Primorski dnevnik PETEK, 3. DECEMBRA 2010 št. 286 (19.993) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Institut in SSG, a žal se brez sklada SandorTence Deželna vlada je sinoči formalno potrdila predlog slovenske manjšine, naj Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra postane primarna ustanova naše skupnosti. V tem seznamu bo po novem kar 21 ustanov in organizacij, kar ni ravno majhna številka, vključitev beneškega inštituta pa ima poleg kulturnega tudi politični pomen. To je nedvomno dobra novica, kot je dobra novica sporočilo deželnega odbornika De Anne o doseženem sporazumu za upravno prihodnost Slovenskega stalnega gledališča. Teater bo tudi prihodnje leto dobil od Dežele letni prispevek 250 tisoč evrov. Te nedvomno spodbudne novice je zasenčilo dejstvo, da je Deželni finančni sklad za Slovence (še) brez denarja. De Anna sicer upa, da si bo deželni odbor premislil, zadnjo besedo pa ima vsekakor deželni svet, kjer bosta Igor Gabrovec in Igor Kocijančič glede tega imela zelo trdo delo. De Anna se je upravičeno pohvalil, da je Dežela pritisnila na Rim za ohranitev državnih prispevkov Slovencem. Za to se je potrudil predvsem predsednik Tondo, ki je pisal in o tem tudi govoril s finančnim ministrom Tremontijem. Furlanija-Julijska krajina je naredila svojo dolžnost kot dežela, ki uživa bonitete upravne avtonomije zaradi jezikovnih manjšin, posebno slovenske. Na tem področju bi FJK morala vsekakor narediti precej več, kot jo je včeraj med obiskom v Trstu opozoril tudi podtajnik na zunanjem ministrstvu Mantica. ITALIJA - Pred 14. decembrom, ko naj bi o usodi vlade odločal parlament Tretji blok zahteva Berlusconijev odstop Premier potezo označil za neodgovorno - Bersani in Di Pietro zadovoljna TRST - Nekdanji zaporniki na sedežu posebnega inšpektorata Neizbrisni spomini Ogled danes zapuščenega poslopja z željo, da bi tam zagledal luč muzej odporništva TRST - Nekaj pred 10. uro so se velika lesena vrata v Ulici Cologna pri hišni številki 6 odprla. Manjša skupina oseb je smuknila skoznje in si s srcem, ki je razbijalo v grlu, začela ogledovati kraj. Pokrajinska uprava, ki je lastnica stavbe, kjer je od decembra 1944 do 30. aprila 1945 deloval posebni inšpektorat javne varnosti in kjer so zloglasni »colottijevci« zverinsko mučili antifašiste, dovolila nekdanjim internirancem, da so spet stopili vanjo. Da so spet obudili spomine na to krvavo in trpko obdobje ... Na 7. strani RIM - Casini, Fini, Rutelli in drugi predstavniki t. i. tretjega bloka pozivajo predsednika vlade Berlusconija, naj odstopi še pred 14. decembrom, ko bo o usodi vlade odločal parlament. Berlusconi je poziv že zavrnil, češ da je »neodgovoren«, Demokratska stranka in Italija vrednot pa izražata upanje, da bo vlada čim prej padla, tako da bi se lahko začelo novo politično obdobje. Na 6. strani Proračunska sredstva FJK za Slovence Na 2. strani Nekaj nasvetov ob televizijskem preklopu Na 2. strani Mantica spet podprl srečanje predsednikov Na 3. strani Uspešen obračun Claudia Boniciollija Na 4. strani Intervju: Boris Kobal o jutrišnji Nekropoli Na 12. strani Televizijske inštalaterje čakajo nadure Na 14. strani V Štmavru bodo sanirali zemeljski usad Na 14. strani mcilalan OD LCTA 1949 VAt« DIACIILJAIIN« OPClNE - NARODNA ULICA, 23 < TEL. Û4Û21 1 465 WWW M "i l -H 1 ■■ T-i ZKB# 3 zadruna kraška banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA Vabilo Ob 5. obletnici podelitve štipendij ZKB Vas vabimo, da se udeležite slovesnega večera "ZKB ZA MLADE", ki bo danes, 3. decembra 2010, ob 17. 30 v naši Razstavni dvorani na Opčinah, ul. Ricreatorio 2. Na sporedu bo naslednji program: • predstavitev pobude za mlade podjetnike "Podjetna Primorska 2011" • KLOP v živo • Trendy plačilni sistem • Slovesna podelitev štipendij 2010 • Družabni trenutek Toplo vabljeni! 2 Petek, 3. decembra 2010 ALPE-JADRAN / DEŽELA - Sklad FJK za Slovence še brez denarja Špetrski inštitut primarna ustanova in prispevek za »paritetno« SSG De Anna: V novem vodstvu gledališča trije zastopniki lokalnih uprav in trije predstavniki manjšine TRST - Inštitut za slovensko kulturo bo postal 21. primarna organizacija slovenske manjšine, Slovensko stalno gledališče bo tudi prihodnje leto dobilo od Dežele 250 tisoč evrov prispevka, Sklad FJK za Slovence bo še naprej brez denarja ter obenem brez formalne navedbe v finančnem dokumentu. To je sinoči odločila deželna proračunska komisija na predlog odbornika Elia De Anne. Sporočil je, da bodo v upravnem svetu SSG na osnovi novega statuta sedeli trije predstavniki lokalnih uprav (Dežele, Pokrajine in Občine Trst) ter trije predstavniki Slovencev. Novi statut SSG, če bo doživel podporo vseh dejavnikov, naj bi stopil v veljavo z novim letom, ko naj bi se tudi izčrpal mandat sedanjih izrednih komisarjev Andreja Berdona in Pao-la Marchesija. De Anna, ki bo danes obiskal Slovenijo, je na priporočilo slovenskega deželnega svetnika Igorja Kocijančiča, dopustil možnosti financi- ranja Sklada FJK za Slovence, ki je trenutno brez denarja. O tem bo odločala deželna vlada, zadnjo besedo pa bo imel deželni svet. De Anna je glede primarnih manjšinskih organizacij (zagotovljena letna proračunska sredstva in stroški za osebje) osvojil soglasni predlog deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Napovedal je reformo delitve javnih prispevkov kulturi, vključno s slovensko. Dežela se bo na tem področju kar se da izogibala enostranskih odločitev in zato računa na tvorne predloge s strani manjšinske kulturne stvarnosti. Proračunska komisija je ohranila število pokrajinskih svetnikov v vseh štirih pokrajinah. To pomeni, da bo v tržaškem in goriškem pokrajinskem svetu še naprej, kot doslej, sedelo 24 svetnikov. Pokrajinski sveti ohranjajo predsednike, kar velja tudi za večje občine, drugod pa bodo občinskim skupščinam predsedovali župani. Deželni odbornik za kulturo, šport in jezikovne identitete Elio De Anna TV - Danes »dan D« z dokončnim preklopom na digitalni sistem v večjem delu FJK Tri, dva, ena izklop! Napovedi Luce Balestrierija, direktorja prizemne digitalne RAI in predsednika družbe Tivu - Slovenski RAI3 bis viden v celi deželi TRST - Napočil je dan dokončnega preklopa italijanskih televizijskih programov z analognega na digitalni signal. Danes se to dogaja v večjem delu Furlanije-Julijske krajine, tehniki družbe RAI Way so delali že v nočnih urah, tako da naj bi se izklop začel danes okrog 6. ure zjutraj. Danes bo zadeval celo tržaško in goriško pokrajino ter nižinske predele na Vi-demskem in Pordenonskem. Prebivalci goratih območij bodo še počakali, na vrsto bodo prišli jutri (pordenonske Alpe) ter 13. (Karni-ja in Rezija), 14. (Ovaro, Paluzza) in 15. decembra (Trbiž, Tablja, Naborjet in Kluže). Na novinarski konferenci v deželni palači na Velikem trgu je Luca Balestrieri, direktor digitalne prizemne televizije RAI in predsednik družbe Tivu, včeraj povedal, da v deželi FJK ne bi smelo biti velikih težav. Digitalni signal pokriva skoraj celo deželo (težave so še v nekaterih goratih področjih videmske in porde-nonske pokrajine, je pristavil direktor tiskovnega urada Dežele FJK Guido Baggi), slovenski program RAI3 bis pa bo viden povsod, kjer sprejemajo vsedržavne programe RAI. Bale-strieri pa je opozoril, da morajo biti gledalci potrpežljivi. V Pordenonu bi lahko deželni program RAI iz Veneta prekrival tukajšnjega, dovolj pa je spet poiskati frekvenco z dekoder-jem (podobno bo bržkone s prekrivanjem frekvenc italijanskih in slovenskih programov. Če ne gre z dekoderjem, bo najbrž potreben filter na anteni, op. nov.). Nekaj zmede bi lahko bilo tudi v zvezi z razvrstitvijo kanalov, ki bo s sistemom LCN samodejna, nekateri deko-derji pa tega ne predvidevajo. »Vsakdo lahko vsekakor izbere svoj vrstni red,« je dejal Ba-lestrieri. Priletnim osebam naj pomagajo otroci, vnuki ali znanci, ki jim je tehnologija bolj domača. Priporočljivo je, da nekajkrat poiščemo programe. Če je slika motena, še ni rečeno, da je problem antena: preveriti moramo, ali so vse žice in kabli pravilno povezani. Antene pa seveda niso večne in vzdrževanje je pomembno. Balestrieri je v svoji drugi vlogi predstavil brezplačno italijansko televizijsko platformo TivuSat, ki prek satelita ponuja 13 kanalov RAI, 5 kanalov Mediaset, TV Koper-Capodistria in razne italijanske zasebne postaje. Skupaj ponuja preko 50 kanalov, med katerimi pa ni krajevnih postaj. Potrebna sta satelitska parabola in dekoder s kartico, ki jo z 20 evri prejmemo na dom. TivuSat je priporočljiv za prebivalce območij, ki jih oddajniki ne dosežejo, v FJK so že oddali 20.000 kartic. Naj spomnimo, da je za gledanje programov iz Slovenije potreben pretvornik s tehnologijo MPEG-4, medtem ko v Italiji večinoma uporabljajo MPEG-2 pretvornike. Vsi novejši televizorji (večina tistih, ki so jih začeli prodajati letos) imajo vgrajen MPEG-4 pretvornik. (af) Pa brez panike! — Priporočljivo je, da z dekoderjem nekajkrat nastavimo kanale na TV-sprejemniku; — ko samodejno razvrščanje ni mogoče ali nas ne zadovolji, vtipkajmo oz. poiščimo frekvence želenih kanalov; — ni rečeno, da je za težavno sprejemanje signala kriva antena. Najprej preverimo, ali so vse žice in priključki pravilno povezani; — v Sloveniji, kjer je do preklopa prišlo v sredo, so bile najpogostejše težave s sprejemom signala. V večini primerov je problem tičal v strešni ali sobni anteni, njegova odprava pa ni bila zahtevna; — inštalaterji bodo danes in v prihodnjih dneh zelo zasedeni, v trgovinah bodo najbrž vrste. Počakajmo in potrpimo! Informacije:_ — klicna centra 800-022000 in 800-148736 — italijanske spletne strani www.dgtvi.it,www.raiway.it, www.decoder.comunicazioni.it,www.fvgdigitale.it, — slovenske spletne strani www.digitv.si,www.dvb-t.apek.si, www.rtvslo.si/dvb-t DEŽELNI SVET - Predsednik sprejel slovensko generalno konzulko Franz vidi sodelovanje s Slovenijo I I v* •v« • •• zlasti na področju manjšin in energije TRST - Predsednik deželnega parlamenta Maurizo Franz vidi krepitev sodelovanja med Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo zlasti na področju narodnih manjšin in energetske politike. Franz (Severna liga) je to izpostavil na včerajšnjem srečanju s slovensko generalno konzulko Vlasto Valenčič Pelikan, ki jo je spremljala konzulka Bojana Cipot. Na sestanku je bil tudi slovenski deželni svetnik Igor Kocijančič. Sogovorniki so soglašali, da je sodelovanje med FJK in Slovenijo na dobri ravni, treba pa ga bo okrepiti. S tem v zvezi je bilo poudarjeno, da bi bilo treba okrepiti odnose tudi med deželnim svetom in slovenskim parlamentom. Franz je posebej izpostavil možnosti skupne kandidature Slovenije, Koroške in FJK za zimske olimpijske igre. Generalna konzulka Vlasta Pelikan Valenčič je gostitelja opozorila na problematiko slovenske manjšine in na finančni sklad FJK za slovensko manjšino, ki je bil v letu, ki se izteka, brez proračunskega kritja. od |eve Bojana Qpotj Maurizio Franz in Vlasta Valenčič Pelikan Obsežna kriminalistična preiskava glede Merkurja LJUBLJANA - Slovenski Nacionalni preiskovalni urad je v sodelovanju s policisti in kriminalisti v več krajih po Sloveniji izvedel 28 hišnih preiskav. Kriminalisti preiskujejo poslovanje v času nekdanjega vodstva družbe Merkur. Štiri osebe, med njimi nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bi-neta Kordeža, so pridržali. Preiskava se je začela kmalu po ustanovitvi NPU, znotraj nje pa preiskujejo sume storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter več kaznivih dejanj pranja denarja, je v izjavi za javnost v Ljubljani povedal pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Črepinko. "Ocenjujemo, da je pri teh kaznivih dejanjih nastala premoženjska škoda v višini več deset milijonov evrov," je dodal. Preiskava je približno dva meseca potekala na območju policijskih uprav Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Slovenj Gradec. Opravili so 28 hišnih preiskav, od tega prostore sedmih fizičnih oseb, 15 pravnih oseb ter pet osebnih vozil. Preiskovalci so tako obiskali več lokacij po Sloveniji, med drugim tudi dom Bineta Kordeža na Lancovem. Nekdanji predsednik uprave Merkurja je svojo hišo zapustil nekaj pred 11. uro skozi zadnja vrata v spremstvu kriminalistov. Odpeljali so ga na policijsko upravo Moste v Ljubljani. Preiskovalci in kriminalisti so v stavbo Merkurja v Naklem prišli že v zgodnjih jutranjih urah. Uprava družbe se je s predstavniki NPU zjutraj najprej sestala na triurnem uvodnem sestanku in jim zagotovila popolno sodelo-vanje.Predstavnik za stike z javnostmi pri Merkurju Rok Istenič je zjutraj potrdil preiskavo in dodal, da s preiskovalci sodelujejo, čeprav jim sprva niso povedali, kaj iščejo.Preiskovalcem so posredovali podatke o poslovanju družbe v času, ko je Merkur vodila uprava pod vodstvom Bineta Korde-ža. Raziskava je usmerjena v poslovne odločitve nekdanjega vodstva v zadnjih letih, zlasti tiste, povezane s prevzemom družbe. Preiskovalci so izvedli več zasegov li-stinske dokumentacije in računalnikov. Črepinko je še povedal, da so v okviru preiskave uporabili tudi prikrite preiskovalne ukrepe, namreč nadzor telefonov in tajno opazovanje. Policisti so poleg Kordeža domnevno pridržali tudi nekdanjo prvo finan-čnico Merkurja Marto Bertoncelj, nekdanjo finančnico Janjo Kraševec ter Milana Jelovčana, člana uprave v času Kordeža. V Sloveniji se je začela smučarska sezona KRANJSKA GORA - V Rekreacijsko-turističnem centru Krvavec in na smučišču Kranjska Gora se je včeraj začela nova smučarska sezona. Danes pa bodo smučarske naprave pognali tudi na Rogli, medtem ko bodo smučišča na Voglu, Cerknem, Mariborskem Pohorju in na Pokljuki delno odprli jutri. Smučišče na Kaninu bo začelo obratovati predvidoma sredi me- Našli potopljeno vozilo v Dravi MARIBOR - Mariborski potapljači so zaključili akcijo, v kateri so s pomočjo sonarja včeraj dopoldne uspeli locirati potopljeni avtomobil, ki je v sredo popoldne z glavne ceste Maribor -Dravograd v kraju Vurmat zapeljal v Dravo. Kot je povedal poveljnik operativne enote Aleš Ciringer, so vozilo, v kateri je bila tudi žrtev, z dvigalom že potegnili na suho. Ciringer je še povedal, da je pet potapljačev kmalu po začetku akcije v dokaj kratkem času lociralo vozilo in ga navezalo z vrvmi ter potegnilo bližje rečnemu obrežju. V vozilu so tudi našli nesrečno voznico, nato pa ga z večjim dvigalom potegnili na cesto, ki je bila v tem času v celoti zaprta za promet. Po neuradnih podatkih je policija že ugotovila identiteto 80-letne voznice, a uradnih informacij iz Policijske uprave Slovenj Gradec doslej še niso posredovali. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 3. decembra 2010 3 TRST - Proslava 11 0-letnice delovanja Ljudske univerze Mantica: Srečanje treh predsednikov mejnik v odnosih med državami Podtajnik na zunanjem ministrstvu omenil pozitivno vlogo Italijanov v Istri in Slovencev v Italiji TRST - Italija lahko uspešno ščiti italijansko kulturo v Istri le s politiko dobrih odnosov s Slovenijo in Hrvaško ter z ovrednotenjem vloge tamkajšnje italijanske manjšine in slovenske manjšine v Furlani-ji-Julijski krajini. Tako podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Man-tica na včerajšnji proslavi 110-letni-ce življenja Ljudske univerze (Universita popolare), ki - poleg drugega - deli italijanske državne prispevke Italijanom v Sloveniji in Hrvaški. Nekoč nacionalistično usmerjena ustanova, ki je s časom precej spremenila svoje poslanstvo, je tudi pristojna za strokovno uspo- sabljanje učiteljev in profesorjev italijanski šol v Istri in na Reki. Mantica (nekdanji misovec, potem predstavnik Nacionalnega zavezništva in danes član Berlusconi-jeve stranke Ljudstva svobode) je tržaško julijsko srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške označil kot zgodovinski dogodek in kot mejnik za tri države in narode. Predsedniki niso pozabili tragične zgodovine teh krajev in se niso nikomur opravičevali, strinjali so se, da zgodovina ne sme več bremeniti odnosov med državami, je poudaril Mantica. 13.julija je sedel v prvi vrsti na tržaškem koncertu Riccarda Mut- tija, kjer je zastopal zunanjega ministra Franca Frattinija. Zastopnik italijanske vlade, ki se je po proslavi srečal z voditelji italijanske manjšine, je poudaril, da je dokončno minil čas kakršnih koli italijanskih ozemeljskih zahtev v Istri. »Slovenija je že nekaj let v Evropski uniji in Hrvaška, tako upamo, bo kmalu njena članica. Sedaj je čas okrepitve gospodarskih in kulturnih izmenjav,« je dodal Mantica. Obe manjšini pri tem lahko igrata pomembno vlogo, ki bo učinkovita, če bosta imeli ob strani Rim, Ljubljano in Zagreb. Zanimivo, da je vladni predstavnik pri tem večkrat omenil Jadransko-jonsko makroregijo, kateri rimska diplomacija posveča veliko pozornost. Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo je podčrtal, da Dežela želi biti aktivno soudeležena v tem širšem regionalnem sodelovanju. Dejansko noče zamuditi vlaka priložnosti, ki se ji ponujajo, kar velja tudi za odnose FJK do Italijanov v Istri. Tudi Ton-do je podobno kot Mantica nekajkrat omenil Jadransko-jonsko makroregijo, medtem ko je t.i. Illyjeva evroregija ostala razmeroma v senci. Tondo vidi obrambo italijanske identitete v Sloveniji in Hrvaški v luči evropskih kulturnih standardov, ki se uveljavljajo tudi v našem širšem okolju. Predsednik deželnega odbora je zadovoljen, ker je takšno sodobno pot ubrala tudi Ljudstva univerza, o kateri je spregovoril predsednik Silvio Delbello, nekdanji voditelj ezulskih združenj. Ustanova se je rodila na pobudo tržaške občinske uprave (uradni rojstni dan, ki sovpada s prvo javno pobudo je 27. november 1899), njena zgodovina je tesno vezana na Trst in na (nekdanjo) italijansko vzhodno mejo. Del-bello je posebno ponosen na vlogo, ki jo Ljudska univerza danes odigrava pri izobraževanju odraslih ter pri strokovnem usposabljanju italijanskih šolnikov v Istri. Renzo Tondo in Alfredo Mantica na proslavi 110-letnice delovanja Ljudske univerze Hove zimske kolekcije in ideje zo božična darila DECEMBRA VEDNO ODPRTO (razen 25. in 26. decembra) Pršut SAN DANIELE cena za 100 g Ravioli Gioiaverde RANA razni nadevi, 250 g 7,96 €/kg -CSS2- (.•ft-.-» »t u> Tunina v oljčnem olju RIO MARE 4x80 g 8,41 €/kg Kava Crema - e Gusto LAVAZZA 4 paketi po 250 g 6,85© Tekoči detergent za pralni stroj SOLE BIANCO SOLARE 3 x 2,51 TVC 32" LCD KDL 32BX400 SONY • FULL HD • 4 HDMI • 1920x1080 • Tuner HDTV in DTT (prizemni sprejemnik in slot CAM) • CI+ • HD READY • senzor svetilnosti • cinema mode • 24P True Cinema • prikaz "fotografski okvir" • i-Manual • Bravia Sync • Bravia Engine 2 • nastavitve Eco. IN • USB 2.0 (JPEG, DivX, MPEG1, MP3, MPEG4) • PC vhod in 2 scart vhoda • avdio: Surround, Simulated Stereo, Dolby Plus • barva: črna MONFALCONE/TRZIC (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740' od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 EMISFERO najdete tudi v krajih: Belluno, Fiume Veneto (PN), Perugia, Scorze' (VE), Silea (TV), Vicenza, Vittorio Veneto (TV), Zane (VI) 4 Petek, 3. decembra 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Obračun štiriletnega mandata Boniciollijeve pristaniške uprave Zarisan okvir za pospešen razvoj tržaškega pristanišča ■ g I • V •• I • f • v • V , ♦ I •• , • , • v v ^ ospredju finančna sanacija, urbanistični načrt in koncesija za staro pnstamsce TRST - Nov urbanistični načrt po 53 letih, koncesija za prenovo starega pristanišča in finančna sanacija so trije stebri, na katerih je temeljila štiriletna Boniciollijeva uprava tržaškega pristanišča. Ker se ji jutri izteče mandat, je predsednik Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli včeraj sklical novinarje in jim skupaj z generalnim sekretarjem Martinom Conticellijem podal natančen obračun štiriletnega mandata. Ob tem je izrazil prepričanje, da zapušča »okvir za relansiranje« pristanišča, saj so bili doseženi glavni cilji, ki si jih je zastavil ob svojem prihodu v Trst, decembra 2006. Finančna sanacija Poročilo o štiriletnem delu nosi pomenljiv naslov Da razumemo, kam gremo, moramo vedeti, od kod prihajamo. Boniciollijev mandat se je namreč začel z znatnim finančnim primanjkljajem (3,9 milijona evrov) in bilanco v rdečih številkah (-2,2 milijona). V organiku je bilo 231 zaposlenih, od tega samo 16 (17%) z univerzitetno izobrazbo. Kazalnik učinkovitosti pristanišča je bil med najnižjimi v Italiji (0,84, danes znaša 1,93). Od začetnih 231 zaposlenih, od tega 66 odvečnih, jih je do decembra letos ostalo 170, od tega 76 odvečnih. Stroški za osebje so se od 12,8 milijona leta 2006 znižali na 11,8 milijona, na novo pa je bilo v tehnični direkciji zaposlenih 13 ljudi z univerzitetno izobrazbo, pretežno inženirjev. Finančni presežek je lani dosegel 12,5 milijona evrov, letos pa naj bi presegel 20 milijonov evrov. Vlaganja v infrastrukturo Sanacija proračuna je sprostila sredstva, ki jih je Pristaniška oblast namenila za vzdrževanje infrastruktur in za nove naložbe. Omejevanje porabe je bilo izvedeno izključno na neproduktivnih postavkah, je poudaril Conticel-li. Med novimi pobudami poleg obnove številnih skladišč in okrepitve sedmega pomola izstopa ustanovitev družbe Trieste Terminal Passeggeri Spa (aprila 2007) in njena poznejša privatizacija, februarja lani je bila ustanovlje-nja družba Porto di Trieste Servizi Spa, prav tako lani pa tudi inštitut za pomorsko in pristaniško kulturo Istituto di Cultura marittimo portuale. Novi družbi, v katerih je našlo delovna mesta odvečno osebje Pristaniške oblasti, sta bili medtem ovrednoteni v funkciji poznejše privatizacije, kar se je septembra Z leve Martino Conticelli in Claudio Boniciolli s svojimi sodelavci kroma že zgodilo s potniškim terminalom. Kot omenjeno, je bila okrepljena tehnična direkcija, kar je bilo potrebno za začetek infrastrukturnih del. Zaživelo je šest de-lovišč, hkrati pa je stekla modernizacija pristanišča z brezžično telekomunikacijsko povezavo. Zasebna vlaganja Poleg omenjene prodaje 60-od-stotnega deleža v družbi TTP za upravljanje potniškega prometa v pristanišču, je skupina Gavio investirala v izgradnjo hladilnih skladišč v prosti coni novega pristanišča, družba Parisi se je zavezala za prestrukturiranje šestega pomola, nek nemški investitor bo na strehah pristaniških skladišč postavil sončno električno centralo z zmogljivostjo 7,5 megavata, komaj oddana koncesija za prenovo starega pristanišča pa bo družbo Portocitta stala začetnih 600 milijonov evrov. Večina teh investicij je že stekla, zamrznjena pa ostaja logistična platforma, več kot 270 milijonov evrov vreden projekt, za katerega država še ni sprostila obljubljenih 30 milijonov evrov. Šibka točka ostaja pretovor Boniciollijeva pristaniška uprava je zabeležila velik padec pretovora zaradi gospodarske krize, vendar se letos položaj izboljšuje, čeprav podatkov o gi- banju pretovora v drugem polletju še ni. Dejstvo je, da ostaja glavna pristaniška dejavnost pretovor razsutih tekočih tovorov ali z drugimi besedami raztovor nafte za čezalpski naftovod Siot, ki predstavlja kar 75-odstotkov vsega pre-tovora. S tem tržaško pristanišče rešuje izpad na drugih področjih, predvsem v prometu s kontejnerji, kjer letos načrtujejo manj kot 350 tisoč TEU, medtem ko so npr. v Kopru že 1. oktobra dosegli 400 tisoč TEU. Končni obračun je pozitiven Boniciolli zapušča Pristaniško oblast (do včeraj ni bilo znano, ali mu bodo mandat podaljšali) v prepričanju, da je postavil trdne temelje za razvoj pristanišča in mu vdahnil vizijo za prihodnost. Ker si želi, da bi šlo delo, ki ga je zastavil naprej, bi kot svojega naslednika najraje videl sedanjega tržaškega župana. Med naloge, ki čakajo njegovega naslednika je uvrstil tudi dialog s Slovenijo, saj je ta po njegovem mnenju nujen, ker je treba imeti skupno vizijo. »Od Reke do Benetk imamo isto zaledje, zato smo primorani delati skupaj,« je poudaril in za konec izrazil globoko zaupanje v to mesto in njegovo pristanišče. »Iluministična Evropa se mora vrniti,« je bila njegova zadnja ugotovitev in želja. Vlasta Bernard Claudio Boniciolli še ne misli na upokojitev Čeprav se bliža 75. letu življenja, se Claudio Boniciolli še ne namerava odpovedati delu, ki ga je vezalo na morje, ladje in pristanišča dolgih 50 let. V njegovem kurikulumu je dolgoletno delo pri nekdanjem Tržaškem Lloydu, ko je bil še javna gospodarska družba, osem let je bil predsednik pristaniške oblasti v Benetkah, zadnja štiri leta pa v Trstu. Bogate izkušnje, ki bi jih bilo škoda zanemariti. »Prejel sem ponudbe nekaterih podjetij, vendar ne vem, če bom sprejel delo zasebnega konzu-lenta, to je drugačno. Predlagali so mi tudi poučevanje, in to je nekaj, kar bi lahko gojil v evropski razsežnosti, ki me je vedno fascinirala,« je povedal. Včeraj še ni vedel, ali mu bo mandat podaljšan (za največ 45 dni, kot predpisuje zakon), kajti pristanišče ne more ostati brez uprave. Boniciollijeva uprava bo nedvomno ostala v zgodovini tržaškega pristanišča kot tista, ki je resno, brez velike reklame izpeljala nekatere pomembne procese, ki so bili na dnevnem redu cela desetletja in nikoli izpeljani do konca. (vb) Javni zakupi: do 15. decembra 2010 vpis v sezname za omejene in poenostavljene postopke TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča, da je po pravilniku o javnih zakupih (zakonski odlok št. 163/2006) predvideno, da javni naročniki del lahko dodelijo dela v vrednosti do milijona evrov po omejenem poenostavljenem postopku brez objave javnega obvestila. Podjetja, ki se želijo vpisati v seznam, morajo izpolnjeni obrazec poslati najpozneje do 15. decembra 2010 javnemu naročniku del, ki bo lahko s seznama prijavljenih izbral vsaj 20 podjetij, ki bodo povabljena na poenostavljeni postopek. Posamezno podjetje ne sme biti vključeno v več kot 30 seznamov letno. Javni naročniki, ki nameravajo dodeliti dela v vrednosti od 40 tisoč do 200 tisoč evrov lahko to storijo po postopku v lastni režiji (»in economia«) s tem, da pred oddajo del pregledajo vsaj pet operaterjev, izbranih na podlagi tržne analize oz. tistih, ki so vključeni v sezname, ki jih pripravi javni naročnik. V te sezname so lahko vpisani vsi subjekti, ki za to zaprosijo in imajo določene rekvizite: moralno, teh-nično-profesionalno in ekonomsko-finančno sposobnost, brez omenjene omejitve (30 seznamov), vlogo za vpis pa se lahko odda kadarkoli. Določilo predvideva, da morajo biti seznami ažurirani vsaj letno. Obrazci za predložitev vlog so dostopni na spletni strani www.sdgz.it. PRISTANIŠČA Predstavitev projekta Unicredit na Farnesini v Rimu TRST - Na Farnesini v Rimu bodo 15. decembra predstavili projekt družbe Unicredit Logistics za razvoj severnoja-dranskega pristaniškega sistema, katerega temelj bo nova pristaniška platforma v Tržiču. Predstavitve na zunanjem ministrstvu se bodo udeležili pooblaščeni upravitelj bančne skupine Unicredit Federico Ghizzoni, podpredsednik Fabrizio Palenzona, ministra Franco Frattini in Altero Matteoli, podsekretar na predsedstvu vlade Gianni Letta in predstavniki partnerske ladjarske družbe Maersk. Infrastruktura bo s cestami povezana z zalednimi tovornimi terminali v goriški in vi-demski pokrajini, z železnico, ki je deloma še v gradnji, pa z Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko. Za realizacijo projekta, ki naj bi zbral okrog 500 milijonov zasebnih in 210 milijonov evrov javnih naložb, bo potreben sporazum med državo in Deželo FJK, predsednik vlade pa bo imenoval izrednega komisarja. Pri Unicreditu poudarjajo, da je projekte tako velikega dosega mogoče realizirati samo s polnim konsenzom okrog njegovih ciljev. TRŽIČ - Konzorcij CSIM Zajeten program infrastrukturne • - • v v prenove pnstarnsca TRŽIČ - Vzpostaviti inovativna in moderna industrijska območja, ki bodo infrastrukturno opremljena, okolju prijazna in ki bodo podjetjem zagotavljala fleksibilno in multisektorsko ponudbo. To je cilj, ki si ga je zastavil Konzorcij za industrijski razvoj Tržiča (CSIM). Ta za letošnje leto predvideva drastičen padec prihodka, ki se bo 2,21 milijona evrov vrnil na raven iz leta 2004. Na skupščini družbenikov sta predsednik konzorcija Renzo Redivo in direktor Gianpaolo Fontana poudarila potrebo in odločenost po infrastrukturnih izboljšavah. V tem okviru sta navedla pridobitev novih prostorov ali nepremičnin z dolgoročno koncesijo podjetjem, kar jih bo ustalilo na ozemlju. Konzorcij ima v programu javna dela za 10,5 milijona evrov, med katerimi so temeljnega pomena povezave z avtocesto, letališčem v Ronkah in prek gradeške pokrajinske ceste do industrijske cone Schiavetti-Brancolo. Prav tako pomembna je izgradnja nove 250 metrov dolge pristaniške bankine za Ansaldo, Fincantieri in druga podjetja tega območja, za katero je predvidena naložba 6,5 milijona evrov, od tega 2,1 milijona že pridobljenih. Med projekti je tudi čistilna naprava na območju Li-zerca in prenova objekta nekdanjega podjetja Ekorecuperi, medtem ko bodo nekdanji hotel podjetja Solvay spremenili v sodoben hotelsko-gostinski objekt za potrebe pristanišča in z njim povezanih dejavnosti. EVRO 1,3155 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 2.12. 