INTERNA IZDAJA št. 1 januar 1998 NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna Urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna Ve K Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU. PORTOROŽ i-l Stoječa voda se usmradi, rjava kosa ne kosi. Narodna pesem M_n424/40'1998 Nflš GLAS Pa smo spet na začetku; kot v tisti narodni pesmi, ki na koncu pravi “pa kdor hoče še peti, mora znova začeti”. To večno ponavljanje datumov, letnih časov, postopkov, to vrtenje v krogu nam daje varljiv občutek, da se na koncu vsake faze staranja spet pomladimo. V resnici pa drsimo v spirali - kam, če ne proti globini časa! In na poti tja si krajšamo čas z delom, lenobo, ljubeznijo in spletkami, z lažmi, z jokom in smehom, malo smo domišljavi in malo pomilujemo sami sebe. Čudovito je, kako je to naše spiralno potovanje v bistvu polno optimizma, pa se tega niti ne zavedamo: delovni smo, upamo ter načrtujemo, in kadar nas preveliko breme zruši na kolena, se v naslednjem hipu spet kljubovalno postavimo pokoncu. Žene nas naprej in ne razmišljamo o koncu poti, seznanjeni smo z zakonitostjo bivanja in minevanja in vendar odločni, da bomo dosegli svoje. S takim ravnanjem dokazujemo, da smo še vedno del vsega živega okrog nas, del tistega neugnanega, trmastega zagona, ki ne vpraša po vzroku in smislu hotenja, pehanja, vztrajanja. Tako pač je, tu smo. Živimo, s spoštovanjem in pravičnostjo do stvari okrog nas skušamo stvarstvu izkazati hvaležnost za življenje. To daje našemu bivanju pečat zrelosti in zavedanja lastne vrednosti. Angleški popotnik je nekoč vprašal indijskega kmeta, ki je oral svoj borni košček njive:”Kaj bi storil, če bi ti nekdo prišel povedat, da boš čez tri dni umrl?” Anglež je pričakoval dolg seznam veseljačenj, ki bi si jih Indijec privoščil pred smrtjo, možakar pa mu je mirno odvrnil:”Oral bi dalje!” Tri kratke besede, ki o spoštovanju življenja in globokem človeškem dostojanstvu povedo več kot dolge filozofske razprave. Vidim, da meje malo zaneslo (po tolikih praznikih niti ni čudno). Namesto, da bi nadaljevala začetno misel, sem se zaplezala med nekakšnimi zaspanimi vzdihi! Moj prvotni namen je bil namreč zelo preprost: pozdraviti vas na začetku novega poslovnega in nasploh delovnega leta, vam čestitati, da ste zdržali vse, kar se vam je pripetilo lani, in vam zabičati, da tudi letos nikar ne pustite, da bi vam stopali po prstih! Precej polni dobre volje in resnih namenov tečemo naslednji krog; tako hočemo in tako mora biti. Orjemo dalje! Za kakšne izkušnje bomo bogatejši k letu, pa ne vemo; lahko samo upamo, da bodo lepe! Sonja POŽAR CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI SE JE “SISTEM ISO” ZE “PRIJEL”? Ne moremo trditi, da je vse v najlepšem redu, saj gre za proces, ki se mora neprestano dopolnjevati in izboljševati. T\idi zadovoljni ne smemo biti predolgo, saj pravijo, da nas samozadovoljstvo uspava. Sicer pa: pustimo predstavnikom PC-jev, da izrazijo svoja mnenja o uvedenem sistemu in nam povedo, koliko jim je v pomoč pri delu. PC ZAČIMBA in PC ARGO Naš glas: Ga. Podlogar, kaj vam sistem kakovosti v skladu z zahtevami ISO 9001 pomeni pri vašem vodenju PC? Ga. SONJA PODLOGAR, direktorica PC Začimba in PC Argo: Na določenih nivojih je delo enostavnejše. Vsakdo, ki pravi, da ima zaradi sistema ISO več dela, ne razume bistva sistema. Zaradi ISO ne delamo nič več. Ker še ni prisoten povsod in se ga na vseh nivojih še ne poslužujejo, prihaja do težav. Verjamem, da je tam, kjer se še ne dela po pravilih, ISO celo cokla. Naš glas: Kaj bi bilo treba po vašem mnenju najprej urediti? Ga. SONJA PODLOGAR: OBVEŠČANJE!!! Neka stvar se dela, pravi ljudje pa o tem niso obveščeni. PC GOSAD Naš glas: Ga. Kovač, pri vas ste pridobili certifikat šele lansko poletje, vendar bi vseeno želeli zvedeti, ali se vam zdi potreben pri vašem delu ali ne? Ga. JELENA KOVAČ, tehnologinja programa: Seveda je sistem ISO koristen, še posebej, ker je tisto, kar delamo, tudi zapisano. Je pa potrebno naučiti ljudi, da natančno preberejo navodila. Še vedno je lažje vprašati, kako je treba delati, namesto prebrati. Tudi sama si pomagam z navodili, da kakšno stvar tudi sama preverim. To pride do izraza takrat, ko se kakšen izdelek dela le nekajkrat na leto in se kakšna stvar lahko tudi pozabi. Seveda upamo, da bo delo po tem sistemu letos še bolj zaživelo. Tako ankentiranci. PC ZLATO POLJE Naš glas: G. Carič, v vašem PC je sistem kakovosti certificiran že več kot leto dni. Kakšno je vaše mnenje: vam je ISO pri vašem delu v pomoč ali v nadlogo? G.MIRKO CARIČ, vodja vzdrževanja v PC Zlato Polje: Sistem mi je v pomoč. Potrebno pa gaje dodelati, urediti je treba tehnično dokumentacijo za stare stroje. S tem mislim predvsem na bolj natančna navodila za delo. Pomembno je tudi vodenje evidence o vzdrževanju, ki mora biti zelo natančno in ažurno. Strojev in naprav je približno 130 in med seboj so zelo različni. V naši proizvodni liniji ni večjega števila enakih strojev, kot je to v drugih PC-jih. Se pa obeta reorganizacija načina dela vzdrževalcev. G. Sergio Tončetič pripravlja nov OP VZDRŽEVANJE, s katerim se bodo poenotile tudi evidence vzrževalnega dela na strojih v podjetju. To poenotenje so priporočili presojevalci, saj so opazili, da je imel vsak PC svoj način vodenja evidence. Trenutno potekajo še zadnja usklajevanja. Kaj pa o svojem delu po uvedbi sistema kakovosti menijo proizvodni delavci v PC ZLATO POLJE? Povprašali smo jih ob zaključku obveznega seminarja Obnovitev znanja o higieni živil in osebni higieni v proizvodnji živil. Poleg testa za ocene (točke) pred zunanjo komisijo (odlično so se odrezali -kar 5 jih je zbralo najvišje možno število točk, vsi pa so opravili izpit) so izpolnili tudi vprašalnik Kaj veste o sistemu kakovosti. Med ostalim so odgovorili tudi na vprašanje, ali seje ob uvedbi sistema kakovosti njihovo delo izboljšalo ali kakorkoli spremenilo. Poglejmo, kaj so napisali! Od 46 vprašanih je kar 37 izbralo odgovor: - mnogo več delam; žal so le nekateri nadaljevali s pojasnilom, kaj je to delo; - 6 jih je izbralo možnost, da so napisali le svojo ugotovitev o uvedbi sistema; od teh jih je večina navedla, da je sistem prinesel izpolnjevanje več papirjev, nekateri so napisali, da je več reda in čistoče; le 3 so izbrali odgovor: ne, delam enako kot prej. Hvalevredno in razveseljivo je, da so vedeli, da je PC Zlato polje prejel certifikat kakovosti v letu 1996 in kdaj bo kontrolna presoja sistema. Pa naj kdo reče, da izobraževanje ni učinkovito!!! Maruška LENARČIČ Anketo je izvedla Tjaša ULČAR-JESIH Pravilen odgovor na NAGRADNO VPRAŠANJE iz prejšnje številke je bil drugi po vrsti. Prispelo je 11 odgovorov, izžrebana pa je bila Romana Kropič, Parecag 146, Sečovlje. Nagrajenki čestitamo. Za dvig nagrade (Drogini izdelki v vrednosti 3000 SIT) naj se nagrajenka dogovori z gospo Marijo Mekiš iz vzorčnega skladišča (PC Argo, tel. centrala 61-221). PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA KDOR ČAKA, DOČAKA Uprava in reprezentativni sindikati družbe so 9.12.1997, po dolgih in napornih pogajanjih slovesno podpisali Podjetniško kolektivno pogodbo (PKP) družbe DROGA d.d.. Pogodba je stopila v veljavo 1. 1. 1998 in tako nadomestila prejšnji že zastareli in neusklajeni Pravilnik o delovnih razmerjih. ruKiOROZ PKP ureja delovnopravno področje ter določa pravice in obveznosti družbe in delavcev, ki sta jih skupaj določila socialna oziroma pogajalska partnerja na podlagi predpisov. Določbe, ki sicer urejajo delovno pravno področje, so trenutno razpršene v Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, ter v številnih drugih predpisih. Pomen te “hišne” kolektivne pogodbe je v tem, da na enem mestu sistemsko ureja področje delovnih razmerij, hkrati pa predstavlja doseženo soglasje pogajalskih strani o minimalnem standardu pravic in obveznosti zaposlenih v družbi. Pogodba je sestavljena iz normativnega dela in tarifne priloge. Normativni del vsebuje obvezne norme, ki urejajo najpomembnejša vprašanja delovnega razmerja, in sicer: postopek sklenitve delovnega razmerja, postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezulatatov dela, razporejanje delavcev, delovni čas, pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače, letni dopust, varstvo pravic delavcev, prenehanje delovnega razmerja, varnost in zdravje pri delu, obveščanje de- lavcev, pogoje za delovanje sindikata, splošne določbe o plačah, dodatkih, nadomestilo plače, druge osebne prejemke, povračilo stroškov v zvezi z delom ter nenazadnje tudi pravice in obveznosti pogodbenih strank glede izvajanja same pogodbe ter načina reševanja sporov. Tarifni del oz. priloga vsebuje tabelo izhodiščnih plač po posameznih tarifnih razredih. Vsa potrebna delovna mesta v družbi so razvrščena v sedem tarifnih razredov, ki so notranje dodatno razdeljeni v plačilne razrede. Tarifna priloga vsebuje tudi višino regresa za letni dopust, višino povračila stroškov prehrane ter višino povračil stroškov za službena potovanja. Sam normativni del pogodbe bo veljal štiri leta. Spremembe pogodbe predlaga pogodbena stranka. Glede na obetane spremembe delovne zakonodaje, je pomembno omeniti klavzulo o obveznosti postopka spremembe pogodbe v primeru, ko pride do spre- PODJETNIŠKA KOLEKTIVNA POGODBA PORI membe zakonodaje ali kolektivnih pogodb, skratka tistih predpisov, ki predstavljajo osnovo pogodbe. V nasprotnem primeru se uporabljajo spremenjeni predpisi neposredno. Tarifni del pogodbe je precej bolj živahen, saj se spreminja vsako leto, najkasneje do 31. 3. v letu, in sicer v skladu s spremembami izhodiščnih plač in drugih prejemkov, upoštevajoč tudi davčne predpise in zakon, ki ureja področje izhodiščnih plač. Pogodba na določenih mestih opozarja in se sklicuje tudi na druge interne pravilnike v družbi, ki posa- mezno področje urejajo podrobneje in bolj operativno, pri čemer je večina omenjenih pravilnikov že sprejetih in veljavnih. PKP je tako mala interna ustava družbe v smislu urejanja delopravnega statusa in jo ima pravico vpogledati vsak zaposleni. Njen vpogled je možen pri vseh direktorjih PC, vodjih služb, sindikatih ter v pravni službi družbe. Sam akt podpisa PKP pomeni za odnose v družbi Droga d.d. več kot samo formalen sprejem pomembnega dokumenta. Že v fazi pogajanja so se med upravo in sindikati vzpostavili partnerski odnosi, ki so nujni za normalno sodelovanje v raznih konfliktnih situacijah ali delovnopravnih sporih. Kljub dolgotrajnim pogajanjem in na trenutke vročim razpravam so se pogajanja uspešno zaključila. Za dobro razpoloženje je bilo poskrbljeno že na dan podpisa in neposredno po podpisu. V sproščenem razgovoru smo imeli sindikalisti priložnost spoznati tudi druge plati direktorjevega značaja, ki je ugodno ocenil trenutne razmere ter sodelovanje s sindikati. Upamo lahko, da se bomo tudi v nadaljevanju tako uspešno pogovarjali in v konstruktivnem ozračju reševali morebitne težave in odprta vprašanja. Alenka KUBIK in Andreja BERCIER1 KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V DECEMBRI 1997 31.12.1997 je bilo zaposlenih 627 delavcev, od tega 314 moških in 313 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo v oktobru zaposlenih 19 delavcev. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je prenehalo 58 sodelavcem, od tega 44v PC GOSAD, 1 v PC ZLATO POLJE , 12 v PC ARGO in 1 v OE SKUPNE SLUŽBE, večina jih je bilo zaposlenih za določen čas - čas sezone. V JANUARJU PRAZNUJEJO 10 - letni delovni jubilej DESSARDO LUCIJA iz PC SOLINE 20 - letni delovni jubilej PECARANIN Ljiljana iz PC ZLATO POLJE PLANINC Jožica iz PC GOSAD GRBEC Zdenka iz PC ARGO 30 ■ letni delovni jubilej LESNIKAR Ana iz PC GOSAD SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska služba PREDSTAVUAMO VAM Dr. JAN ŽIŽEK, novi član uprave Droge Portorož. G. Jan Žižek je prišel v Drogo Portorož 01.01.1998 (uradni zapis). Predstavil se nam je v prijetnem pogovoru. Naš glas: Ali nam lahko delno razkrijete svoj značaj? G. Žižek: O sebi je težko govoriti. Vedno se poskušam predstaviti z dejanji in manj z besedami. Sem morda tip človeka, za katerega pravimo, da videz vara. Navzven sem uraden, morda nedostopen; v resnici pa sem pozoren, prijazen in občutljiv do želja drugih. Do sebe sem strog in tak tudi do ljudi, ki jih pri delu srečujem. Navajen sem trdo delati, tako v službi kot v prostem času. Moj spekter interesov je širok na vseh področjih, tudi pri hobijih. Naš glas: Bralci glasila bi prav gotovo radi zvede- li kaj več o vašem življenju pred prihodom v Drogo Portorož! G. Žižek: Moja družina izhaja iz Maribora, po mojem rojstvu pa smo se preselili na Koroško. Gimnazijo sem zaključil v Ravnah na Koroškem, študij strojništva in ekonomije pa v Mariboru. Zaposlil sem se v Kogradu v Dravogradu, kjer sem zaključil pripravništvo, in nato v Tovarni meril v Slovenj Gradcu, kjer sem bil vodja mednarodnih kooperacij. Med tem časom sem doštudiral na tretji stopnji na Univerzi v Mariboru. Leta 1987 meje pot vodila v ZDA, v Houston v državi Teksas. Na univerzi v Houstonu sem bil predavatelj in asistent raziskovalec. Na isti univerzi sem doktoriral leta 1989. Po tem sem odšel v Washington, D.C. in kot svetovalec delal v World Bank VVashington. Vrnil sem se v Evropo in se zaposlil na Dunaju. Pred zaposlitvijo v Sloveniji leta 1992 sem še enkrat odšel v VVashington, D.C.. Leta 1996 so me povabili k sodelovanju pri ustanavljanju prve zasebne visoke šole v Sloveniji, Visoke strokovne šole za podjetništvo. Postal sem dekan šole in jo vodil v prvem letu njenega delovanja. Na šoli sem tudi predaval, in sicer podjetništvo. Nato pa sem se odločil, da se vrnem v gospodarstvo. Naš glas: Zakaj v Drogo Portorož? G. Žižek: Splet okoliščin. Poznal sem jo kot vsak povprečen Slovenec; po nekaterih udarnih izdelkih, preko tržnega oglaševanja in po njenih letnih poročilih. Moja predstava o Drogi je bila pozitivna. O odhodu iz šole v Drogo sem začel resno razmišljati takrat, ko me je o tem povprašala agencija za iskanje kadrov. Kljub veliki želji, da se povrnem v gospodarstvo, pa odločitev ni bila lahka, saj sem bil z novo šolo na začetku projekta. Težko je bilo zapustiti tim, s katerim sem lepo delal, tako rekoč 24 ur na dan. Izziv je bil močan; delovno področje člana uprave pokriva področja, za katera imam afiniteto. Iz predhodnih pogovorov s predstavniki Droge Portorož sem ugotovil, da je na teh področjih še veliko stvari, ki se jih da dograditi in vnesti vanje novosti, saj so povezane že s samim prihodom novega človeka v firmo. Ko sem se odločil za odhod iz šole, sem težko čakal trenutek prihoda v Drogo. Naš glas: Kakšni so vaši prvi vtisi in razmišljanja o naši družbi? G. Žižek: Prvi vtisi so izredno prijetni. V delovnih pristopih je čutiti visoko stopnjo profesionalnosti in pripadnosti firmi. Sodelavcem v trženju sem omenil, da ne prihajam na vrh tima, ampak s strani, želim sodelovati. Zaradi pomembnosti funkcije trženja je potrebno izkoristiti vse resurse. Trženje je področje, ki se izjemno hitro spreminja, spreminjajo se metode in pristopi k trženju. Če tu zaspimo, so posledice lahko velike. Delovno področje člana uprave zajema tudi kadrovske, pravne in splošne zadeve. Veliko dela je na področju kadrov. Potrebno bo izkoristiti vse skrite potenciale posameznikov. Zastaviti bo potrebno tako politiko, ki bo omogočala najti prave kadre izven družbe, kadrom znotraj družbe pa omogočila razvoj kariere (ne le vertikalne). Potrebno bo ustrezno ovrednotiti posamezna delovna mesta v smislu izobrazbe, izkušenj in zaslužka. Kar se tiče splošnih in pravnih zadev, pa je v pripravi veliko novih zakonov in zakonskih sprememb. Veliko dela bo z usklajevanjem internih aktov. Potrebno bo urediti odnos z državo glede solin. PREDSTAVLJAMO VAM Naš glas: Imenovani ste bili za 1 leto. Kaj vam to pomeni? G. Žižek: Res je, imenovan sem bil za eno leto, moje ambicije pa so ostati dlje. Upam, da si bom pridobil zaupanje sodelavcev. Ne glede na čas imenovanja sem si zastavil koncept dela, za realizacijo pa bo potrebno nekaj več časa. Naš glas: Vaši prvi koraki v Drogi Portorož? G. Žižek: Droga je kompleksno podjetje, zato potrebujem nekoliko več časa, da o njej izrazim kompetentno mnenje. Glede vzpostavitve tržnega informacijskega sistema, ki bo nudil povratne informacije vsem, ki smo za trženje zadolženi, sem sprožil že nekaj akcij in sicer na osnovi internih informacij. Ta sistem mora biti izdelan. Ljudje veliko razmišljajo, vsak na svojem področju, kako bi ta ali ona funkcija potekala. Potrebno je zbrati mnenja in izdelati sistem, ki bo omogočil najboljši način dela. Opredeliti moramo cilje, ki jih želimo doseči s tržnim informacijskim sistemom, in na osnovi tega določiti aktivnosti. Končni cilj je uporaba podatkov, ne pa zbiranje le-teh. Naš glas: Bi morda ob tej priložnosti želeli še kaj sporočiti sodelavcem? G. Žižek: Glede na to, da smo še vedno na začetku leta, bi vsem zaželel srečno in uspešno leto 1998. Upam, da bomo dobro sodelovali in da bo Droga Portorož še naprej dosegala uspehe kot doslej. Naš glas: Enako želimo tudi vam in da bi, kot ste že sami na zažetku rekli, besede prepustile mesto dejanjem. Srečno! Majda VLAČIČ DOBRO JE VEDETI DOKUP ČASA REDNEGA ŠTUDIJA IN ČASA SLUŽENJA OBVEZNEGA VOJAŠKEGA ROKA V Poročevalcu Državnega zbora R Slovenije z dne 9. januarja 1998 smo zasledili predlog sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer naj bi bil le-ta sprejet po hitrem postopku. Po predloženi spremembi naj bi se osnova za obračun in plačilo prispevka za vštevanje časa rednega študija in služenja obveznega vojaškega roka izenačila z osnovo za obračun in plačilo prispevka za dokup časa, ko je zavarovanec opravljal kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo dejavnost v času pred uvedbo obveznega zavarovanja. V vsakem primeru pa osnova ne more biti nižja od bruto zneska najnižje pokojninske osnove (93.244,00 SIT mesečno) Sedaj znaša prispevek za dokup enega leta zavarovanja iz naslova rednega študija oz. služenja vojaškega roka cca 235.000,00 SIT , po novem pa naj bi bil bistveno dražji. PREDČASNA UPOKOJITEV Ravno tako je predlagana ukinitev možnosti za predčasno upokojitev presežnih delavcev. S črtanjem določbe druge alinee 40. člena zakona bi zaostrili pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine za presežne delavce. Navedeni delavci po sedanji ureditvi pridobijo pravico do predčasne pokojnine takoj po prenehanju delovnega razmerja. Če bo navedena sprememba sprejeta pa bodo pridobili pravico do predčasne pokojnine šele potem, ko jim bo dejansko prenehalo delovno razmerje iz operativnih razlogov na strani delodajalca in bodo najmanj 12 mesecev brezposelni. Po tej dobi se bodo tudi navedeni zavarovanci lahko predčasno upokojili na podlagi zadnje elinee 40. člena zakona, ki ostaja nespremenjena. Kadrovska služba BORZNI KOMENTAR Optimistično vzdušje za začetek leta 1998 na Ljubljanski borzi Kot sem zapisal v enem izmed jesenskih borznih komentarjev, za dežjem vedno posije sonce. Tako so se v zadnjih dneh starega leta skozi oblake prikazali prvi sončni žarki, kot bi naznanjali prihod “boljših” časov... V novem letu pa se je izza oblakov za trenutek tudi že pokazal sonček in oznanil precejšnjo verjetnost skorajšnje spremembe vremena in s tem konec dolgotrajnega sivega in turobnega jesenskega obdobja. Borzni indeks SBI se je povzpel na 1427 točk, kar pomeni, da so se cene večine najpomembnejših delnic na ljubljanski borzi povišale. Trenutni tečaj Drogine delnice znaša okoli 32.000 tolarjev, kar je po mojem mnenju glede na splošno stanje in “previdno” vzdušje na ljubljanskem parketu kar solidna cena. Seveda pa BORZNI KOMENTAR prej ali slej pričakujem porast cene Drogine delnice na nivo okoli 35.000 tolarjev. Žal bo tempo dogajanja na Ljubljanski borzi ponovno diktirala Banka Slovenije s svojimi omejitvami za tuje vlagatelje. V primeru občutnejših ublažitev predmetnih omejitev za tuje vlagatelje se nam obeta kar zanimivo borzno leto, v nasprotnem primeru pa bo, kar bo. Ustavno pravo. Odločbe. Sklepi. ODLOČBE in sklepi Ustavnega sodišča. 1 .del, VI.letnik, Ljubljana, Nova revija, 1997 Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča je prva knjiga za leto 1997 in zajema ustavnosodno prakso od 1.januarja do 31.maja 1997. V tem obdobju je Ustavno sodišče presojalo ustavnost in zakonitost v 69 rešenih zadevah in odločilo z 28 odločbami in 41 sklepi. Vse te odločbe in sklepi so objavljeni v tej knjigi skupaj z ločenimi mnenji. Knjiga vsebuje popolna besedila vseh odločb in sklepov z ustreznimi geslovniki in podatki o objavi odločitve. Evidenčni stavki pa so prevedeni tudi v angleški jezik. Farmacija. Farmakologija. ANATOMSKO terapevtično kemijska (ATC) klasifikacija zdravil : slovenski in latinski prevod. Ljubljana, Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 1997 Knjiga na 427 straneh predstavlja anatomsko-terapevtično-kemijsko klasifikacijo zdravil v treh jezikih. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo ATC-sistema po vsem svetu. Čeprav je glavni namen te klasifikacije poenoteno spremljanje zdravil, so možnosti njene uporabe mnogo širše:lahko nam služi kot osnova za enotno nacionalno poimenovanje zdravilnih učinkovin, za enoten klasifikacijski sistem v medicinskih in farmacevtskih priročnikih in računalniško vodenih podatkovnih bazah ali kot možnost identifikacije posameznega izdelka prek ATC-oznake na ovojnini oziroma sami zdravilni obliki in kot možnost izbire klasifikacijskega sistema novih substanc v farmacevtskih tovarnah. V Republiki Sloveniji je ATC-klasifikacija stopila v uradno veljavo 1.1.1998, EKZ (Enotna klasifikacija zdravil), ki smo jo uporabljali, pa je s tem dnem ukinjena. Knjiga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obsega razvrstitev zdravilnih učinkov z vsemi petimi nivoji v treh jezikih, drugi del pa abecedni seznam slovenskih imen zdravilnih učinkovin z ustrezno ATC-oznako. Zdravilna zelišča. KRUGER, Anna: An illustrated guide to HERBS their medicine and magic. Ist.ed., London, Dragon’s World Ltd., 1992 ZELIŠČA skozi MEDICINO in MAGIJO je knjiga, ki osvetli tradicionalno uporabo zelišč. Želi nas popeljati nazaj v svet naših babic, prababic ali še dlje v zgodovino, ko se je modrost o uporabi zdravilnih zelišč prenašala ustno, predvsem preko ženskih generacij, oziroma do prvih pisanih virov o uporabi zdravilnih rastlin v medicinske in čarovniške namene. Zapisi na papirusih ali v prelepih, že kar umetniških rokopisih iz srednjeveških samostanov pričajo, da so takratni ljudje pogosto celo tvegali življenja, da so prišli do spoznanj o delovanju rastlin. Danes, ko so rastline in njihovo učinkovanje predmet znanstvenih zapiskov v najsodobnejših laboratorijih, pogosto pozabljamo na zibelko znanja in izkušenj, kjer so se začele oblikovati današnje znanosti. WILLFORT, Richard: ZDRAVILNE rastline in njih uporaba. 5.dopolnjena izdaja, Maribor, založba Obzorja, 1997 (Veliki priročniki;7) Namen ljudske knjige o zdravilnih zeliščih je poglobiti naraščajoče zaupanje in zanimanje, ki ju za zdravilne rastline čutijo in gojijo množice. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da so bolj neškodljive in tudi bolj koristne zdravilne snovi, ki so organsko vezane v rastlini, kot zdravila, ki so izdelana kemično, sintetično. Zdravilne rastline pogosto preprečujejo razne bolezni in često pomagajo, ko so vsa zdravila zaman. Zdravljenje z zdravilnimi zelišči, z izvlečki iz zdravilnih rastlin, velikokrat zadošča, da pride do zaželenega iz- Vsekakor pa je trenutno vzdušje na ljubljanskem parketu solidna osnova za nadaljnji razvoj dogodkov (beri: rast tečajev), saj je po prvih podatkih za paradnimi konji slovenskega gospodarstva (beri: Krka, Lek, Petrol, Droga, Kovinotehna, Luka, Probanka, ...) še eno uspešno poslovno leto. Aleš ŠKRABA boljšanja. Kemični pripravki pogosto in hitro preženejo bolezen, vendar povzročijo marsikdaj kvarne stranske učinke pri bolniku. Zdravljenje z zdravilnimi rastlinami traja nekoliko dalj časa, vendar ne pride do škodljivih stranskih učinkov. Zdravilne rastline poleg zdravilnih snovi vsebujejo še vitamine, hranljive snovi in obilo naravnega sladkorja, in še kaj, zato učinkujejo tudi krepilno. Strokovnjaki in mnogoštevilni drugi bralci menijo, daje knjiga Zdravilne rastline in njih uporaba med najboljšimi te vrste na svetu. Vodenje in organizacija poslovanja. MADDUX, B. Robert: UČINKOVITO ocenjevanje storilnosti: praktični vodnik za učinkovitejše in zanesljivo ocenjevanje storilnosti. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1992 ( Zbirka Za podjetnike in poslovneže) Avtor knjige ima nad 20 let delovnih izkušenj pri raznih vodilnih delih na kadrovskem področju in je trenutno svetovalec za manegem-ent pri Thinc. Consulting Group Inrenational. Zato se zaveda, da je vodenje ocenjevanja storilnosti lahko težko in utrujajoče, pa tudi dinamično in zanesljivo početje. Zato je knjigo namenja vsakomur, ki usmerja in vodi delo drugih. Vseeno je ali ste neposredno nadrejeni, predsednik družbe, vodja projekta, vodja OE, biti morate sposobni učinkovito razpravljati o storilnosti z vašimi podrejenimi. Knjiga ima tudi kritično zasnovana poglavja, ki govorijo o tem, kako voditi učinkovito ocenjevanje storilnosti. Uporaba preprostih, vendar temeljitih metod, lahko bistveno spremeni produktivnost, spretnost in delovno zadovoljstvo vsakega ocenjevalca storilnosti. Pisarniška tehnika in organizacija. Pisarniška dela. LORBAR, Martin: PRODUKTIVNOST v pisarnah? Dajte no!... : podjetnikom, direktorjem, ministrom, vodjem in uradnikom 200 KNJIŽNE NOVOSTI K NJIZNE NOVOS1 n nasvetov za zniževanje stroškov v pisarnah. 