprila 1912 v Budimpešti. Igralsko karijero je začela že kot enajstleten otrok v gledališču. Z dvanajstim letom je že v Ameriki igrala v opereti, potem pa v Budimpešti, na Duna- ju in v Hamburgu. Tam jo je režiser Eichberg odkril za film. V vseh evropskih državah so pri obisku filmov posebne omejitve za mladino. Ponekod je doba, ko sme vsakdo v kino, določena celo na dopolnjeno osemnajsto leto. V Ameriki in v Rusiji pa teh omejitev ni. Dolly Haas meri 1 meter 56 centimetrov. če ste že pozabili... Rudolf Valentino se je rodil 6. marca 1895 v Castelanetti v Južni Italiji. Ze pred vojno je šel v Amerike in je bil najprej plesni uči- Clark Gable telj. Petem se je preselil v Losange-les in hotel poskusiti srečo pri filmu. Dolgo ni mogel priti naprej in na posled je moral postati celo pomož- ni natakar v nekem hotelu. Režiser Flynn ga je najprej vzel za statista, pozneje pa mu je dal tudi večje vloge. Valentino je imel temne oči in. temne lase. Umrl je 23. avgusta 1926. za vnetjem slepiča. Werner P i t s c h a u se je rodil 24. marca 1902 v Berlinu. Na Dunaju je napravil realko in kadetnico. Po vojni je hodil na trgovsko akademijo. Ker ni dobil službe, je šel h gledališču, kjer je bil že njegov oče. Imel je svetle lase in sinje oči. Umrl je 28. oktobra 1928. Kaj je pri filmu novega? Film »Črni h u z a r«, kjer igrajo Mady Ohristians, Conrad Veidtr Wolf Albach-Retty, Uršula Grabley in Otto Wallburg, bodo te dni že prvič igrali. Vsebina je vzeta iz nemške zgodovine in nam slika boje med Nemci in Napoleonom v letih 1812 do 1813. Film so napravili samo v nemški verziji. Tudi film »M amila« s Hansom Albersom, Gerdo Maurus in Trude von Molo, je že končan. Režiral ga jo Knut Gerron. Zunanje posnetke so napravili na Portugalskem, v Franciji in na severni nemški obali. V francoski verziji igrata Daniela Parola in Jean Murat. DNEVNO SVEŽE PRAŽENA *....... UAVA O Oa ne pozabim! Še danes moram poslati naročnino za ,»Družinski Tednik Roman" O KIliUtNAfT-DIU Znižali smo cene vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglejte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite. A. ŽIBERT trgovina s čevlji LJUBLJANA PreSernova ulica PaJenJni zložljivi fotelj posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinih v nogah I. Klobčaver Ljubljana Poljanska c. 17 dvoriiie Priporoča se tudi zn vsa v tapetn iško stroko spadajoča dela po najnižHli cenah d '5 'n v i Su a V (A CL 'S ? d u u «Q C5 £ : ca o N a > - ,1^,« g 'c'c « cd cd g >t/) >c/j b ■oz -oz1-11 oo RUFF Č OTK O I. A P A BONBONI # Veselje vsake družine! • Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo najbolje in v največji izbiri pri 44 99 Jugospovt Ljubljana Miklošičeva, c. št. 34 Kupujte domače izdelke jugoslovanske Ivornice Dr. A. OeiLer ja Oetker™ (MII 1A SARTBt«* Šartel j! Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šartelj. V« Htra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini. Dr. Oetkerjeve špecijalitete' se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. Dr. Oetlter, Maribor Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika Romana« K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H- Kern novinar; tiska izuaja za nun* j s ^ tiskarno odgovarja O. Mihšlek, vsi v Ljubljani. tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani;