OBČINA UUBLJANA-ŠIŠKA Komite za družbene dejavnosti
PROBLEMATIKA URESNIČEVANJA 
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 
O SOCIALNOVARSTVENIH PRAVICAH
1. UVOD
Temelji socialne politike obsegajo tisti del političnih prizade-vanj. ki se po vsebini nanašajo na vprašanja delovnih in življenjskih razmer delovnih Ijudi ter občanov. Pomembnost in nujnost ustrez-nega razreševanja teh vprašanj je globalno opredeljena že z ustavo, z zakonom o združenem delu. drugimi zakoni, družbenimi doku-menti, s samoupravnimi splošnimi akti ter s programom dolgo-ročne gospodarske stabilizacije.
Satnoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pra-vic(UradnilistSRS.št. 26/84. kijezačel veljatis 1/1-1985). ureja le tisti del socialne politike. ki ga izvajajo samoupravne skupnosti socialnega varstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva, zapo-slovanja. stanovanjska skupnost. skupnost invalidsko pokojnin-skega zavarovanja ter zdravstvena in izobraževalna skupnost. Z navedenim samoupravnim sporazumom je bila dogovorjena enotna raven socialne varnosti družin oziroma občanov, ki si te varnosti ne morejo zagotoviti s svojim delom, z lastnimi sredstvi ali na drug način. Poenotene so bile osnove, merila in postopki za uresničevanje socialno varstvenih pravic ter določeni prispevki k stroškom socialno varstvenih pravic ter prispevki k stroškom socialno varstvenih storitev v izvajalskih organizacijah.
Izhajajoč iz uvodnih ugotovitev je namen gradiva seznaniti skupščino občine o obsegu uresničevanja in uveljavljanja socialno varstvenih pravic. ki so podrobneje opredeljene z navedenim samoupravnim sporazumom. Pri tem gradivo namenja posebno pozornost tudi ključnim problemom z vidika zagotavljanja materi-alnih pogojev za izvajanje samoupravnega sporazuma ter z vidika problematike. s katerimi se v občini Šiška soočajo izvajalske OZD na področju socialriega varstva.
2. PREGLED URESNIČEVANJA
SOCIALNOVARSTVENIH PRAVIC PO POSAMEZNIH PODROČJIH V OBČINI ŠIŠKA PO STANJU SEPTEMBER
1987
Otroško varstvo:
a)  Družbeno denarne pomoči otrokom (otroški dodatek)
Na območju občine je v letu 1986 prejemalo denarno pomoč 6400 otrok oz. 2640 družin. v letu 1987 (stanje september) pa 7160 otrok oziroma 2989 družin (od tega iz drugih republik 3211 otrok). V preteklem letu je znašal najvišji znesek družbene pomoči otro-kom 13.912 din mesečno. Leta 1987 so bile družbeno dename pomoči valorizirane 1.3.za30%. 1. 9. 1987paza 60%. tako, daje znašal najvišji znesek te oblike denarne pomoči otrokom 52.000 din.
b)  Soudeležba staršev k pokrivanju stroškov v VVO
V 20. členu Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic je določeno, da znaša prispevek staršev za otroke, ki so vključeni v vzgojno varstvene organizacije 35% od stvarnega mesečnega dohodka in družinskega člana. Družine. ki imajo manjši dohodek na družinskega člana kot 70% dohodka na družinskega člana pa so oproščene participacije k plačilu stroškov prehrane, nastanitve in varstva otrok. V letu 1986 so starši prispe-vali k pokrivanju navedenih stroškov 32%, v prvem polletiu 1987 pa 23%.
c)  Varstvo matere in novorojenca
Program zagotavljanja pravic ob rojstvu novorojenca se izvaja
20
enotno v skupnosti otroškega varstva SRS. Potrebna sredstva se zagotavljajo po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Od leta 1986 traja porodniški dopust 105 dni, dopust za nego in varstvo otroka pa nadaljnjih 260 dni, ali skupno 365 dni. Za nego in varstvo dvojčkov, nedonošenčkov, telesno in duševno prizadetih otrok pa lahko upravičenec koristi dopust do 15. meseca otrokove starosti.