1 .Izd., Ljubljana, DZS, 1992 Sedanji čas je trd. Je čas boja za preživetje. Zato so trdi tudi ukrepi, ki jih avtor predlaga. Ali je neuspešno delo v pisarnah posledica nesposobnosti, površnosti, lenobe ali neučinkovitosti? Raziskave so pokazale, da v pisarnah ostaja razpoložljivi delovni čas. Obstaja tipična podzaposlenost zaposlenih. Rdeča nit knjige je povezana z opozarjanjem na neizkoriščen delovni čas. Delo v pisarnah je prvenstveno delo vodilnih in strokovnih delavcev. Prav tuje treba najprej iskati neracionalnost, nesposobnost in leglo razvad. Avtor obravnava posamezne teme polemično, ponekod izzivalno in brez dlake na jeziku. Zavestno je ost naperil proti lenuhom, nesposobnežem in karieristom. Odgovorov si ni izmislil ali izumil, tem- več jih je iskal pri tistih, ki uspešno uvajajo ukrepe za produktivnost v pisarnah: Švičarjih, Nemcih, Japoncih, Švedih, Amerikancih, Južnokorejcih, Singapurcih in drugih. Kadrovanje. Človeški odnosi. MIHALIČ, Traudi; Milan Ambrož: SAMORAZVOJ za konkurenčnost organizacije. Ljubljana, Visoka šola za socialno delo, 1996 (Zbirka Management v socialnem delu) Od hitrega prilagajanja kaotičnosti poslovnega okolja, stalnega prilagajanja novim poslovnim pogojem in od ustvarjalnega delovanja, je odvisna poslovna uspešnost podjetja. Stalni samorazvoj in izobraževanje delavcev so dobre naložbe v prihodnost. Brez stalnega učenja in sprejemanja novih vedenj- skih vzorcev ne bo več mogoče uspešno poslovati. Da bi delno nadomestili primank-ljaj, ki nastaja pri iskanju sposobnih ljudi, se morajo vodje in podjetniki usmeriti v samorazvoj sodelavcev in izrabo njihovih sposobnosti. Delavci na področju svetovanja in izobraževanja bodo v prihodnosti zelo podjetniško oblikovali izobraževalne procese v podjetjih in organizacijah. Da bodo kos spremembam v poslovnem svetu, bodo potrebovali veliko domiselnosti, ustvarjalnosti in zdrave kmečke pameti. Izobraževanje je naložba, ki se obrestuje dolgoročno in povečuje konkurenčno sposobnost podjetja. Knjiga je namenjena vodjem in sodelavcem v poslovnih in projektnih timih, tistim, ki želijo novih znanj in spodbujajo razvoj. Alenka KUB1K EVROPA IN MI INFORMACIJSKI DOKUMENTACIJSKI CENTER SVETA EVROPE V UUBUANI Po nalogu Sveta sindikatov DROGE sem se v januarju udeležila predstavitve INFORMACIJSKEGA CENTRA SVETA EVROPE V SLOVENIJI, ki je nastal pod okriljem NUK - Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. SVET EVROPE je ena najpomembnejših skupnih organizacij sodobne Evrope in obenem ena najstarejših, najuglednejših in najvplivnejših organizacij, katere članica je tudi Republika Slovenija. nila, tako daje danes v to organizacijo včlanjena velika večina evropskih držav. DEMOKRATIČNA SESTAVA Svet Evrope sestavljajo: • Odbor ministrov - organ odločanja • Parlamentarna skupščina demokratični forum • Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope KAKO DELUJE SVET EVROPE? Ministrski odbor sestavljajo zunanji ministri 40 držav članic. Redno se sestaja dvakrat letno, lahko pa skliče tudi izredna ali neuradna zasedanja. Predstavniki ministrov se sestajajo vsak mesec. Ti tudi določajo program aktivnosti Sveta Evrope in sprejemajo Slovenija je zato dolžna omogočiti svojim državljanom dostop do raznovrstnih gradiv Sveta Evrope ter izpeljati različne aktivnosti za promocijo prizadevanj Sveta Evrope na vseh področjih njegovega delovanja. Na predstavitvi informacijskega centra so nas izrecno zaprosili, naj svoje okolje seznanimo (uporabljena je bila beseda “osveščamo”) o organiziranosti in delovanju SVETA EVROPE in tako je nastal tale prispevek za NAŠ GLAS. SVOBODA IN SOLIDARNOST V NOVI EVROPI Več kot 47 let si Svet Evrope prizadeva izoblikovati združeno Evropo, ki bo temeljila na svobodi, demokraciji, Generalni sekretar Sveta Evrope Daniel Turschys človekovih pravicah in pravni državi. Svet Evrope je leta 1949 ustanovilo deset zahodnoevroskih držav, od takrat pa se je politična slika Evrope spreme- EVROPA IN MI gane. Sedanji generalni sekretar je g. Daniel Tarschys iz Švedske. KONKRETNE AKCIJE, OTIPLJIVI REZULTATI Svet Evrope si prizadeva doseči usklajevanje politik držav članic ter sprejemanje skupnih postopkov in norm. Več kot 160 evropskih konvencij, ki ustrezajo dvostranskim sporazumom, predstavlja osnovo, s pomočjo katere države članice spreminjajo in usklajujejo nacionalne zakonodaje na različnih področjih, kot so: zaščita računalniških podatkov, nasilje na stadionih, varstvo okolja, mediji, sodelovanje na področju kulture, preprečevanje mučenja. Na področjih, kjer ni potrebno izoblikovati konvencij, ministrski odbor sprejema priporočila, ki predstavljajo smernice za vladno akcijo. Pogled iz zraka na Evropsko palačo v Strasbourgu njegov proračun. Odločajo tudi o uresničevanju predlogov parlamentarne skupščine, kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Evrope ter specializiranih ministrskih konferenc, ki jih redno organizira Svet Evrope. Ministrski odbor je forum, v katerem razpravljajo o problemih evropskega sodelovanja in o političnih vprašanjih splošnega pomena. Parlamentarna skupščina ima 286 predstavnikov in 286 namestnikov, kijih imenujejo parlamenti držav članic. Vsaka delegacija odraža sestavo v nacionalnem parlamentu. Parlamentarna skupščina se štirikrat letno sestane na plenarnem zasedanju. Številne akcije Sveta Evrope temeljijo prav na razpravah parlamentarne skupščine o različnih družbenih problemih in na njenih priporočilih ministrskemu odboru. Parlamentarna skupščina je uvedla status posebnega gosta, tako da lahko vabi tudi parlamentarne predstavnike iz držav srednje in vzhodne Evrope, ki niso članice organizacije, in jih pripravlja na sprejem. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope ima tako kot parlamentarna skupščina 286 članov in 286 namestnikov. Sestavljata ga dve zbornici: ena predstavlja lokalne, druga regionalne oblasti. Cilj kongresa je krepitev demokratičnih struktur na lokalni ravni, še posebej v novih demokracijah. Mednarodni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki je izvoljen za dobo 5 let, opravlja posle za vse tri or- l 770 MILIJONOV EVROPEJCEV ZASTOPANIH PREK NACIONALNIH VLAD NACIONALNIH PARLAMENTOV Lokalnih In regionalnih oblasti držav članicI odloCit\M KONVENCIJ ODBOR MINISTROV 40 ZUNANJIH MINISTROV PARLAMEN- TARNA SKUPŠČINA 286 Članov Kongres lokalnih in regionalnih evropskih oblasti 286 ČLANOV kSSUl posvetovama posvetovala priporočila priporočila priporočila posvetovanja SEKRETARIAT 1200 USLUŽBENCEV I EVROPA IN MI PREDNOSTNI CILJI Dejavnost Sveta Evrope vpliva na vsa področja našega življenja. Njegov delovni program se osredotoča na vprašanja, ki so ključnega pomena zet našo družbo, in sicer na naslednjih področjih: človekove pravice, mediji in komuniciranje, socialna in ekonomska vprašanja, izobraževanje, kultura in dediščina, šport, mladina, zdravstvo, okolje, lokalne in regionalne oblasti, pravna vprašanja. EVROPSKI SIMBOLI • Svet Evrope je evropsko zastavo izbral leta 1955. Sestavlja jo krog dvanajstih zlatih zvezd na modrem ozadju. Število zvezd se ne spreminja, saj številka dvanajst simbolizira popolnost. Evroska skupnost (sedaj je to Evropska unija) je zastavo sprejela leta 1986. • Evropska himna, ki jo je Svet Evrope sprejel leta 1972, je glasbena priredba preludija Ode radosti iz 9. Beethovnove simfonije. Priredba je delo Herberta von Karajana. • Dan Evrope, ki ga praznujemo od leta 1964, je 5. maj (dan ustanovitve Sveta Evrope), njegov namen pa je ljudem čimbolj približati idejo o evropskem povezovanju. V čem se razlikujeta? SVET EVROPE, ki ima svoj sedež v Strasbourgu in šteje 40 držav članic, si prizadeva okrepiti sodelovanje na političnem, socialnem, pravnem in kulturnem področju v Evropi ter varovati človeške vrednote. Njegovo parlamentarno skupščino sestavljajo predstavniki nacionalnih parlamentov. EVROPSKA UNIJA združuje 15 držav članic, njen glavni cilj pa je doseči gospodarsko in politično integracijo. Njena skupščina je EVROPSKI PARLAMENT, katerega člani so izvoljeni na splošnih in neposrednih evropskih volitvah, palačo Evrope pa uporablja za svoja plenarna zasedanja. • 40 držav članic Sveta Evrope: • Albanija, Andora, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Islandija, Italija, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Madžarska, nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Malta, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, San Marino, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Ukrajina, Velika Britanija = Združeno kraljestvo. Dragica MEK1Š POEZIJA V BREZVETRJU nasloniti trudno čelo na stoletni les teh vrat da zadonijo pradavni zvonovi in spet zaplava angelski spev pod oboki izmučenih pričakovanj nad kropilniki neizjokanih solz skozi poslikana okna zlaganega smeha preko pozabljenih polj zorečega žita kamor že davno ne vodijo več poti med plahimi travami sanj S.P. NOVI IZDELKI Pasterizirana KISLA REPA 660 g Pestri ponudbi Drogine vložene zelenjave se je pridružil nov izdelek, Kisla repa 660g. Pasterizirana kisla repa r repnici je primerna za pripravo enostavnih pa tudi zahtevnejših tradicionalnih jedi, priprava pa je hitra in enostavna. Predlagamo KISJL.0 REPO S M EM To repo (60 dag) kuhamo s f toliko vode, da pokrije repo. Posebej pripravimo prežganje. Na žlici olja prepražimo srednje veliko čebulo. Ko zarumeni, dodamo žlico zaseke, da se razpusti, nato pomokamo z žlico moke, dodamo še 2 stroka strtega česna in mleto papriko. IV skupaj stresemo h kuhanCrepi in pustimo, da dobro pfcvre in se zgosti. Doda-mot,soi in kumino. Tako pri-. plavljeno kislo repo ponudimo s kolinami ati pečenim sviiijs-kim mesom. SPONZORSTVO 13. MARATONSKI POHOD CEUE-LOGARSKA DOLINA - 75 km Društvo maratoncev in pohodnikov Celje uspešno nadaljuje s tradicijo, ki so jo pred 13 leti pričeli štirje posamezniki in zagrizeni ljubitelji pohodništva, ko so se prvič podali na pot proti Logarski dolini. Kot sedaj kaže, ni strahu, da bi se tradicija prekinila. Polni idej in zamisli že snujejo 14. maratonski pohod Celje - Logarska dolina. DEGUSTACIJA BARCAFFE V MOZIRJU Smučarska odprava v vzhodni steni Matterhorna. PORTOROŽ NAPIS DROGA NA ZASNEŽENIH POBOČJIH MATTERHORNA DROGIN POZDRAV MARATONCEM V MOZIRJU Majda VLAČIČ NEKDAJ NAŠI ZMERAJ NAŠI PRIJATELJSTVO IN DOBRI Z UPOKOJITVIJ Čeprav je prvi mikrobiolog DROGE dr. Zaviša Bem odšel v zasluženi pokoj že pred leti, ni pozabil na nas, in kadar je le mogel, nas je obiskal. Ob teh priložnostih je bil vedno pripravljen pomagati s svojim ogromnim znanjem in izkušnjami ter znanstveno literaturo. Nasveti so bili, posebno zaradi zapletenosti mikrobiologije začimb in mesnega programa, vedno koristni in dobrodošli. Dr. Bem je kljub uradni upokojitvi je naprej živahno deloval na področju mikrobiologije. Svoje izkušnje in znanje je posredoval v različnih strokovnih delih, v sodelovanju z mnogimi priznanimi domačimi in tujimi znanstveniki. V začetku letošnjega poletja se je dr. Bem kot običajno spet javil. Povedal nam je, da seje odločil, da bo počasi prenehal z aktivnimi delom na področju mikrobiologije in nam ponudil vso literaturo, ki jo je zbral v dolgih letih plodnega dela, in te ni bilo malo. Del literature, med katero so knjige, članki, izvlečki, brošure, je namenil mikrobiološkemu laboratoriju, del pa Razvoju v PC ARGO, s katerim je v času službovanja tesno sodeloval. Ob koncu leta bi se dr. Bernu radi zahvalili za prejeto literaturo in za vso pomoč, ki nam jo je nudil ter mu obenem zaželeli še mnogo mirnih in zdravih let v družinskem krogu. To pa ne pomeni, da naj nas pozabi. Veseli bomo vsakega obiska in njegovih spodbud - strokovnih in vsakdanjih, ki smo jih še kako potrebni. MAS GLAS m Pl SAM J E ZA BRAMJE! Dr. Bem med sodelavkami Prizor iz mikrobiološkega laboratorija Bojana TUŠNIK DROGINO NOVOLETNO SREČANJE NAZDRAVILI SMO NOVEMU LETU 1998 Tudi letos smo se v soboto, 13. decembra, zbrali, da se družno in veselo poslovimo od starega 1997 in si voščimo vse najboljše v novem letu 1998. V GH EMONA na Bernardinu so nas, kot ponavadi, pričakali svečano in gostoljubno. Restavracija je bila lepo okrašena, hrana okusna, osebje zelo