1.12. ameriški dolar japonski jen 1,3155 110,97 1,3115 110,37 ruski rubel 41,2985 8,7390 41,2445 59,4664 danska krona 7,4521 7,4528 0,83930 švedska krona 9,1531 9,1540 8,0600 češka krona 25,010 24,961 estonska krona 15,6466 278,75 15,6466 280,45 poljski zlot 4,0055 1,3291 4,0202 1,3360 avstralski dolar 1,3614 1,9558 1,3615 romunski lev 4,3036 3,4528 4,2973 3,4528 latvijski lats 0,7097 2,2405 0,7097 2,2349 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4225 7,4243 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 2. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,26063 0,30031 0,46100 0,14333 0,17167 0,24333 0,810 1,028 1,260 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.607,90 € -55,91 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 2. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,37 INITEDIII IDr»DA 3 +0,53 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,39 1786 -0,25 +0,19 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 158,87 251 91 +1,19 -0,44 -1 72 TELEKOM SLOVENIJE 88,81 -1,26 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 19,34 DELO PRODAJA -rrm Q/i QA -1,57 +0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,23 +0,49 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 15,01 8,31 387 16 -0,66 +1,34 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 92,16 -2,07 -6,15 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 16,65 +0,11 +0,73 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. decembra 2010 +2,49 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,036 87,65 15 40 +2,98 +1,92 +2 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,3675 +2,51 +3 17 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,879 2,735 +1,67 +1 00 EDISON ENEL ENI 0,81 3,7275 15 79 +1,29 +1 48 FIAT FINMECCANICA 13,48 +1,05 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,855 14,39 +2,07 +4,50 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,1375 +3,76 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 9,65 21,38 +1,47 +4,65 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,53 6,715 1 954 +2,26 +2,60 +1 24 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,20 12 70 +2,06 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 34,48 +2,25 +4,74 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,6475 6,965 +0,27 +0,29 +1 68 TENARIS TERNA 0,998 16,98 3 1025 +1,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0813 +0,08 +5,04 UNICREDIT 6,875 1,652 +3,46 +4,03 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 87,98 $ -0,02 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. decembra 2010 indeks zaključni tečaj prememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 840,73 -0,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.784,53 912 39 -0,61 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.393,92 +0,92 +1,59 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 649,36 262,53 +0,20 +0,08 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.425,15 2.249,47 -0,40 +0,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.362,41 2.185,30 +0,95 +1,04 S&P 500, New York 1.221,46 +1,28 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.216,67 6.957,61 5.767,56 +1,94 +1,32 +2,22 CAC 40, Pariz 3.747,04 +2,12 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.764,84 1.165,70 2.781,77 +2,21 +1,50 Nikkei, Tokio 10.168,52 +1,81 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.159,23 2.843,61 +0,71 Sensex, Mubaj 19.992,70 +0,72 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 3. decembra 2010 5 ŽARIŠČE Hrepeneče pričakovanje Mirjam Bratina Smo že v decembru, veselem, kakor ga mediji in reklame radi poimenujejo. Temo in hlad, ki v nas zbujata tesnobo, nadomesti kričeča svetloba raznobarvnih lučk in bogato okrašenih izložb, ki nam ponujajo najrazličnejša darila, razkošne obleke, najbolj izbrano hrano, saj se bližajo božični in novoletni prazniki. Po mestih trgovci pripravljajo razne sejme: Andrejevega, Miklavževega, predbožičnega, prednovoletnega... Namen vseh pa je, da bi nakupili čim več daril za naše najbližje in jim na tak način izkazali našo pozornost. Tudi po času in načinu obdarovanja se razlikujemo, saj se nekateri obdarujejo za sv. Miklavža, drugim prinaša darila Božiček, spet tretji čakajo na prihod dedka Mraza: odvisno pač, kje in kako smo preživeli svoje otroštvo, kakšne navade so bile tam za praznike. Vsekakor nam je toplo pri srcu, ko se spominjamo nestrpnega pričakovanja prihoda sv. Miklavža in obdarovanja. Navada je bila, da smo že nekaj dni prej napisali kratko pisemce s svojimi željami, zvečer pred praznikom pa smo pripravili prazne krožnike in naslednje jutro radovedni odpirali darila. Udeležili smo se miklavževanja, kjer smo se srečali s sv. Miklavžem, ki nas je vprašal, če smo bili pridni in nas seveda nato vse nagradil s sladkarijami, mandarinami in suhim sadjem. Obdarovali smo tudi otroke iz družin, ki so se znašle v stiskah in jim skušali olepšati praznike. Tako smo dojeli smisel obdarovanja, da imamo odprto srce za bližnjega v potrebi. Žal se danes občutek za primerno obdarovanje izgublja. Kar tekmujemo, kdo bo kupil lepše, boga- tejše darilo. Pri večini otrok je v ospredju to, kaj jim pripada, kaj hočejo oziroma si želijo. Ko pa se začnemo pogovarjati, kaj so oni pripravljeni narediti, hitro utihnejo. Ali so sposobni podariti nekaj svojega, nekaj, kar jim veliko pomeni - podariti zastonjsko, brez preračunavanja, kaj bodo dobili v zameno? Mogoče pa so prav ti prazniki edinstvena priložnost, da odpremo naša in njihova srca za potrebe bližnjega, za solidarnost z vsemi, ki so v stiski, da jim na nevsiljiv način ponudimo našo pomoč. Pripravljanje praznikov je v sodobni, konsumistični družbi, ki preveč hlasta le po zunanjem, materialnem, izgubilo tisti notranji pomen, ko si vzamemo čas zase, se umirimo, razmislimo o sebi, svojih bližnjih, o naših medsebojnih odnosih. Prazniki nas večkrat zaradi prezaposlenosti in preobremenjenosti prehitijo in smo utrujeni, zato nismo sposobni zaobjeti in užiti vsega lepega. Prav je, da pomembne trenutke pričakujemo, se nanje pripravljamo, saj nas vsako pričakovanje prenavlja, osrečuje in nam pomaga rasti. A. Trstenjak je govoril o potrpežljivosti in pogumu v dejavnem čakanju. Potreben je čas odmika in tišine, da lahko slišimo in se zavemo povabila k cilju bivanja. Za kristjane ima advent (štiri nedelje pred Božičem) poseben pomen predvsem duhovne, pa tudi zunanje priprave na Božič. To je čas zbranosti, čas za razmislek in poglobitev, čas za našo dušo, natančno za tisto, ki jo je »popotnik skozi atomski vek« zmogel razstaviti na drobne koščke, sestaviti nazaj v ce- loto pa ne. Zazreti se v svojo notranjost, pretehtati, kaj delamo dobro in česa ne, vse to ni po meri današnjega človeka, ki se boji srečanja s samim seboj, ki hlasta po nečem zunaj sebe, ki mu oko zaslepi blišč okrašenih trgovin, ki si zna ušesa zamašiti s slušalkami, iz katerih prihaja bučna glasba, da ne bi slučajno zaslišal glasu svoje vesti, glasu svojega srca, ki mu zastavlja vprašanja: kaj sploh pričakuješ? Kam je usmerjeno tvoje hrepenenje? Kje je tvoj zaklad? Vsa zunanja priprava: urejanje in pospravljanje, okraševanje, peka domačih piškotov, potic, izdelava adventnih vencev lahko izraža in pomaga naši notranji naravnanosti. Predvsem s pomočjo adventnega venca (ki smo ga sicer prevzeli od germanskih narodov) in je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje, naj bi po naših domovih ustvarjali ozračje veselja in pričakovanja, predvsem pa kraj, kjer se družina zvečer zbere v skupnem pogovoru in molitvi. Tudi sveče, ki jih prižigamo, imajo simbolično več sporočil: predstavljajo štiri strani neba, štiri letne čase ali pa štiri mejnike v zgodovini sveta in človeštva: stvarjenje, uč-lovečenje, odrešenje in konec sveta. Pomen luči in svetlobe, ki narašča do praznika samega, simbolizira rast dobrega v našem življenju. Zato naj si vsak izmed nas za pripravo na praznike vzame čas - včasih si ga moramo dobesedno odtrgati in naj skuša pogledati na vse z otroškimi očmi, ki so polne čudenja in občudovanja. Umiri naj svoje srce in ga odpre dobroti, ljubezni in skrbi za bližnjega. KULINARIČNI KOTIČEK Dve slastni rižoti Leto se je spet zavrtelo okoli in božič je skoraj pred vrati. Tradicija za vigilijo narekuje rižoto s kaperocli in cvrte pašere, a kaj, ko mi niso všeč ne kaperocli, še manj pa pašere. Za tiste, ki jim tako kot meni, kaperocli in pašere niso všeč, predlagam dva recepta za drugačni rižoti, s škampi in bučkami in s sipo in njenim črnilom. Rižoto s sipinim črnilom doma ne bom mogel nikoli pripraviti, saj jo razen mene, ne je nihče. Začnimo z rižoto s škampi. Potrebujemo 500 g svežih škampov (so dragi, ampak »semel in anno...«) 400 g riža za rižote (arbo-rio, vialone nano, carnaroli), 3 manjše bučke, 50 g masla, oljčno olje, 1 l ribje juhe (tudi iz kocke), strok česna, manjša čebula, kozarec suhega belega vina, peteršilj, sol in poper. Olje segrejemo in dodamo zelo na drobno sesekljano čebulo in prav tako na drobno sesekljan česen. Pražimo, dokler čebula ne po-stekleni, nikakor pa ne sme porjaveti. Dodamo na tanke kolobarje narezane bučke in vse skupaj pražimo na srednje močnem ognju. Ko so se bučke malo zmehčale, dodamo riž in pustimo, da se prepoji z oljem in tekočino, ki so jo pustile bučke. Prilijemo kozarec vina, premešamo in pustimo, da alkohol izpari. Počasi prilivamo juho in stalno mešamo, da se riž ne prismodi. Škampe očistimo in jih vzamemo iz lupine ter jih dodamo v riž 5 minut prej, preden je kuhan »al dente«. Popramo in po potrebi solimo, juha, s katero smo riž za- livali, bi morala biti dovolj slana. Odstavimo, vmešamo maslo ali pa še nekaj oljčnega olja, potresemo s sesekljanim peteršiljem in posodo pokrijemo. Počakamo nekaj minut, nato lahko rižoto ponudimo. Nobenega parmezana prosim, saj slednji ne sodi v morske jedi. Za rižoto s sipami pa potrebujemo: 500 g očiščenih sip, 400 g riža (glej prejšnji recept), 1 čebulo, 2 stroka česna, žlico paradižnikovega koncentrata, kozarec belega vina, sipino črnilo (če vam sipe očistijo v ribarnici, jim naročite, naj vam shranijo mehurček s črnilom), oljčno olje, peteršilj, sol in poper. V kozici pražimo na drobno sesekljano čebulo in spet počakamo, da postekleni. Dodamo strt česen in na trakove narezane sipe, paradižnikov koncentrat in previdno solimo, dušimo nekaj minut in prilijemo vodo. Dušimo, dokler se sipa ne omehča. Dodamo riž, premešamo, pustimo, da vpije tekočino, nato dodamo vino in spet počakamo, da alkohol izpari. Postopoma prilivamo juho, ki smo jo pripravili iz jušne kocke, dokler riž ni skuhan. Dve minuti prej, preden je riž nared, dodamo še črnilo in dobro premešamo. Na koncu po-tresemo s sesekljanim svežim pe-teršiljem. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU O informiranju Gospo Veroniko Piščanec Macor v pismu Vašemu uredništvu (30.novembra letos) močno skrbi, da bi slovenski deželni TV dnevnik RAI, 'ki ga vzdržujemo dovkopla-čevalci, zagotavljal v naši narodni skupnosti pluralizem in nepristranskost ter nudil popolno, objektivno in kakovostno informiranje'. Pišoči zagotavljam, da se v to smer trudimo in to uresničujemo, kar med drugim potrjujejo tudi ugotovitve monitoraže, ki smo ji podvrženi kot vsi ostali dnevniki italijanske javne radiotelevizijske ustanove. Najbrž je gospa zgrešila naslovnika, oziroma v svojem pismu potrjuje, da je pri nas glede pluralnosti res tako. Razumem pa, da bi vsakdo rad usmeril tok le na svoj mlin, zaradi česar se objektivna presoja zamegli. Tudi na območju kritike, ki naj bi bila vsaj načeloma točna, podkrepljena z dejstvi in ne pristranska, pavšalna, ali še huje- ideološko obarvana. Prvič: Slovenik ni samostan, ampak ustanova Slovenikum, ki povezuje Slovence v Rimu in izpričuje našo prisotnost tudi v italijanski prestolnici in prav je, da o tem poročamo ne glede, če o tem govori slovenska nacionalna televizija, ki ne more biti merilo, saj bi sicer imeli v našem dnevniku prav malo vesti o življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji (med drugim- TV SLO je o rimskem jubileju obširno poročala 23. novembra). Drugič: ko že govorimo o mi-nutaži, se moramo opremiti s kro-nometrom, ki bi pokazal, da je go-spejinih pet minut trajanja prispevka velika laž. Tretjič: da je bilo kaj zasenčenega (ne prezrtega!), je to Vaše osebno in povsem legitimno mnenje. Strinjam pa se z Vami, da je bila tistega dne impaginacija vprašljiva. Do nerodnosti in napak pač prihaja in žal se bodo še zgodile, upam v čim manjši meri. Saj razu- mete, tudi sama ste ustrelila kozla, ko pišete, da je bila sreda, 25. novembra, medtem ko je resnica- sreda, 24. november. Četrtič: o združevanju politične levice, kot ji pravite, smo poročali na dan, ko se je le-to zgodilo (tudi v naslovih). In tu se moj odgovor konča z željo, da bi bilo še več odzivov na naše delo, kar bi nam pomagalo dodatno obogatiti poročanje ter v okviru naših skromnih možnosti po radiu in televiziji še bolje posredovati VSE ustvarjalne trenutke, ki jih zmore raznoliko življenje naše narodne skupnosti. Brez predsodkov, pluralno in nepristransko, kakršna naj bi bila tudi opažanja gledalcev in poslušalcev. Marij Čuk Kraška občina Spoštovani g. S.R., v zvezi z Vš. pismom iz dne 26. novembra se Vam najprej lepo zahvaljujemo za zanimanje. Glede izraženih dvomov so le-ti dobrodošli, ker pomeni, da ste o naši pobudi premišljevali. Odgovoru pa želimo predpostaviti krajše pojasnilo. Kot je omenil članek, smo sprva predvidevali za novo kraško občino tri različne ozemeljske obsege, ker pa uprave manšjih občin niso pokazale dovolj zanimanja in posluha, kaj šele, da bi se nam celo pridružile, smo na koncu ubrali samostojno pot v prid nove občine sestavljene le iz obeh rajonov pod tržaško upravo. Toda pobuda se je zaradi številnih razlogov zavlekla na skoraj tri leta - predvsem, ker je bilo najprej treba počakati na deželne volitve - in tako je časovno sovpadala s svetovno ekonomsko krizo, s pospešeno akcijo nebrzdanega zidanja po Krasu čisto pred sprejetjem novega regulacijskega načrta, s tem, kar naj bi novi regulacijski načrt predvideval (ogromno škodo za vzhodni Kras!) in ne nazadnje z referendumsko iniciativo za me-tropolitansko mesto. Prav zaradi krize, ki preti krajevnim ustanovam z rezanjem števila odbornikov in rajonskih svetov, z združevanjem malih občin, itd., pa nam je bilo tudi s strani predstavnikov dežele jasno povedano, da nova dodatna občina v naši pokrajini ne bi bila nikoli sprejemljiva. Zaradi vseh teh razlogov, vendar tudi, ker zakonu za posvetovalni referendum preti nevarnost novih slabšalnih sprememb, smo se opredelili za opcijo, ki predvideva združenje repentabrske in zgoni-ške občine ter aneksijo obeh rajonov, ki bi se odcepila od Trsta. Za nabiranje podpisov v navedenih dveh kraških občinah pa žal ni bilo več časa, kar je tudi razlog, da ni nihče v Zgoniku, ampak niti v Repnu, podpisal v prid referenduma, ne pa, kot je izjavil župan, ker ni bilo zanimanja. Nujno je bilo namreč prošnjo takoj predložiti, ker so zadnja leta pokazala, kako se obstoječa zakonodaja spreminja po volji določenih interesov in v škodo prebivalstva, da sploh ne omenjamo hitrosti tržaške občine pri spreminjanju gradbenih pravil na Krasu, in vsega tistega, kar namerava z novim regulacijskim načrtom. Dobro je še opozoriti, kako so tudi v zgoniški občini npr. prebivalci naselja Le Girandole protestirali zaradi nameravanih novih gradbenih posegov. Je že res, da se prihodki občin stalno krčijo in nove gradnje prinašajo prepotrebni priliv, vendar obstajajo tudi naravi bolj prijazni podvigi za razvoj Krasa, ki ne bi samo zagotavljali sredstva upravi, ampak prinašali tudi zaposlitev mladim (o tem smo že in bomo še pisali), ki bodo drugače primorani v svet s trebuhom za kruhom. Evropa se sedaj že dobro zaveda, da je sedanja kriza sistemskega značaja in da se bo ekonomija, kot smo jo doslej poznali, težko povrnila, zato je treba novih odgovorov, ki bodo prijaznejši do okolja in ljudi, ne pa naklonjeni požrešnosti. Istočasno se je tudi znova pojavila pobuda, ki naj bi spremenila tržaško pokrajino v metropolitansko mesto, kjer bi bile ostale občine zaradi manjšega števila prebivalcev, stalno v manjšini. Ta pobuda začasno ni prodrla, vendar se bo najbrž sprevrgla v politično gibanje, ki bo spet stremelo (in ni edino!) po aneksi-ji kraških občin. Mi ne nasprotujemo novostim, a se zavedamo, da je apetit za kraško zemljo zelo velik, kot se godi za zemljo po celi državi, po Sloveniji in drugje. Mafijsko-poslov-niška združenja se ob pomoči politike in ekonomske krize krepijo in nenehno ciljajo na prisvajanja novih ozemeljskih površin (te dni je govora o Orbetellu v Toskani). Prebivalci repentabrske in zgoni-ške občine se morajo zavedati, da ne živijo več v srečnih, zaščitenih oazah in da bomo le s skupnimi močmi lahko kljubovali zelo težkim izzivom, ki so pred nami. Mi se apeliramo na vse prebivalce, a zlasti na mlade, ker menimo, da imajo največji interes, da se njihova zemlja razvije na inteligenten in skladen način. Zdaj je namreč skrajni čas in zadnja možnost, da vzamemo svojo bodočnost v lastne roke, kajti deželni zakon je doslej še naklonjen taki pobudi kot je naša, a to zna izginiti, če obstoječi zakon ponovno spremenijo. V tem slučaju bomo morali le sprejemati to, kar bodo močnejši odločali. Vam in vsem pa vse to v trezen premislek! Pripravljalni odbor za novo Kraško občino LJUBLJANA Na knjižnem sejmu danes popoldne Pordenonelegge.it Danes bo italijanski festival Por-denonelegge.it sodeloval na 26. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Zaradi sodelovanja Društva slovenskih pisateljev (DSP) na italijanskem festivalu v zadnjih dveh letih sta se ponovno utrdila bližina in prijateljstvo med Pordenonom in Ljubljano. Ta vez je usmerjena v skupno idejo evropskega naroda, ki ga je potrebno negovati dan za dnem s stalnim delom na področju kulturne in z novimi projekti. Pordenonelegge.it na knjižnem sejmu ponuja srečanje Evropa zunaj meja. Glasovi italijanske poezije, na katerem bodo sodelovali pesniki Mario Bene-detti, Pierluigi Cappello, Ivan Crico in Gian Mario Villalta. Glasove pesnikov so zbrali v krajšem dvojezičnem zvezku in ponujajo podobo jezikovne raznolikosti ter intenzivnosti čustev, ki dobivajo navdih na italijanskih tleh. Poleg pesnikov bo v Ljubljani tudi italijanska delegacija, ki jo zastopajo odbornik za kulturo FJK Elio De Anna, predsednik trgovinske zbornice v Pordenonu Giovanni Pavan, predstavniki družbe ConCentro in prireditelji festivala pordenonelegge.it. Na institucionalnem srečanju na Italijanskem inštututu za kulturo, kjer bo delegacijo ob 12. uri sprejela direktorica inštituta Roberta Ferrazza, bo navzoč tudi italijanski veleposlanik v Sloveniji Ales-sandro Pietromarchi. Na slovenski strani se bodo srečanja med drugimi udeležila pisateljica Veronika Simoniti in pisatelj Marko Sosič, slednji tudi v vlogi predstavnika Komisije za mednarodno sodelovanje pri DSP. Srečanje bosta z branjem nekaterih svojih pesmi popestrila pesnika Ivan Crico in Gian Mario Villalta, ki je hkrati tudi umetniški vodja festivala Pordenonelegge.it. Prevod njunih pesmi v slovenščino je delo Gašperja Ma-leja. Srečanje z gosti iz Pordenona se bo začelo ob 17 . uri v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. 6 Petek, 3. decembra 2010 ITALIJA / POLITIKA - Včeraj so se zbrali voditelji UDC, FLI, API, MPA in Liberalnih demokratov Tretji blok poziva Berlusconija, naj odstopi pred 14. decembrom Berlusconi poziv zavrnil, češ da je neodgovoren - Bersani in Di Pietro zadovoljna RIM - »Poslanci Sredinske demokratske unije (UDC), Prihodnosti in svobode za Italijo (FLI), Zavezništva za Italijo (API), Gibanja za avtonomije (MPA), Liberaldemokratov ter Giorgio La Malfa in Paolo Guzzanti iz mešane skupine, ki se prepoznavajo v bloku politično-insti-tucionalne odgovornosti, se strinjajo z zahtevo, da je treba državi zagotoviti trdno in zanesljivo vlado, ki bo v stanju soočiti se z resno družbeno-gospodarsko krizo ter preprečiti nekoristne in škodljive predčasne volitve. Ob dokazani neprimernosti sedanje vlade ministrskega predsednika pozivajo, naj odstopi in tako omogoči začetek nove faze, ne da bi z nekoristnimi oblastniškimi manevri dodatno poslabšal politično-institucionalne razmere. V tem smislu bo v prihodnjih dneh vložen predlog nezaupnice, ki ga bodo podpisali vsi poslanci bloka politično-institucionalne odgovornosti.« Tako se glasi tiskovno sporočilo, s katerim se je včeraj popoldne v prostorih poslanske zbornice zaključilo srečanje voditeljev t. i. tretjega bloka, ki se ne prepoznavajo ne v desni ne v levi sredini. Najprej so se srečali prvi možje UDC Pier Fer-dinando Casini, FLI Gianfranco Fini in API Francesco Rutelli, katerim sta se pozneje pridružila Raflaele Lombardo (MPA) in Italo Tanoni (Libdem). K temu bloku naj bi se skupno prištevalo 87 poslancev. Če bi jih sešteli s poslanci iz vrst Demokratske stranke in Italije vrednot, bi našteli 317 poslancev, kar pomeni absolutno večino v poslanski zbornici. Casini in Fini sta po srečanju izrazila upanje, da bo Berlusconi res odstopil pred 14. decembrom, ko naj bi parlament odločal o usodi vlade, sicer pa sta poudarila, da bi se v skrajnem primeru ne bala niti volitev. Fini se je kmalu potem sešel še s poslovnežem Luco Cordero di Montezemolom, ki se že dolgo pripravlja na vstop v politiko v sredinskih vrstah. Berlusconi se je iz Astana, kjer se je mudil na vrhu OVSE, odločno negativno odzval, češ da gre za »neodgovorno« potezo v času, ko bi Italija potrebovala trdno vlado. Vodja Severne lige Umberto Bos-si je izrazil podobno prepričanje, da gre za »politično napako«. Povsem drugačne glasove pa je bilo slišati iz levosredinskih vrst. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je pozitivno ocenil, da bo kriza, ki že dolgo tli, končno tudi formalno izbruhnila, kar naj bi omogočilo začetek nove faze. Prvi mož Italije vrednot Antonio di Pietro pa je napovedal podporo vsaki pobudi, ki bo pomagala dokončno zrušiti sedanjo vlado. Z leve: Francesco Rutelli, Gianfranco Fini in Pier Ferdinando Casini na včerajšnjem srečanju ansa POLICIJA Razkrinkana mafijska mreža trgovcev z drogo RIM - Policija je v okviru obsežne operacije proti mednarodni skupini preprodajalcev mamil včeraj zasegla premoženje v vrednosti 200 milijonov evrov in izdala zaporne naloge za 77 ljudi, med njimi tudi za poveljnika italijanskih karabinjerjev, ki naj bi sodeloval v trgovini z mamili, ki jo je sicer nadzirala mafijska združba 'Ndrangheta. Policija je 57-letnega poveljnika karabinjerjev Luigija Verdeja prijela v Bocnu. Obtožen je, da je organiziral prevoz droge, ki je prispela na rimsko letališče Fiumicino iz Venezuele, do Rima, kjer so mamila prevzeli člani kriminalne združbe 'Ndrangheta. Med hišno preiskavo je policija v Verdejevem stanovanju odkrila 500 gramov eksploziva in orožje. Hišne preiskave so sicer izvedli tudi v deželah Kalabriji, Emiliji-Romaniji, Trentinu in na območju Benetk. Kriminalna skupina je imela sedež v mestu Cetraro v Kala-briji, ki velja za domicil vplivne 'Ndranghete. WIKILEAKS - El Pais in The Guardian Letta obveščal Američane o Berlusconijevi šibkosti? MILAN - O ne ravno zavidljivem zdravstvenem stanju italijanskega premiera Silvia Berlusconija naj bi ameriško veleposlaništvo obveščala pod-tajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta in senator Ljudstva svobode Giampiero Cantoni. Tako sta včeraj poročala španski dnevnik El Pais in britanski dnevnik The Guardian, ki je podatek na svoji spletni strani potrdil, potem ko je Letta sprva to zanikal. To je zadnji razplet polemike o dokumentih, ki jih je objavila spletna stran Wikileaks o italijanskem premieru in ki izvirajo iz depeš, ki so lani nastale na ameriškem veleposlaništvu v Rimu. V teh dokumentih piše, da Berlusconi ostaja pokonci do poznih nočnih ur in se rad udeležuje zabav, zato ne počiva dovolj in plačuje visok davek zdravju, kar naj bi potrjevali tudi zdravniški pregledi, rezultat katerih naj bi bila popolna katastrofa, premier pa naj bi bil zaradi vsega tega tako fizično kot politično šibek. Silvio Berlusconi ansa Berlusconi naj bi se bil pokazal šibkega takrat, ko je obtožil predsednika republike Giorgia Napolitana, da dela proti njemu in je čustveno reagiral proti sodnemu sistemu na splošno. Vsekakor, piše še v dokumentu, je naraščajoča serija škandalov, odločitev proti sodstvu in zdravstvenih problemov ošibila premiera, stalno govorjenje o zarotah pa večkrat preprečuje resnično politično razpravo in odvrača Berlusconijevo vlado od tega, da razvija usklajeno politično agendo. UNIVERZA - Odločitev vodij senatnih skupin Reforma univerze: razprava v senatu po 14. decembru RIM - Senat bo o reformi univerze razpravljal po glasovanju o zaupnici vladi, ki je napovedano za 14. december. Tako je bilo sklenjeno na včerajšnji seji načelnikov senatnih skupin, potem ko je levosredinska opozicija izrazila ostro nasprotovanje predlogu, da bi o reformi odločali že pred glasovanjem o zaupnici, kakor je zahteval vodja senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri. Zadovoljstvo ob razpletu dogajanja so izrazili pri levosredinskih opozicijskih Demokratski stranki in Italiji vrednot ter pri »disidentskem« desničarskem gibanju Gianfranca Finija Prihodnost in svoboda, razumljivo pa je zadovoljno tudi Združenje univerzitetnih študentov, ki je od vsega začetka nasprotovalo reformi in priredilo vrsto protestnih pobud. Razočarana pa je ministrica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Mariastella Gelmini, ki je opozicijo obtožila, da iz čistih politično-pro-pagandnih razlogov postavlja pod vprašaj ukrepe, ki so za italijansko univerzo nujni in neobhodno potrebni, kot je npr. ansa razpis za mesta raziskovalca. Gelmini-jeva je vsekakor prepričana, da bo Ber-lusconijeva vlada prejela zaupnico in da bo reforma sprejeta v teku letošnjega leta. Tudi včeraj so potekale protestne pobude študentov proti reformi. V ta namen velja omeniti pismo, ki so ga študenti izročili predsedniku republike Giorgiu Napolitanu ob njegovem obisku rimske univerze Roma Tre, ki so ga protestniki sprejeli s transparentom, na katerem je pisalo »Predsednik, vsaj ti nas ne zapusti.« PROCES - Otrokova mati ga je zavrnila Spatuzza želi odpuščanje za umor malega Di Mattea PALERMO - »Odpuščanja prosim družino malega Giuseppeja Di Mat-tea in vso civilno družbo, ki smo jo posilili in razžalili.« Tako je dejal mafijski skesanec Gaspare Spatuzza, ko je včeraj pričal na procesu zaradi ugrabitve in umora 11-letnega Giuseppeja Di Mattea leta 1993. Dečka je skupina mafijcev prijela in ubila, da bi se maščevala proti njegovemu očetu Santu Di Matteu, ki je leta 1992 sodeloval pri umoru proti-mafijskega sodnika Giuseppeja Falconeja, potem pa je kot skesanec preiskovalcem razkril ozadje atentata. Spatuzza je po lastnih navedbah sodeloval le pri pripravah na ugrabitev, ne pa pri umoru dečka, čigar truplo so morilci nazadnje razkrojili s kislino. Franca Castellane, mati nesrečnega otroka, pa je Spatuzzo zavrnila. »Nisem pripravljena odpustiti nobenemu izmed morilcev mojega sina, nedolžnega otroka, ki je bil ugrabljen, mučen in oskrunjen tudi po smrti,« je dejala. Libijci zasegli italijansko ribiško ladjo MAZARA DEL VALLO - Libijska pomorska straža je v sredo okrog 21. ure zasegla italijansko ribiško ladjo Daniela L. iz Mazzare del Vallo pri Trapaniju na Siciliji. Zaradi okvare navigacijskih naprav ribiške ladje ni znano, kje se je natanko nahajala, ko so jo Libijci ustavili. Le-ti so jo potem pospremili v Benghazi, kjer so krajevne oblasti pregledale plovilo in dokumente vseh članov posadke. Gre za šest ribičev, trije od katerih so italijanski državljani, ostali trije pa iz Tunizije. Italijanski veleposlanik v Tripoliju je že posegel pri libijski vladi, da bi čim prej izpustila ribiče. SLABO VREME - Na severu sneg, drugod nalivi V LAquili so zaradi poplav evakuirali več družin potresencev Narasla reka Aterno pri L'Aquili ansa RIM - Celotna Italija je v primežu slabega vremena. Na severu je snežilo, zlasti v Lombardiji in v Piemontu. Snežinke so pobelile tudi Milan. Zaradi snega so nastale težave v avtomobilskem prometu, tudi na avtocestah, pojavlja pa se tudi nevarnost plazov. V obmorskih krajih ter v srednji in južni Italiji pa beležijo nalive. Zaradi tega so narasli številni vodotoki, med temi Tibera, katere vodostaj je dosegel 11 metrov in 50 centimetrov, tako da so se že marsikje bali poplav. Posebno hudo pa je bilo v L'Aquili in okolici, kjer je reka Aterno prestopila bregove in poplavila tudi obljudena območja. Voda je vdrla v nekatere montažne hišice, ki jih je postavila civilna zaščita za potre-sence. Gasilci so morali evakuirati štiri družine. V popoldanskih urah so se razmere nekoliko izboljšale. Benetke pa je spet zalila t. i. visoka voda. Plima je včeraj ob 8.50 dosegla 117 centimetrov nad povprečno morsko gladino, tako da je Trg sv. Marka prekrivalo 35 centimetrov vode. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 3. decembra 2010 "J APrimorski ~ dnevnik ULICA COLOGNA - Z interniranci v nekdanjem fašističnem inšpektoratu Nihče naj ne reče, da se to ni zgodilo Nekaj pred 10. uro so se velika lesena vrata v Ulici Cologna pri hišni številki 6 odprla. Manjša skupina oseb je smuknila skoznje in si s srcem, ki je razbijalo v grlu, začela ogledovati kraj. »Mama, ali je tako, kot ste nam pripovedovali?« je gospo Milko spraševala hčerka. Ona pa se je radovedno ozirala po dvorišču in brskala po spominu, da bi le ugotovila, kje je bila »njena« kletna celica. Na pobudo borčevskih združenj VZPI- ANPI, ANED in ANPPIA, ki so že preteklega 17. oktobra s podporo tržaške pokrajinske uprave na pročelje tega nekdanjega posebnega inšpektorata javne varnosti postavila spominsko ploščo, so se včeraj nekdanji interniranci spet tam zbrali. Člani pokrajinskega VZPI so namreč od pokrajinske uprave, ki je lastnica stavbe, dobili dovoljenje za obisk stavbe v družbi nekdanjih »gostov«. Milka Kjuder, Meri Merlak, Dora Rapotec, Jordan Zahar, Majda in Bogdan Berdon so se z mešanimi občutki vrnili v tisto stavbo, kjer jih je Collotti s svojimi pajdaši nečloveško mučil. »Dobro se spominjam tistega 10. januarja 1945, ko so nas iz Boršta pripeljali sem. Ravno tu, v vhodni veži, so na tla vrgli vse, kar so pobrali po naših vaseh. Ranjenci so tu ležali na 'štrmacih" in mi smo z njimi čakali, kaj bo iz nas.« Gospa Dora je v Ulici Cologna ostala 10 dni, nato je morala v zapor k jezuitom, po 40 dneh pa še v Koroneo, kjer je 30. aprila dočakala osvoboditev. Med ranjenci sta v veži ležala tudi Danilo Petaros, ki so ga ustrelili v trebuh, in Romano, se spominja gospod Jordan, ki so ga z ostalimi Borštani pripeljali v Ul. Cologna. Tu je sicer ostal le dan, saj so ga nato odvedli v Koroneo. »Sem sem se vrnil leta 1945po izkaznico. Z grozo sem ugotovil, da so za mizo sedeli taisti muči-telji. Poglej ga, fanta, so me nagovorili.« Med pripovedovanjem bega iz zapora, me je opozori, da je bil Collotti oficir policijskega oddelka tega inšpektorata in noben bandit, kot ga marsikdo imenuje. Medtem so se obiskovalcem pridružile še predstavnice pokrajinske uprave s Deževni dan je pripomogel, da je bilo vzdušje med ogledom še bolj turobno. Ne dopustimo, da bi spomini zbledeli predsednico Mario Tereso Bassa Poropat na čelu in ogled se je v obveznem spremstvu pokrajinskega tehnika za varnost lahko začel. Notranje dvorišče loči večji stavbi, v katerih so bili urejeni uradi - sled- nji so še do leta 1995 gostili postajo kara-binjerjev. Od takrat pa sta poslopji zapuščeni in počasi razpadata. Tehnik pravi, da je čas že načel streho in vrhnja nadstropja niso najbolj varna. Včerajšnje obiskovalce pa so zanimala predvsem tista spodnja, in sicer kletni prostori. Tam so bile namreč nameščene celice. Prvi se je do njih po skorajda porušenem stopnišču spustil gospod Bogdan, takoj za njim še gospe Milka in Meri. »Celice so bile majhne in nizke, široke največ dva metra. Graditi so jih začeli konec marca oz. na začetku aprila, tako da je bil ob našem prihodu omet še svež in je po njem dišalo,« se je spominjal gospod Bogdan Sten, ki so ločevale posamezne celice, danes ni več - vse je en velik prostor. Le rešetke, ki so bile odprte na Ulico Cologna so še vedno na svojem mestu. »Tiste, skozi katere smo gledali ljudi, ki so se sprehajali. Kričati pa nismo smele, še med seboj je bilo prepovedano se pogovarjati.« Celice so bile temne in v njih so se stiskali v treh, včasih v štirih; žimnic in odej seveda ni bilo, bolh pa je bilo ogromno. »Tri dni po osvoboditvi sem se vrni- la sem, da bi preverila, ali je morda še kaj našega. Člani Fronte di liberazione so me vprašali, ali spoznam koga od svojih mu-čiteljev. Ta glavni so seveda zbežali, spoznala pa sem 18-letnega Paolina, ki je bil z mano vedno dober, pomagal mi je na stranišče in na zrak. Zanj sem podpisala in osvobodili so ga,« nam pove gospa Milka. Z Milko in Meri smo pozneje stopili še do drugega poslopja, kjer so jih kve-sturini mučili. Iz stranišča v prvem nadstropju glavne stavbe je marca njun prihod na dvorišče videla gospa Majda, ki k sreči ni okusila Collottijevega mučenja in izpraševanj. »Nekaj dni po osvoboditvi sem se sicer opogumila in se podala na sedežge-stapa na Trg Oberdan po izkaznico, saj so me strašili, da me bodo brez nje spet zaprli.« V pritličnih prostorih levo sta spoznali jedilnico, kjer sta s številnimi drugimi Lo-njerci preživeli prvo noč, v drugem nadstropju pa izpraševalno Collottijevo sobo, kjer je bila nameščena »električna Cateri-na«, kjer so jih zverinsko pretepali, bičali, jih viseče z zavezanimi rokami za hrbtom porivali v zid, jih stresali z električnim tokom, dokler niso krvave omedlele. Z rosnimi očmi smo zaključili svoj daljši spominski sprehod po praznih sobanah. Dež je spremljal naše korake in prispeval k temu, da je bilo ozračje še bolj turobno. Kurja polt nas je oblila, ko smo prisluhnili besedam preživelih, ko smo občutili oduren smrad po fašističnem sovraštvu. V svojo kamero sta včeraj zgodbo Milke in njenih tovarišic posnela tudi Pino Rudež in Sergio Čok, »da ne bi šli spomini v pozabo, da ne bi kdo izbrisal zgodovine.« Tudi včeraj smo slišali za željo, da bi tu zagledal luč muzej odporni-štva oz. spominski center, kjer bi lahko vsakdo spoznal danes skorajda neverjetno fašistično zverinsko mučenje antifaši-stov. Lepo bi bilo, ko ne bi človeška malomarnost izbrisala teh sledi. Da ne bo nihče več dejal, da ni res ... Sara Sternad »Tržaški« satelit podaljšal misijo Planck, najbolj znan evropski satelit, pri katerem v prvi liniji sodelujejo raziskovalci tržaškega astronomskega observatorija, visoke šole SISSA in Univerze v Trstu, bo podaljšal svojo vesoljsko misijo. Izstrelili so ga 14. maja 2009, misija pa naj bi se po načrtih letos že končala. Ker je Planck v poldrugem letu zbral ogromno koristnih podatkov, se je Evropska vesoljska agencija že pred časom odločila, da misijo za leto dni podaljša, ta teden pa jo je naknadno podaljšala še za 14 mesecev. Planck bo tako zbiral podatke o izvoru vesolja do decembra 2012, ko bo misije res konec. Na satelitu sta dve merilni napravi. Visokofrekvenčna, ki jo upravljajo v Franciji, ima hladilni sistem s tekočim helijem, ki se bo čez leto dni izčrpal. Do konca bo delovala samo še italijanska, nizkofrekvenčna naprava. SKD Tabor vabi na Miklavžev sejem Prosvetni dom bo tudi letos prizorišče tradicionalnega Miklavževega razstavno-prodajnega sejma KD Tabor. Letošnji sejem se obeta nadvse bogat, saj se je prijavilo kar 14 razstavljalcev, ki bodo predstavili razne okrasne in uporabne predmete. S prodajo rabljenih knjig bo prisotna tudi društvena Knjižnica P.Tomažič in tovariši. Sejemska vrata se bodo odprla danes, 3.decembra, ob 16.00, ob 16.30 pa bo bogat kulturni program, saj je danes navsezadnje tudi »veseli dan kulture«. Program bodo oblikovali šolski zbor osnovne šole Franceta Bevka z Opčin. Sodelovali bosta tudi otroški plesni skupini SKD Tabor, ob 18.00 pa bodo predstavili knjigo Mosaico, ki sta jo napisali Giuliana Prelec - Pezzeta in Donatella Iseppi. Sejem bo odprt še v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. in od 16. do 19. ure ter nedeljo, 5. od 10. do 12. ure. Mednarodni dan pravic invalidov v Miramaru V Trstu bodo 3. december -mednarodni dan pravic invalidov obeležili v zgodovinskem muzeju v Miramaru, kjer podo predstavljeni nekateri projekti, ki sta jih razvila zavod Rittmeyer in deželna uprava zgodovinskih in umetniških spomenikov. V Dvorani galebov dodo tako ob 11.00 predstavili angleški in nemški vodnik muzeja v Brailleju, ki ga je s strokovnjaki zavoda za slepe uredila Elisabeth del-la Pietra. Ob tej priložnosti so pripravili tudi novo taktilno karto mi-ramarskega parka, ki bo nedvomno omogočala boljši obiska parka slepim obiskovalcev. Prehod na digitalno TV: TriesteOggi v srbščini Prehod na digitalno prizem-no oddajanje prinaša nekaj krajevnih televizijskih novosti. Na kanalu 647 bo danes krstni nastop nove tržaške postaje TriesteOggi. Nekdanji časopis je pred časom prešel na televizijo v obliki sodelovanja z drugimi mrežami, nova postaja pa bo samostojno ponujala štiri ure TV dnevnikov in debat, prenašala bo seje tržaškega občinskega sveta, štiri ure na teden pa bodo namenjene oddajam v srbskem jeziku. Prihodnje leto naj bi v srbščini oddajali tri ure na dan. V pripravi so tudi oddaje v tržaškem italijanskem narečju. TV dnevnike Antenna Tre pa bo po novem gostila nova televizija Free TV (643 in 644). 8 Petek, 3. decembra 2010 TRST / Srečanje v mali dvorani Kulturnega doma v sodelovanju s SSG kroma KULTURNI DOM - Srečanje iz niza Raz/seljeni o istospolni ljubezni in emigraciji Skriti obrazi homoseksualne samote O knjigi Les condamnés Philippa Castetbona in o priseljencih s predstavniki združenj Arcigay Afganistan, Alžirija, Saudska Arabija, Marok, Jemen, Šri Lanka, Pakistan, Uzbekistan, Oman, Libanon, Jamajka ... 78 je držav na svetu, kjer je še danes homoseksualnost kaznivo dejanje, za katerega je v sedmiih primerih predvidena celo smrtna kazen. Istospolna nagnjenja ne veljajo v teh državah za naravno danost, pač pa za nemoralen in grešen način življenja, ki se srečuje seveda z ostro diskriminacijo, z ustrahovanjem in nasiljem. V teh državah jasno ne obstajajo združenja, ki bi se borila za pravice homoseksualcev, tako da so slednji potisnjeni ob rob družbe in njihova ljubezen je pogosto vir strahu in žrtev stigmatiza-cije. Zato jo v družbi raje zamolčijo, zaupajo pa jo spletu - ki jih ne sprašuje po identiteti in kjer jih nihče ne ocenjuje. Francoski novinar in fotograf Philippe Castetbon jih je na spletu, predvsem na straneh, kjer sami ponujajo svojo ljubezen, našel 600. 51 od teh mu je odgovorilo in dovolilo, da je njihova pričevanja in portrete z zakritim obrazom objavil v knjigi Les condamnés - Dans mon pays, ma sexsua-lité est un crime. Njegovo delo je bilo tudi pobuda za sredino srečanje v Kulturnem domu, kjer so v okviru niza Raz/seljeni v sodelovanju s SSG priredili srečanje o homoseksualnosti in emigraciji. Castetbon je tržaški publiki predstavil zgodbe preganjancev, »ki hrepenijo po svobodi in spoštovanju ter sanjajo o emigraciji in torej o svetu, ki bi jih sprejel, take, kot so.« Preko spleta so lahko spoznali, da niso sami in v nekaterih primerih so tako celo našli ljubezen. Njegovo delo se ni rodilo kot novinarska raziskava, pač pa kot umetniško delo, ki razkriva temno stran sveta. Na vprašanja novinarja Andree Rochire, je v sredo odgovarjal tudi predstavnik združenja Arcigay iz Modene Giorgio DellAmico, ki se ukvarja s priseljenci in pravico do azila za homoseksualce, ki jo zagotavljajo evropske direktive. Da ne pridejo v eldorado, se kaj hitro zavedajo, je povedal DellAmico, saj so ravno njihova spolna nagnjenja vir novih problemov. Njihova skupnost se jih tudi v tujini otepa, pa tudi sami se bojijo, da bi morebiti doma lahko izvedeli za njihovo homoseksualnost. Večkrat zato poiščejo njim podobne, se zatečejo v njihova združenja in izvejo za pravice, ki jih zakon zanje predvideva. Sicer pa je docent socialnih znanosti Davide Zotti, ki si prizadeva, da bi za istospolno ljubezen izvedelo čim več mladih, ugotavljal, da živimo v času kulturne revščine, ki se največkrat in najraje ustavi pri tisti definiciji mi - oni in je noče opustiti. (sas) ZSKD - Natečaj Podelitev priznanj natečaja Sledi-Tracce Danes bo v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu s pričetkom ob 20.00 podelitev nagrad Mednarodnega natečaja Sledi - Tracce, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev. Tretji december je bil izbran kot datum zaključka projekta, v počastitev 210. obletnice rojstva Franceta Prešerna, in s tem najboljši poklon poeziji. Ob prisotnosti dr. Mirana Košute, predsednika strokovne komisije literarnega natečaja bo večer povezovala Rossana Paliaga. Glasbeno ozadje bodo ustvarjali zvoki harfe Tadeje Kralj. Zveza slovenskih kulturnih društev bo predstavila cvetnik projekta Povsem pesem 2010, v katerem bodo objavljeni nagrajeni in posebej imenovani prispevki s prevodi v italijanščino oz. v slovenščino. Vse prispevke sta prevedla Gašper Malej in Daria Betocchi. Antologijo je uredil dr. Miran Košuta. KATEDRA SV. JUSTA - V dvorani Trgovinske zbornice govoril Cesare Geronzi Globalizacija sama na sebi ni negativna Za nov razmislek o smislu in ciljih ekonomije Globalizacija sama na sebi ni negativna, vendar, če želimo, da prinese izboljšanje, jo je treba regulirati, medtem ko je napočil čas za nov in poglobljen razmislek o smislu in ciljih ekonomije, saj brez globalnega vodenja lahko tvegamo doslej nesluteno škodo. Tako meni predsednik uprave družbe Generali Cesare Geronzi, ki je bil sinoči protagonist drugega srečanja v okviru Katedre sv. Justa, niza, ki ga v adventnem času prireja tržaška škofija. Geronzi je v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice govoril na temo Gospodarski razvoj med globalno in lokalno dimenzijo in se pri svojih izvajanjih sukal od mednarodnih aspektov gospodarskega in finančnega poslovanja ter seveda krize do italijanske in krajevne tržaške situacije. Predsednik družbe Generali je začel z ne prav laskavo oceno o mednarodnih finančnih ustanovah (Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije in FSB), ki niso proizvedle bogve kaj, medtem ko je vrh G20 v Seulu razočaral, Evropa pa ni imela nobenega vpliva na svetovnih vrhih, kjer se njen toliko opevani »en glas« ni slišal. V zvezi z gospodarsko in finančno krizo je Geronzi poudaril, da je treba pre- Geronzi (skrajno levo): Prioritete za Trst so infrastrukture in raziskovanje kroma prečiti vsako možnost napada na evro, saj bi bil izhod iz evroobmočja katastrofalen. Brez skupne valute ni prihodnosti, je dejal govornik in dodal, da pripadniki EU ne smejo iti v zgodovino kot tisti, ki niso bili sposobni nadzorovati krizo in jo preusmeriti v pozitivnost. Pri tem je opozoril, da se je na evropski ravni sicer večkrat razpravljalo o novih pravilih za gospodarske in finančne dejavnosti, vendar večjih korakov ni bilo. Poleg tega smo priče krizi mednarodnega prava, ki bo po Ge-ronzijevih besedah glavno politično, institucionalno in gospodarsko vprašanje v prihodnjih letih. Vsaj delni odgovor bi lahko predstavljala uveljavitev načel subsi- diarnosti, na podlagi katerih ni treba prenesti na višjo institucionalno raven tistega, kar se lahko naredi že na nižji ravni. Na tem načelu temeljijo smernice davčnega federalizma v Italiji, katerega protiutež morajo predstavljati napredne oblike sodelovanja in solidarnosti na vse-državni ravni. Obenem je treba ovrednotiti dejavnosti, kot so socialno podjetništvo, neprofitne in prostovoljne dejavnosti ter ekonomija darovanja. Tu Geronzi pričakuje, da bo vlada čim prej spoštovala obvezo po obnovi sklada pet od tisoč. Drugače so italijanske banke dobro reagirale na krizo, kar pa zadeva družbo Generali, je bila izpostavitev slednje precej omejena, medtem ko bodo v novo leto šli z okrepitvijo organizacije in strategij. Geronzi je tudi poudaril tesno povezanost med stabilnostjo in rastjo. Čisto na koncu se je predsednik družbe, ki ima svoj sedež v Trstu, posvetil tudi krajevni stvarnosti. Trst, je dejal, ni še popolnoma zmožen promovirati sebe v Italiji in svetu, pri tem pa sta prioriteti dve: eno predstavljata znanje in raziskovanje, drugo pa infrastrukture, transport in dodatna okrepitev povezav s tujino, začenši z Ljubljano. LEVA SREDINA - Priprave na županske primarne volitve 12.decembra Metz se predstavlja kot glasnik občanov Marino Vocci: Tržaška leva sredina nujno potrebuje prevetritev - Sandro Mizzi (Pupkin Kabarett): Več diskusije in več demokracije Od leve Alessandro Metz, Marino Vocci in Sandro Mizzi (Pupkin Kabarett) na včerajšnji tiskovni konferenci kroma Alessandro Metz, nekdanji deželni svetnik zelenih, se na bližnjih županskih primarnih volitvah leve sredine predstavlja kot glasnik občanov. Brez podpore strank in v še kar pisani politični družbi, ki si želi - kot meni Marino Vocci, eden njegovih podpornikov - prevetritev tudi v tržaški in ne samo v vsedržavni levi sredini. Več demokracije in več odkritega soočenja, pravi Metz, ki zahteva več pozornostii za večjezičnemi in multikuturni Trst. To mesto sicer že obstaja, a ga slepa in vase zazrta vodilna politika še ocenjuje kot družbeno obrobje. Metz je za predstavitev svoje kandidature izbral glavno železniško postajo. To ni storil slučajno, temveč zato, ker je hotel s tem opozoriti na trpko usodo brezdomcev, ki tam živijo, ter obenem na vsakdanje težave tistih, ki se za delo ali študij vozijo z vlaki. Za svojo volilno kampanjo je Metz pripravil tudi spletno (italijansko-slo-vensko) stran z naslovom:www.pro-gettocomunetrieste.eu. Na novinarski konferenci so ga, poleg nekdanjega župana Devin-Nabrežine, spremljale nekatere znane osebnosti. Igralec Sandro Mizzi (Pupkin Kabarett) je povedal, da se v projektu »za skupno občino« ne prepoznavajo stranke, društva ali ideologije, temveč občani s svojimi vsakdanjimi problemi, pričakovanji in željami. »Trst, ki že nekaj let popolnoma stoji in v marsičem nazaduje, brez pravega vodstva in voditeljev, nujno potrebuje sveže ideje in sveže razvojne projekte,« je prepričan Alfredo Racovelli, tržaški občinski svetnik. »Trst brez pristanišča je kot Cortina d'Ampezzo brez smučišč,« je na železniški postaji dejal Alberto Volpi, predsednik zadruge Terra Rossa. Na notranjih volitvah leve sredine se bodo v nedeljo, 12. decembra za župansko kandidaturo potegovali Metz, Roberto Cosolini (Demokratska stranka) in Marino Andolina (Zveza levice). / TRST Petek, 3. decembra 2010 9 1 SLOVENSKI KLUB - Lea Pisani, avtorica knjige Obleka Ne obstajajo lepi ali grdi ljudje, temveč • •• Lea Pisani je prepričana, da ni lepih in grdih ljudi, ampak le ljudje s celovito, skladno in zanimivo podobo, ki so vanjo vložili znanje, trud in ne nujno tudi veliko denarja. A tudi ljudje z anonimno podobo, ki ne govori, ampak deluje apatično in brez kreativne energije. Eni svojo podobo uporabljajo kot komunikacijsko sredstvo, ki izraža tudi njihove osebnostne lastnosti. Drugi se oblačijo zato, da bi zakrili telo in se zavarovali pred vremenskimi razmerami. Lea Pisani je izvedenka za kulturo oblačenja in ljudem svetuje, kako zavestno in celovito oblikovati svoj videz. Znanje, ki si ga je pridobila pri svojem delu, je dopolnila in obogatila: nastala je knjiga Obleka -kaj, kdaj, kako. Na njeni platnici piše tudi »Zanjo in zanj. Vse, kar morate vedeti o oblačenju za vse življenjske priložnosti«. Knjigo, ki je veliko več kot priročnik, so v torek predstavili v Slovenskem klubu. Ob prisotnosti avtorice jo je predstavila knji-garnarica Ilde Košuta. Podrobno je spregovorila o njeni vsebini, ki se najprej posveča različnim ravnem oblačenja in priporočilom, kaj naj oblečemo ob posebnih priložnostih (t. i. dress code). Teh ravni je dvanajst, od fraka do športne obleke, avtorica pa nam do najmanjših podrobnosti (na primer gumbov ali šala) svetuje, katera oblačila so najprimernejša. Ob teoriji, je njena pripoved »začinjena« s koristnimi nasveti (nekatere smo zbrali v poseben okvirček), raznimi anek- dotami iz preteklosti, podatki o nekaterih blagovnih znamkah in stilistih, ki so se vpisali v zgodovino mode, informacijami o slovenskih oblikovalcih. Posebna vrednost lepo oblikovane knjige so nedvomno skice, na primer zavezovanja kravate ali osnovnih modelov kril, ki so seveda tudi opremljene z ustreznimi slovenskimi izrazi; teh bodo posebno veseli »zamejci«, ki vsakodnevno pač ne uporabljajo izrazov kot sta zvonasto krilo ali suknjič z dvorednim zapenjanjem ... Lea Pisani (desno) in njena sogovornica Ilde Košuta kroma Zelo koristni so tudi napotki, kako na podlagi različne oblike postave izbrati najboljši kroj oblačil, ali kako na podlagi barvne analize določiti, katera nam bolj pristaja. Kajti po mnenju Lee Pisani ni važno, kako nas je obdarila narava, temveč, kako se predstavimo v javnosti. Ne pozabite na primer, da so čevlji naša osebna izkaznica: zato naj bodo vedno čisti (tudi podplati) in z negovanimi petami ... (pd) Nekaj Lejinih nasvetov zanjo , Črno krilo v obliki svinčnika (ali ozko krilo) je tako rekoč nujen kos vsake garderobe; pri izbiri je pomemben pravilen izbor tkanine - za zaobljene postave mehka tkanina, za ravne postave bolj toga. Če ste oblečene v temen kostim in nosite temne čevlje ter nogavice kožne barve, bodo vaše noge (ob obrazu) najsvetlejši del vaše podobe; če so nogavice svetlikajoče se, pogled najprej pritegnejo noge ...mi pa želimo, da nas ljudje najprej pogledajo v obraz. Če so hlače široke, naj bo zgornji del ožji, in obratno. Za manjše prsi so žepi v višini prsi odlična izbira, za večje pa katastrofa. Nekaj Lejinih nasvetov zanj Moški, kupujte v kompletu (ob novi obleki torej tudi najmanj dve srajci in dve kravati). Tisti, ki gojijo kulturo oblačenja, tudi ob izbiri sproščenega oblačenja ne nosijo srajc s kratkimi rokavi. Po strogih pravilih kulture oblačenja naj se nogavice med hojo ne bi videle. Namesto v barvanje las investirajte v splošno osebno urejenost ali v dober par čevljev. MIRAMAR - V prostorih bivše konjušnice De Chirico, oče nadrealizma Razstava bo na ogled do 27. februarja Med včerajšnjim odprtjem razstave kroma Konjušnice Miramarskega gradu bodo od danes naprej gostile razstavo, na kateri bodo na ogled dela velikega mojstra likovne umetnosti 20. stoletja. Slavni Giorgio de Chirico (1888 - 1978) se tržaškemu občinstvu predstavlja z obsežnim slikarskim opusom, ki v žarišče postavlja različne oblike metafizičnega ali nadrealističnega slikarstva. Razstava pa ponuja še več, saj je na istem prizorišču moč občudovati tudi instalacije Fabia Maurija (1926 - 2009), v Miramarskem gradu pa so na ogled dela različnih umetnikov, ki so bili pod vplivom očeta vsega metafizičnega slikarstva v 20. stoletja; slavnega Giorgia de Chirica. Avtorja razstave z naslovom Giorgio de Chirico - Un maestoso silenzio (Giorgio de Chirico -Veličastna tišina) sta Roberto Alberton in Silvia Pegoraro, umetniški dogodek pa je organiziralo združenje Tadino Arte Contemporanea v sodelovanju z Nadzorništvom za zgodovinsko, umetniško in antropološko dediščino FJK. Na včerajšnji predstavitvi za novinarje je kurator Alberton dejal, da bo na ogled devetdeset De Chiricovih del; sedemdeset slik in približno dvajset skic ter akvarelov, razstavo pa bogati tudi devet instalacij Fabia Maurija. Tržaška razstava se začne z velikimi oljnatimi slikami, ki jih je De Chirico naslikal v prvih dvajsetih letih prejšnjega stoletja. V nadaljevanju je mogoče občudovati dela, ki so nastala v tridesetih, štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja, ves razstavljen opus pa potrjuje tezo, da je De Chirico iznašel nov pojem ustvarjanja ali izmišljanja nevidnih svetov; umetniku je bila namreč zelo blizu metafizika. Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da se je De Chirico zavedal, da slikarstvo ni le natančna preslikava tistega, kar vidimo v naravi, ampak tistega, kar nastaja v slikarjevi podzavesti ali imagina-ciji, oziroma tistega, česar ni mogoče videti, ker je skrito v glavi ter je plod osebne svobode. Na tržaški razstavi ne manjkajo dela, kot so slike z istimi naslovi Piazza d'Italia ali Muse inqietanti, na ogled pa so tudi slavna dela, kot so Vaso di Crisan-temi, pa Bagnante, Ninfe presso un torrente, Figura femminile ... Za omenjena dela naj povemo, da je pri njih dobro viden odnos med umetnikom in njegovim modelom, upodobljene ženske pa predstavljajo umetnikovo inspirativno muzo. Iz pritličja se obiskovalec lahko zateče v prvo nadstropje, kjer je razstavljenih več kot dvajset De Chiricovih slik, to postavitev pa bogatijo tudi instalacije Fa-bia Maurija. Zanimivo razstavo pa gostijo tudi dvorane Miramarskega gradu, kjer sta kuratorja izobesila dela petnajstih italijanskih sodobnih umetnikov, ki so bili tako ali drugače pod vplivom očeta vsega metafizičnega slikarstva v 20. stoletju Gior-gia de Chirica. Na ogled so dela Adamija, Cerolija, Nathana, Schifanija in drugih; nihče od omenjenih ni ustvaril svojega slikarskega opusa, ne da bi De Chirica poznal, bodisi osebno, še bolj pa preko njegovih objavljenih del. Dela Giorgia de Chirica in umetnikov, ki so ustvarjali pod njegovim vplivom, ter instalacije Fabia Maurija bodo na ogled do 27. februarja, in sicer vsak dan med 9. in 19. uro, za vstopnice pa je treba odšteti osem evrov oz. šest evrov po znižani ceni. Razstavo spremlja tudi bogat katalog. (sč) OPČINE - V domu Brdina se je sestal organzacijski odbor Kraškega pusta Finančna kriza oklestila tudi pust Tradicionalna pustna povorka bo v soboto 5. marca 2011 ob 14. uri - Kraški pust prikrajšan za kar 75% deželnih sredstev - Poseg deželnega svetnika Igorja Kocjančiča V torek zvečer je organizacijski odbor Kraškega pusta sklical v domu Brdina prvi sestanek za predstavnike vseh vasi, ki se nameravajo naslednje leto udeležiti pustne povorke z vozom ali s skupino. V uvodnem pozdravu je predsednik Kraškega pusta Igor Malalan najprej spomnil prisotne, da bo pustna povorka 5. marca 2011 ob 14.uri, nato pa prepustil besedo deželnemu svetniku Igorju Kocjančiču, ki je obrazložil trenutno kočljivo finančno stanje. Povedal je, da se je že poleti sestal s predstavniki deželne večine, ko so dodelili sredstva posameznim prireditvam in organizacijam. Tako so miljski pust prikrajšali za petindvajset odstotkov osnovnega prispevka, Kraškemu pustu pa so odbili celo petinsedemdeset odstotkov. www.primorski.eu1 V zadnjih mesecih se čedalje več govori o denarni krizi, ki je prizadela domala vsa področja, zato bi se lahko s temi podatki o krčenju prispevkov našim organizacijam tudi sprijaznili. Ker pa je dežela kljub omenjenemu krčenju zagotovila tržaškemu pustu višji znesek od lanskega, se lahko nad tem zamislimo. Zato se je Igor Kocjančič zavzel za Kraški pust in se pogovoril z novim odbornikom Eliom De Anno, ki je obljubil, da bo spet pregledal finančni položaj te prireditve. Kocjančič je predlagal, da počakamo še nekaj tednov, dokler ne bodo začrtali novega finančnega zakona. Do takrat pa si bo s svetnikom Igorjem Gabrovcem prizadeval, da dobi sredstva, s katerimi bi krili vsaj prireditev iz leta 2010. Tudi blagajnik Rudi Taučer se je zamislil nad kritično situacijo, saj so največ rezali prav Kraškemu pustu. Ocenil je, da so letos zabeležili znaten primanjkljaj in so zaradi tega v izgubi. Odkar prejemajo deželni prispevek se kaj takega še ni zgodilo. Zaradi tega bo od- Posnetek s sestanka v Domu Brdina bor moral znižati stroške, kar se bo žal nedvomno poznalo na prireditvi. Predstavnikom vozov in skupin na sestanku niso razdelili dodatnega prispevka, poleg tega naslednje leto ne bodo podeli- li denarnih nagrad. Malalan je glede na zaskrbljene poglede prisotnih skušal pu-starje opogumiti z upanjem, da se bo stanje v prihodnje izboljšalo. Poudaril je, da je Kraški pust izjema, saj se lah- ko pohvali z največjim številom mladih, ki se izučijo na tehničnem področju za izdelavo vozov in kostumov. Zahvalil se je Marku Milkoviču in vzhodnokra-škemu rajonskemu svetu, ki je lani prispeval več kot tržaška občina in pokrajina. Na koncu pa je spodbudil vasi, naj se kljub krizi udeležijo pustne povorke, da ohranijo to pomembno prireditev. Svojo prisotnost na povorki so potrdile naslednje vasi: Praprot, Preš-nica, XIII. Division, Sv. Ivan, Jabada-badva, Boljunec, Padriče-Gropada, So-vodnje, Opčine, Škedenj, Romjan, Pro-sek-Kontovel, Merče, Bazovica, Med-ja vas-Štivan, Zgonik in Združenje staršev osnovne šole Virgil Šček iz Nabre-žine. Zaradi vseobsegajoče finančne krize so mnoge vasi v dvomu, če bi se udeležile pustnega sprevoda z vozom ali le s skupino. V Repnu se še odločajo o morebitnem sodelovanju, skupina iz Lonjerja-Katinare pa se povorke ne bo udeležila. Morebitnim novostim lahko sledite na spletni strani kraski-pust.org. (met) ••• 10 Sobota, 4. decembra 2010 TRST / VKoraj Rían es Danes, PETEK, 3. decembra 2010 FRANC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.55 - Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 14.28. Jutri, SOBOTA, 4. decembra 2010 BARBARA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj C, zračni tlak 1004 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 88-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj C. CI3 Lekarne Do sobote, 4. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 gostuje danes, 3. decembra ob 20. uri m>z fran Veniorini ocf Dor»ja Vodi Cinzia Sancin Vabljeni! podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofalo. U Ki no ¡fe SKD Igo Gruden v sodelovanju z Ribiškim muzejem Tržaškega primorja fíiti'iswi y vabi na predstavitev knjige Bruno Volpl Lisjak Knjigo in avtorja bo predstavil inž. Franko Cossutta danes, 3. decembra, ob 20.00 v dvorani I. Gruden v Nabrežlnl AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre 3D«; 18.20, 22.15 »Jackass 3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »We want sex«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; 16.00, 20.05 »Jackass 3D«; 18.00, 22.00 »Tre all'improvviso«; 16.05, 18.05 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Rapunzel - L'in-treccio della torre - 3D«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »A Natale mi sposo«; 20.05, 22.05 »La donna della mia vita«; 16.00, 17.30, 18.45, 20.30, 21.30 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.30, 21.00 »Noi credeva-mo«; 19.15 »Benvenuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »In- contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 17.35, 20.25, 22.15 »La donna della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Precious«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.10 »Megaum 3D«; 19.30, 21.30 »Romance med prijatelji«; 17.10, 20.00 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 17.30 »Gremo mi po svoje«. KOPER - PLANET TUŠ 21.30, 23.55 »Žaga VII 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Gremo mi po svoje«; 21.30, 23.30 »Lahka punca«; 17.50, 20.50, 23.50 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 16.50 »Tamara Drewe«; 21.25, 23.45 »Lomilec src«; 16.00, 16.50, 18.10, 19.00, 20.20, 22.30 »Megaum 3D - sinhro.«; 16.40 »Me-gaum - sinhro.; 19.10 »Tist' dan v tednu«; 19.00 »Zgodbe z Narnije - 3D«; 18.50, 21.00, 23.00 »Draga, počakaj, sem na poti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.10, 18.30, 21.00, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.15, 18.10, 20.00 »Tre all'im-provviso«; Dvorana 3: 16.10, 17.35, 20.40, 22.15 »L'ultimo esorcismo«; Dvorana 4: 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »A Natale mi sposo«; 19.00 »Stanno tutti bene«. Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2010 jutri, 4. decembra 2010, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst CPZ Sv. Križ MoPZ Fantje izpod Grmade ŽePZ Prosek-Kontovel Združeni MePZ Repentabor MePZ Skala-Slovan MeCPZ Sv. Jernej MePZ Mačkolje MoPZ Sv. Jernej MePZ Devin-Rdeča zvezda MePZ Lipa SUPER - 22.15 »The social network«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 Harry Potter e i doni della morte - 1. del«; Dvorana 2: 16.50, 18.50 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; 20.45 »La donna della mia vita«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi sogni«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »A Natale mi sposo«; 17.15 »Rapunzel - L'intreccio della torre 3D«; Dvorana 5: 18.00 »Tre all'improvviso«; 20.20, 22.20 »L'ultimo esorcismo«. S Izleti DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH obvešča, da bo za izlet v Ljubljano v soboto, 4. decembra, odhod avtobusa ob 8.15. Zbirališče ob 8. uri na avtobusni postaji na Dunajski cesti. ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira sil- vestrsko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali na zscirilmetod@gmail.com. SPDT priredi ob zaključku sezone v nedeljo, 12. decembra, »Izlet v neznano«. Avtobus odpelje iz Trsta, Trg. Oberdan, ob 8. uri; z Opčin, hotel Daneu, ob 8.15. Informacije in vpisovanje do četrtka, 9. decembra, tel. 040-220155 (Livio). H Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA vabi vse starše na roditeljski sestanek, ki bo danes, 3. decembra, ob 17. uri na sedežu šole - Vrdelska cesta 13/2. Bozíc skupaj... na opchian v. SFT 'TV ^^^ A.D.A. Atelie Dom Art CARSO KRAS Turistični infopoint LELI KONFEKCIJE PAPIRNICA IN KNJIGARNA GIORGIO Moška in ženska oblačila ter spodnje perilo KERAMIKE SANITARIJE SCLIP AGROSOSIC AGRARIA roRC7 I—lični r»rinnmrtrUi _ Danimira _ lAr"aro ARKADIA Pet shop ARRIBA ARRIBA! Otroška AVTOŠOLE BIZJAK BAR SLADOLEDARNA "ARNOLDO" BAR AL TRAMVIA BODY FASHION . ^ % BRUNDULA Avto deli ^ BUFFET PIZZERIA"RINOfi CAFFE'VATTA COBEZ Hišni pripomočki - Papirnica - Igrače C&NAD - NOVA Supermarket ^ DROGERIJA COMSTAR EDELWEISS THINKPINK Športna oblačila * ILBUCANEVE Cvetličarna GLOBAL STUFF Oblačila ^ ^ HORSE & PET Sedlarstvo in artikli za živali ^ LINEAR fitness & sportwear DRAGULJARNA MALALAN MALALAN MODA Čevlji in usnjena galanterija OPTOSTUDIO OPTIKA MALALAN P&E PROJECT Computers ^ ČOK fekarna - slaščičarna PELLETTERIE ROBERTA u. 'TV RESTAVRACIJA PIZZERIA "BRIGANTINO" PARFUÉERIJA ISABEL - PUNTO MEDIA Fiksna in mobilna telefonija - Papirnica RESTAVRACIJA DANEU RESIDENCE L'ANGOLO DEI CILIEGI RESTAVRACIJA DIANA ^ RESTAVRACIJA PIZZERIA NAPOLETANA DA VITTORIO "2" ^ DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH - Jestvine jjs SAINT HONORE' Slaščičarna FRIZERSKI SALONIMAIDA ★ SALONE SALVATORE - Brivec SANART MALALAN START SPORT NUOVA TECNOUTENSILI ^ TRATTORIA MAX TRATTORIA ^ PIZZERIA"VET0"4k 'TV UP GIOKIT Papirnica - Igrački WINE BAR PICCOLO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA DOM ZA OSTARELE "ANTONELLA" ZKBI# 1908 crédito cooperativo del carso zadružna kraška banka S prispevkom: vh com une di trieste assessor«» commerclo e agrfcoltura / TRST Petek, 3. decembra 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE T- c Kam za novo leto? V Slovensko stalno gledališče! NOVO!!!SILVESTRSKA PREMIERA Vlaho Stulli (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer v petek, 31. decembra ob 21.30 v Veliki dvorani SSG-red A predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi Po predstavil bomo skupal nazdravili! miniMimimi Odprto brezplačno parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste Zvezi slovenskih kulturnih društev vabi na slavnostno podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije s(edi-r ■Tracce v okviru projekta Povsem pesem 20I0 ^ danes, 3. decembra 2010 ob 20. uri mala dvorana Kulturnega doma (ul. Petronio, 4 - Trst) Avtonomna dežela FJK, Pokrajina Trst, Ministrstvo RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CONFEMILI, Generalni konzulat RS v Trstu, Italijanska Unija, SKGZ, Društvo slovenskih pisateljev, Gruppo - Skupina 85, Inštitut za slovensko kulturo, KSD Rojanski Krpan KB1909 Finančna delniška družba MIKLAVŽEV PRODAJNO RAZSTAVNI SEJEM SKD TABOR PROSVETNI DOM OD 3. DO 5.DECEMBRA 2010 danes, 3.decembra 2010, ob 16.00, ODPRTJE, ob 16.30 nastop zbora Oi F. Bevka z OpCIn ter otroških plesnih skupin Skd Tabor ob 18.00 predstavitev knjige Giuliana Prelec - Pezzetta in Donatelle Iseppi - M0SAIC0 H3 Obvestila TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanie-klein.org, tel. 328 4559414. COCKTAIL PRIGRIZKI Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo danes, 3. decembra, ob 18. uri v Gostinskem učnem centru Ad formanduma na Fernetičih. Jedilni list: tunini zvitki z avokadom, zavitek iz paprike in mocarele, žemljice s kislim zeljem in popečeno panceto, pečene paprike z drobnjakovo kremo, klobasice v testu, slive v slanini. Udeleženci prej- Loterija 2. decembra 2010 Bari 8 55 32 56 12 Cagliari 84 72 28 83 32 Firence 60 3 59 87 81 Genova 33 80 88 60 49 Milan 12 22 2 71 79 Neapelj 46 29 7 69 74 Palermo 68 69 29 13 62 Rim 54 4 48 59 77 Turin 77 63 75 9 57 Benetke 18 15 71 53 35 Nazionale 78 25 36 31 59 mejo v dar recepte in potrdilo o obiskovanju tečaja. Za vpisovanja: tel. +39-334-2825853, promo@adforman-dum.eu. LETNIKI 1966! Dobimo se na večerji v gostilni v Križu danes, 3. decembra, ob 20. uri. Informacije na tel. št. 3404996575 (Sonja). ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA sporoča, da »Božični sejem 2010« bo potekal od danes, 3., do 8. decembra, v večnamenskem kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Odprtje sejma: danes, 3. decembra, ob 16. uri, slavnostna otvoritev in prižig luči ob 17. uri. Urnik od 4. do 8. decembra: od 10. do 20. ure. Razstavljavci bodo ponujali ročna dela, božične okraske, tipične krajevne pridelke in izdelke, krajevno obrtništvo in veliko drugega. Vljudno vabljeni! OTROCI, POZOR! Danes, 3. decembra, nas v društvu SKD J. Rapotec v Prebenegu obišče sv. Miklavž. Med čakanjem nas bodo zabavale dijakinje liceja A.M. Slomšek z igrico »Čarovnica Berta« in z likovno delavnico. S seboj prinesi flomastre, škarje in lepilo. Vabljeni! SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ STO-JAN IN SKD VESNA sporočata da zaradi obolelosti prof. J. Pirjevca žal odpade predavanje na temo »Zmaga kapitalizma - kriza socializma?«, predvideno za danes, 3. decembra, ob 20.30. Novi datum srečanja bomo sporočili naknadno. SEKCIJSKI KONGRESI ANPI - VZPI bodo: danes, 3. decembra, pri Sv. Ivanu ob 17.00; 7. decembra pri Sv. Jakobu; 9. decembra v Barkovljah ob 20.00; 11. decembra v Trebčah ob 15.00; 11. decembra v Dolini; 13. decembra v Miljah. SKD BARKOVLJE, UL. BONAFATA 6 - V okviru božičnega sejma bo danes, 3. decembra, pokušnja in ponudba domačih sladic. Začetek ob 15. uri. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca obvešča, da bo zaradi Miklavževega sejma društvena dvorana zasedena od danes, 3. do srede, 8. decembra. Naslednji teden bo telovadba potekala v četrtek, 9. in v petek, 10. decembra, po običajnem urniku za vse obiskovalke tečaja. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZALOŽBA MLADIKA vabita danes, 3. decembra, ob 18. uri v Galerijo Tržaške knjigarne (Ul. San Francesco 20, Trst) na odprtje likovne razstave otroških ilustracij likovne umetnice Erike Cunja na temo »Trdoglavček Tomaž in njegovi prijatelji«. Govor bo tudi o istoimenski ilustrirani pravljici, ki bo decembra izšla pri založbi Mladika. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v nedeljo, 5. decembra, ob 16. uri v dvorani športnega središča v Vižovljah. Pred prihodom sv. Miklavža bo nastop dijakinj pedagoškega liceja Anton Martin Slomšek. Angelčki zbirajo darila danes, 3. decembra, od 18. do 19. ure na sedežu društva v Mavhinjah. KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 16. uri srečanje Bralnega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8/b, te. št.: 040-360072. MIKLAVŽEV SEJEM knjig in ročnih del bo v organizaciji SKD Vigred in Združenja staršev COŠ S. Gruden in otroškega vrtca do sobote 4. decembra, od 15.30 do 18.30, v nedeljo, 5. decembra, pa od 14. do 16. ure, v Štal-ci v Šempolaju. SV. MIKLAVŽ se bo mudil v društvenih prostorih SKD Grad pri Banih v soboto, 4. decembra, od 17.30 dalje. Vsi otroci so toplo vabljeni. (Tel. 040-212403, od 12. do 13. ure - Neva). SVETI MIKLAVŽ bo obiskal otroke v Fin-žgarjevem domu na Opčinah v soboto, 4. decembra, ob 16. uri. Pozdravila ga bo OPZ Vesela pomlad, Otroška gledališka skupina Finžgarjevega doma pa bo uprizorila igrico »Majhen nesporazum«, ki jo je režirala prof. Manica Maver. Angelčki sprejemajo darila za otro- Super Enalotto Št. 144 10 35 39 57 61 75 jolly 12 Nagradni sklad 3.769.495,55 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 60.541.535,55 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 62.824,93 € 1.498 dobitnikov s 4 točkami 377,45 € 59.448 dobitnikov s 3 točkami 19,02 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 7 dobitnikov s 4 točkami 37.745,00€ 314 dobitnikov s 3 točkami 1.902,00 € 4.875 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 32.975 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 74.911 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ke od 14.30 dalje. Vabljeni vsi otroci. ŠOLSKE SESTRE IN ŽUPNIJSKA SKUPNOST SV. ANTONA PUŠČAVNIKA vabijo na Miklavževanje, ki bo v soboto, 4. decembra, ob 16.30 v dvorani pri šolskih sestrah v Borštu. Nastopali bodo vaški otroci in animatorka Urška Šinigoj. Angelčki sprejemajo darila pri Sestrah ob 15.30 do 16.15. MIKLAVŽEVANJE v organizaciji SKD Vigred bo v nedeljo, 5. decembra, ob 17.30 v prostorih COŠ S. Gruden v Šempolaju. Nastopili bodo pevci in glasbeniki skupine Vigred ter uprizorjena bo igrica Trije prašički. Angelčki sprejemajo darila samo v Štalci v urniku Miklavževega sejma. OPZ SLOMŠEK BAZOVICA obvešča, da bo Miklavž obiskal otroke v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v kinodvorani v Bazovici. Pevci zbora Slomšek ga bodo pričakali z igrico Jurčkovo pričakovanje Sv. Miklavža. Vljudno vabljeni vsi otroci. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 5. decembra, na sporedu Gledališkega vrtiljaka predstava »Mala princeska« v izvedbi Slovenskega odra. Prva predstava bo ob 16. uri (red Ribica), druga ob 17.30 (red Želva). Ob koncu vsake predstave bo otroke obiskal sv. Miklavž. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SKUPINA 85 sporoča, da prireja ob 25. obletnici svojega delovanja društveno večerjo v nedeljo, 12. decembra, ob 19. uri v restavraciji Suban. Ob prisotnosti nekaterih ustanoviteljev bo Skupina tudi predstavila Jubilarni Bilten. Družabnost bosta zaživela Stefano Bembi in Alessandro Simonetto. Obvezne rezervacije do nedelje, 5. decembra na tel. št. 348-5289452. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. 0 Prireditve SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) vabi na Predbožični čar - predpraznični sejem. Urnik sejma: danes, 3. ter v ponedeljek 6. in torek 7. decembra, 15.0019.00; sobota in nedelja, 4. in 5. decembra, 10.00-13.00. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi danes, 3. decembra, ob 19. uri v galerijo Narodnega doma (ul. Filzi 14, Trst) na odprtje vsakoletne članske razstave »Kocka«. Razstavljajo: Tea Volk, Jasna Merku, Klaudija Marušič, Andrea Verdelago, Deziderij Švara, Živa Pahor, Rado Jagodic, Andrej Furlan, Ivan Žerjal, Franko Vecchiet, Megi Ur-šič Calzi, Zvonimir Kalc, Jana Kalc, Matjaž Hmeljak, Janina Cotič, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin in Sandi Ren-ko. S plesnim dogodkom bo prisotne obogatila Daša Grgič. KD ROVTE-KOLONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27, gostuje danes, 3. decembra, ob 20. uri MePZ Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Cinzia Sancin. Vabljeni! SKD TABOR - DECEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Danes, 3. decembra, ob 16. uri odprtje Miklavževega sejma z nastopom zbora osnovne šole F. Bevka in plesalk Skd Tabor, ob 18. uri predstavitev knjige Giu-liane Prelec - Pezzetta in Donatele Isep-pi »Mosaico«. Sejem bo odprt še v soboto, 4. decembra, od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure in v nedeljo, 5. decembra, od 10. do 12. ure. V nedeljo, 12. decembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - Kvartet saksofonov Ensemble 4saxess. BAMBIČEVA GALERIJA vabi v soboto, 4. decembra, ob 20.30 na odprtje likovne razstave »Aldo Usberghi: ... okoli mene«. Glasbeni utrinek ob odprtju: Paolo Scabar, violina. Slikarja bo predstavila Jelka Daneu Cvelbar. Op-čine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert »Joplin Ragtime Orchestra« v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. PESEM JESENI 2010 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2010, ki bo v soboto, 4. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. SKRIVNOSTI NAŠEGA PODZEMLJA KD Kraški dom vabi na zanimiv večer s člani jamarskih društev Sežana in S Poslovni oglasi BITA - LJUDSKI DOM KRIŽ - v nedeljo, 5. decembra, od 18. ure VEČERJA in PLES z glasbo v živo. Tel. 040-2209058, 348-9234060 Grmada, ki nas bodo s sliko in besedo popeljali v podzemni kraški svet v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. L. Mali oglasi DAJEM V NAJEM ZEMLJIŠČE v Podlo-njerju. Cena po dogovoru. Tel. št. 04054668. DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje, 40 kv. m s teraso v centru Sežane. Tel. 335-5928584. GOSPA SREDNJIH LET išče delo. Ima izkušnje s starejšimi osebami. Tel. št.: 00386-56551450. LEPE MLADE IN VESELE KUŽKE podarimo ljubiteljem živali. Za informacije kličite v večernih urah na tel. št. 335283120 ali 347-9062031. NA OPČINAH dajem v najem prostor, 85 kv. m. v Alpinski ulici 87. Za informacije pokličite na tel. št.: 338-1966768 ali 340-3338082. PODARIMO TRI SIMPATIČNE MUCKE Pokličite te. št.: 328-0606251 po 16. uri. PRODAJAM kompletna zimska kolesa tip bridgeston 195 65 R15 91T primerna za volkswagen golf III za 250,00 evrov. Zainteresirani naj pokličejo tel. št.: 340-8662192. PRODAM napravo sterilizator otroških stekleničk in napravo za segrevanje stekleničk (scaldabiberon) za dom in avtomobil, znamke mebby, v odličnem stanju za 50,00 evrov. Tel. št.: 3484643850. PRODAM NOVO GUGALNICO (viseča zibelka) fischer price - rain forest na baterijo, cena 100,00 evrov. Tel. št. 040 -228575. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk 125 cc., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. UKRADENA AKTOVKA V NABREŽINI V sredo, 24. novembra zjutraj, mi je nekdo ukradel iz avta, parkiranega pred pokopališčem v Nabrežini usnjeno aktovko, v kateri sem imel papirnate dokumente izključno osebnega interesa. Poštenega najditelja prosim, da se javi na tel. št.: 3477334719. ZIMSKE GUME 185/55 r 15, prodam za 100,00 evrov. Tel. št.: 348-2693442 (po 19. uri). ZIMSKE GUME nokian M+S 205/65/15 84H v zelo dobrem stanju prodam za 100,00 evrov. Poklicati tel. št.: 3358045700. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Prispevki V spomin na dragega Lučota Veršo darujeta Eda in Drago Grilanc 25,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Maria Pregarca darujeta Mirka in Giordano 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na ljubljenega nonota Lučko-ta daruje Breda 100,00 evrov za God-beno društvo Prosek. V spomin na dragega Dorjana daruje En-zo s starši 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Mariota Pregarca daruje Drago Grilanc iz Saleža 25,00 evrov za RD Rdeča zvezda. V spomin na Nevo Dolgan darujeta Elči in Gigi 30,00 evrov za Sklad Ota-Luc-hetta-DAngelo-Hrovatin. Namesto cvetja na grob Olge Milič darujeta Elči in Gigi 20,00 evrov za SPDT. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila in prireditve objavili v naslednji izdaji. 12 Sobota, 4. decembra 2010 KULTURA / NAŠ INTERVJU - Boris Kobal, režiser Pahorjeve Nekropole, ki jo bodo jutri uprizorili v Trstu »Nekropola je velik manifest ljubezni in vere v človeka« Tržaško gostovanje v Verdijevem gledališču je sad prizadevanj županov Roberta Dipiazze in Zorana Jankovica Na odru opernega gledališča Verdi bodo jutri uprizorili Nekro-polo Borisa Pahorja. Gostovanje slovenske koprodukcije sta v tržaški občinski palači pred dnevi predstavila župana Roberto Dipiazza in Zoran Jankovic. Da gre za res poseben dogodek, pa priča tudi podatek, da so bile vstopnice kmalu razprodane (nekaj dodatnih naj bi vsekakor pri blagajni Verdijevega gledališča začeli prodajati jutri ob 9. uri). Nekropolo je režiral Boris Ko-bal, ki je na predstavitveni tiskovni konferenci dejal, da sta Trst in Ljubljana njegovi mesti, Dipiazza in Jankovic pa njegova župana ... S kakšnimi občutki ste torej sprejeli vabilo v Trst in kako je do njega sploh prišlo? Občutki so nedvomno lepi, zdi se mi, da predstavlja Pahorjeva Ne-kropola v gledališču Verdi korak naprej v vseh smislih, predvsem kulturnem, a tudi političnem. Vesel sem tudi dejstva, da bosta na predstavo prišla dva avtobusa iz Ljubljane, mislim, da bo to lepo srečanje. Vabilo pa je posledica moje želje, da bi uprizoril Pahorjevo Ne-kropolo. Ko sem pred letom in pol dobil pravo idejo, sem stopil do Pahorja, uredila sva avtorske pravice, jaz pa sem se začel ukvarjati z vprašanjem, kje bi jo lahko uprizoril. Odločitev je naposled padla na Ljubljanski grad Ko se je izvedelo, da pripravljam predstavo, je Mestna občina Ljubljana predlagala, da bi jo uvrstili v program Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. V koprodukci-ji Društva Celinka, KUD Pod Topoli in Mestnega gledališča ljubljanskega smo junija imeli tako imenovano ambientalno premiero v zelo sugestivnem okolju Ljubljanskega gradu. Na prostem smo odigrali deset ponovitev, jutrišnja pa bo prvič potekala na klasičnem odru. Zoranu Jankovicu sem takrat omenil, da ne bi bilo slabo, če bi Ne-kropolo odigrali tudi v Trstu in reči moram, da sem takoj naletel na pozitivno reakcijo. Tudi Dipiazza je bil izredno konstruktiven in je sam predlagal gledališče Verdi. Zakaj ste med številnimi Pa-horjevimi romani izbrali ravno Nekropolo? To je po mojem mnenju njegovo najboljše delo, v njem je presegel vse, kar je mogel preseči. Je tudi njegovo najbolj prevedeno delo, a tudi najbolj problematično. Izjavili ste, da ste roman prebrali sedemindvajsetkrat ... Res. V določenem trenutku sem ga začel prebirati na poseben način: prebral sem neko temo in jo Režiser Boris Kobal, spodaj pa posnetek s predstavitve na tržaškem županstvu kroma potem iskal skozi ves roman. V predstavi sem se osredotočil na tiste dele, v katerih Pahor opisuje svoj obisk v taborišču Natzweiler Struthof. Leta 1966 se sprehaja med ti- stimi barakami, ob njem so drugi obiskovalci, turisti. Med njim in množico se vzpostavi tih dialog, včasih ne vemo, ali se v svojih zavestnih prividih pogovarja z obiskovalci ali nekdanjimi zaporniki. V vlogi gospoda P nastopa Pavle Rav-nohrib: odličen je v svoji umirjenosti, nobenega odvečnega patosa ni v njem ... Vstopnice za jutrišnjo predstavo so razprodane. To me seveda zelo veseli. Mislim, da gre za sugestivno predstavo, ki zahteva koncentracijo. Slovenska publika je enournemu dogajanju doslej sledila v neverjetni zbranosti, kot pri maši. Italijanska bo jutri imela na voljo tudi prevod v nad-napisih. Tržaški oder je velik, zato sem prosil za pomoč gojence gledališke šole Studio Art, ki bodo okrepili vrste statistov. V predstavi je tudi živa glasba, izvajata jo pianist Miha Nagode in sopranistka Katarina Kobal, moja hčerka, ki študira v Zu-richu; izvajata skladbo Vocaliza Ser-geja Rahmaninova, ki nima besedila, ampak sloni na vokalu a. Katero je sporočilo vaše Ne-kropole? VSTOPNICE Pojasnilo za abonente SSG Abonenti SSG izbirnega sklopa »romaneskni-resna glasba«, ki so do 1. decembra potrdili prisotnost na izredni ponovitvi predstave Nekro-pola, ki bo jutri ob 20.30 v opernem gledališču Verdi v Trstu, bodo lahko dvignili rezervirane brezplačne vstopnice na dan predstave od 18. ure dalje pri okencu SSG na blagajni Verdija. Za abonente Slovenskega stalnega gledališča so v Verdiju dodelili vstopnice za parter, lože v parterju, lože prvega reda in balkon. Zgoden prihod na okence zagotavlja večjo možnost pri izbiri sedežev. Nekropola je velik manifest ljubezni in vere v človeka. Poanta naše predstave je, da želi gospod P to vero prenesti na desetletno deklico, jo predati mlajšim rodovom. Kako je dramatizacijo svojega romana sprejel Boris Pahor? Predstave še ni videl, vsakič, ko smo jo igrali, je bil po svetu... Jutri jo bo prvič gledal in sigurno nas bo presenetil s kakšno svojo oceno in izjavo. Kakšne spomine imate na Pahorja - profesorja? Bil je moj profesor italijanščine na učiteljišču. Seveda je bila na programu tudi snov, ki smo jo sovražili, a v spominu ga imam predvsem kot dobrega profesorja, s katerim smo veliko diskutirali. Bil je izredno dinamičen, skušal nam je odpreti oči, opozarjal nas je na to, kar beremo. Vedno sem ga občutil kot polemičnega človeka, človeka v pro-titoku. Zgodovina mu je dala prav. Danes vidim še vedno vitalnega gospoda, ki je predvsem velik pričevalec 20. stoletja. Vsa njegova dela so edinstveno pričevanje o našem mestu, prava saga 20. stoletja in našega človeka v njem. Poljanka Dolhar KOPER - Od včeraj skupni projekt koprske in miljske občine tudi v galeriji Loža Poklon Borisu Pahorju in Lojzetu Spacalu Projekt»Boris Pahor - Lojze Spacal. Krajine 20. stoletja« ima za cilj vrednotenje kulturne umetniške dediščine skupnega obmejnega prostora - Vabilo v Albo in Novi Sad Pomemben kulturni praznik, ki se je prejšnji teden začel v Miljah, se je sinoči zaokrožil v Kopru. V galeriji Loža so namreč predstavili projekt »Boris Pahor - Lojze Spacal. Krajine 20. stoletja«, s katerim sta Mestna občina Koper in občina Milje stopili na pot sodelovanja tudi na kulturnem in umetniškem področju. Kot smo že poročali v našem dnevniku, je cilj projekta vrednotenje kulturne umetniške dediščine skupnega obmejnega prostora. Omenjena pisatelj in umetnik pa sta nedvomno predstavnika tistih kulturnih ustvarjalcev in intelektualcev, ki so zaznamovali kulturno in narodnostno mešano območje sosednjih občin. S projektom želijo organizatorji raziskati prepletajoče se življenje slovenske in italijanske narodne skupnosti v dvajsetem stoletju z namenom, da bi združili v enotno občinstvo prebivalce obmejnega območja in s tem pokazali mednarodni skupnosti, kako je mogoče tudi prek vseh družbenih in političnih ovir združiti kulturo in umetnost. Borisu Pahorju in Lojzetu Spacalu je to nedvomno uspelo. Na otvoritvi razstave je občinstvo najprej pozdravil podžupan Mestne občine Koper Alberto Scheriani in pohvalil prvo pobudo omenjenega projekta. Za miljskega župana Neria Nesladka pa je to najlepša prireditev, ki sta jo občini kadarkoli organizirali, saj predstavlja poklon slovenski kulturi, ki na obmejnem območju ne sme biti manjšinska, pač pa njegov sestavni del. Direktor Obalnih galerij Toni Biloslav je nato opozoril, da je bil Spacal pravi čezmejni človek: imamo ga lahko tako za Kraševca kot za Tržačana, ampak tudi za Pirančana in Koprčana, saj je v teh dveh obalnih mestih tudi živel in ustvarjal. Po njegovem mnenju si razstava zasluži gostovanja tudi izven slovenskega prostora in občinstvo je razveselil z novico o včerajšnjih povabilih v Albo in Novi Sad. Ob koncu je kustos razstave Franco Vecchiet orisal Spacalov umetniški razvoj in utemeljil izbiro del, ki so tokrat na ogled. Tako kot v Miljah je tudi koprski otvoritvi razstave sledil recital z izborom Pahorjevih tekstov z naslovom Moj tržaški naslov. (mit) Sinočnjega kulturnega dogodka v koprski Loži se je udeležilo veliko ljudi mit / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. decembra 2010 1 5 KAZAHSTAN - Voditeljem 56 držav ni uspelo sprejeti akcijskega načrta Ovse brez dogovora o reformi organizacije Vzrok so bila nesoglasja o konfliktih v nekdanjih sovjetskih republikah, predvsem Gruziji ASTANA - Voditeljem 56 držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na koncu dvodnevnega vrha v kazahstanski Astani včeraj ni uspelo sprejeti akcijskega načrta za okrepitev organizacije. Vzrok naj bi bila nesoglasja o konfliktih v nekdanjih sovjetskih republikah, predvsem Gruziji. "Na žalost ni bilo možno doseči dogovora o akcijskem načrtu," je po maratonskih pogajanjih sporočila neimenovana predstavnica Evropske unije, ki je citirala "obrazložitev" ob koncu dvodnevnega vrha. Države Ovseja so na prvem vrhu organizacije po enajstih letih sprejele le "deklaracijo iz Astane", je s skoraj enaj-sturno zamudo sporočil kazahstanski predsednik Nursultan Nazarbajev. V njej so potrdili načela Ovseja, organizacije, ki je nastala leta 1973 v času hladne vojne. Nazarbajev je ob tem priznal, da pogajanja, ki so trajala do polnoči po lokalnem času, niso bila lahka in da je bila razprava živahna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Neuspeh je veliko razočaranje za dolgo pričakovani vrh, ob začetku katerega so se voditelji zavzeli za reformo organizacije, s katero bi se lažje soočala s sodobnimi varnostnimi izzivi. Po navedbah zahodnih diplomatov dogovora ni bili mogoče doseči zaradi nesoglasij glede Gruzije, s katero se je Rusija leta 2008 zapletla v vojno, armen-sko-azerbajdžanskega spora glede Gorskega Karabaha ter uporniškega Prid-nestrja v Moldaviji. Ameriški diplomat je pojasnil, da zahodne države niso mogle pristati na akcijski načrt, ki ne bi ustrezno naslovil nerešene konflikte v omenjenih državah. Ruski diplomat pa je dejal, da do sprejema načrta ni prišlo zaradi "ideološkega pristopa" nekaterih članic. Večina glavnih voditeljev, med njimi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in nemška kanclerka Angela Merkel, so se sicer vrha udeležili le prvi dan, tako da so se o sklepni izjavi pogajali njihovi diplomati. (STA) Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in nemška kanclerka Angela Merkel na zasedanju ansa ZNANOST Nasa odkrila »čudno obliko v • I • • življenja« WASHINGTON - Znanstveniki so v globinah jezera v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki živi od arzena, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa, ki je vodila raziskavo. Odkritje je že razburkalo znanstveno srenjo in odprlo nove možnosti za iskanje oblik življenja na Zemlji in drugod. Doslej so znanstveniki verjeli, da so za življenje potrebni elementi ogljik, vodik, dušik, kisik, fosfor in žveplo. Bakterija, ki so jo odkrili sedaj, pa ne le, da uspeva na arzenu, ki velja za običajnim celicam strupen element, ampak ga vključuje tudi v svojo DNK in membrane celic. "Kar je novo, je to, da je arzen pravzaprav gradbeni element v organizmu," pojasnjuje Ariel Anbar, soavtor študije, ki jo je vodila astrobiologinja Felisa Wolfe-Simon. "Doslej smo imeli predstave, da življenje potrebuje teh šest elementov in to brez izjeme. No, zdaj bomo morda morali narediti izjemo," je dejal v znanstveni reviji Science Express. Nasa je sicer ta teden napovedala, da bo predstavila "astrobiološko odkritje, ki bo vplivalo na iskanje dokazov za zunajzemeljsko življenje", kar je povzročilo pravi vihar med vesoljskimi navdušenci. (STA) WIKILEAKS Vodja urada nemške vlade informator ZDA BERLIN - Razkritje ameriških diplomatskih depeš na spletni strani WikiLeaks je v Nemčiji s položaja odneslo vodjo urada nemškega zunanjega ministra Guida Wester-welleja. Helmut Metzner je namreč priznal, da je lansko jesen veleposlaništvo ZDA v Berlinu obveščal o pogajanjih o sestavi vladne koalicije med krščanskimi demokrati (CDU/CSU) in liberalci (FDP). 