d)  Nadomestilo osebnega dohodka za čas porodniškega dopusta je v letu 1986 z območja občine Šiške koiistilo 913 upravičenk. Povprečno nadomestilo osebnega dohodka v preteklem letu je znašalo 105.399 din mesečno. V prvem polletju tekočega leta pa je prejemalo nadomestilo osebnega dohodka za ias porodniškega dopusta 627 upravičenk.
e)  Regresiranje šolske prehrane
V letu 1987 je bilo v skupnosti otroškega varstva izvedeno regresiranje šolske prehrane za 837 otrok (v letu 1985 za 650 učencev). Regres je bil dodeljen v višini od 35 do 100% cene hrane v osnovni šoli glede na dohodek družine.
Socialno skrbstvo:
Družbeno denarne pomoči, ki jih prejemajo občani v skladu s Samoupravnim sporazumom v skupnosti socialnega skrbstva obsegajo: edini vir. dopolnilni vir, začasne pomoči, enkratno družbene denarne pomoči - sem štejemo tudi zimske pomoči, doplačila k domski oskrbi v splošnih in posebnih socialnih zavodih, v zavodih za usposabljanje in vzgojnih zavodih, doplačila k rejniški oskrbi in letovanje otrok.
lz tabele je razvidno. da upada število prejemnikov edinega vira in število občanov. katerim se doplačuje oskrba v splošnih socialnih zavodih, narašča pa število doplačil v posebnih socialnih zavodih in število enkratnih in začasnih družbeno denarnih pomoči.
a)  Edini vir
Edini vir preživljanja je oblika stalne druibeno denarne pomoči. kateto prejemajo občani. ki nimajo nikakršnih drugih sredstev za preživljanje in jim ta sredstva predstavljajo edini vir socialne pomoči. Do septembra 1987 je edini vir prejemalo 38 obianov. za kar je bilo porabljenih 23,462.178 din.
b)  Dopolnilni vir
Dopolnilni vir je prav tako stalna oblika družbeno denarnih pomoči. Prejemajo ga občani. ki itnajo določen vir dohodkov, vendar te le-ta ne presega višine edinega vira.
V letu 1987 je dopolnilni vir prejemalo 183 občanov, porablienih je bilo 54,723.678 din.
c)  Začasne pomoči
Začasno pomoč prejemajo občani oz. družine. ki so iz različnih razlogov socialno ogroženi za dolo&n fas. Najdalj jih lahko dodeljujemo za dobo šestih mesecev. V devetih mesecih tega leta je začasno pomoč prejemalo 89 občanov. v skupnem znesku 23.723.015 din.
d)  Enkratne pomoči
Enkratne pomoči prejemajo občani oz. družine. ki imajo trenutno soci-alne težave materialnega značaja. Med enkratne pomoči štejemo zimske pomoči. ki so namenjene občanom kot pomoč pri nabavi oblačil. ozimnice in kurjave. V letošnjem letu je bilo dodeljenih 775 enkratnih zimskih pomoči. v skupnem znesku 56.302.339 din.
e)  Družbeno organizirano dotnsko varstvo
V izvajanje družbeno organiziranega domskega varstva uvrščamo spreje-manje občanov v oskrbo v splošne. psoebne socialne zavode ter zavode za usposabljanje in vzgojne zavode.
Za starejše občane, ki so v splošnih socialnih zavodih in v poseo-nih socialnih zavodih, skupnost socialnega skrbstva doplačuje k domski oskrbi, če njihova sredstva ne zadostujejo za pokrivanje stroškov oskrbe. Tako je občinska skupnost socialnega skrbstva v letu 1987 v splošnih socialnih zavodih doplačala oskrbne stroške 117 starejšim občanom, v celoti pa je krila stroške 41 občanom. Za to dejavnost je bilo porabljenih 131.070.682 din.