prijazno. Kot so večkrat zapeli FARAONI -Kar je res, je res - vse priznanje zaposlenim v EMONI za resnično lep večer. Sicer pa poglejte, kaj je zabeležil priložnostni fotoreporter. Naš Denis je kot vino ■ vsako leto boljši! Naša Zvezdan in Mišo najverjetneje dajeta še zadnja navodila Sašu Hribarju in FARAONOM pred začetkom zabavnega programa. Stevu je plesalka očitno stopila, kamor ne bi bilo treba, medtem ko Stjepan enako super pleše v Barceloni kot na Bernardinu - do zore...! Čarovnik ■ kar iz Ptuja je prišel - je našo Damjano kar kmalu uspavat; in ne samo to - Damjanu leži na enem samcatem ozkem naslonjalu stola, lebdi v zraku! DROGINO NOVOLETNO Lepotice iz “kontrole”; prva z desne se šele prebuja, potem ko je pogumno preživela čarovnikovo hipnozo Hribarju moramo tokrat priznati - dobro se je seznanil, kdo je kdo v DROGI, in speljal pestro in duhovito šaljivo kviz igro POIIOIOl PORI OBOZ Klement, Andreja, Marija, Mila, Alenka, Vili -lepi in začudeni!, le v koga so se zagledali'! In namesto zaključka: priznanje in hvala naši Lili in vsem, ki so sodelovali pri organizaciji resnično lepega večera! Nekdo drug pa bi moral razmisliti tudi o močnem dejstvu, da nas je, DROGOVCEV, na teh lepih srečanjih vedno manj ... Dragica MEKIŠ DEDEK MRAZ V DROGI DOBRI STARI DEDEK MRAZ ... je prišel, razveselil staro in mlado, ter obljubil, da ob letu zoper pride. Do takrat pa, da bodimo pridni, da ubogajmo starše, ne zato, ker so starši, pač pa zato, ker so naši največji prijatelji. Iz besed dedka Mraza lahko razumemo, da ima prijateljstvo velik pomen. Pa ne le med otroki ali pa doma, v družini. Tudi tam, kjer delamo. In koliko smo mi med seboj prijatelji? Pravzaprav, ali sodelovanje pri delu, dogovarjanje, sporazumevanje - seveda, vsakdo na svojem področju - uravnavamo tako, da se temu lahko reče strpnost, tolerantnost, privoščljivost za dobro, brez česar prijateljstva ni? Verjetno bi dedek Mraz moral priti večkrat na leto in to ne samo k otrokom ... Dragica MEKJŠ V Začimbi V Zlatem polju ... VArgu... V Solinah V Gosadu ... DEDEK MRAZ V DROGI V discu Hau Bau ... DEGUSTACIJA VINA POKUŠALI SMO LETNIK 1997 Letošnja degustacija vin v Začimbi je bila že deseta po vrsti. Torej praznujemo že prvi jubilej, desetletnico. Vsi ljubitelji vzgoje vinske trte, zaposleni v Začimbi, so pokazali, da so obenem tudi kulturni pivci vina. Svojo profesionalnost so pokazali prav na degustaciji, v kratkem razgovoru o vinu z dipl. ing. Iztokom Klenarjem, ki je predsedoval degustacijskemu timu v Začimbi. Gospod Klenar je priznan enolog, ki že vrsto let sodeluje pri degustaciji, ki jo letno prirejamo v Začimbi v sklopu praznovanja zaključka leta. Ing. Klenar je bil z vzorci vina izjemno zadovoljen. Izbrano je bilo po pet najboljših belih in rdečih vin. Vseh deset lastnikov je dobilo tudi pismena priznanja za dosežene rezultate. Ob zaključku je gospod Klenar vsem udeležencem zaželel, da bi še naprej tako skrbno gojili vinsko trto in kvalitetno predstavljali njen proizvod. BELA VINA 1. EMIL LOVRIČ 2. ZORAN VASTJANČIČ 3. VOJKO MRAK 4. IVAN PAVLOVIČ 5. SONJA MAKORIČ RDEČA VINA 1. ALJOŠA MUŽENIČ 2. JOSIP KRALJEVIČ 3. NADA KOBAL 4. ZORAN BASTJANČIČ 5. BRUNO GEI “Mi, kopači, vinca ne prodamo!” Bruno VOJVODA ZANIMIVOSTI ŠKOTSKI VISKI Alkoholno vrenje poteka v velikih borovih sodih Ko sem razmišljala, kaj naj kemijskega napišem za naslednjo številko glasila, da ne bi preveč zmotila čarobnega novoletnega vzdušja, ki rado traja več tednov, sem se spomnila na destilacijo. V Fizikalno kemijskem laboratoriju z destilacijo določamo vsebnost eteričnih olj v začimbah in zeliščih, vsebnost alkohola v zeliščnih ekstraktih in še kaj. Postopek ne potrebuje posebne razlage, če ste le imeli kdaj priložnost videti kuhanje tropinovca ali kakega drugega žganja. Lažje hlapne snovi pri destilaciji ločujemo od težje hlapnih z uparevanjem, hlapne snovi nato znova utekočinimo in jih zbiramo kot destilat. Naj vas ta suhoparnost nikar ne odvrne od branja, kajti v nadaljevanju boste izvedeli nekaj o tem, kako nastaja viski. Surovina za izdelavo viskijev je žito. Tega najprej zdrobijo ali zmeljejo v zdrob. Zdrobu dodajajo vročo vodo, s pomočjo katere se škrob hidrolizira (razgradi) do nižjih sladkorjev. To poteka v velikih nerjavečih posodah, imenovanih “mash backs”, ki imajo kapaciteto tudi do več ton. Hidroliza je končana po šestih urah. V posodah se na vrhu zbere sladkorna tekočina, imenovana “vvort”. V naslednji fazi postopka sladkorno tekočino odsesajo v velike lesene čebre iz borovine (“wash backs”). V čebrih poteka alkoholno vrenje sladkorjev do alkohola s pomočjo encimov, ki jih izločajo dodane kvasovke, Po 46 urah nastane tekočina, kiji pravijo “wash” in vsebuje približno 7% alkohola. V nadaljevanju nastali alkohol oddestilirajo iz alkoholnega produkta. Destilacija po tradicionalnem načinu poteka v paru bakrenih destilacijskih kotlov. Za seg- revanje uporabljajo vodno paro. Pri segrevanju alkoholnega produkta izhajajo hlapi alkohola, ki se utekočinijo v hlajenih ceveh in zbirajo v naslednjem kotlu. Prvi destilat imenujejo “lov/ wines” in vsebuje 23% alkohola. Iz tega oddestilirajo drugi destilat, zbirajo pa samo najboljšo srednjo frakcijo, začetne in končne količine pa reciklirajo. Žganje zbirajo v lesenem zbiralniku. Tu mu po potrebi naravnajo željeno vsebnost alkohola z dodajanjem vode. Nato ga od tod pretočijo v hrastove sode, kjer v kleteh pod strogo kontroliranimi pogoji zori še dolga leta. Najkrajša doba zorenja je tri leta, za izdelavo najboljših viskijev pa pustijo destilate zoreti dvanajst let in več. Med zorenjem žganje diha skozi hrastovino, pridobiva aromo in barvo ter razvija lasten karakter. Pri tem so odločilnega pomena geografsko poreklo ter velikost, oblika in kakovost sodov, v katerih zorenje poteka. Pri destilaciji viskija na tradicionalen način uporabljajo bakrene kotle značilnih oblik ZANIMIVOSTI Na karakteristike končnega izdelka imajo vpliv seveda tudi mnogi dejavniki med predelavo: npr. geografsko poreklo žita, načini filtracije in kakovost vode, oblika posod,... Na policah trgovin najdemo zelo različne vrste viskija. Razlikujejo se po: - vrsti uporabljene izhodne surovine - žita. Prvotno so viski izdelovali samo iz ječmena, nekatere vrste viskijev so tako pridobljene še danes in jih