41-letnega Metznerja, ki je bil v času koalicijskih pogajanj pristojen za "mednarodne stike", so zato razrešili s položaja. Depeše, ki jih je ta teden objavil WikiLeaks, so razkrile, da je bilo ameriško veleposlaništvo jeseni 2009 dobro obveščeno o poteku pogajanj o sestavi vladne koalicije. Kot izhaja iz depeše, je ameriškega veleposlanika v Berlinu Philipa Murphyja "mlad, povzpetniški pripadnik" FDP zalagal z zaupnimi informacijami. (STA) WIKILEAKS - Švedsko vrhovno sodišče Assangeu zavrnili pritožbo na zaporni nalog STOCKHOLM - Švedsko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo pritožbo ustanovitelja WikiLeaksa Juliana As-sangea glede zapornega naloga zaradi sumov poskusa posilstva. Vrhovno sodišče v Stockholmu je menilo, da ni nobenih izjemnih razlogov, da bi moralo preklicati prejšnje odločitve za izdajo zapornega naloga. V sredo je Interpol Assangea dal na "rdeči" seznam tistih, ki jih je treba čim prej prijeti in izročiti švedskim oblastem. Kje naj bi se Assange skrival, uradno ni znano. Je pa britanski časnik Independent včeraj poročal, da naj bi se 39-letni ustanovitelj WikiLeaksa skrival nekje v Veliki Britaniji in da Scotland Yard tudi natančno ve, kje je. V torek je sicer po skypu z neznanega kraja dal intervju za revijo Time. Njegov britanski odvetnik Mark Stephens je pojasnil, da "več držav ve", kje je njegov klient, vendar pa ga oblasti ne morejo prijeti, ker naj bi Švedska narobe vložila evropski zaporni nalog. "Scotland Yard ve, kje je, in tudi var- nostne službe več držav vedo, kje je," je Stephens dejal za francosko tiskovno agencijo AFP. Ni pa razkril, kje dejansko je Assange, niti ni potrdil, da naj bi bil nekje v Veliki Britaniji. Švedska policija je sicer očitno že prepričana, da je Assange prav v Veliki Britaniji. Včeraj je priznala, da je bila pri zapornem nalogu zanj storjena proceduralna napaka, zato bodo izdali novega, takega, ki bo veljal tudi v Veliki Britaniji. Pojasnili so, da se napake niso zavedali, da pa so že v stiku z britansko policijo. (STA) WIKILEAKS - Ameriške diplomatske depeše Rusija virtualna mafijska država WASHINGTON/MOSKVA - Rusija je virtualna mafijska država, kjer politične stranke delajo z roko v roki z organiziranim kriminalom, v eni izmed ameriških depeš, ki jih je razkrila spletna stran WikiLeaks, ocenjuje španski tožilec Jose Gonzalez. To depešo so februarja letos poslali z ameriškega veleposlaništva v Madridu, o njej pa je v sredo poročal britanski Guardian. Gonzalez, ki že desetletje preiskuje ruski organizirani kriminal, glede na depešo meni, da "ni mogoče ločevati med dejavnostmi ruske vlade in skupin organiziranega kriminala". "Nekatere politične stranke v Rusiji delajo z roko v roki z organiziranim kriminalom," še ocenjuje španski tožilec, ki glede na depešo prav tako pravi, da "obstajajo dokazane vezi med ruskimi politični strankami, organiziranim kriminalom in trgovino z orožjem". Depeša med drugim namiguje, da se ruske oblasti poslužujejo mafije za izvedbo operacij, "ki jih kot vlada same ne morejo opraviti". Pri tem depeša ome- EVRO - 18. mesec zapored ECB obrestno mero ohranja pri enem odstotku FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) včeraj v skladu s pričakovanji znova ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki že od maja lani, torej že osemnajsti mesec zapored, vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. ECB je v skladu s pričakovanji napovedala tudi podaljšanje nekaterih kriznih izrednih ukrepov. Po ocenah analitikov naj bi cena denarja v kontekstu pomislekov o usodi okrevanja evropskega gospodarstva ob težavah nekaterih držav v evrskem območju, še vedno prešibki rasti v ZDA in negotovosti glede globalnega gospodarskega okrevanja v območju evra še lep čas ostala na tej ravni, najverjetneje celo globoko v naslednje leto. To je potrdil tudi predsednik ECB Jean-Claude Trichet, ki je znova ugotovil, da v luči gibanj bruto domačega proizvoda, inflacije in obsega denarja v obtoku obrestna mera ostaja primerna. Svet ECB včeraj prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB zatrdil, da bo ECB nadaljevala z odkupom državnih obveznic, v okviru katerega je od maja kupila že za 67 milijard evrov državnih obveznic, od tega v luči irske krize minuli teden 1,35 milijarde evrov, kar je bilo največ po septembru. (STA) EVROPSKA UNIJA - Prometni ministri Dosežen dogovor za čezmejno kaznovanje cestnih prekrškov BRUSELJ - Prometni ministri Evropske unije so včeraj v Bruslju dosegli dogovor, ki bo omogočil lažje čezmejno izvrševanje kazni za nekatere cestne prekrške, na primer za prehitro vožnjo ali vožnjo pod vplivom alkohola. Slovenski minister Patrick Vlačič pričakuje, da bo to povečalo cestno varnost in zagotovilo enako obravnavo državljanov in tujcev. "Grozljivo veliko ljudi meni, da v tuji državi cestna pravila zanje ne veljajo več. Tujih voznikov je na evropskih cestah pet odstotkov, napravijo pa 15 odstotkov vseh prekrškov. Če ste take vrste voznik, imam slabe novice za vas. Tega je konec," je ob dogovoru poudaril evropski komisar za promet Siim Kallas. Če prehitrega slovenskega voznika ujame kamera v Belgiji, je po navedbah komisarja težko, če ne nemogoče, preveriti registracijo avtomobila. Nova pravila, o katerih so se včeraj dogovorili ministri, naj bi rešila ta problem. Gre za dogovor o izmenjavi podatkov o registracijah vozil med državo, kjer je prekršek storjen, in državo, v kateri je vozilo registrirano, kar bo olajšalo izvršitev kazni. Če bo slovenski voznik kršil cestna pravila v tuji državi, ga bo policija te države lahko izsledila in odločila, ali in kako bo ukrepala. Država, v kateri je prekršek storjen, bo tako odločila o uveljavljanju kazni za prekršek in to sporočila državi, iz katere prihaja kršitelj. Ta bo nato kazen iz- terjala. Nova pravila v obliki direktive ne usklajujejo niti narave prekrškov niti kazni za prekrške, tako da glede tega še vedno veljajo nacionalna pravila. Pri tem strokovnjaki poudarjajo, da pri dogovoru ne gre za izterjavo kazni, temveč za izmenjavo podatkov med organi. Organ, ki bo dobil podatek o tem, kdo je storil kršitev, bo lahko poslal informativno pismo s položnico, ne bo pa prisilnih sredstev za izterjavo, ki bo sicer potekala po že obstoječih instrumentih pravosodnega sodelovanja. Nova pravila veljajo samo za finančne kazni in za najbolj smrtonosne cestne prekrške, ki terjajo 75 odstotkov življenj na evropskih cestah. To so štirje "veliki ubijalci": prehitra vožnja, neupoštevanje rdeče luči, neuporaba varnostnega pasu in vožnja pod vplivom alkohola. Poleg tega pravila veljajo tudi za vožnjo pod vplivom droge, neuporabo varnostne čelade, nezakonito uporabo cestnih pasov in nezakonito uporabo mobilnega telefona med vožnjo. Neplačevanje parkirnine pa ni vključeno, saj so pravila osredotočena na življenjsko nevarne prekrške. Dogovor mora na plenarnem zasedanju potrditi še Evropski parlament, nato pa bodo imele države članice dve leti časa, da direktivo prenesejo v svoje zakonodaje. Nova pravila naj bi tako začela veljati enkrat do leta 2013. (STA) nja dostavo orožja Kurdom s ciljem destabilizacije Turčije, piše Guardian. Španski tožilec se glede na depešo prav tako strinja z novembra 2006 v Londonu umorjenim nekdanjim ruskim vohunom Aleksandrom Litvinenkom, da je bila njegova zastrupitev s polonijem 210 delo ruskih varnostnih in obveščevalnih služb. Litvinenka sicer omenja tudi depeša, ki jo je malo po njegovi smrti spisal nekdanji pomočnik ameriške državne sekretarke Daniel Fried. Fried se v njej sprašuje, ali je mogoče, da ruski premier Vladimir Putin ne bi vedel za zaroto za umor Litvinenka. "Ali bi lahko nenadzorovani varnostni elementi delovali ... ne da bi bil o tem obveščen Putin ... sploh glede na njegovo pozornost do podrobnosti," naj bi se glede na depešo Fried vprašal v pogovoru z nekim francoskim diplomatom. Ena izmed depeš, ki jo je v sredo objavil New York Times, medtem kaže, da so ZDA globoko skeptične glede ruskega vodstva. Depeša se tako sprašuje o Putinovi delovni etiki, saj navaja, da obstajajo stalna poročila, po katerih Putin viha nos nad delovnimi obremenitvami. Rusijo pa depeša opisuje kot "močno centralizirano, včasih brutalno ter nespremenljivo cinično in skorumpirano", navaja nemška tiskovna agencija dpa. V Moskvi so včeraj izrazili "presenečenje in obžalovanje" zaradi nekaterih mnenj ameriških diplomatov. A kot je obenem zatrdil namestnik tiskovnega predstavnika ruskega zunanjega ministrstva Alekseja Sazonova, si bo ruska stran še naprej prizadevala za pozitiven razvoj dvostranskih odnosov z ZDA. Ruski premier je sicer že v sredo v pogovoru z voditeljem Larryjem Kin-gom na ameriški televizijski mreži CNN zavrnil navedbe o Rusiji v depešah State Departmenta. Pri tem je poudaril, da Rusija sodeluje z ZDA pri vrsti ključnih vprašanj, kot sta iranski in severnokorejski jedrski program. Francoski časnik Le Monde pa danes poroča o depeši iz septembra 2008, glede na katero je francoski predsednik Nicolas Sarkozy vodjo ruske diplomacije Sergeja Lavrova označil za lažnivca. Kot piše v depeši, je nek francoski diplomat povedal, da je Sar-kozy, ko je posredoval v oboroženem rusko-gruzijskem sporu, "v nekem trenutku Lavrova prijel za ovratnik suknjiča in ga z ostrimi besedami označil za lažnivca". (STA) 1 4 Petek, 3. decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Danes prehod k digitalnemu oddajanju televizijskih programov Televizijske instalaterje čakajo zmeda in nadure Prebivalci goriške pokrajine niso pripravljeni na preklop - Največ težav imajo starejši ljudje So prebivalci goriške pokrajine pripravljeni na današnji prehod z analognega k digitalnemu oddajanju televizijskih programov? »Nikakor,« odgovarjajo inštalaterji dekoderjev in televizijskih anten, ki imajo v zadnjih dneh polne roke dela. Predvsem starejši ljudje, ki nimajo domačnosti z meniji in daljinci, potrebujejo pomoč pri nastavitvi digitalnih sprejemnikov - pretvornikov, ki jih poznamo tudi z imenom dekoderji. Med goriškimi Slovenci ima največ svojih strank Rajko Petejan iz Sovodenj. »V goriški pokrajini ni veliko inštalater-jev televizijskih anten in sploh televizij, tako da v teh dneh prejemamo na desetine klicev. Vsi bi hoteli pomoč pri povezavi dekoderja na televizijo, vendar dela je toliko, da ne uspemo ugoditi vsem zahtevam,« pojasnjuje Petejan in opozarja, da ljudje kljub informacijskim kampanjam niso dovolj dobro obveščeni glede prehoda na digitalni signal. »Mladi si že nekako pomagajo, starejši pa potrebujejo pomoč za nastavitev de-koderja, saj sami tega pogosto ne znajo storiti,« pojasnjuje Petejan, ki za današnji dan pričakuje pravi kaos. »Že vem, da me bodo klicali skoraj vsi, ki se jim priskrbel dekoder, ker bo naenkrat ekran televizij postal siv,« pravi Petejan in razlaga, da postopek za preklop na digitalni signal ni tako enostaven niti na novejših televizijah, ki imajo vgrajen dekoder. Za spremembo nastavitev je treba namreč pritisniti nekaj gumbov, česar marsikdo ne bo znal storiti, čeprav je navidezno zelo enostavno. Po besedah Petejana se je večina ljudi odločila za nakup nove televizije, kdor je kupil dekoder, pa se je večinoma odločil za sprejemnike MPEG-4, s katerim bo mogoče gledati tudi slovenske televizijske kanale. Ravno v Sloveniji so analogni signal izklopili v sredo, tako da so s televizij izginili slovenski kanali. »Nekaterim sem v sredo namestil dekoder, tako da so lahko videli slovenske digitalne programe,« pravi Petejan in razlaga, da se predvsem starejši ljudje s težavo sprijaznijo z novimi številkami. Dekoderji namreč avtomatično shranijo kanale, tako da so se slovenski programi znašli na drugačnih številkah, od tistih na katere so bili do takrat lastniki televizij navajeni. »Slovenijo sem imel vedno na številki sedem, zakaj je zdaj na številki 856,« se je tako spraševal eden izmed lastnikov televizij v sredo, potem ko so bili slovenski programi vidni samo na digitalnem signalu. Kako je pa z antenami na strehi? Jih je treba po prehodu na digitalno televizijo zamenjati? »Z antenami ne bi smeli imeti težav,« odgovarja Petejan in razlaga, da je bil na Goriškem v glavnem povsod viden analogni signal televizije Koper-Capodistria, kar pomeni, da naj bi bili zdaj v digitalnem formatu vidni tudi ostali slovenski programi. Petejan vsekakor svetuje vsem, ki nameravajo kupiti dekoder, naj se odločijo za sprejemnik MPEG-4. »V Italiji so digitalni programi vidni tudi z dekoderjem MPEG-2, ki bo verjetno uporaben še dve do tri leta,« pravi Petejan in razlaga, da bodo čez nekaj let tudi v Italiji uvedli digitalni visoko ločljivostni (HD) standard MPEG-4, kar pomeni, da bo takrat kvalitetno kodiranje HD postalo norma in bo treba sprejemnik MPEG-2 nadomestiti z novim. Pri izbiri dekoderja si je treba tudi razčistiti, če želimo napravo s pripadajočim prostorom za kartico za digitalne programe proti plačilu, dalje s funkcijo snemanja programov in z možnostjo dostopa v spletne storitve YouTube, Face-book, Twitter, Google itd. Na podlagi teh izbir, s katerimi si ljudje najbolj belijo glave, se bo tudi cena sprejemnika spremenila. (dr) Anteno je treba priklopiti na dekoder, ki ga je nato treba povezati na televizijo s priključkom tipa Scart bumbaca V GRADIŠČU CIE: zlorabe in nasilje »Zlorabe in nasilni izpadi so na dnevnem redu v centrih za priseljence CIE v Gradišču in drugod po Italiji,v katerih so podaljšali obdobje pripora s tridesetih dni na šest mesecev.« V to je prepričan deželni svetnik Mavrične levice Stefano Pustetto, ki je pred časom vložil prošnjo za obisk centra CIE v Gradišču na goriško prefekturo, doslej pa še ni dobil pozitivnega odgovora. Pustetto se je odločil za obisk centra CIE, potem ko so se 22. in 23. novembra pojavile govorice o številnih priseljencih, ki so se namerno poškodovali, da bi zapustili strukturo. »Tolikšno zamudo pri izdaji dovoljenja povezujem z željo notranjega ministrstva, da prepreči obisk centrov CIE, ki so se v resnici spremenili v prave zapore. Očitno na ministrstvu nočejo, da bi javnost izvedela, kako slabi so življenjski pogoji v Gradišču in v drugih centrih za priseljence, ki so razpršeni po Italiji,« poudarja Pustetto. GORICA - Priporočilo pokrajinske konzulte Pokrajina naj zaposluje ■ • • ■ v v« osebje z znanjem slovenščine SECONDO PIANO SECOfir PLAN dkljgo nadstropje »Pokrajina naj zaposluje osebje z znanjem slovenščine, hkrati pa naj še naprej vlaga v razvoj Brd in Krasa.« To so člani pokrajinske konzulte za vprašanja mladih priporočili pokrajinski odbornici Sara Vito, ki se je v sredo udeležila njihovega zasedanja. »Konzulto začenjajo upoštevati vsa pokrajinska odborništva, kar potrjuje, da ta organ res pridobiva posvetovalno vlogo, ki mu pripada. To je nedvomno pozitivno,« je po zasedanju ocenil predsednik pokrajinske konzulte Peter Černic in pojasnil, da so se s Saro Vito pogovorili o obračunu, ki ga pokrajina pravkar zaključuje, in o proračunu, ki ga bodo pokrajinski upravitelji pripravili prihodnje leto. »Vitovi smo dali celo serijo sugestij, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Med drugim smo jo opozorili na problem financiranja naših društev, ki pogosto skrbijo za integracijo med Slovenci in Italijani, za kar ne dobivajo namenskih sredstev. Poleg tega smo spregovorili o projektih Kras 2014+ in Briški marketing ter pri tem izrazili upanje, da bo pokrajina še naprej vlagala v razvoj Krasa in Brd,« pravi Peter Černic in poudarja, da je Vitova že zagotovila na- daljnjo pozornost do potreb Krasa in Brd. Odbornico so opozorili tudi na zaposlovanje slovenskih uslužbencev na pokrajini. »Zadovoljni smo, da so stabilizirali osebje, ki so ga zaposlili na podlagi zakona 482/1999, prepričani pa smo, da bi bili uslužbenci z znanjem slovenskega jezika koristni v številnih pokrajinskih uradih,« poudarja Černic, ki zagovarja, da bi bilo vredno vključiti znanje slovenščine med kompetence, ki višajo število točk na javnih razpisih za zaposlitev. Z Vitovo so se pogovorili tudi o športu, odbornica pa je pri tem opozorila na projekt Mimoza, ki ga prirejajo v sodelovanju z zvezo UISP in v okviru katerega bi lahko zaprosila za sredstva tudi slovenska športna društva. (dr) Trijezični napisi na pokrajini bumbaca ŠTMAVER Civilna V V« g zaščita bo sanirala ■ • v v plazišče Igor Gabrovec kroma »Deželna civilna zaščita bo sanirala zemeljski usad v Štmavru.« Tako napoveduje deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec, potem ko se je v sredo v Palmanovi sestal z deželnim direktorjem civilne zaščite Guidom Berlassom. »Med srečanjem mi je Ber-lasso zagotovil, da naj bi se poseg v Štmavru začel pred božičem, kar pa je seveda odvisno tudi od vremenskih razmer,« pojasnjuje Ga-brovec, ki je včeraj obiskal eno izmed štma-vrskih družin, ki stanuje v ogroženem stanovanjskem objektu. Med obiskom so Gabrov-ca spremljali predsednik rajonskega sveta za Pevmo-Štmaver-Oslavje Lovrenc Persoglia, goriški občinski svetnik Silvan Primosig in pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek. »Vzrok štmavrskega plazu še vedno ni jasen, čeprav je goriška občina opravila temeljito študijo. K sreči je položaj v zadnjih časih stabilen, potem ko se je aprila začela premikati velika gmota zemlje,« pojasnjuje Gabrovec in napoveduje, da bo za sanacijo plazu poskrbelo podjetje Edilalpi iz kraja Arta Terme, ki je prejšnji teden čistilo gozdno pot nad Pod-goro, v zadnjih dneh pa skrbi za čiščenje bregov Vipave v Sovodnjah. »Poseg v Štmavru bo stal kakih dvesto tisoč evrov. Plaz pod ogroženo hišo bodo sanirali, nad njo bodo zgradili nove odtočne kanale, poleg tega pa bodo manjše posege opravili še v nekaterih sosednjih lokacijah,« pravi Gabrovec in pojasnjuje, da se glede povračila za nastalo škodo po poplavi v sovodenjski občini še ni nič premaknilo. »Ni še jasno, koliko denarja bo šlo zasebnikom,« razlaga Gabrovec in opozarja, da je na Malnišču najbolj oškodovano podjetje Caudek, kjer je po njegovih besedah škode za skoraj milijon evrov. Gabrovec se je z direktorjem civilne zaščite pogovoril tudi o čiščenju bregov Vipave. »Najbolj problematično je ravno območje okrog Malnišča, kjer je ob odlagališču zmanjkal del nasipa, ki ga je treba popraviti, tako da reka na tem mestu ne bo več poplavljala,« pravi Igor Gabrovec. (dr) KraščekVerica Gorica - ul. IX Agosto, 2 Popolna razproda' zaradi sprememba lastništva f odprto tudi ob nedeljah KRMIN - Da ne bo poplav Krminska gora potrebuje odtoke Poziv deželni civilni zaščiti in občinski upravi Krminska gora potrebuje nove odtoke, ki jih je treba redno čistiti. Le-tako bo po mnenju deželnega svetnika Državljanov Piera Colussija mogoče preprečiti nadaljnje poplavljanje krminskega mestnega središča. Potem ko so meteorne vode 7. novembra poplavile številne mestne ulice, so se v Krminu razvnele polemike okrog odgovornosti za nastalo škodo. Opozicija je obtožila občinsko upravo, da ni ničesar naredila za preprečevanje poplav, župan Luciano Patat in njegovi odborniki pa so se branili, češ da nosijo odgovornost za nastalo škodo vsi dosedanji krminski upravitelji, ki so premalo vlagali v hidrološko varnost potokov. V zadnjih časih so poleg tega na Krminski gori uresničili več novih vinogradov, tudi zaradi njih pa se je povečal pretok potokov, po katerih se voda izteka s pobočja. Zaradi tega je deželni svetnik Colussi opozoril, da bi treba vodo s Krminske gore ločiti na dva dela in preusmeriti v dva odtoka, poleg tega pa bi treba v mestu zgraditi nove jaške. Colussi je zato deželne odbornike vprašal, ali nameravajo v kratkem financirati posege za zagotovitev poplavne varnosti na Krminski gori in v Krminu nasploh. V prejšnjih dneh je medtem krminski občinski odbornik Paolo Nardin napovedal, da bodo namenili 290.000 evrov gradnji novih odtokov, skozi katere bodo meteorno vodo preusmerili v reko Idrijo. GORICA - Renato Fiorelli Na institucionalnem sedežu zbiranje podpisov za štiri referendume Župan Ettore Romoli je izkazal pripravljenost, da bi podpise za občinske referendume, katerih pobudnika sta gibanje Verdi del Giorno in radikalci iz združenja Tra-sparenza e partecipazione, zbirali na institucionalnem sedežu. Z Romolijem se je srečal koordinator referendumskega odbora Renato Fiorelli, ki se je nato sestal še s člani odbora. »Z nabirko podpisov bomo morda začeli že v prihodnjih dneh,« pravi Fiorelli in pojasnjuje, da bodo podpise zbirali za štiri referendume. »Pred nekaj dnevi je goriško sodišče dosodilo veljavnost dveh naših referendumskih vprašanj, ki ju je odbor garantov pred dvema letoma po mnenju sodnikov povsem neupravičeno zavrnil. Vprašanji zadevata ukinitev kvoruma za občinske referendume in možnost občanov, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov,« pravi Fiorelli in pojasnjuje, da so omenjenima vprašanjema dodali še dve. »Tretje referendumsko vprašanje zadeva spremembo odbora garantov, ki bi ga po novem sestavljali en predstavnik občine, en član referendumskega odbora in pravobranilec; četrto vprašanje je nazadnje posvečeno biološki oporoki,« razlaga Fiorelli in poudarja, da se z občinskim referendumom odpirajo nove oblike participacije in nove priložnosti za demokracijo. Če bo vse šlo po predvidevanjih, naj bi občinski referendum potekal junija prihodnjega leta, in sicer po pokrajinskih volitvah. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. decembra 2010 1 5 GORICA - Društvo slovenskih upokojencev Ženski zbor obvezuje dolga pevska tradicija Ustanovljen leta 1983 - Letošnja jesen v znamenju udeležbe na koncertnih revijah Ženski zbor goriškega društva slovenskih upokojencev na Zlati jeseni letos e.d. Letošnja jesen je za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško potekala v znamenju koncertnih revij, katerih se je društveni ženski pevski zbor rade volje udeleževal, saj ga obvezuje že dolga pevska tradicija. Prva revija, na kateri je zbor nastopil poleg drugih 13 sestavov, je bila Zlata jesen 26. septembra v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v organizaciji Zveze pevskih zborov Primorske, Zveze društev upokojencev Primorske in gostitelja mešanega pevskega zbora Slavec iz Solkana. Prireditev ima nalogo, da druži številne pevce od Nove Gorice do Kopra. Drugi pomemben nastop zbora je bil na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani 30. septembra, najprej na reviji štirih zamejskih pevskih zborov iz Italije, Avstrije in Madžarske, nato na državnem srečanju zborov v skupini številnih sestavov iz Slovenije; festival organizira vsako leto Zveza društev upokojencev Slovenije. Tudi tretji nastop je bil vreden pozornosti. Organiziralo ga je DU Bovec 9. oktobra v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske pod geslom »Krasna si bistra hči planin ...