V posebnih socialnih zavodih z območja občine Ljubljana-Šiška je vključenih 63 občanov, oskrbne stroške pa doplačuje skupnost 36 občanom, 27-tim pa se krijejo oskrbni stroški v celoti. Za izvajanje navedene dejavnosti je bilo porabljenih 111.854.176 din. Skupnost socialnega skrbstva doplačuje tudi kosila in razvoz kosil na dom tistim starejšim občanom, ki so doma in potrebujejo to obliko pomoči.
V  zavodih za usposabljanje je bilo v prvi polovici leta 1987 vključenih 66 oseb. Za njihovo varstvo in delovno usposabljanje pa je bilo porabljenih 37.159.309 din.
V  vzgojne zavode, v katere so napoteni otroci in mladoslniki z motnjami vedenja in osebnosti je bilo v letošnjem letu vključenih 34 otrok in mladostnikov. Skupnost socialnega skrbstva je za doplačilo k zavodski oskrbi porabila 32.449.373 din.
f)  Izvajanje rejništva
Vzroki za oddajo otrok v rejniške družine so bili v letu 1987 predvsem neurejene domače razmere, neurejene stanovanjske raz-mere in bolezen staršev. V letu 1987 je bilo nameščenih v rejniške družine 75 rejencev, za njihovo namestitev in doplačilo k rejništvu pa je bilo porabljenih 65.149.398 din.
g)  Letovanje otrok
Skupnost socialncga skrbstva doplačuje tudi stroške letovanja otrok v zimski šoli v naravi in doplačila letovanja otrok na morju (kolonije). za kar je bilo v letu 1987 za 536 otrok porabljenih kot doplačila 19.740.596 din.
Zdravstveno zavarovanje uživalcev družbeno denamih pomoči
Do zdravstvenega zavarovanja so upravičeni prejemniki stalnih družbeno denarnih pomoči, oskrbovanci v splošnih in posebnih socialnih zavodih, rejenci. katerih roditelji niso zaposleni in mla-dostniki v vzgojnih zavodih. Tako je bilo leta 1984 zdravstveno zavarovanih 12 občanov - upravičencev, leta 1985 11, v letu 1987 pa je bilo povprečno zavarovanih 10 oseb.
Družbene pomoči na področju zaposlovanja
a)  Denarna nadomestila za primer brezposelnosti
Socialna varnost iskalcev zaposlitve se zagotavlja pri skupnosti za zaposlovanje v skladu z določili zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Stopnja relativne brezposel-nosti se v občini Šiška giblje okrog 1% in je zanemarljivo nizka.
V prvih osmih mesecih letošnjega leta je bila ta stopnja še nižja in je znašala 0,73%. Po stanju september 1987 je denarno nadome-stilo prejemalo 67 iskalcev zaposlitve. V prvih devetih mesecih je znašalo denarno nadomestilo 75.111 din, od 1/9-1987 dalje pa je najmanjše nadomestilo oz. denarna pomoč znašala 120.000 din.,
Ocena za leto 1987, še posebej pa za leto 1988 kaže pospešeno naraščanje števila upravičencev do denarne pomoči. Velike spre-membe na tem področju se pričakujejo v letu 1988 zaradi pričetka delovanje nove zakonodaje (o sanaciji in stečaju), zaradi česar je v postopku tudi predlog za spremembo zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zakon predvideva tudi spremenjen način zbiranja sredstev za te namene, odločanje o pra-vicah ter dodeljevanje sredstev upravičencem pa še vedno ostaja na občinskih SIS za zaposlovanje.
b)  V mesecu septembru 1987 je prejelo štipendijo iz združenih sredstev 247 učencev in študentov, povprečna višina te štipendije je 40.883 din. Dopolnilno štipendijo iz združenih sredstev (h kadrovski štipendiji) pa je prejelo 47 učencev in študentov. Pov-prečna višina te dopolnilne štipendije je 26.533 din. Poleg tega ima skupnost v evidenci še 46 štipendistov, ki bi prejemali štipendijo iz združenih sredstev in 16 štipendistov, če bi kot prosilci uredili dokumentacijo.