imenujejo “sin-gle malt whisky”, primer je Glenlivet. Mešanice žganja iz ječmena z žganji drugih žit v različnih razmerjih po skrivnostnih recepturah škotskih žganjarjev imenjujo “blended whisky”, primera sta Ballan-tines ali Chivas Regal. - po letih zorenja; tu velja načelo starejši je boljši je, - po geografskem poreklu; 116 različnih vrst “single malt” viskijev izhaja iz škotskega visokogorja, nižavja ali pa z otokov, sami pa si boste morali izbrati vam najbližji okus. NAMIG ZA V EDINSTVENEM PRAGOZDU STOLETNIH DREVES Ker je zima pozabila na svoj prihod, lahko obiščemo zanimivosti krajev ob poti v PC GOSAD ali pa se odpravimo na enodnevni izlet. Tudi v Sloveniji imamo pravi pravcati pragozd, ki se na 28 hektarjih razprostira na severnem pogorju Donačke gore. Donačko goro (tu so kuhale čarovnice točo, kamnoseki pa klesali žrmljenšak) smo delno predstavili že v enem od lanskih člankov. S svojimi 883 m je najvišji vrh na ptujskem območju. Njeno največje bogastvo pa sta rastlinje in živalstvo, ki sta tu ohranila svoje redke združbe. Na severnem pobočju gore se razprostira skoraj 28 hektarjev pragozda. Po svojih mogočnih bukvah je to eden najlepših takšnih rezervatov pri nas. Strokovnjaki ga obiskujejo kot dinarski jelovo-bukov pragozdni rezervat. Pragozd na gori je zaščiten. Med dvesto in več let starimi bukvami po severnem pobočju vodi serpenti-nasta pot, ki sojo v prejšnjem stoletju uredili po načrtih in na stroške zdravnika Frolicha iz Rogaške Slatine (ki je eno najstarejših zdravilišč na Slovenskem). Zaradi izjemne lege je z njenega vrha mogoče videti kar nekaj gora Julijcev in vse do Blatnega jezera na Madžarskem. Ni čudno, da je ljudska domišljija prav na tej gori videla idealno mesto za shajališče čarovnic. Bila je štajerski KLEK. Na gori ne rastejo le starodavne bukve, na njenem vrhu so gnezdili sokoli selci, gamsi so še zdaj njeni prebivalci. Ta gora je edino rastišče, kjer so doslej našli rastlinico Wulfenov netresk. Na njenem južnem pobočju so pred desetletji še pela klesaška kladiva, ko so kamnoseki lomili in oblikovali okrogle kamne za mletje zrnja v ročnih mlinih - žrmljah. Danica KRAJNC Tako izgledajo nekatere starejše žganjarne. Navadno ležijo oh vodi, saj je voda pri pridelavi viskija zelo pomembna. Še pa še bi se dalo razpredati o tej znanosti, vendar za kaj več raje pocukajte za rokav kakega Škota. Nataša GLADOVIČ DRUŽABNOST - DEJAVNOSTI USTANOVLJEN JE OSMI KLUB TAJNIC Tajnice Prlekije z velikim veseljem sporočamo vsem tajnicam, da je Klub tajnic Ormoža in okolice končno ustanovljen. Slovesnost smo obeležili v petek, 14.11.1997 v gostilni Prosnik v Ormožu. Ob prisotnosti 20 članic kluba, 3 članic Upravnega odbora Združenja tajnic Slovenije, 4 predsednic klubov, predstavnika Gospodarskega vestnika in predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter podpori naših sponzorjev smo preživeli lep večer. Naše organizirano delovanje bo sledilo vsem ciljem in nalogam, ki jih vodi ZTS, še posebej pa si bomo prizadevale zadovoljevati vse želje naših članic, ki prihajajo iz območja občin Ormoža in Ljutomera. Glavna naloga kluba je skrb za izobraževanje. Z našo zagnanostjo in prizadevnostjo ter dobro organizacijo želimo doprinesti čim več k boljšemu položaju in spoštovanju tajniškega poklica. Tajniško delo je po našem mnenju izredno pomembno, naporno in zelo izpostavljeno, izredno malo pa je priložnosti, ko se tajnice lahko vsaj malo umaknejo iz prenatrpanega vsakdanjika. Želimo si pristnega sodelovanja z vsemi sedmimi klubi tajnic, predvsem pa tesnega sodelovanja s klubom tajnic Ptuja in okolice. Z nadaljnim medsebojnim dru- ženjem bomo gradile že do sedaj pridobljena prijateljstva ter navezovale nove kolegialne vezi, ki jih pri svojem vsakdanjem delu še kako potrebujemo. Svoje delo želimo graditi na medsebojnem zaupanju, razumevanju in poštenosti. Takšni odnosi so po našem mnenju garancija uspeha na vseh področjih dela in življenja. Članica Kluba tajnic Ormoža in okolice pošiljamo prisrčne pozdrave vsem tajnicam širom Slovenije. Marta ZOREC PISALI S 'j/UuLv /ve/m^ spi%jut ASU n' /g?/nv luL uu/zL. w hJlas Ayrni/?wt^bc(/ . 'V/£j IjyfMy /jwyulyHJy{Ajpyrnj /Jt\j Jlss*A bVCA fNAfe 0-/\ NA&UT »N UT^]€N ?A*o ^ Z£ m 131 sc« NA? W*niic CLo^lt, uCVfcT 'PfcUNA ) ANTOKJ ftgRfeac drno - vcooa J^&bL NfcJcOANJl U.Ol*lVT6WA~ T\t MA *A*0£UTfc> U»T* IVA MIVtCt, *&&& fcfrfrOVlC SOLATA 2. dlakavimi Ul«bT\ AultoVvcA C.feWTfcAl>»< w.v)g^AVfe. 'PTvC. ^opu^ i N3OR.VCA rAtvNbuA •j>T\CA MO^Al^Obl V*€ČWAN KJUlMPlR. Pft.»3 ATfelJ IVATV MfcfeOU t^Al> 5toxEa5Ei INfcV}*NfeKJ ŠOTOR. Pologov *>AAT Dvojč-t* ft,TN3 T >t Ml Ptl_OXOP »a feut.Te OR.C^ANVKO veCANjt 5VVT»is) ^ Tonq. G]U/\vNO MtbTO TUftct^e ^Aive- ObbA}* Ut v Kope^ fcOGiNjA USObfc k>* A^tjSVU iiTAKc>|" r4fi ° 11434/40.1998 | Nflš GLR9 s NOfcTOVA frAKKA 199802213,1 COBISS » XvaTA PMtVT PM-fc6t6lV€.ieM VU.O Pt^HlfctVC X.UW.M\ TfeLOV*. 'PtUVtO}-e>vNi\, iavjja J> A V 401 Ni, bfcLA,VfcC LET N t ^Ol&Nl N6V*ftNi, NAUfel- l-nv«i fe>OLjt.i€.N» & iAD(VM^ UOSV.»Ni/\ Ve^KA rAtv£/\ ifcMLntSvg t>o VC4>N», .KftJOjACl" Poglavar WiN»s/ereu lev tNO^ANtC MOV*AMt> l>oyMOtvi G|OfcTMt~ 1*VA MA.T' e»A^A u.oi€, ;>©i_r ©crT» Ok»e> OTOK. V MMV.M •fcfcV-TU 'PVJUft kAfcC^VADv t\lAW.UP 3°ie. TfcdrUii 1 lAN/\ otPc ifcKA \/ ?*.«»* Nvo«q vitjtvtk. It^ftAU-A cosDvcA ?o\.\C Nfc*4>V»J feJUfefet V»-Ai>Ak- REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE VODORAVNO: ANA, PUSAR, NADOKNJAK, DRIL, ED, AMI, OK, KAM, ISAR, DROGA vam Zeli, slama, eleati, zapor, aga, ernani, prodekan, racak, OM, TS, ČAN, EST, NAIVA, TITAN, DOM, LAO, AST, OČETOMORI-LEC, OSOR, PER, NOVO LETO, PIKA. GESLO KRIŽANKE: DROGA VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO Število prispelih rešenih križank je bilo 36.Tričlansko komisijo so sestavljale: Marinka Milavec, Milena Ujčič in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado ■ v vrednosti 5.000 SIT prejme TONE MENCINGER, Bohinjska Bistrica; 2. nagrado - v vrednosti 3.000 prejme MARINA VONČINA, Izola; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme BRANKO ČIŽMAN, Portorož. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mckiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 13. februarja, na naslov: Droga Portorož, Marketing, Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 1”.