Izvajanje socialno varstvenih pravic na področju pokojninsko , invalidskega zavarovanja
a) Varstven dodatek
Med socialno varstvenimi pravicami, navedenimi v 3. členu SaS o uresničevanju teh pravic, zagotavlja skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico do varstvenega dodatka.
Pravico do varstvenega dodatka imajo uživalci starostne, inva-lidske in družinske pokojnine, ki ne dosegajo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo in če njihovi dohodki, skupaj z dohodki druiinskih članov, ne presegajo zneska, ki ga
skupnost vsako leto določi s posebnim sklepom. V letu 1987 imajo upokojenci pravico do varstvenega dodatka, če njihovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, ne presegajo zneska, ki ga skupnost vsako leto določi s posebnim sklepom. V letu 1987 imajo upokojenci pravico do varstvenega dodatka, če njihovi dohodki, skupaj z dohodki družinskih članov, ne presegajo mesečno 76.869 din ali letno 922.428 din na posameznega družinskega člana. Kateri dohodki se štejejo in kako, je določeno v 115. členu Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sklepih skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Višina varstvenega dodatka k starostni in invalidski pokojnini je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe, pri invalidski pokojnini tudi od vzroka nastanka invalidnosti. Pri družinski pokojnini pa je odvisna od števila uživalcev te pokojnine.
Znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo je pomemben element sistema socialno varstvenih pomoči, saj nepo-redno vpliva na število upravičencev do varstvenega dodatka. Najnižja pokojnina se odmeri od najnižje pokojninske osnove, ki jo vsako leto določi skupnost pokojninskega in invalidskega zava-rovanja in ne more biti nižja od 65% povprečnega nominalncga osebnega dohodka vseh delavcev, zaposlenih v SR Sloveniji v pre-teklem letu. Znesek najnižje pokojnine se nato med letom uskla-juje z enakim odstotkom kot druge pokojnine. S 1/12-1987 znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 159.351 din z veljavnostjo od 1/1-1987. V avgustu 1987 je znašal povprečni varstveni dodatek 27.569 din.
ŠTEVILO UŽIVALCEV VARSTVENEGA DODATKA V OBČINI UUBUANA-ŠIŠKA V OBDOBJU OD 1984 DO 1986 IN OD I.-VII. 1987
b) Pokojnine
V letu 1986 je skuprTost pokojninskega in invalidskega zavarovanja_ v celoti urcsničila določbe zveznega pokoj-ninskega zakona, da se pokojnine med letom obvezno uskla-jujejo z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delav-cev, zaposlenih na območju republike in to vedno z veljav-nostjo od prvega januarja tekočega leta, torej s poračuni za nazaj. O tem je bil sprejet tudi poseben družbeni dogo-vor. V letu 1987 so bile na ta račun pokojnine že štirikrat povečane in tako znaša medletna uskladitev pokojnin z rastjo osebnih dohodkov že 81,84% po stanju september 1987.
Drug pomemben sistemski ukrep, ki vpliva na dvig ravni pokojnin, se je po delih - postopoma začel uresničevati v letu 1987 iri bo zaključen v letu 1990. To je preračun osebnih dohodkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo za odmero pokojnine, na zadnje leto dela. Na tej podlagi so se preračunale tudi vse pokojnine uveljavljene po 1/1-1965. V letu 1987 znaša to povečanje v povprečju 3,17%. Na pod-lagi < te določbe zveznega pokojninskega zakona se bodo pokojnine v celoti preračunale do leta 1990.                             .
21
PREGLED ŠTEVILA IN STRUKTURE POKOJNIN ZA LETO 1986 1N ZA OBDOBJE I.-VII. 1987 V OBČINI UtBLJANA-SlSKA
V obdobju januar-avgust 1987 so se pokojnine povečale v povprečju z indeksom rasti 228.2. če to obdobje primerjamo z enakim obdobjem v letu 1986. Pri tem je možno ugotoviti. da se pokojnine v primerjavi z osebnimi dohodki realno povečujejo.
c) Drugi prejemki
Za socialno varnost zavarovancev in upokojencev so pomembni tudi drugi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se nanašajo na dodatek za pomoč in postrežbo, na nadomestilo za telesno okvaro ter na zagotavljanje starostnih kmečkih pokoj-nin. Te vrste pokojnin je na območju občine Šiške po stanju julij 1987 prejemalo 177 upravičencev. Starostna kmečka pokojnina, priznana po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov je v začetku leta 1987 znašala 38.435 din mesečno. Uživalci te pokojnine, ki imajo status borca NOV pred 9/9-1943 oz. 13/10-1943 prejemajo pokojnino v višini najnižje pokojninc za polno pokojninsko dobo. Kmečka starostna pokojnina se določa v višini 50% zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo iz preteklega leta. S 1/10-1987 je skupnost na novo določila znesek starostne kmečke pokojnine v višini 70.000 din mesečno in sicer tako. dajeznesek te pokojnine. veljavne od začetka leta. povečala za 81.84%. vendar le z veljavnostjo za naprej. torej brez proračuna. Številne pobude. da bi se tudi ta pokojnina medletno povečevala oz. bi se določali novi zneski skladno s porastom drugih pokojnin, bo potrebno upoštevati pri spremembah ali dopolnitvah republi-škega pokojninskega zakona.
Zdravslvo - izvajanje nadomestil
V letu 1986 so bila nadomestila osebnega dohodka začasne odsot-nosti z dela zaradi bolezni tekoče usklajevana z rastjo osebnega dohodka. tako kto to določa samoupravni sporazum o uresničeva-nju zdravstvenega varstva. ki je začel veljati 1/7-1985. Plačila prispevka k zdravstvenim storitvam je v Ljubljani oproščenih 40% vseh upravičencev oziroma okoli 133.340 zavarovancev.
Družbena pomoč na področju subvencioniranja stanarin
Subvencioniranje stanarin narašča. To obliko družbene pomoči je na primer v letu 1984 na območju občine Šiška prejemalo 58 upravičencev, v letu 1986 172. po stanju julij 1987 pa 204 upravi-čenci. V samoupravni stanovanjski skupnosti ej bilo v prvem polletju leta 1984 za to obliko pomoči zagotovljeno v Šiški 159.839.- din, v mesecu juliju 1987 pa 2.623.681- din. Po 5. natečaju, ki je bil razpisan v marcu 1984 je strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti evidentirala z območja občine Šiška 438 prosilcev. od tega 149 mladih družin. 259 delav-cev z nizkimi osebnimi dohodki in 30 upokojencev oz. invalidov. Razkorak med možnostmi in potrebami glede uresničevanja te izredne pomembne vrste družbenih pomoči se iz leta v leto zao-struje. kar dokazuje podatek. da je bilo možno zagotoviti solidar-nostna stnaovanja le 26 družinam z nizkimi osebnim dohodki. ki so ta stanovanja prejeli v prvem polletju tekočega leta. 7 stanovanj-skih enot pa je bilo v tem obdobju odeljenih upokojencem in invalidom z območja naše občine.
POVZETEK PROBLEMATIKE IZVAJALSKIH ORGANIZACU NA PODROČJU SOCIALNEGA SKRBSTVA
a) Center za socialno delo izvaja celotni sklop socialno varstvcnih pomoči v okviru občinske skupnosti socialnega skrbstva. Pri tem se Center sooča zlasti s problemom tekoče likvidnosti. s prostorkim
primanjkljajem in s kadrovskim deficitom. Delo Centra poteka sicer brez zastojev, vendar bi bilo potrebno Centru zagotoviti boljše pogoje za obsežno strokovno delo, ki poteka po delovnih področjih varstva otrok in družine, otrok in mladostnikov z mot-njami vedenja in osebnosti, odraslih in ostarelih, družbeno neprila-gojenih odraslih oseb, skrbništva ter zdravstveno ogroženih in invalidnih otrok ter odraslih.č Število strokovnih delavcev na število prebivalcev v občin je zelo neugodno, saj pride na enega strokovnega delavca 4.290 prebivalcev. kar je več kot republiško povprečje in bistveno več kot v drugih centrih za socialno delo ljubljanskih občin.
b)  Dom starejšib občanov Marija Draksler-Marjana vključuje 228 oskrbovancev, od katerih 80% potrebuje stalno zdravstveno nego. Dom poleg dnevnega varstva izvaja tudi razne usluge za starejše občane izven doma, ki se nanašajo na razvoz kosil za 78 občanov, na ambulantne storitve, v katere je vključenih 225 starejših obča-nov, ki ne živijo v Domu, na prosto časovne dejavnosti, ki obse-gajo različne aktivnosti (pevski zbor, ročna dela, bralne ure, družabne igre, rekreacija, vključevanje v domsko knjižnico). Dom nudi prostorse za izvajanje programa »univerza za tretje življensko obdobje«, v katerega je vključenih skupno 400 slušateljev iz Slove-nije, od tega 60 iz območja občine Ljubljana-Šiška. Problematika Doma se nanaša zlastina pridobivanje in razporejanje dohodka. Od 228 oskrbovancev je 60% samoplačnikov, ki iz lastnih sredstev plačujejo celotne stroške oskrbnine. za 3% oskrbovancev zagotav-ljajo doplačila svojci, 30% sredstev oz. za 30% oskrbovancev zagotavlja doplačila SIS socialnega skrbstva, za 7% oskrbovancev pa SIS socialnega skrbstva zagotavlja celotno oskrbnino. Pov-prečnacena oskrbnega den je znašala na dan 1/9-1987 5.875.- din, od tega za prehrano 1.111,- din. Prispevek zdravstvene skupnosti je znašal po stanju Iz9-1987 za pokrivanje stroškov zdravstvenih storitev 3.831- din. Dom je v obdobju januar-september 1987 posloval še pozitivno. Če se do konca leta ne bo zvišal prispevek zdravstva in povišala cena oskrbnega dne ob naraščanju material-nih stroškov (tudi ogrebanje Doma v zadnjem četrtletju) in učin-kov revalorizacije pa se tak rezultat do konca leta lahko izniči.
c)  Varstveno delovni center Tončke Hočevar izvaja kot ustanova skupnega pomena za mesto Ljubljana dnevno varstvo z zaposli-tvijo, domsko varstvo in organizacijo prostega časa za odrasle zmerno in teže duševno prizadete osebe z območja Ljubljane. Zmogljivost Centra za dnevno varstvo je 169 mest, od tega v Šiški v novo zgrajenem objetku za 120 oskrbovancev, v domsko pa 47. Cene storitve y varstveno delovnem centru so znašale po stanju september 1987 za domsko varstvo 15.332.-, za dnevno varstvo pa 8.986.- din. Varovanci, vključeni v dom oz. njihovi starši doplaču-jejo oskrbnine z družinskimi pokojninami in invalidninami. katerih delež je znašal v prvem polletju 1987 13%. Glede na specifične probleme. s katerimi se sooča VDC in se nanašajo zlasti na zdra^stvene storitve je nujno. da bi k doplačilu teh storitev morale prispevati tudi zdravstvene skupnosti. Center, ki je polno zaseden bo vnaslednjem obdobju nujno potreboval dodatni prostor tudi zaradi tega. ker se s tovrstno problematiko. ki se nanaša na zagotavljanje domskega varstva duševno teže prizadetih odraslih oseb vedno bolj soočajo tudi izven ljubljanske občine (Kočevje. Kranj, Cerknica). ki nimajo prostorskih zmogljivosti za izvajanje navedenga družbeno organiziranega varstva.
PROBLEMATIKA
1. Izvajanje citiranega sporazuma je v glavnem soodvisno od prilivov sredstev. s katerimi naj bi posamezni SIS po področjih zagotavljale uresničevanje s samoupravnim sporazumom opredle-jene pravice socialno najbolj ogroženim posameznikom in druži-nam. Pri tem je možno ugotoviti. da je likvidnost SIS in s tera tudi izvajalskih OZD na tem področju nestabilna. ker prilivi sredstev niso kontinuirano uravnoteženi zaradi likvidnostnega položaja nekaterih OZD s področja gospodarstva. Tak stanje pa onemo-goča sprotno oz. tekoče valoriziranje družbeno denarnih poraoči.
Predvidevamo, da se bo v letu 1988 zaradi nadaljnjega poveče-vanja socialno ogroženih posameznikov in družin vprašanje zago-tavljanja potrebnih sredstev za uresničevanje socialno-varstvenih pravic po sporazumu še bolj zaostrilo.
2. Komite ugotavlja, da v Ljubljani še ni izdelana skupna evi-denca za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer družine in posa-meznikov ter za določanje upravičenosti do posameznih vrst soci-alno-varstvenih pomoči, ki jo opredeljuje 2. člen samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno-varstvenih pravic. Nosilec naloge za pripravo skupne evidence je bila DSSS občinskih SIS zdravstvenega in socialnega-varstva v Ljubljani, ki od leta 1984 vse do danes naloge še ni realizirala. Komite meni, da gre v zvezi
z vprašanjem skupne enotne evidence predvsem za dejsvo, da brez evidence vseh dohodkov prejemnikov socialno-varstvenih pomoči tudi ni mogoče odločati, katera vrsta pomoči je, oz. bo v določenih razmerah najprimernejša in tudi ne ugotavljati, do kdaj je kdo upravičen do posamezne vrste pomoči. To pa so temeljna izho-dišča za objektiviziranje socialnega statusa posameznika in družine in pogoj za zagotavljanje socialne varnosti le tistemu, ki si je sam ne more zagotoviti s svojim delom. Po mnenju Komiteja je enotna skupna evidenca za izvajanje socialno-varstvenih pravic tudi pogoj za racionalno porabo sredstev, ki jih posamezni SIS pridobivajo in namenjajo uresničevanju samoupravnega sporazuma.
3. Ker se uresničevanje samoupravnega sporazuraa o socialno-varstvenih pravicah neposredno navezuje tudi na določene pro-blerae, s katerimi se soočajo na območju občine Šiške zlasti Center za socialno delo, Dom starejših občanov pa tudi Varstveno delovni center, bo potrebno razreševanju teh problemov posvetiti posebno pozornost.
MNENJA, STALIŠČA IN PREDLOGI KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Komite je obravnaval gradivo »Problematika uresničevanja samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah« dne 13. 11. 1987 in sprejel naslednja stališča in predloge:
1.  Komite ugotavlja, da se samoupravni sporazum o uresničeva-nju socialno-varstvenih pravic v občini Šiška, kot sestavnem delu mesta Ljubljana uresničuje v okviru danih materialnih pogojev. Glede na predvideni porast števila socialno ogroženih posamezni-kov in družin predlaga Komite, da se na nivoju Ljubljane proučijo vse možnosti za realno opredelitev stopenj, na podlagi katerih bo možno  zagotavljati  tekoče  valoriziranje  vseh  oblik  družbeno denarnih pomoči. Sredstva v ta namen se iz leta v leto nominalno sicer povečujejo, za pokrivanje dejanskih potreb pa ne zadoščajo.
Nosilec naloge:
Komisija za spremljanje skupne porabe pri IS SML, občinske in mestne skupnosti socialnega varstva, Center za socialno delo
2.   Komite meni, da predstavlja skupna enotna evidenca za izvajanje socialno-varstvenih pravic edino realno metodološko osnovo za uresničevanje vseh vrst socialno-varstvenih pomoči, ki jo mora pripraviti strokovna skupina Delovne skupnosti skupnih služb občinskih SIS zdravstvenega in socialnega varstva v Ljub-ljani.
Rok izdelave skupne enotne evidence: februar 1988 3. V občinski skupnosti socialnegavarstva je potrebno doseči bolj usklajeno delovanje vseh skupnosti, ki se združujejo v skupnosti socialnega varstva, da bi tako hitreje in ustrezneje razreševali ključne vsebinske probleme s celotnega področja zagotavljanja socialne varnosti najbolj socialno ogroženim posameznikom in družinam.
Nosilec:
Občinska skupnost socialnega varstva, skrbstva, otroškega var-stva, enota SPIZ, zaposlovanja, stanovanjska skupnost
4.  Center za socialno delo mora nameniti posebno pozornost tekočemu evidentiranju najbolj kritičnih primerov socialne ogrože-nosti posameznikov in družin in zagotoviti možnosti za skrajšanje vseh postopkov pri uveljavljanju socialno-varstvenih pravic.
Nosilec:
Center za socialo delo
Rok: stalna naloga
5.  Prostorski in kadrovski deficit, s katerim se sooča Center za socialno delo nujno terja zagotovitev dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bi navedeni Center lahko saniral obstoječe stanje.
Komite predlaga, da občinska in mestna skupnost socialnega skrbstva proučita vse možnosti, da se Centru za socialno delo Šiška za leto 1988 zagotovijo potrebna finančna sredstva za odplačevanje najemnine za prostor, ki ga bo Center pridobil kot premostitveno rešitev, sredstva za osebne dohodke za manjkajoči kader ter sredstva za opremo.
Nosilec:
Cenler za socialno delo, Občinska in mestna skupnost social-nega skrbstva Rok: januar 1988
6.   Glede na problematiko, s katero se sooča Dom starejših občanov pri pokrivanju stroškov v zvezi z zdravstvenimi storitvami predlaga Komite, da se na nivoju Ljubljane prouči možnost za povečanje participacije s strani zdravstvenih skupnosti pri pokriva-nju navedenih stroškov, ki naraščajo v vseh domovih starejših občanov v Ljubljani in jih ni možno vključevati v ceno oskrbnega dne.
Komite predlaga, da se ustrezno razreši tudi problematika
pokrivanja stroškov zdravstvenih storitev v Varstveno-delovnem centru, ki predlaga, da k tem storitvam participirajo ustrezni delež tudi zdravstvene skupnosti mesta Ljubljana glede na to, da je VDC ustanova posebnega in skupnega družbenega pomena za mesto Ljubljana.
Nosilec:
Komisija za skupno porabo pri IS SML, občinske in mestna zdravstvena skupnost, VDC
Rok: januar 1988
7. Glede na to, da predstavlja uresničevanje samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah le del izvajanja socialne politike, pa je po mnenju Komiteja potrebno na tem področju še v večji meri podružbljati socialno delo v vseh okoljih.
Nosilci:
Center za socialno delo, socialne komisije v KS in OZD, patro-nažna služba, družbene organizacije in društva, hišni sveti
Rok: stalna naloga
Komite za družbene dejavnosti predlaga skupščini občini Ljubljana-Šiška, da gradivo Problematika uresničevanja samoupravnega sporazuma o socialno-varstvenih pravicah obravnava in sprejme.
Gradivo pripravila delovna skupnost Komite za družbene dejavnosti v sodelovanju s strokovnimi službami SIS mesta Ljubljana