«; poleg goriškega zbora je zapelo svoje pesmi še 10 drugih zborov. Dne 24. oktobra je goriški ženski zbor nastopil na koncertni reviji Starosta Mali Princ v Kopru v organizaciji Zveze Južne in Severne Primorske, Krožka KRUT, DU iz Trsta in Društva slovenskih upokojencev za Goriško. To je vsakoletno srečanje štirih zborov obmejnih mest Gorice, Nove Gorice, Trsta in Kopra, ki poteka od leta 2001 dalje. V dopoldanskem času je bil za spremljevalce zborov prirejen najprej avtobusni ogled zanimive in tehnološko moderne Luke Koper. Sledil je izlet v Marezige, kjer je bila ob petju, govorih, godbi in položitvi vencev pred spomenik proslava ob 90-letnici prvega slovenskega upora proti fašizmu v Evropi. V javnosti je ženski zbor nastopil tudi 28. oktobra, ko je društvo upokojencev priredilo na glavnem pokopališču v Gorici spominsko slovesnost v čast glasbenemu vzgojitelju in skladatelju Emilu Komelu ob 50-letnici njegove smrti ter njegovi hčeri Pavlini, prvi pevovodkinji društvenega zbora ob 11-letnici njene smrti. Društvo je za to priložnost poskrbelo tudi za ureditev groba Komelove družine. Ženski zbor nastopa tudi ob raznih priložnostih, pomembnih praznikih ali obletnicah. Društvo je svojemu pevskemu zboru, ki je bil ustanovljen leta 1983, hvaležno za požrtvovalnost in vestno vztrajanje pri ohranjanju plemenite glasbene govorice kot dokaz slovenske prisotnosti v goriškem kulturnem prostoru. (ed) GORICA - Danes Primorci beremo V gosteh Milan Petek Levokov Te dni se zaključuje projekt Primorci beremo 2010, ki poteka že četrtič zapored in ima vsako leto boljši odziv bralcev. Letos je pri projektu sodelovalo enajst primorskih knjižnic iz Tolmina, Sežane, Izole, Pirana, Kopra, Ilirske Bistrice, Idrije, Ajdovščine, Nove Gorice, Trsta in Gorice. Feiglova knjižnica in Narodna in študijska knjižnica sta letos prvič pristopili k projektu, saj se ga prejšnja leta z lastnimi močmi nista uspeli udeležiti. Akcija Primorci beremo je stekla 9. junija in se je zaključila 20. novembra. Danes bo v večini sodelujočih knjižnic potekalo zaključno srečanje z enim od avtorjev knjig, ki so bile na seznamu. Na razpolago je bilo 54 proznih del in 10 pesniških zbirk. Po knjigah je poseglo 918 bralcev, ki so skupaj prebrali 6.156 slovenskih leposlovnih knjig. Projekt jih je uspešno zaključilo 640. V teh mesecih so si namreč bralci, ki so sodelovali, lahko izposojali dela sodobnih slovenskih avtorjev. Na ta način so knjižnice nagovarjale svoje obiskovalce k izposojanju literature, ki je sicer ne berejo tako pogosto in k spoznavanju sodobnega literarnega ustvarjanja na slovenskih tleh. Danes ob 18. uri bo tako v Fei-glovi knjižnici v Gorici Milan Petek Levokov. ki je piše znanstveno fantastiko, humoristična dela in satiro, postmoderno prozo, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino ter literarne potopise in reportaže. Izbira goriških knjižničark, da na zaključno srečanje povabijo prav njega, ni naključna. Pogovor z njim bo vodila novinarka Erika Jazbar. Prisotnim se obeta zelo zabaven in kratkočasen večer, med katerim bodo sodelujoči v projektu, ki so prebrali več kot pet proznih del in eno pesniško zbirko, prejeli priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado. V Bevkovi knjižnici v Novi Gorici se bosta z Marjanom Bevkom pogovarjala Rajko Slokar in Štefan Krpa- GORICA - Sv. Andrej S sejmom se začenjajo ■ v • v božične prireditve Poulično svetilo na Korzu Verdi bumbaca S tradicionalnim Andrejevim sejmom se jutri v Gorici začenja niz božičnih prireditev, pri organizaciji katerih občinska uprava sodeluje s trgovci, združenji prostovoljcev in rajonskimi sveti. »Združili smo moči, da bi bila med prazniki Gorica čim bolj privlačna in vabljiva,« poudarja podžupan Fabio Gentile, ki je včeraj na županstvu skupaj z odbornikoma Antoniom Devetagom in Stefanom Ce-retto spregovoril o božičnih prireditvah, s katerimi bodo poživili tako mestno središče kot primestne rajone. Prva in verjetno tudi najbolj odmevna prireditev je Andrejev sejem, ki se bo začel jutri in kot običajno trajal tri dni. »252 stojnic bodo kramarji namestili na Travniku, v Ulicah Roma in Boccaccio, na Korzih Italia in Verdi, v ulicah Cadorna, Diaz, Crispi, Oberdan in Morelli,« pravi Gentile in pojasnjuje, da bodo vrtiljaki in razne atrakcije nameščeni v ulicah Ca-dorna in Petrarca, na Trgu Battisti in v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Med malčki iz vrtcev, osnovnošolci in nižješolci bodo po ustaljeni praksi razdelili 12.000 brezplačnih kart za vrtiljake, od katerih jih bodo okrog 5.500 dobili šolarji iz Nove Gorice. Istočasno z Andrejevim sejmom bodo jutri na Travniku odprli tudi drsališče, na katerem se bo mogoče razvedriti do 28. decembra. »Parkiranje v modrih conah bo med sejmom sv. Andreja brezplačno, kar velja tudi za naslednji dve soboti, 11. in 18. novembra,« še razlaga Gentile, Devetag pa opozarja, da bodo na Travniku med 16. in 24. decembrom namestili tudi več lesenih hišic, v katerih bodo prodajali izdelke domače obrti. Za božične prireditve bodo poskrbeli tudi po rajonih. Med 11. in 13. decembrom bo v Podturnu praznik luči, med katerim se bodo zvrstili razni glasbeni nastopi, okusiti pa bo mogoče tudi razne tipične jedi. Med 11. in 22. decembrom bodo za poživitev poskrbeli tudi na Trgu De Amicis ter v Ulicah Arcivesco-vado in Ascoli, kjer prireja božično tržnico rajonski svet za Placuto in Svetogor-sko četrt. »Prihodnje leto nameravamo poživiti tudi ta del mesta, saj razmišljamo, da bi praznik Okusi na meji razširili na vso Ulico Carducci,« pojasnjuje Devetag in napoveduje, da bo 12. decembra na Korzu Verdi med križiščema z ulicama Petrarca in Boccaccio božična tržnica. Svoje blago bodo prodajali kramarji, ki so bili v zadnjih letih na Transalpini. »Med 17. in 19. decembrom bo v ljudskem vrtu potekala prireditev Solidarni božič, pri katerem bo sodelovalo približno trideset združenj prostovoljcev. Sredi parka bomo namestili tudi manjši oder, na katerem bodo nastopali gojenci raznih goriških glasbenih šol. Med njimi bodo tudi mladi, ki se učijo glasbe pri centru Emil Komel,« razlaga Ceretta in napoveduje, da letošnje silvestrovanje na prostem prirejajo na Travniku, zaradi tehničnih zapletov pa se organizacija dogodka še ni zaključila. Dalje bo 18. decembra zdravica na Transalpini, na kateri bodo prisotni tudi »kram-pusi« iz Celovca, 20. decembra bo plesni spektakel v gledališču Verdi, 22. decembra v Ulici Garibaldi gospel koncert, 30. decembra pa koncert Balkan festival orkestra v deželnem avditoriju. V Štandrežu bo 12. decembra med 10. in 12 uro človekoljubna tržnica, 19. decembra ob 17. uri pa praznik prijateljstva in miru. V Štmavru bo 18. decembra ob 17. uri prevzem betlehemske luči, ki jo bodo prinesli iz Solkana, ob 19.30 pa koncert v cerkvi v Pevmi. V cerkvi v Podgo-ri bo 19. decembra ob 18. uri prireditev Božične misli in glasovi. 16 Nedelja, 5. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V mestni hiši sprejem Bratinovega nagrajenca Janek: »Nagrada že to, da odkrivam ta prostor« Nova Gorica še čaka na primerno kinodvorano - Zaradi krize obstala gradnja Majskih poljan »Vesel sem vsake nagrade in tega, da se predvajajo moji filmi, ki se posvečajo usodam malih ljudi. Še bolj sem počaščen, ker projekcije potekajo v širšem regijskem območju, na obeh straneh meje. Kar se tiče same nagrade, še vedno odrivam svojo radovednost. Ne vem, ali naj se pozanimam danes, jutri ... , kaj bom prejel, vse bolj pa se mi dozdeva, da je nagrada že to, da bom pet dni odkrival ta prostor,« je ob včerajšnjem sprejemu na novogoriški občini povedal letošnji dobitnik nagrade Darka Bratine - Poklon viziji, češki filmski avtor Miroslav Janek. Pojasnil je še, da mu je tu všeč, odkar je prišel z letališča v Ljubljani, in to kljub snegu, zaradi katerega je pot do me- Miroslav Janek na včerajšnjem sprejemu v novogoriški mestni hiši foto n.n. sta trajala kar lep čas. Prvi prizor, ki se mu je ob prihodu v Slovenijo vtisnil v spomin, pa so bile stevardese, ki so pred letališko stavbo med snežnimi zameti pile kavo. O sami nagradi in programu, ki se je v sredo začel v Ljubljani, se včeraj nadaljeval v Vidmu, danes v Gorici in Trstu, slavnostna podelitev pa bo jutri v novogori- BRATINOV NAGRAJENEC - Prvi dogodek v Ljubljani Z »Državljanom Havlom« je navdušil predsednika V ljubljanskem Kinodvoru sta v sredo na sporedu bila filma Miroslava Janeka, letošnjega prejemnika nagrade Darko Bratina, in sicer »Nespatrene«, dokumentarec o slepih otrocih, ki se učijo fotografije, in »Državljan Havel«, režiserjev zadnji film o obdobju predsedovanja Vaclava Havla, za katerega je režiser prejel nagrado češki lev za najboljši dokumentarni film ter nominacijo za nagrado Evropske Filmske akademije leta 2008. Projekciji je sledil pogovor z režiserjem, vodila ga je češka režiserka Hanka Kastelicova, ki pa že vrsto let deluje v Ljubljani. Po uvodnih pozdravih predsednika Kinoateljeja Aleša Doktoriča ter vodje projekta Mateje Zorn sta besedo prevzela režiserja. Kastelicovo je zanimalo, kakšen je bil odziv predsednika Havla na dokumentarec. Janek je povedal, da je bil Havel navdušen nad predlogom o snemanju filma in je sam rekel, da nikakor noče vplivati na končni rezultat - tako je tudi bilo. Najprej so predsedniku pokazali dolgo, 120-mi-nutno verzijo in bil je navdušen. Kasneje so to verzijo morali zaradi velikega pritiska pro-ducentov bistveno skrajšati. Ko pa si je Havel ogledal slednjo, je režiserju izdal, da je bil nekoliko negativno presenečen nad izginotjem določenih zabavnih prizorov, še vedno pa zadovoljen z delom režiserja. Po mnenju Miroslava Janeka je torej diktat filmske industrije pokvaril končni izdelek. Tudi odziv publike je bil zelo dober, saj je bil dokumentarec par mesecev v vseh ki-nodvoranah razprodan. Češki tisk je »Državljana Havla« celo označil kot najboljšo češko komedijo leta, aplavzi so bili bučni. Režiser je povedal, da so bili po njegovem mnenju ti namenjeni predvsem ideji politika, ki je moralen in ima dobre namene, takega politika namreč rabi narod. Pogovor se je zatem usmeril k tehniki snemanja. Režiser je zatrdil, da je njemu bolj kot sama tehnika pomembno to, da z ljudmi, o katerih snema dokumentarec, pa tudi s publiko, vzpo- stavi pravi stik. Kastelicova je Janeka povprašala o začetkih filmske kariere ter o izkušnji v ZDA. Kljub večkratnim poskusom v mladostnih letih Janek ni bil sprejet ne na režijo ne na montažo praške filmske akademije FAMU. Leta 1980 je odšel v ZDA, kjer je poiskal stik z različnimi filmskimi produkcijskimi hišami in nazadnje dobil službo kot montažer. Po koncu žametne revolucije se je Janek vrnil v Prago, kjer so mu ponudili mesto profesorja na oddelku za dokumentarni film na FAMU. Najprej službe ni hotel sprejeti, kasneje pa je popustil in sedaj že več let poučuje na akademiji. Gospo iz publike je zanimalo, če se režiser med kreativnim procesom drži neke fiksne ideje. Janek je odvrnil, da je nima: intuitivno sledi neki približni prvotni ideji in se sproti uči iz izkušenj. Namenoma noče vnaprej vedeti, kako bo film izgledal, saj noče zapasti v situacijo, v kateri bi si prizadeval, da bi se realnost prilagodila njegovi ideji. (maj) škem Kulturnem domu, je več povedala vodja projekta za podelitev nagrade Mateja Zorn. Pojasnila je, da nam kanali komuniciranja v tem prostoru še vedno predstavljajo preglavice, in izrazila upanje, da bo jutri na podelitev v Novo Gorico prišlo veliko Goričanov in da se bodo Novogoriča-ni, ki bodo prisotni, prihodnje leto udeležili tudi podelitve v Gorici. Pri predstavitvi programa je izpostavila organizacijske težave pri pripravi podelitve oziroma filmskih projekcij. »Ker Nova Gorica nima primerne kinodvorane, ki bi omogočala prirejanje večjih filmskih dogodkov, je bilo zelo težko pripraviti filmski večer,« je pojasnila in se vnaprej opravičila, ker bodo zaradi tehničnih pomanjkljivosti filmske projekcije opremljene le s slovenskimi, ne pa tudi z italijanskimi podnapisi. Predsednik Kinoateljeja, Aleš Dok-torič, je v nadaljevanju pojasnil, da si Ki-noatelje od ustanovitve leta 1977 prizadeva, da bi se v tem prostoru svobodno gibali in komunicirali. Izrazil je tudi prepričanje, da jim je šla zgodovina pri tem na roko, še vedno pa obstajajo določene ovire. Pozdravil je odnos novogoriške mestne občine, ki je ves čas sledila delovanju Kinoa-teljeja, in dodal, da Nova Gorica in Gorica živita različne ritme in navade, delovanje Kinoateljeja pa svojevrsten prispevek k njunemu zbliževanju. »Nagrada nima ci-nefilskega, estetskega pomena, ampak je bolj priznanje avtorju, ki ima čut do prostora, ljudi,« je še dejal Doktorič. Sprejema se je udeležila tudi Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma, kjer bo jutri potekala podelitev nagrade. Češkemu gostu je pojasnila, da Kulturni dom poleg glasbene in likovne dejavnosti skrbi tudi za filmsko, v tem okviru pa še posebej za umetniški film. Omenila je filmski abonma, ki ima letos 110 abonentov in številne filmske projekcije, te pa prirejajo za otroke in mladino. Novo-goriški podžupan Mitja Trtnik je uvodoma izrazil počaščenost nad obiskom uveljavljenega filmskega ustvarjalca, v nadaljevanju pa je pojasnil, da bo mestna občina tudi v prihodnje sodelovala s Kinoa-teljejem pri pripravi projekta Nagrada Darko Bratina - Poklon viziji in da ga bo po svojih zmožnostih tudi finančno podprla. »Upam, da bo tudi Nova Gorica dobila primerno kinodvorano. Predvidena je v bodočem centru na Majskih poljanah, kjer pa je gradnja zaradi gospodarske krize obstala,« je še povedal in sklenil z obljubo, da se bodo na občini potrudili prihodnje leto na podelitev nagrade v Gorico pripeljati čimveč novogoriške publike. Nace Novak LUIGI TUREL Bil je kolega, imel nas je rad Luigi Turel bumbaca Včeraj pred zoro smo za vedno izgubili novinarskega kolego Luigija Turela. Z njim smo izgubili prijatelja, lojalnega, do kosti doslednega, dobrega srca, ki je svoj raskavi temperament koval najprej med večletnim delom v podgorski predilnici in nato na poti, ki ga je privedla v novinarski poklic. Bil je samohodec, strastno je ljubil gore, zato se garanja ni bal. Svojo bitko z rakom je Gigi izgubil včeraj po 4. uri zjutraj v sobi goriške bolnišnice. Dan po božiču, na Štefanovo, bi bil dopolnil 64 let. Luigi Turel - Gigi je bil avtentičen Go-ričan, kot je znal o sebi povedati, po rodu iz grajske okolice. Študij je opravil na učiteljišču, nekaj časa je bil inštruktor v goriških zavodih, nakar se je zaposlil v podgorski predilnici, kjer je tudi njega doletela dopolnilna blagajna. Zanj je bila to priložnost. Dokončal je filozofsko fakulteto v Trstu in se lotil pisanja za Il Piccolo, najprej za tržiško, nato za goriško izdajo. Status poklicnega novinarja je dočakal septembra 1990 in bil do zadnjega, junija letos, eden izmed stebrov goriškega uredništva. Svojo družbeno občutljivost je izostril v uporniškem letu 1968 in nato v društvu Piccolo cineforum, ki je s filmom opla-jalo goriško kulturo. Na začetku osemdesetih je Piccolo cineforum v navezi s Kinoate-ljejem prinesel film v goriški Kulturni dom. Ko smo ga spoznali, je že bil zatopljen v novinarski poklic. Nekatera področja javnega življenja je obvladoval kot nihče drug v mestu, tako socialo, sindikalne teme, javna dela. Bil je kronist, kot se spodobi. Domala vsako jutro je obiskoval županstvo in pretresal občinske odloke ter iz njih potegnil novico, ki smo mu jo pogosto zavidali. Dobro se ga spomnijo v odbojkarskih krogih, saj mu je posebej ležalo tudi poročanje o odbojki. Ko pa je imel vsega dovolj, je uteho iskal v gorah. Ko je o njih govoril, mu je bradati obraz žarel. Zapušča ženo Alessandro Moser, hčere Eliso, Ilario in Tatiano ter Simoneja. Zapušča pa tudi nas, ki nas je rad obiskoval v goriškem uredništvu. Ne bo nas več nagovoril po telefonu z običajnim »Qui Turel del Mičkino« in še s kakšno slovensko besedo. Zadnjič ga bomo pozdravili jutri ob 12. uri v kapeli glavnega pokopališča v Gorici. Igor Devetak TRŽIČ - Delavci pred tovarno Eurogroup Kaj bo po marcu? V obratu še štirje meseci izredne dopolnilne blagajne - Za prevzem se zanima družba Tad Metals »Eurogroup, katera prihodnost?« Transparent z omenjenim vprašanjem so včeraj pred tovarno v Ulici Timavo v Tržiču razobesili delavci, ki jim preti izguba delovnega mesta. Še pred časom je bilo delavcev v tovarni Eurogroup 85, nekateri izmed njih pa so med dopolnilno blagajno poiskali novo zaposlitev in zapustili obrat v krizi. Tako se za nadaljnji obstoj tovarne v krizi bori 80 delavcev, ki bodo na izredni dopolnilni blagajni do marca, kaj bo potem, pa je zaenkrat neznanka. »Pred časom smo se sestali z vodstvom tovarne, ki nam je zagotovilo, da so v teku pogajanja za prodajo obrata. Od takrat nismo izvedeli nobene novosti, zato smo zahtevali čim prejšnje srečanje s predstavniki lastništva, ki nam morejo povedati, kaj se z obratom pravzaprav dogaja,« poudarja Fabio Baldassi, predstavnik sindikata FIOM-CGIL. Doslej naj bi se za nakup obrata zanimalo podjetje Tad Metals, katerega lastnik je družina Agarini. Baje naj bi podjetje že pripravilo industrijski plan za tržiško tovarno, ki pa predvideva zaposlitev le petdesetih od osemdesetih delavcev. Težavam delavcem tovarne Eurogroup in drugih obratov v krizi bo medtem posvečena okrogla miza, ki jo jutri ob 15.30 na sedežu društva Dopolavoro ferroviario v Tržiču prireja koordinacija komunističnih delavcev. Transparent pred tovarno altran NOVA GORICA - Univerza Dosedanji diplomanti do zaposlitve že v prvem letu po zaključku študija Letos najvišje število diplomantov - Prve diplomske listine na Visoki šoli za umetnost proizvodov. Program podiplomskega študija molekularne genetike in biotehnologije ponuja intenzivno raziskovalno udejstvovanje študentov, seminarski način dela, kroženje med laboratoriji in spodbujanje kritičnega pristopa v razpravah. Prva doktorja znanosti na tem področju sta - tako kot že 21 študentov doktorskega študija molekularne genetike in biotehnologije - svoje raziskovalno delo opravljala v laboratorijih ICGEB-a v Trstu in v raziskovalnih laboratorijih novogoriške univerze. Na Univerzi v Novi Gorici so letos podelili tudi prve diplomske listine svoje najmlajše izobraževalne enote, Visoke šole za umetnost. Program digitalne umetnosti in prakse v štirih nosilnih modulih - animacija, videofilm, fotografija in novi mediji - ponuja raziskovanje v smeri filmskega okolja, okolja kreativnih industrij in okolja sodobnih umetnosti. Prvi štirje diplomanti so diplomirali s področij vi-deofilma in sodobne umetnosti. »Navkljub slabim zaposlitvenim možnostim na področju kulture se lahko pohvalimo, da imajo naši diplomanti dobre možnosti za delo na svojem področju in pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi. To dokazujejo tudi vsi štirje diplomanti, saj vsak od njih že uspešno deluje na svojem področju,« dodajajo na univerzi. (km) Na Univerzi v Novi Gorici so v sredo in včeraj slavnostno podelili 67 diplomskih listin, kar je največje število doslej. Med prejemniki je tudi pet novih doktorjev znanosti in šest magistrov znanosti. Na univerzi, ki letos beleži 15. obletnico delovanja, poudarjajo, da imajo njihovi diplomanti zelo dobre obete za zaposlitev, saj so se dosedanji diplomanti v več kot 95 odstotkih zaposlili že v prvem letu po zaključku študija. »Močno raziskovalno zaledje in visoka razvitost raziskovalnega dela sta do sedaj na Univerzi v Novi Gorici pripomogla k uspešnemu zaključku številnih doktoratov. Med njimi sta letos prvič dva s področja molekularne genetike in biotehnologije,« sporočajo iz novogoriške univerze, kjer so z izvajanjem podiplomskega študijskega programa molekularne genetike in biotehnologije začeli v študijskem letu 2006-2007; program je rezultat čez-mejnega sodelovanja med Univerzo v Novi Gorici in Mednarodnim centrom za genetski inženiring in biotehnologijo v Trstu (ICGEB). Molekularni biologi delujejo v zdravstvu, prehrambeni industriji in pri varstvu okolja, kot biotehnologi pa svoje znanje o novih in naprednih tehnologijah uporabljajo tudi pri industrijski produkciji človeku koristnih / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. decembra 2010 1 5 PODGORA Plazovi • I v • v • in božični praznik Na sredinem zasedanju rajonskega sveta v Podgori so razpravljali o plazovih na Kalvariji. Predsednik Walter Bandelj je pojasnil, katere posege so opravili v prejšnjih dneh, in poudaril, da bo prihodnje leto treba urediti stezo, ki vodi proti na kapeli na Kalvariji. Poleg tega bi bil poseg potreben še v nekaterih drugih lokacijah nad Podgoro in tudi v Groj-ni. Med rajonskim svetom so spregovorili tudi o prazniku Božične misli in glasovi, ki bo v podgorski cerkvi v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri. Nastopili bodo oktet Vrtnica ter Marta in Sandra Lombardi na orglah in flavti. Božično misel bodo podali Janez Povše v slovenščinie, Carlo Del Torre v furlanščini in Giorgio Mosetti v italijanščini. Aretirali Romuna Obmejna policija iz Gorice je med kontrolami v bližini cestninske postaje pri Vilešu aretirala 45-letne-ga romunskega državljana S.S., zoper katerega je sodišče iz Genove izdalo zaporni nalog. Moški je bil namreč obsojen na štiri mesece in dvanajst dni zapora zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah. Romun se je pred aretacijo vozil na kombiju z bolgarsko registrsko tablico, na katerem so bili še drugi štirje sodržavljani. Spacal v Ulici Nizza V likovni galeriji La Bottega v Ulici Nizza v Gorici bodo danes odprli razstavo del Lojzeta Spaca-la; na ogled bo do 30. decembra. Obisk je možen od ponedeljka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah samo dopoldne. »Bookshop« v Gradišču Danes ob 17. uri bodo v obnovljenih prostorih galerije Lojze Spaz-zapan v Gradišču odprli knjigarno, kjer bodo na prodaj monografije, katalogi in druge publikacije, ki jih je v 30-letnem delovanju izdala galerija. V prazničnem času do 9. januarja 2011 bodo ponujali 15-odstotni popust na knjigah. Poleg tega bodo na prodaj tudi razni predmeti umetne obrti, ki so jih izdelali za promocijo Spazzapanove galerije. Zagotavljajo tudi brezplačne vodene oglede zbirk. Divjačina in vino V sprejemnem centru Gradina prirejajo drevi ob 20. uri večerjo, med katerim bodo ponudili divjačino in vina iz kleti Vinakras iz Sežane; za rezervacije je na voljo telefonska številka 333-4056800. Razstava peščenih risb V hotelu Sabotin v Solkanu bodo danes ob 19. uri odprli razstavo peščenih risb likovnice Stanke Golob. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. [ÏÏ1 Osmice NOVA GORICA - GORICA - Festival novomedijske umetnosti Čezmejni Pixxelpoint Novomedijski umetnik na delu V novogoriški Mestni galeriji se dre-vi ob 20. uri začenja 11. festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint. Letošnja tema festivala »Trojna konjunkcija: Magija, miti in mutacije« je privabila k sodelovanju umetnike iz 22 držav z vsega sveta, ki so na mednarodni razpis poslali 119 del. Tudi tokrat bo festival, ki je posvečen umetniškemu delovanju novih medijev, ki že sami po sebi ne poznajo meja, potekal na obeh straneh meje ter Gorico in Novo Gorico povezal v enotno središče novome-dijske umetnosti. Še posebej bo zanimivo odprtje festivala, ki se bo začelo v no-vogoriški Mestni galeriji, ob 22. uri se bo nadaljevalo v galeriji Metropolitana v Gorici (Ulica Leoni 7) z odprtjem razstave, ob 23. uri pa bo v Ločniku (Pieffe Factory, Ulica Marega 14) sledil še Pixxelnite; vsa prizorišča bo povezoval brezplačni avtobus. Festival bo trajal do 10. decembra. Festivalski program sta letošnja ku-ratorja, Heiko Daxl iz Nemčije in Ingeborg Fulepp iz Hrvaške, oblikovala na podlagi prispelih projektov, nekatere umetnike pa sta k sodelovanju povabila sama. Tako bo v novogoriški Mestni galeriji in v prostorih goriške galerije Metropolitana na ogled več kot 53 projektov. Organizatorji obljubljajo pester festivalski program, v katerem še posebej izpostavljajo nedeljo, ko se bo dogajanje preselilo v malo dvo- rano Kulturnega doma Nova Gorica, kjer se bo v štirih sklopih odvrtelo kar 29 video projekcij. Sicer pa festival prinaša niz predavanj, video in filmskih projekcij in knjižnih predstavitev na različnih lokacijah; podrobnejši program festivala je na voljo na spletni strani www.pixxelpo-int.org. Še nekaj besed o letošnji temi. Trojna konjunkcija je astronomski dogodek, ko se dva planeta oziroma zvezda in planet trikrat srečata v kratkem časovnem obdobju, bodisi v nasprotnem položaju ali, pri inferiorni konjunkciji, ko je vpleten manjši planet. »Kako umetniki razmišljajo o letu 2010? To je leto, o katerem govorijo napovedi o koncu sveta, katastrofah in naravnih nesrečah. S tesnobo, humorjem ali brezbrižnostjo? Ekološke, socialne in gospodarske razmere vplivajo na naše vsakodnevno dojemanje samih sebe, našega okolja in političnih sprememb,« pojasnjujeta kuratorja letošnjega festivala Heiko Daxl in Ingeborg Fulepp ter opis letošnje teme zaključujeta z naslednjimi besedami: »Naš svet smo spremenili v ogromni laboratorij, ki je bolj nenadzorovan kot nadzorovan. Pojmi, kot so iluzija, domišljija, navideznost in obstajanje, izgubljajo svojo enoznačnost. Objektivnost mnenja in obrazložitev sta odvisna od aksioma subjektivnega gledišča.« (km) GORICA Predstavitev »Nichijeve tovarne« V Gorici bo danes predstavitev »Nichijeve tovarne«, politične, socialne in kulturne delavnice, ki so jo ustanovili simpatizerji in podporniki Nichija Vendole. V zadnjem času so po Italiji nastala številna tovrstna združenja, pred približno poldrugim mesecem pa se je tudi skupina mladih iz goriške pokrajine odločila, da ustanovi svojo »tovarno« dobrih dejanj, zato da prispeva h kulturnemu in družbenemu bogatenju mesta. Prvo »dobro dejanje«, za katerega so se odločili, je »Tovarna igrač«, v okviru katere bodo do 23. decembra zbirali igrače in didaktični material za vrtce goriške pokrajine. S tem želijo opozoriti javnost na težave, ki jih doživlja javno šolstvo v Italiji. Kdor želi prispevati svoje odrabljene igrače, ki so vsekakor še vedno v dobrem stanju, lahko pokliče na telefonsko številko 340-2461001. Odgovorila mu bo Veronica in se z njim dogovorila za datum in uro, ko bodo prostovoljci prišli na dom po odrabljene igrače. Kdor pa želi Veronico in ostale delavce »Nichijeve tovarne« tudi v živo spoznati, se lahko danes ob 19.30 odpravi na sedež združenja na Trgu De Amicis 9 v Gorici. À Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 9. decembra, ob 20.45 gledališka predstava »L'ebreo«, igrajo Ornel-la Muti, Pino Quartullo, Emilio Bo-nucci; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.go-rizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v nedeljo, 5. decembra, ob 21. uri »La vedova allegra«, v izvedbi gledališke skupine inScena-Compa-gnia Corrado Abbati; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. decembra ob 20.45 »Balletti rus-si, Diaghilev e i suoi«, igrata violinistka Liza Ferschtman in pianist Inon Bar-natan; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo bo danes, 3. decembra, ob 20. uri »Otok sužnjev« Pierreja de Marivauxa; brezplačne vstopnice; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 11. decembra, »Cenerentola all'opera«, CTA (od 5. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuc-cini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). H Šolske vesti BOŽIČNI JEDILNIK: Gostinski učni center Ad formanduma vabi v vpisu na kuharski tečaj, namenjen vsem ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 15. decembra, ob 18. uri v Dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici. Jedilni list: pate' v listnatem testu, capesante na Mornay način, puran s prazničnimi prilogami, meringa s chantilly smetano in man-gom, izbor vin vpisovanje po tel. 3342825853, promo@adformandum.eu. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Incontrerai l'uomo dei tuoi so-gni«. Dvorana 2: 17.00 »Rapunzel - L'intrec-cio della torre« (digital 3D); 19.50 -22.00 »Precious«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Harry Potter e i doni della morte: parte 1«. Dvorana 2: 16.50 - 18.50 »Rapunzel -L'intreccio della torre« (digital 3D); 20.45 »La donna della mia vita«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. Dvorana 4: 17.15 »Rapunzel - L'intreccio della torre«; 20.15 - 22.15 »A Natale mi sposo«. Dvorana 5: 18.00 »Tre all'improvviso«; 20.20 - 22.20 »L'ultimo esorcismo«. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH bo do 10. decembra zaprta. MLADINSKI DOM vabi na filmski forum, ki bo potekal v prostorih Mladinskega doma ob petkih (praviloma vsak drugi petek v mesecu) od 17. ure do 19.30. Oglede filmov bosta spremljala uvod in kratek zaključni pogovor o filmu samem ter o njegovem sporočilu. Vpisnine ni, sta pa nujni prijava do četrtka ob 17. uri in poravnava letne članarine; srečanja bodo predvidoma 3. decembra, 14. januarja 2011, 11. februrja, 11. marca, 8. aprila in 13. maja. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor v nedeljo, 5. decembra, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri v drugem sklicanju v prostorih KD Rdeča Zvezda v Saležu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 6., v torek, 7., in v sredo, 8. decembra, zaprta. Od četrtka bo spet odprta med 10. in 18. uro. M Izleti Koncerti □ Obvestila V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gori-zia classica« v soboto, 4. decembra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert koncert Tria Cremona; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 6. decembra, ob 20.15 nastopil kvartet Minetti iz Avstrije; v petek, 17. decembra, ob 20.15 bo koncert Slovenskega okteta; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. J Mali oglasi LJUBITELJU ŽIVALI podarim dvomesečno psičko mešanko z dolgo dlako, majhne rasti; tel. 347-1243400. V SOVODNJAH na kmetiji Tomsič (Štradalta 9) prodajamo božična drevesca po ugodni ceni; tel. 0481882064 in 347-1216398. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. AŠKD KREMENJAK prireja Silvestrovanje in novoletni ples v večnamenskem centru v Jamljah. Bogat meni, nagradne igre in ples; informacije in vpisovanja po tel. 334-5370094 (Bruno) ali tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v torek, 28. decembra, tradicionalno silvestrovanje v Pi-neti pri Gradežu v hotelu »Ai pini«. Odhod iz Doberdoba in Gorice ob 16. uri. Srečanje v pineti ob 17. uri. Vpisujejo do zasedbe razpoložljivih mest na avtobusu Saverij R. (tel.0481-390688), Marija Č. (tel. 0481-390697), Ivo T. (tel. 0481882024), Dragica V. (tel. 0481-882183), Rozina F. (tel. 347-1042156), Ema B. (tel. 0481-21361); na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). REVIJA »STRADE«, ki jo izdaja zadruga Arcobaleno, je pobudnik niza izletov, med katerimi bodo spoznali nekatere slovenske reke in kraje, skozi katere tečejo. Prvi izlet bo 4. decembra z zbirališčem bo ob 10. uri na Trgu Virgilio, nato pa bodo izletniki obiskali izvira Hublja in Vipave, arheološko najdišče in muzej v Ajdovščini, rimske ostaline v Hrušici in Vipavski križ. Poleg krajevnih vodičev bodo izletnike spremljali direktor revije Strade Andrea Bellavite, predsednik društva Jadro Karlo Mucci in Alessandro Astone. Izlet stane 50 evrov, cena pa vključuje prevoz, kosilo in vstopnino za muzeje. Vpise zbirajo v turističnem uradu CTS v Ulici Diaz v Gorici (tel. 0481-82273). Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 3. decembra, ob 18. uri Michele Zizza predstavil svojo knjigo »Il clone di Dio«. V nedeljo, 5. decembra, bosta ob 15.30 in 16.30 božični delavnici za otroke; za-željena je najava. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA vabi v torek, 7. decembra, ob 20.45 v avditorij v Ul. Roma v Gorici na ogled komedije »Ma il flautisa chi e?« v izvedbi gledališke skupine Attori senza confini iz Gorice; v sredo, 15. decembra, ob 20.30 v avditoriju v Ul. Roma v Gorici prireja združenje božični koncert s skupino FVG Gospel Choir in v soboto, 18. decembra, ob 18.30 srečanje s krvodajalci Rdečega križa iz Nove Gorice na Trgu Evropa na Transalpini za nazdravitev brez meja. »SLEDI - TRACCE«: slavnostna podelitev nagrad in predstavitev antologije Mednarodnega natečaja poezije »Sledi -Tracce« bo danes, 3. decembra, ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (Ul. Petronio, 4). SLOVIK IN SKGZ prirejata v Tumovi predavalnici v KB centru v Gorici danes, 3. decembra, okroglo mizo z naslovom: »Okupacija: da/ne, in KAJ potem?«. Srečanje s pričetkom ob 20.30, ki ga bo vodil Albert Voncina, bo priložnost za soočanje med dijaki slovenskega višješolskega centra, ki so se odločili za okupacijo in dijaki, ki so okupaciji nasprotovali. Prireditelji vabijo vse, naj se večera udeležijo, predvsem pa profesorje, saj bo to priložnost, da se slednji soočajo z dijaki na nekoliko bolj neformalen način. PD RUPA-PEČ prireja miklavževanje v društvenih prostorih v Rupi v soboto, 4. decembra, ob 17. uri. Miklavžev urad bo odprt od 12. ure dalje. ZIMSKE ZGODBE: 4. in 18. decembra, 22. januarja 2011, 5. in 19. februarja 2011 ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Mo-relli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280). AŠKD KREMENJAK prireja miklavževanje v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri. Ze popoldne bodo mladi društveni odborniki obiskali starejše vaščane, Miklavža pa bodo nato v večnamenskem središču pričakali s pravljico. KD SOVODNJE vabi otroke iz vrtca, osnovne šole in njihove sovodenjske prijatelje na miklavževanje, ki bo potekalo v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-POLJANE prireja miklavževanje v nedeljo, 5. decembra, ob 17.30 v spodnjih prostorih zadruge na Palkišču. Otroci bodo nastopili z igrico »Otruoci čake-ju Sv. Miklauža«. MIKLAVŽEVANJE V ŠTANDREŽU bo v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri v župnijski dvorani. KULTURNO DRUŠTVO DANICA vabi na miklavževanje v torek, 7. decembra, ob 18. uri v prostorih društva na Vrhu. Nastopila bosta otroški pevski zbor Vrh Sv. Mihaela ter otroška skupina Danica z gledališko predstavo »Butalci«; informacije eno uro pred predstavo v društvenih prostorih. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Luigi Bra-daschia iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. 1 8 Petek, 3. decembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOŠARKA - Po infarktni zmagi nad milanskim Armani Jeansom v Stožicah Union Olimpija praktično med najboljšimi 16 ekipami Evrope Ljubljančani boljši v prvem delu - AJ 4 minute pred koncem vodil 69:60 - Sledil je neverjeten preobrat Union Olimpija - Armani Jeans 82:75 (21:9, 42:32, 51:57) UNION OLIMPIJA: Perry 8 (2:2), Ilievski 14 (12:13), Gregory 17 (3:4), Salin 6 (1:2), Jagodnik 15 (6:6), Šermadini 7 (3:3), Pinkney 6, Markota 7 (2:4), Vrkic 2. ARMANI JEANS: Mancinelli 10 (0:1), Mordente 8, Finley 16 (3:4), Jaaber 5 (2:2), Rocca 6, Mel-li 13 (2:2), Nardi 3, Hawkins 14 (5:6). Košarkarji Uniona Olimpije so pred 12.500 gledalci v Stožicah spisali novo poglavje v zgodbi o komaj verjetnem uspehu kluba, ki je bil še pred nekaj meseci na robu propada. S peto zmago so si Ljubljančani tri kroge pred koncem predtekmovanja praktično že zagotovili napredovanje med šestnajst najboljših ekip Evrope, kjer so nazadnje nastopili v sezoni 2003/04. Tako kot že nekajkrat - Stožice tudi po osmem nastopu Uniona Olimpije v ligi NLB in evroligi ostajajo neosvojljiva trdnjava za gostujoča moštva - so si Ljubljančani zmago priigrali v zadnjih minutah. Junak tekme je bil kapetan Goran Jagodnik, ki je v zadnji četrtini dosegel enajst točk (skupaj 15). Motiva Ljubljančanom pred tekmo zagotovo ni manjkalo. Poleg vložka, ki ga je prinašala zmaga, se pravi uvrstitev v drugi del evrolige, so namreč njihovo predstavo spremljali (v živo ali v posnetku) gledalci v 120 državah širom sveta, saj je bila tekma z Armanijem izbrana za srečanje sedmega kroga evrolige, tako da si jo je med drugimi na tribunah razprodane dvorane Stožice ogledal tudi direktor evrolige Jordi Bertomeu. Union Olimpija je od samega začetka krenila zavzeto in agresivno. Po treh minutah igre so sicer Italijani vodili s 5:4, nato pa so zmaji z delnim izidom 14:0 prevzeli vajeti igre v svoje roke (18:5). Vlado Ilievski (desno) je zadel zelo važna prosta meta Prednost, ki so si jo priigrali v prvi četrtini, so Ljubljančani v drugih desetih minutah suvereno nadzirali. Žal je bilo nadaljevanje povsem druga zgodba. Ljubljančani so hitro zapravili prigarano prednost in Italijani so imeli v 36. minuti devet točk naskoka (69:60). Toda Ljubljančani se niso predali in poskrbeli za neverjeten preobrat. Ostali izidi: Žalgiris - Maccabi 68:71, Olym-piacos - Brose Baskets 86:69, Lottomatica - Charle-roi 95:83, Unicaja - Real Madrid 75:71, Barcelona -Cholet 76:62, Valencia - Efes Pilsen 62:56. KOŠARKA - EP 2013 v Sloveniji Nestrpno čakajo nedeljo LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj prižgala zeleno luč za največji športni projekt v zgodovini države, tako da so v Sloveniji zdaj nestrpni pred nedeljsko odločitvijo v Munchnu (ob 14.30). Premier Borut Pahor je prepričan, da ni nobenih možnosti, da bi Fiba Europe zavrnila slovensko kandidaturo. »Odločitev je seveda v rokah delegatov, vendar pa zdaj, ko je finančni proračun prvenstva sklenjen, Fiba Europe odločitve ne bo spremenila,« je dejal Pahor. Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič je povedal, da bo Slovenija za organizacijo EP namenila tri milijone evrov, namesto zgolj 1,2, kot je odločila prejšnji teden. Od tega bo 750.000 evrov plačala Fibi Europe do 17. decembra letos, ostala sredstva, za katera se bo vlada potrudila, da se jih bo čim manj črpalo iz državnega proračuna, pa bo izplačala v letih 2012 in 2013. Vlada naj bi tri milijone evrov, če ne bo šlo drugače, zagotovila iz finančnih sredstev, ki so bila namenjena predstavitvi Slovenije na svetovni razstavi Expo v Južni Koreji. Pahor je še dodal, da je k umiku prepričal drugega kandidata, ki je bil pripravljen plačati 4 milijone kotizacije. Imena evropske države ni hotel izdati. Glede gradnje novih dvoran bodo takoj stopili v stik z občinami, ki so izrazile pripravljenost, se pravi Novo mesto in Ptuj. Hkrati bodo preverili, kaj se da narediti z dvorano na Jesenicah, ki po velikosti ustreza, vendar nima košarkarskega igrišča, in v Mariboru, kjer so potrebne določene spremembe. NOGOMET - Evropska liga Napoli še upa, Palermo izpadel PALERMO/UTRECHT - V predzadnjem krogu faze skupin nogometne evropske lige je Palermo gostil praško Spar-to, Napoli pa je igral v gosteh v Utrechtu, kjer je uspel iztržiti neodločen izid 3:3, potem ko je po prvem delu že zaostajal 3:1. Vse tri gole za Napoli je dosegel Cavani, od tega enega iz enajstmetrovke. Za uvrstitev v šestnajstino finala morajo Neapeljčani na domačem igrišču premagati Steauo iz Bukarešte. Od nadaljnjega tekmovanja pa se poslavlja Palermo, ki je doma igrala le 2:2 s Sparto. TOČKA MANJ - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je A-ligaša Bologno zaradi nepravilnosti pri upravljanju kaznovala z odvzemom točke. Bologna tvega odvzem še dveh točk, saj med julijem in septembrom igralci in trenerski štab niso bili pravočasno plačani. Bologna, pri kateri igra slovenski nogometaš Rene Krhin, ima tako zdaj 13 točk na lestvici. SMUČANJE - Danes se bo nadaljeval svetovni pokal v alpskem smučanju. Moški smuk bo v Beaver Creeku, ženski pa v Lake Louisu. Po TV: Slo2, moški smuk ob 18.55, ženski pa ob 20.25. ODLIČEN ZAČETEK - Slovenski biatlonci so sijajno začeli novo sezono svetovnega pokala - v Ostersundu so se na 20 km kar trije prebili med deseterico. Najboljši, šesti, je bil Klemen Bauer. Jakov Fak, ki je šele prejšnji teden dobil slovenski potni list, je osvojil 8. mesto, Janez Marič pa je bil 9. Nobena druga država nima med deseterico treh tekmovalcev. NBA LIGA - Košarkarji Los Angelesa so v tekmi lige NBA v Houstonu izgubili z 99:109. Slovenski član jezernikov Saša Vujačič ni dobil priložnosti za igro. NOGOMET - Izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze FIFA določil sedeža za SP leta 2018 in 2022 Svetovni prvenstvi Rusiji in Katarju Rusi premagali skupno kandidaturo Španije in Portugalske ter Nizozemske in Belgije in samostojno kandidaturo Anglije, Katarci pred ZDA, Avstralijo, Južno Korejo in Japonsko ZÜRICH - Izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (IO FIFA) je v Zürichu sporočil svojo odločitev o prirediteljih svetovnih prvenstev leta 2018 in 2022. Leta 2018 ga bo gostila Rusija, leta 2022 pa Katar. Rusi so v glasovanju premagali skupno kandidaturo Španije in Portugalske ter Nizozemske in Belgije ter samostojno kandidaturo Anglije, Katarci pa so dobili prednost pred ZDA, Avstralijo, Južno Korejo in Japonsko. Dolgo pričakovan izbor prirediteljev svetovnih prvenstev po brazilskem leta 2014 je po nekaj podkupo-valnih aferah vendarle dobil epilog. FIFA se je odločila za Rusijo in Katar, kar je glede na napovedi presenečenje, če pa se upoštevajo finančna sredstva, ki sta jih že oziroma jih še bosta omenjeni državi porabili za organizacijo, pa vendarle ne. Obe državi bosta največji nogometni dogodek gostili prvič, kar je lahko prav tako tehtnico prevesilo v njuno korist. Za prvenstvo leta 2018 naj bi bila po napovedih prvi favorit Anglija, katere kandidaturo so v Zürich prišli podpreti predsednik vlade David Ca- Moskovski stadion Lužniki bo leta 2018 bržkone gostil finale svetovnega nogometnega prvenstva ansa meron, nogometni zvezdnik David Beckham in princ William. Sledila je skupna kandidatura Španije in Portugalska, Rusija je bila po napovedih šele na tretjem mestu. A 21 članov odbora in predsednik Sepp Blatter namreč ni glasovalo po napovedih (natančnejših rezultatov glasovanja FIFA še ni objavila). Odbora očitno ne motijo velike razdalje med ruskimi napovedanimi prizorišči in slabe prometne povezave. Ruski finančni minister je sicer že sporočil, da bo država porabila precej manj denarja kot za olimpijske igre v Sočiju. Katar pa bo prva muslimanska država, ki bo gostila najboljše nogometaše na svetu, hkrati pa tudi najmanjša država prirediteljica. Po površini je skoraj pol manjša od Slovenije. Težave utegnejo povzročati le vročina, saj poleti temperatura lahko doseže celo 40 stopinj Celzija, in pa strogi zakoni, ki bi lahko povzročali težave navijačem. A vse to so premagali štirje milijoni dolarjev, supermoderni stadioni s klimatskimi napravami in dejstvo, da bo osem stadionov v krogu vsega petdesetih kilometrov. NOGOMET - A-liga od danes do ponedeljka Dolg A-ligaški vikend Inter že drevi - V ponedeljek Napoli-Palermo - Udinese proti nekdanjemu trenerju NESKONČEN NOGOMETNI VIKEND - Kar štiri dni bo trajal nogometni A-ligaški konec tedna. Prva tekma bo namreč na sporedu že drevi, medtem ko bo zadnja v ponedeljek zvečer. Na papirju je 15. krog ugoden za vodilni Milan, ki doma ne bi smel imeti težav z zmago nad skromno Brescio. REJA DREVI PROTI INTERJU -Uvodna tekma bo, kot rečeno, že dre-vi. Na rimskem Olimpicu bo Lazio poskušal zaustaviti Benitezovo četo, ki trenutno za belomodrimi zaostaja štiri točke. Reja razpolaga z vsemi najboljšimi igralci, medtem ko je seznam odsotnih pri Interju kar dolg (10 igralcev, med temi Eto'o in Milito, Julio Cesar in Mai-con, Chivu in Mancini). Benitez je torej pred skoraj obveznimi izbirami. Nagiba se k postavitvi 4-3-3 s trojico Sneij-der-Pandev-Biabiany v napadu (saj mu drugače ostajajo le mladi iz ekipe primavera). Na klopi bo tako imel več adu-tov Reja, ki lahko v skrajnem primeru v postavo vključi Foggio ali Rocchija. ROMA IN MILAN JUTRI - Jutri bo na igrišče najprej stopila Roma: v Ve-roni bo poskušala preboleti pekoč poraz, ki ga je doživela v Palermu. Zaostanek osmih točk za Milanom Romo sili k napadalni taktiki. Prav zato bo Ra-nieri najbrž igral z dvema napadalcema (Totti in Borriello?) ter polšpico (Menez, ki je med Rimljani trenutno v najboljši formi). Adriano, ki je med tednom potožil brazilskemu radiu, da mu trener ne zaupa ali ga celo zapostavlja, morda ne bo sedel niti na klop za rezerve. PO HLADNI IN ŠE HLADNEJŠI PRHI, NA TOPLO - Juventus se bo po igranju na -11° na Poljskem selil v toplejše kraje, saj bo v nedeljo zvečer igral v Catanii. Nepričakovana a zaslužena (v petih tekmah sami neodločeni izidi) izločitev iz manj pomembne evropske lige črnobelim omogoča, da se v celoti posvetijo prvenstvu, kjer so se povzpeli do tretjega mesta. V mestu pod Etno se bo morala »stara dama« zlasti paziti pred Maxijem Lopezom, za katerega se govori, da bi lahko bil med zimsko kupoprodajno borzo ravno Juventuso-va okrepitev. PONEDELJKOVA TOČA GOLOV? - Zelo pestro bo v ponedeljek med Napolijem in Palermom. Obe ekipi igrata zelo dopadljiv nogomet s posebno pozornostjo na fazo napada (gre za ekipi z 2. in 3. najboljšim napadom A-lige). Seveda v Palermu sanjajo o novi zmagi v gosteh, saj je trojica Iličic-Pastore-Miccoli morda največ, kar v tem trenutku nudi A-liga. Vendar tudi Lavezzi, Cavani in Hamšik lahko vsak trenutek ustvarijo nevarno priložnost. Za ljubitelje stav: to je tekma, za katero plača napoved končnega izida brez zadetkov res veliko denarja. UDINESE PROTI BIVŠEMU TRENERJU - V nedeljo popoldan se bo Udinese pomeril s Parmo, ki jo vodi lanski trener Furlanov Marino. Emilijanci imajo sicer nekaj težav z napadom (do- slej le 11 doseženih golov), a zadnja tekma proti Interju je nov dokaz, da so z vključitvijo Crespa v začetno postavo veliko nevarnejši. Guidolin bo seveda potrdil postavo, ki je nadigrala Napoli. FANTANOGOMET - Milan gosti Brescio, ekipo s slabim napadom. Vratar Abbiati bi lahko preživel miren večer in tekmo zaključil brez prejetih golov. Alternativa bi lahko bil Antonioli (Cesena). V obrambi sta Nesta in Thia-go Silva (Milan) vedno učinkovita, dodali bi še lahko Zapato (Udinese) in Lu-carellija (Parma). V vezni vrsti bi bilo skoraj sramotno ne zaupati Iličicu (Palermo), čeprav bo slovenski vezist prej ali slej naletel na bolj negativen dan. Ob njem postavite Cambiassa (Inter) in Cossuja (Cagliari). Tokrat lahko namenite manjša sredstva napadu, tako da bi bila ekonomsko dosegljiva trojica Bogdani (Cesena), Palacio (Genoa) in Ma-tri (Cagliari). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 20.45) Lazio - Inter 1:1 (1 - 30%, X - 35%, 2 - 35%); jutri (ob 18.00) Chievo - Roma 1:2 (30%, 35%, 35%), (ob 20.45) Milan - Brescia 3:0 (60%, 30%, 10%); v nedeljo (ob 15.00) Cesena - Bologna 1:1 (30%, 35%, 35%), Fiorentina - Cagliari 3:2 (40%, 35%, 25%), Lecce - Genoa 1:3 (30%, 30%, 40%), Parma - Udinese 2:2 (35%, 35%, 30%), Sampdoria - Bari 2:0 (45%, 30%, 25%), (ob 20.45) Catania - Juventus 1:1 (30%, 30%, 40%); v ponedeljek (ob 20.45) Napoli - Palermo 2:3 (40%, 30%, 30%). (I.F.) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 3. decembra 2010 1 5 UMETNOSTNO KOTALKANJE - Včeraj na SP na Portugalskem Sbejeva pred Romanovo, boj za zmago pa je še odprt Po kratkem programu vodi kotalkarica iz Pescare z minimalno prednostjo - Odločilen današnji dolgi program □ Obvestila Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju v kraju Portimao na Portugalskem se je po pričakovanjih nadaljeval dvoboj med Poletovo kotalkarico Tanjo Romano in tekmovalko iz Pescare Deboro Sbei - obe sta namreč edini resni kandidatki za osvojitev zlate kolajne v kombinaciji in v prostem programu. Včeraj je po kratkem programu žirijo bolj prepričala mlajša Sbejeva, ki je prevzela vodstvo, Po-letova kotalkarica Tanja Romano pa je pred današnjim dolgim programom druga. Razlika med tekmovalkama je sicer minimalna, tako da je boj za prvo mesto še popolnoma odprt. Tanja Romano je od boljših tekmovalk stopila na ploščo kot prva in zelo dobro opravila kratki program. Žirija ji je do-sodila za tehnično plat 9.4, 9.6, 9.5, 9.4, 9.3, 9.8 in 9.6, za umetniški vtis pa 9.7, 9.8, 9.6, 9.6, 9.8, 9.7 in 9.8. Italijanka Debora Sbei, ki je boljše izvedla tudi četrtkove obvezne like, je za tehnično plat prejela ocene 9.8, 9.8, 9.4, 9.7, 9.6, 9.7 in 9.7, za umetniški vtis pa 9.9, 9.8, 9.5, 9.8, 9.5, 9.7 in 9.8. »Obe sta nastopili zelo dobro in brez napak, tako da je razlika v ocenah upravičeno minimalna. Sbejeva je bila zelo čista in nekoliko bolj prepričljiva, zato je najbrž dobila nekaj višje ocene,« je povedal trener Romanove Moj-mir Kokorovec, ki je bil včeraj zelo zadovoljen z nastopom svoje varovanke. Na tretjem mestu je še tretja italijanska reprezentantka Cristina Trani. Slovenski tekmovalki sta bili včeraj tudi bolj prepričljivi: Nika Arčon je šesta, Lucija Mlinarič pa sedma. Danes bo na vrsti odločilni del. Tanja Romano, štirinajstkratna svetovna prvakinja, bo nastopila s programom iz Rima leta 2005: flamenko je sicer prilagojen novim pravilom in ga dopolnjujeta še dva trojna skoka. »Drugo mesto po kratkem programu ni odločilno, saj bo jutrišnji (današnji op.a.) dolgi program veljal kar devetkrat toliko. Današnji vrstni red je v bistvu samo sito, skozi katero žirija razvrsti tekmovalke, in določi, kdo bo jutri nastopil v zadnji skupini najboljših,« je še povedal Kokorovec. Dvoboj med Tanjo Romano in Deboro Sbei se bo torej danes nadaljeval. Tekmovalke bodo danes stopile na ploščo ob 17.45. Romanova bo nastopila v zadnji skupini, torej približno med 19.50 in 20.15. Nastop tekmovalk si je mogoče ogledati na http://portimao2010.rollersports.tv/. Naj omenimo, da je včeraj med nastopom Tanje Romano strežnik, ki oddaja svetovno prvenstvo po spletu, zaradi preobremenitve odpovedal. Očitno je bilo zanimanje zelo veliko. Tanja Romano je po kratkem programu na 2. mestu. Danes se bo žiriji predstavila s flamencom kroma ŠD KONTOVEL vabi člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 13.decembra ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu na Proseku. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora; 2. predsedniško poročilo, poročila posameznih sekcij; 3. blagajniško poročilo - odobritev obračuna in predračuna; 4. razno. Vabljeni! SK DEVIN vabi na predstavitev vseh tekmovalnih skupin in trenerjev nove sezone, ki bo potekala v sredo, 8. decembra 2010 ob 19. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 347-5292058, Valentina Suber 347-4421 131, www.skbrdina.org, info@skbrdina.org. ZAMEJSKO PRVENSTVO V ŠAHU bo letos jutri, 4. decembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pričetek bo ob 15.30. Kdor bi se ga želel udeležiti, se mora prijaviti, ker je število mest omejeno. Prijavite se lahko na naslov moblak@libero.it. SPDT priredi v nedeljo, 12. decembra Izlet v neznano. Pohod je primeren za vsakogar in traja približno tri ure in pol, sledita kosilo in družabnost. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 8.00, iz Opčin pred hotelom Danev ob 8.15. Informacije in prijave do četrtka 9. decembra, tel. 040220155 (Livio). prej do novice www.primorski.eu1 t tz Jutri bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu zamejsko prvenstvo v šahu. Gre za četrto izvedbo po večletni prekinitvi. Na prejšnjih treh prvenstvih je vedno zmagal naš najboljši šahist, mojster Pino Lakovič iz Gorice, ki je tudi tokrat favorit. V ženski konkurenci je doslej dvakrat slavila zmago Tjaša Oblak, enkrat pa Ajlin Visentin. Vsi trije so se že prijavili za jutrišnji turnir, poleg njih pa še prvokategornik Igor Lakovič, ki je pred nedavnim nastopil na kakovostnem mednarodnem turnirju v Sankt Peterburgu, drugokategorniki Dušan Jelinčič, Cristina Sustersich ter Mitja in Marko Oblak, poleg njih pa še mnogi mladi šahisti, ki tedensko vadijo v petkovem krožku na sedežu ZSŠDI. Nekateri imajo že več izkušenj na turnirjih, tako da lahko presenetijo tudi bolj kotirane šahiste, za druge pa bo to lepa priložnost, da se preizkusijo tudi z odraslimi. Zamudniki se lahko prijavijo do 15.ure, turnir pa se bo začel ob 15.30. Marko Oblak KOLESARSTVO - Mlada slovenska cestna kolesarja pri drugih društvih Ambiciozni Denis Milic Letos je z deželno selekcijo nastopil na državnem mladinskem prvenstvu - Jasmin Laurencic pokrajinska prvakinja Mladi kolesarji so pred kratkim zaključili sezono in so dejansko že začeli priprave na prihodnjo. V starostni kategoriji mladincev je 17-letni slovenski kolesar Denis Milic letos tekmoval za ekipo Sorgente iz porde-nonske pokrajine, 16-letna kolesarka Jasmin Laurencic, doma iz Prečnika, pa je uspešno nastopala pri klubu Team Isonzo v Pierisu. Milic, dijak 4. razreda elektronske smeri tržaške višje srednje šole Jožef Stefan, pravzaprav ni bil najbolj zadovoljen s svojim moštvom iz Pordeno-na. »Odnosi so bili stalno napeti in kolesarji se nismo počutili dobro,« je bil oster Milic, ki je napovedal, da bo v prihodnji sezoni zamenjal ekipo. »Že smo v kontaktu s klubom GS Caneva, ki ima najboljše mlade kolesarje v naši deželi,« je dejal mladi Šempolajec, ki je bil vsekakor zadovoljen z rezultati. »Vpoklic v mladinsko reprezentanco FJK, s katero sem nastopil na državnem cestnem prvenstvu, je bil zame zelo lep dogodek. Nato sem tekmoval tudi na prestižni mladinski dirki po FJK. Letos sem enkrat osvojil 6. mesto, dvakrat pa deseto. Upoštevati pa moramo, da sem bil mladinec prvo leto in sem tekmoval v glavnem proti starejšim. Pri naši ekipi smo se mlajši bolj izkazali kot starejši. Tako sem začel kot pomočnik, Šempolajski kolesar Denis Milic ŠAH - Jutri zamejsko šahovsko prvenstvo V Trstu se bodo preizkusili • i |«v* • | • v | • najboljši zamejski šahisti Kolesarka Jasmin Laurencic NOGOMET En krog prepovedi le Martiniju Disciplinska komisija deželne nogometne zveze tokrat v deželnih ligah ni imela veliko dela, saj je v nedeljo veliko tekem odpadlo zaradi slabega vremena. Pri državnih mladincih bo en krog prisilno miroval Krasov napadalec Jar Martini, ki je na zadnjem srečanju prejel četrti opomin. Jutri ga torej ne bo na domači tekmi proti ekipi Unione Venezia. Tudi naši tekači Danes bodo v Gledališču Verdi nagradili zmagovalce tekaške trofeje Sport&beauty Run Challenge, ki vključuje niz tekem v tržaški pokrajini. Prvo mesto v kategoriji od 18 do 30 let je letos pripadlo Luki Kafolu (Tram de Opcina), na zelo dobrem 9. mestu pa je med tekmovalci M31-40 kriški tekač Alessandro Zacchigna. Arhivski posnetek z lanske izvedbe šahovskega zamejskega prvenstva v Križu nato pa so mi zaupali bolj pomembne vloge in ostali so 'garali' zame in mi med dirko pripravljali teren za končni sprint,« je letošnjo sezono na kratko orisal Denis. Šempolajski kolesar bo novo sezono uradno začel z dirko 15. marca. »Zdaj treniram trikrat tedensko v telovadnici in z gorskim kolesom. Na cesto se bomo podali v drugi polovici decembra. Končano sezono je Denis ocenil s šestico. Dobro se je izkazala tudi Jasmin Laurencic, ki je tekmovala v starostni kategoriji naraščajnic za Team Ison-zo. »Bila sem pokrajinska prvakinja na cesti in na kronometer. Nato sem pri Veroni osvojila 4. mesto in še na kro-nometru 3. Sezona je bila zelo uspešna,« je dejala dijakinja 3. razreda goriške višje srednje šole Ivan Cankar, ki se zgleduje po britanskem kolesarju Cavendishu. Laurenciceva pa v prihodnji sezoni bržkone ne bo tekmovala. »Zaradi šolskih obveznosti bom le trenirala,« je še dodala Jasmin, ki sicer kolesari že deset let. (jng) 20 Petek, 3. decembra 2010 ŠPORT / KOŠARKA - Pogovor z Bregovim igralcem iz Kopra Emanuel Richter, »prvoligaš« v Dolini Bregovi članski ekipi v deželni C-ligi se je letos pridružil Koprčan Emanuel Richter. Štirindvajsetletnik (rojstni dan je slavil pred nekaj dnevi) je košarkarsko dozorel v klubu Luka Koper, kjer je lani nastopal v 1. slovenski ligi. Ambiciozen in delaven igralec bi po oceni sedanjega Jadranovega trenerja Walterja Vatovca, ki ga je treniral v mladinskih selekcijah koprskega kluba, lahko igral celo v italijanski A- ali B-ligi amaterjev; Vatovec meni, da prav gotovo sodi med najboljše posameznike, ki letos igrajo v slovenskih klubih v Italiji. Lani si igral v 1. slovenski ligi, letos pa v deželni C-ligi pri Bregu. Kako to? Prvi razlog je bil ta, da je v Sloveniji finančna situacija v klubih zelo slaba. Od lani čakam še pol plače. Drugič, izbral sem fakulteto v Trstu. Tretjič: Breg mi daje priložnost, da kvalitetno treniram in tudi igram. Enoletna pogodba mi vsekakor omogoča, da lahko prekinem sodelovanje, če bi morebiti dobil ponudbo iz višjih lig - iz Legadue ali pa tudi iz Slovenije. Kdaj si spoznal dolinsko moštvo? Poleti sem se po povabilu Klemena Kladnika (Bre-govega trenerja mladinskih ekip, op.a.) udeležil turnirja 3x3. Tam sem spoznal načelnika košarkarske sekcije Salvija, ki me je potem, ko si je ogledal moje nastope, povabil v člansko ekipo. Šele kasneje sem se odločil, da pridem, saj me je takrat še snubil klub iz Šentjurja, ki nastopa v 1. slovenski ligi. S Šentjurjem se na koncu nismo dogovorili, tako da sem se odločil, da pridem k Bregu. Kako pa se zdaj počutiš v novem okolju? Imam super občutke. Dobro sem se ujel tako s trenerjem kot s soigralci, Salvi pa je zelo korekten in resen. Kaj pa liga? Nisem pričakoval, da je tako kvalitetna. Razlika je predvsem v fizični pripravi. V Sloveniji vsi hitreje tečejo in višje skačejo. Opažam, da vsekakor večjih razlik pri be-kih ni, več razlik je pri centrih. Ste prvi na lestvici. Te mesto na vrhu preseneča? Niti ne. Lige sicer nisem poznal. Si zadovoljen s svojimi dosedanjimi nastopi? Nikoli se ne smem zadovoljiti, saj samo tako lahko še napredujem. Pred začetkom sezone sem pričakoval, da bom strelsko bolje razpoložen in torej na vsaki tekmi do- segel trideset točk. Tega letos še nisem dosegel, vendar verjamem, da bom igral iz kroga v krog boljše. Si že prej poznal slovensko manjšino? Poznal sem trenerja Petra Brumna, ker me je treniral na košarkarskem taboru v Postojni, kjer sem spoznal tudi nekaj igralcev. Walter Vatovec pa je bil moj trener v mladinskih selekcijah v Kopru. Poznam Koprčana Elvisa Klarico, ki mi je tudi opisal to ligo. Lani si igral v Luki Koper v prvi slovenski ligi. Tako je. Bil sem kapetan in imel sem kar visoko mi-nutažo. Pojasnil si, da si Breg izbral tudi zato, ker študiraš v Trstu. Zakaj si izbral študij v Italiji? Sem pripadnik italijanske manjšine v Sloveniji in od vedno sem obiskoval italijanske šole. V Trstu obiskujem ekonomsko fakulteto. Brez izobrazbe ne prideš daleč, zato veliko vlagam v študij. Povedal si, da si prejel letos ponudbo iz 1. slovenske lige. Ali je mogoče prišla tudi kaka ponudba iz Italije? Snaidero se je zanimal zame, vendar je nato vi-demski klub najel Američane. Poleti leta 2009 pa sem bil na poskusnih treningih pri Prima Veroli, ekipi, ki nastopa v Legadue. Zaradi poškodbe na poletnem turnirju sem moral takoj odpotovati domov, naposled pa sem odločil, da ostanem v Kopru. Kaj pa sedaj? Nobenih vrat ne zapiram. Če bo priložnost, da se preizkusim v višji ligi, jo bom zgrabil z obema rokama. Agent išče pravo priložnost. Če ponudbe ne bo, bi ostal pri Bregu? Zaenkrat imam enoletno pogodbo. Odvisno bo, kaj bo ponujal trg. Lahko bi se tudi vrnil spet v Slovenijo. Od vedno pa so moje sanje, da bi igral v višji italijanski ligi. Spremljaš italijansko košarkarsko ligo? Seveda. Lani sem si ogledal nekaj tekem Snadiera, letos pa še ne. Navijam pa za Montepaschi Sieno, ki igra drugačno košarko kot vsi ostali italijanski klubi. Velik poudarek dajejo skupinski igri, manj posameznikom; prav zato so najuspešnejši. Kdo pa je tvoj najljubši igralec? Emanuel Ginobili. Zakaj? Na začetku morda zato, ker imava enako ime. Je resen igralec, ki ima vse značilnosti odličnega beka. (V.S.) KOŠARKA - D-liga Kontovel danes proti San Vitu V 8. krogu D-lige bo v športnem centru Ervatti (ob 20.45) tržaški derbi med Kontovelom in San Vitom. Tržaška ekipa, ki jo vodi Giorgio Zeriali, je do-selj zbrala le dve zmagi: »To me nekoliko preseneča, saj ima Zeriali ogromno košarkarsko znanje,« je pripomnil trener Brumen. »Če razlika v zmagah pomeni kaj, smo najbrž mi favoriti. Kljub temu pa so derbiji posebne tekme, kjer ni nujno, da zmaga tisti, ki je realno boljši,« je še dodal Kontovelov strateg, ki bo imel na razpolago vse igralce. Zaradi delovnih obveznosti in rahlih poškodb so bili treningi ta teden slabo obiskani. Sodila bosta Gianfranco Cigini in Marco Bar-toli iz Trsta. Danes bo Sokol v promocijski ligi igral na gostovanju pri Libertasu (ul For-lanini, 30). Začetek tekme bo od 21.15. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Jadran ZKB -UBC 68:75 (18:20; 36:33; 50:61) Jadran: Batich 21, Daneu 24, Valič 6, Kraus 12, Valentinuz, Toffolutti, Zhok, Gregori 4, Majovski, Žerjal, Milič n.v. Trener: Peter Brumen. Prosti meti: 8/26; izgubljene žoge: 20, pridobljene žoge: 17, skoki obramba: 21, skoki napad: 20, 3 točke: Batich 2, PON: Majovski. Jadranovci so po treh zmagah tokrat ostali praznih rok. V prvih dveh četrtinah so bili povsem enakovredni nasprotnikom in odšli na daljši odmor tudi s tremi točkami prednosti. Odločilna pa je bila tretja četrtina, ko je UBC ja-dranovce presenetil s conskim pressin-gom in cono. Prosti taki obrambi postavitvi se Brumnovi fantje niso znali upirati, tako da je UBC brez težav povedel na 12 točk. V zadnjih desetih minutah so Daneu in ostali skušali nadoknaditi zaostanek, vendar jim je zmanjkalo moči. »Plačali smo neizkušenost,« je pojasnil Brumen, »Doslej se še nismo posvetili temu, kako igrati proti conski obrambi. Vsekakor je bila tretja četrta zelo poučna, tako da smo kljub porazu nekaj pridobili.« ŠOLSKI ŠPORT - Kros za goriške dijake višjih in nižjih srednjih šol Doberdobci najuspešnejši Dečki nižje srednje šole ekipno prvi, dekleta pa druga - Visoke uvrstitve so dosegli tudi posamezniki Na stadionu Baiamonti v Gorici so v torek priredili šolsko pokrajinsko tekmovanje v krosu, ki so se ga v velikem številu udeležili tudi dijaki slovenskih goriških nižjih in višjih srednjih šol. Najuspešnejši so bili dijaki nižje srednje šole Doberdob: dečki (dijaki 1. razreda) so osvojili v ekipnem seštevku prvo mesto, deklice pa so bile druge. Med posamezniki sta dijaka nižje srednje šole Doberdob stopila tudi na zmagovalni oder: Camilla Crasinich med deklicami in Martin Juren med dečki sta se uvrstila na 2. mesto. Med dijaki 1. razreda se je visoko uvrstil še Cristian Faidiga (Doberdob), ki je bil četrti, med dijakinjami pa je bila Mara Lavrenčič (Doberdob) sedma, Maria Sofia Castello (Trinko) pa osma. Nastopilo je 15 nižjih srednjih šol in preko 260 dijakov. Med višješolci so tekmovali samo dijaki licejskega pola Trubar Gregorčič iz prvih treh razredov. Najboljša sta bila Kristina Pahor, ki je bila med na-raščajnicami četrta, Jaš Bensa pa je bil v moški konkurenci osmi. Oba sta dijaka 1. razreda in sta bila med tekmovalci letnika 1996 najboljša. V ekipni konkurenci so naraščajnice osvojile tretje mesto med osmimi šolami, na-raščajniki pa so bili peti. Izidi - deklice: 2. Camilla Cras-nich (Doberdob), 7. Mara Lavrenčič (Doberdob), 8. Marina Sofia Castello (Trinko), 17. Chiara Bruzzechesse, 27. Mojca Marušič, 41. Anna Violin (vsi Doberdob), 51. Sara Bric, 55. Sylvia Tunina Jermann, 57. Beatrice Ro-solin, 68. Tessa Marchi (vse Trinko); dečki: 2. Martina Juren (Doberdob), 4. Cristian Faidiga (Doberdob), 9. Alex Bradia (Doberdob), 12. Elia Lutman (Trinko), 15. Luka Gergolet (Doberdob), 19. Dimitri Petejan, 31. Janez Petejan, 48. Nicolas Ezequiel Piva (vsi Trinko), 66. Matej Laurenčič (Doberdob), 69. Elia Lakovič (Trinko); kade-tinje: 13. Sara Cosolo (Doberdob), 36. Gaja Zuzič (Doberdob), 39. Karen Le-fons (Doberdob), 46. Ilaria Bresciani (Doberdob), 56. Marta Savidnano (Doberdob); kadeti: 26. Nicola Nikita Kosič (Doberdob), 34. Martin Faidiga (Doberdob), 36. Luca Bruzzechesse (Doberdob), 54. Luca Cernic (Doberdob), 61. Mitja Ambrosi (Doberdob); naraščajnice: 4. Kristina Pahor, Brigita Gergolet, 17. Eva Battistel, 20. Jana Croselli; naraščajniki: 8. Jaš Bensa, 19. Tadej Pahor, 29. Luka Kovic, 38. Matija Blažič, 40. Ruben Sclauzero, 41. Nicolas Semolič (vsi Trubar Gregorčič). Desno: višješolci licejskega pola Trubar Gregorčič, spodaj levo: prvouvrščeni dijaki nižje srednje šole Doberdob, spodaj desno: dijakinje nižje srednje šole Doberdob ekipno na 2. mestu m. stable Petek, 3. decembra 2010 Št. 32 (159) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Julija, Karin, Martin, Martina, Mateja, Patrizia, Sara, Valentina in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu Zasvojeni z Berlusconijem Klop fešta je lepo uspela! Hvala DJ-u Pap'š in zlasti hvala vsem vam, ki ste se prejšnji petek zabavali z nami. Fotogalerija na spletni strani www.primorski.eu Večkrat slišimo, da se v Trstu se ne dogaja skoraj nič: na ulicah vidiš samo stare obraze, na avtobusu se spopadaš s starimi ženicami, ki se vedno postavijo točno pred vrati. O vsem tem in ne samo o tem znajo dobro ironizirati člani kabaretne skupine Pupkin Kabarett, ki vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 21.21 nastopa na odru gledališča Miele in občasno tudi v Slovenskem stalnem gledališču. Skupino sestavljajo: Ales-sandro Mizzi, Laura Bussani, Stefano Dongetti, Massimo Sanger-mano, Ivan Zerbinati, Rado Strukelj, Fulvio Falzarano, Stefano Schiraldi, Carlo Tommasi in Leo Zannier. Igralce spremljajo note glasbene skupine Niente Band. Navdušen nad njihovo satiro, je Klop obiskal vodjo skupine Alessandra Mizzija, ki nam je razkril marsikatero smešno in manj smešno resnico o satiri, gledališču in o naši skupnosti. Od kod ime Pupkin Kabarett? Pupkin je ime glavnega junaka »The king of the komedy«, in sicer Ruperta Pup-kina, ameriškega igralca s poljskimi koreninami. V bistvu gre za nepomembnega in nekoristnega človeka, za »zgubo«. Ker pa so nam všeč zgube in ker mi sami se čutimo zgube, smo se odločili za to ime, ki označuje našo skupino in dogodek v celoti. Kako nastane tipični večer Pupkin kabaretta? Bolj kot predstava je Pupkin kabarett happening. Skupina igralcev se sreča in v kratkem času pripravi predstavo. Preprosto povedano: ne vemo, kaj bomo predstavili danes zvečer, ampak nekaj bomo že dali skupaj. Letos praznuje Pupkin desetletnico delovanja. To je neke vrste oporni steber gledališča Miela. Kako se je pravzaprav vse začelo? Začeli smo nastopati v mali dvorani gledališča Miela in sicer ob ponedeljkih zvečer. Od vsega začetka smo si želeli v ta projekt vključiti čim širši krog igralcev in večina gledališč je na ta dan zaprtih. Ponedeljek je postal tako tradicija. Satira je brez dvoma protagonist-ka vaših večerov. Komu so namenjene satirične puščice vašega kabareta? Osmešimo vse tiste, ki po našem mnenju nesmiselno ali nelogično razmišljajo. To so lahko navadni ljudje ali pa politiki, predstavniki tako levičarskih kot desničarskih strank. Naš kabaret skuša postaviti v ospredje nesmiselnost določenih izjav ali dejanj ipd. Ukvarjamo pa se tudi z dogodki iz vsakdanjega življenja, kot so: družina, narava, delovni svet in seveda ljubezen. Spuščamo se predvsem v dinamike odnosov med moškim in žensko. Vse to pa združimo s kvalitetno in avtorsko glasbo. Ali se vam je kdaj zgodilo, da publika ni bila navdušena? Seveda. Včasih se zgodi, da se publika ne zabava ali ne razume, kaj se dogaja na odru. Problem Pupkin Kabaretta je, da če nekaj ni v redu, nimaš možnosti, da bi isti prizor še enkrat uprizoril. Skeč lahko uspe, lahko pa tudi ne. Strukljeva »mnenja« so prilju- íSpIfln m -si . J0 t h ÜL V bljen in uspešen sestavni del vaših večerov ... Rado Strukelj je upokojeni zdravnik in eden od ustanoviteljev tržaške Cappe-le Underground. Pred leti nam je pokazal zanimiv video posnetek tržaške obale, v katerem naenkrat zagledaš raketo, ki uniči tempelj na Vejni, ki ostane brez svoje cerkve. Fantastično. Razumeli smo, da imamo pred sabo osebo, ki ravno tako kot mi »napačno« razmišlja. Postavili smo ga pred več o »berluskonizmu«: Berlusconi je prisoten v vseh nas, in to ne samo kot politična in medijska osebnost. Tako smo zasvojeni z berluskonizmom, da je satira na račun Berlusconija za publiko nezanimiva, če ni smiselno izpeljana. Če pa se ozremo na predstavnike levičarskih strank, lahko ugotovimo, da so ti v primerjavi s kolegi desničarskih strank nezanimivi. Nimaš ničesar, kar bi vzbujalo smeh in nikogar, o katerem bi lahko pi- kamero in mu dovolili, da izraža svoja mnenja o aktualnosti. Tako so nastali video posnetki, ki jih predvajamo vsak večer. Publika je bila tako navdušena, da so danes Strukljeva mnenja pravi steber našega kabareta. Kakšna je dandanes po tvojem mnenju vloga satire v družbi? Dandanes ni več dovoljeno, da se ukvarjaš s satiro v pravem pomenu besede. Slednja doživlja res globoko krizo, saj nam je naš predsednik vlade »ukradel« delo. Danes ne bi govoril o Berlusconiju, tem- sal na ironičen način. Ko govoriš o desnici, pa imaš tem na pretek: ženske, ljubezen, nacionalizem, vojna, manjšina ... Kaj pa bi povedal o sebi in o svoji identiteti? Klopu je prišlo na uho, da imaš tudi slovenske korenine? Kakor večina Tržačanov. Mene pa v nasprotju z drugimi ni sram tega priznati. Zelo sem ponosen na svoje slovensko-apulijske korenine, ki se mi zdijo tudi zelo podobne. V Apuliji imamo namreč kraško pokrajino podobno tukajšnji. Moj oče in moja mama sta torej oba s krasa. Seve- V DVORANIZKB Danes na Opčinah Kaj pomeni biti mlad da-nes?Kaj pa biti mlad Slovenec v Italiji, študent? Katere so svetle in katere temne plati zamejske ter širše stvarnosti, v kateri živimo? To so nekatera izmed vprašanj, ki so Klopu brenčala po glavi, ko je razmišljal, kako lahko na svež in zanimiv način poda svoje mnenje o nekaterih aktualnih temah, ki od blizu zadevajo mlade. Naše misli in razmišljanja boste lahko poslušali danes, ob 17.30 v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah (ul.Ri-creatorio 2). Klop namreč danes zvečer sodeluje pri pobudi, ki jo prireja Zadružna kraška banka pod naslovom »ZKB za mlade« ob peti obletnici podelitve štipendij ZKB. Ob slovesni podelitvi štipendij bo na sporedu naslednji program: predstavitev pobude za mlade podjetnike Podjetna Primorska 2011, Trendy plačilni sistem in družabni trenutek. da obžalujem , da se nisem nikoli naučil slovenščine. Rodil sem se namreč v edinem mestu na svetu, kjer se ljudje baha-jo, da poznajo en jezik manj, ne pa en jezik več. Potemtakem, kaj je zate Trst in kako se počutiš v njem? Nima smisla, da živiš v tem mestu, če nisi razumel kaj je pravzaprav Trst. Če ne razumeš njegove jezikovne in kulturne prednosti. Če ne priznaš slovenske prisotnosti in predvsem če ne vidiš vsega tega kot prednost. Povojno obdobje je pri nas pustilo veliko sledov. Meja nas je v teh letih fizično in predvsem miselno obremenjevala. Večina nas Tržačanov si ni mogla predstavljati kateregakoli stika čez Bazovico ali celo čez Tržič in ni sploh čutila potrebe, da bi se soočila z bližnjimi narodi. Se ti zdi, da se je danes situacija izboljšala? Samo delno. V soboto, 4.decembra, bo na odru gledališča Verdi zaživela Pa-horjeva Nekropola. Istočasno slovenski manjšini še vedno grozijo krčenja državnih sredstev, ki so namenjena tudi Slovenskemu stalnemu gledališču. Gradnja prijateljskih odnosov med Italijani in Slovenci mora biti vsakdanja telovadba in ne samo priložnostna. Opažam tudi, da še vedno obstajajo predsodki bodisi v italijanski kot v slovenski skupnosti. Skratka, pot do enakopravnosti teh dveh skupnosti je še dolga. Na odru večkrat nastopaš v vlogi obmejnega poeta Jadrana Guština. Kaj bi povedal o tem tvojem »slovenskem alter egu«? Jadran Guštin je moj bratranec iz Sežane, kateremu sem v otroških letih vedno zavidal. On je namreč obvladal dva jezika, jaz pa ne. Ko sem na odru bral nekatere pesmi v vlogi pesnika, ki ustvarja na meji, sem se zato odločil, da mu dam ime Jadran Guštin. Slednje namreč izčrpno ponazarja pojem obmejnega pesnika in te takoj spominja na mittelevropske korenine. Tematika dvojezičnosti oziroma prisotnosti slovenščine v Trstu se v vaših večerih pojavlja tudi v drugih oblikah ... Na odru smo s pomočjo igralca Janka Petrovca uprizorili tečaje slovenščine za Italijane. Na začetku vsake predstave smo publiko seznanjali z namišljenim deželnim zakonom, ki naj bi predvideval, da je treba pet minut časa posvetiti poučevanju slovenskega jezika. Vse skupaj je bilo sicer izpeljano kot komični prizor. Ta pa je vseboval tudi »resne plati«, saj smo med drugim razlagali kako se izgovarjajo določene besede in podajali nekatera osnovna slovnična pravila. Kaj pa bi lahko povedal o sodelovanju Pupkina oz. gledališča Miela z SSG? Mislim, da prisotnost slovenskega gledališča v Trstu predstavlja veliko bogastvo. S Slovenskim stalnim gledališčem na primer redno sodelujemo s projektom Spaesati / Razseljeni. Imam pa nekaj pripomb glede SSG. Krizo, v kateri se je sled- K am ta konec tedna V kavarni Gruden v Nabre-žini se jutri obeta veselo in avtentično zimsko vzdušje. Od 21 dalje vsi vabljeni na APRES SKI PARTY. Za glasbo bo skrbel Dj PAP'Š. Ne pozabite na smučarsko opremo! nje znašlo lani, smo čutili, kot da bi bila naša. Tako gledališče Miela kot Pupkin Kabarett smo vedno priskočili na pomoč in skušali narediti vse, kar je bilo v naših močeh, da bi širšemu občinstvu prikazali pomembnost obstoja slovenskega gledališča v Trstu. Razen Lare Komar pa ni nikoli nihče od igralcev prišel na kako našo predstavo in to niti takrat, ko smo prirejali solidarnostne večere v podporo SSG. Lahko pa rečem, da kljub temu imamo z upravnim in tehničnim osebjem dobre odnose. V letošnji abonmajski sezoni namreč Miela in SSG ponujata občinstvu dva zanimiva dogodka: koncert skupine Laibach in gledališko predstavo Gianburrasca v režiji Line Wertmüller, ki bo na sporedu meseca maja in v kateri bo nastopal priljubljeni glasbenik Elio. Petek, 3. decembra 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA T0io 1020 STOCKHOLM -16/-100 ^ C ^ „ V K0BENHAVN f4/-2W ° - HELSINKI -6/-6 O, LONDON O biMi _ -1/0 AMSTERDAM /V ESJ-7/-^ -9/-8 O O PARIZ -3/-2 A LIZBONA O 7/14 ŽENEVA -7/0 O MILAN o-1/2 DUNAJ -4/-2_ ° C LJUBLJANA O-1/-1 O GRADEC -2/0 "o -2/0 S. GRADEC CELJE -2/1 o x MARIBOR O-2/1 PTUJ O M. SOBOTA O-3/1 O f,.3f„.3 LJUBLJANA 0/2 POSTOJNA O 0/1 J", KOČEVJE (wrir? ^ O &-0&-S N. MESTO -1/1 o ^ ZAGREB 0/3 O SliXjÖ» - O ČRNOMELJ UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 5/9 (^NAPOVED ZA DANES MADRID O 0/7 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. V višinah se zadržuje zelo obsežen ciklon z mrzlim zrakom. Nad celotno Evropo bo vreme nestanovitno in nad Italijo bodo dotekali jugozahodni tokovi. V petek nas bo oplazila vremenska fronta. BEOGRAD o 3/8 O SOFIJA -3/-1 SKOPJE O J3/19 „„ATENE v J —\,N Dopoldne bo oblačno s padavinami; v hribih bo snežilo do dna dolin. Po nižinah in ob morju bodo padavine zmerne do močne. Popoldne se bo na zahodni ravnini lahko razjasnilo; na vzhodubodo še padavine. Ob morju bo sprva pihala burja, ki se bo nato obrnila v jugozahodnik. Zvečer se bo vremensko stanje izboljšalo. Možna bo megla v pasovih in na Krasu bo nevarnost poledenelih tal. Oblačno bo. Padavine bodo že zgodaj zjutraj zajele vso državo. Meja sneženja se bo spustila do nižin, deževalo bo le po nižinah Primorske. Dopoldne bodo padavine oslabele, kasneje čez dan pa bo občasno še rahlo snežilo, na Primorskem pa deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 0 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.55 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 4.53 in zatone ob 15.09 A Nad srednjo Evropo, severnim Sredozemljem in zahodnim Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se pomika nad osrednji Balkan. V višinah priteka k nam od jugozahoda razmeroma hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo sprva vremenski vpliv močno obremenilen, sredi dneva in popoldne bo obremenitev prehodno oslabela in se zvečer ter ponoči ponovno okrepila. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.01 najnižje -25 cm, ob 8.10 najvišje 59 cm, ob 15.02 najnižje -65 cm, ob 21.26 najvišje 32 cm. Jutri: ob 2.40 najnižje -22 cm, ob 8.41 najvišje 58 cm, ob 15.35 najnižje -68 cm, ob 22.07 najvišje 33 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............0 2000 m...........-7 1000 m...........-2 2500 m .........-10 1500 m...........-4 2864 m .........-12 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. O GRADEC -2/0 TOLMEČ O -3/4 a TRBIŽ O -7/-3 CELOVEC O -2/0 o -5/-2 KRANJSKA G. O -2/-1 S. GRADEC VIDEM O !—iS -1/8 O PORDENON 0/7 C. ČEDAD O 0/7 O N. GORICA 2/5 o «SP TRŽIČ -2/0 O kranj O LJUBLJANA -1/1 POSTOJNA O -2/-1 KOČEVJE fei? ^ o CELJE -2/0 O MARIBOR O -2/-1 PTUJ O M. SOBOTA O-3/0 cfH - K N. MESTO -2/0 O ___ ZAGREB -1/1 O _ O ČRNOMELJ REKA 4/8 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ponoči in zgodaj zjutraj bo v večjem delu dežele prevladovalo oblačno vreme. V hribih in v ravninskem pasu se bo lahko pojavljalo rahlo sneženje. Ob morju bo zmerno deževalo, a bo možna tudi kakšna nevihta ob kateri bo lahko tudi začasno snežilo. Ob morju bo pihala zmerna burja. Pozno dopoldne se bo razjasnilo in zvečer bomo imeli jasno vreme. Ohladilo se bo. Jutri bo dopoldne še oblačno, na Primorskem bo deževalo, drugod snežilo. Na Primorskem bo zapihala burja. Popoldne bodo padavine ponehale, od severozahoda se bo pričelo jasniti. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 4. decembra 2010 2 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: France Prešeren: Povodni mož v izvedbi dramske skupine SKPD Frančišek Borgija Sedej - Števerjan 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: I soliti ignoti 21.10 Variete: I migliori anni (v. C. Conti) 0.05 Aktualno: Tv 7 1.05 Aktualno: L'Appuntamento V^ Rai Due 6.00 Nan.: Love boat 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.15 Aktualno: Tgr - Montagne 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.25 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Eat Parade 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.50 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 21.50 Nan.: Criminal minds 22.40 Nan.: Persone sconosciute 23.40 Aktualno: L'ultima parola (v. G. Pa-ragone) ^ Rai Tre 6.00 7.00 8.00 9.00 9.10 9.15 11.00 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 14.20 14.50 15.00 15.05 15.50 16.00 17.40 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 23.15 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione Dok.: La Storia siamo noi Aktualno: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso Aktualno: Figu - Album di persone notevoli Aktualno: Agora Aktualno: Apprescindere Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Dnevnik - Tg3 Fuori TG Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Julia 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo Dnevnik L.I.S. Nan.: La strada per Avonlea Variete: Tg3 GT Ragazzi Dok.: Cose dell'altro Geo Dok.: Geo & geo Dnevnik Variete: Blob Nad.: Seconda chance Nad.: Un posto al sole Film: Colpo d'occhio (dram., It., '08, r.-i. S. Rubini, i. R. Scamarcio) Variete: Parla con me 10.15 Nan.: Carabinieri 7 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: Sentieri 16.10 Film: Sangue e arena (dram., ZDA, '41, i. T. Power) 15.55 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sot-tile) 23.30 Film: Out of sight - Gli opposti si at-traggono (polic., ZDA, i. G. Clooney) 0.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 1.45 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa-nicucci) 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande fratello pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.05 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Due mamme di troppo (It., '10, r. A. Grimaldi, i. L. Savino, A. Finocchiaro) 23.15 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Smallville 10.30 Nan.: Terminator 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Kviz: The call (v. T. Mammucari) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 0.00 Variete: Aldo Giovanni e Giacomo ^ Tele 4 Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Copertina da Udine (pon.) 8.05 Aktualno: Hard Trek 9.00 Aktualno: Provincia di Trieste 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Dok.: Italia magica 12.40 Aktualno: Italia Economia 13.00 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Šport: Anteprima Triestina 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.50 Aktualno: Mukko Pallino 15.15 Variete: 80 nostalgia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al Sindaco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Stoa' 22.45 Glasb. odd.: Musica, che passione! 23.40 Dnevnik Montecitorio 23.45 Perche??? 0.20 Nan.: La saga dei Mc Gregor LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.55 11.35 12.35 13.55 16.00 18.00 19.00 21.10 0.25 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 2.45 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Ultime dal cielo Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Ester e il re (dram., It., '60, r. M. Bava, i. J. Collins) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc. Nan.: The District Aktualno: Le invasioni barbariche (v. D. Bignardi) Aktualno: Prossima fermata Jr Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.25 Martina in ptičje strašilo 10.40 Kratki igr. film: Telesni skener 10.50 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.20 Izobr. serija: To bo moj poklic 12.10 Podoba podobe (pon.) 12.40 Minute za jezik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Turbulenca (pon.) 14.05 Knjiga mene briga (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka 16.00 Iz popotne torbe (pon.) 16.20 Nad.: Šola Einstein 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 Gledamo naprej 17.50 0.20 Duhovni utrip 18.05 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Ekoutrinki 19.55 Druž. nan.: Moji, tvoji, najini 20.30 0.50 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.05 Polnočni klub 2.05 Dnevnik (pon.) (t* Slovenija 2 2.00 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Nad.: Strasti, 39. del Glasnik - oddaja Tv Maribor (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor (pon.) Črno beli časi (pon.) Igr. nan.: Sinje nebo (pon.) Otr. serija: Mulčki (pon.) Ob 100-letnici Trboveljskega slav-čka: Pesem iz revirjev Osmi dan (pon.) Circom Regional, oddaja Tv Maribor Minute za... Mostovi - Hidak Na lepše (pon.) Magazin v alpskem smučanju SP v alpskem smučanju, smuk (M) SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) Nad.: Doktor Martin Film: Na begu pred mafijo(pon.) 6.30 7.00 8.00 9.30 10.25 11.05 11.00 11.55 12.40 13.10 15.30 16.00 16.25 16.55 17.25 18.25 18.55 20.25 21.50 22.35 Koper 15.00 Biker Explorer 15.30 Film: Zvezda Ria 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.30 Športna oddaja 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Vsedanes aktualnost 20.00 Ciak Junior - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Dok. oddaja 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 0.15 Čezmejna TV, TDD-TV dnevnik v slovenskem jeziku 1 Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 20.00 20.30 21.00 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Primorski tednik 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Objektiv Razgledovanja Sodobna umetnost Videostrani 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak - Vonj po morju, 9. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno: Rekel in ostal živ; 14.45 Aktualno: simpozij o pridelavi in trženju domače hrane; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Prireditve danes; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio BLA BLA; 19.00 Dnevnik; 19.30-21.00 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah;6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 9.00 Nel paese delle donne; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.33-12.28, 20.00-22.00 Il vaso di Pandora; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.35 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 Etno-bazar; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Anima e corpo; 23.00 In orbita; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kro- nika; 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Bozic z nami 2010 Program božičnih prireditev v občini Devin Nabrežina Od 3. decembra 2010 do 9. januarja 2011 Comunedi Duino Aurisina Občina Devin Nabrežina Odborništvo za kulturo Zikl|iK*ntl*hraf v nwitcu dscfcmbrj PROJEKT ŠOLA ŠPORT Plastična steza v Nabrežini Postaji Prirejajo Občina Devin Nabrežina, Sci Club 70 in SK Devin v sodelovanju z osnovnimi Šolami z italijanskim učnim jezikom D. Alighierija, G. Carduccija in G. Pascolija in osnovnimi Šolami s slovenskim učnim jezikom J. Jurčiča, V. Ščeka in S. Grudna. Od sobote, 4. decembra 2010 do nedelje, 9. januarja 2011 ZGODOVINSKA RAZSTAVA OPERETE Devinskigrad Otvoritev zgodovinske razstave operete TU CHE M'HAI PRESOIL CUOR bo na devinskem gradu v soboto, 4. decembra 2010 ob 15.00. Na ogled bo do 9. januarja 2011 ob urah, ko je grad odprt za javnost (po predhodni najavi je možen vodeni obisk razstave). Prireja Odborništvo za kulturo Občine Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Associazione Internazionale dell'Operetta FVG. Od petka,,3. decembra do srede, 8. decembra OB BOŽIČU... UMETNOST EN PLAIN AIR Bridarjeva hiia v Devinu Skupinska razstava slik, mozaikov in grafik, izdelanih v sklopu štirih ex tempore-jev umetnikov en plain air. Urnik razstave: od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 Otvoritev v soboto, 4. decembra ob 10.00. Prireja kulturno športna skupina Ajser s pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Občine Devin Nabrežina. Od sobote, 4. decembra do nedelje, 12. decembra MIR Z UMETNOSTJO V SVETU BREZ MEJA Devinskigrad Otvoritev petnajste izvedbe umetniške razstave bo na devinskem gradu v soboto, 4. decembra ob 11.00. Na ogled bo do 12. decembra ob urah, ko je grad odprt za javnost (po predhodni najavi je možen vodeni obisk razstave). Prireja Art Gallery 2. Sobota, 4. decembra ob 18.00 PISATELJI ZA VSE LETNE ČASE Kamnarska hiša v Nabrežini Predstavitev knjige VODNIK PO UČNI POTI NABREŽINA založbe Lint iz Trsta. Prirejata italijansko-madžarsko kulturno združenje Pier Paolo Vergerio in Sodalitas adriatico-danubiana. Sobota, 4. decembra ob 17.00 BOŽIČ Z NAMI V ŠTIVANU Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa in prenovljenega vaškega jedra. Prireja uprava Občine Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom'Timava - Medjavas Šivan', ? in vascani. Nastopila bo godba na pihala iz Trebč. Sobota, 4. decembra ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V MEDJEVASI Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa in prenovljenega vaškega trga. Prireja uprava Občine Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom 'Timava -Medjavas Štivan', Jusom Medjavas Štivan in vaščani, ki bodo ponudili kuhano vino in vročo čokolado. Nastopila bo godba na pihala iz Trebč. V primeru slabega vremena se bo prireditev nadaljevala v gostilni Da Pino. Sobota, 4. in nedelja, 5. decembra SEJEM SOLIDARNOSTI Župnijska dvorana v Nabrežini Celotni izkupiček bo s pomočjo misijonarke Lucie Catalano namenjen Misijonu patra Kolbeja v Boliviji. Prirejajo nabrežinske žene in župnija. Nedelja, 5. decembra POSEBNI MIKLAVŽEV VLAK Nabrežina Postaja Z zgodovinskim vlakom po starih tržaških progah, po katerih ne vozijo redni potniški vlaki. Pot vodi skozi javnosti neznane kotičke in panorame. Malim potnikom bo delal družbo sv. Miklavž. Vlak bo ustavil v Nabrežini Postaji pri pivnici Franz Josef Stube. Prireja Ferstoria Associazione per la Storia Ferroviaria del Fvg. Nedelja, 5. decembra SV. MIKLAVŽ Organizacija Fondo Sociale Lavoratori papirnice Burgo prireja praznik sv. Miklavža za otroke delavcev. Praznik bo v tržiškem Kinemaxu. Sodeluje Občina Devin Nabrežina. BOZIC Z NAMI V DEVINU Devinskitrg Praznovanje na trgu z animacijo in glasbo ansambla Euforia Od 16.00 vroča čokolada in kuhano vino; ob 17.00 prižig lučk; ob 17.30 prihod posebnega vozila s sv. Miklavžem in obdarovanje otrok. Prirejata društvo BoccioHla Duinese in turistično društvo Mitreo v sodelovanju s kulturno športno skupino Ajser2000, Sosvetom mladih, organizacijami Motoclub Duino, Circolo Velico Duino, Ass. Colonelli del Kentucky in devinskimi podjetniki ter sodelovanjem in pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina. Ponedeljek, 6. decembra ob 19.00 BOŽIČNI KONCERT Cerkev sv. Duha v Devinu Prireja Ass. Onorevoli Colonelli del Kentucky Sreda, 8. decembra ob 12.00 BOŽIČ Z NAMI NA PLASTIČNI STEZI V NABREŽINI Prižig lučk, vroča čokolada in kuhano vino za šole smučanja. Prireja Sci Club 70. Sreda, 8. decembra 2010 ob 19.00 PREDSTAVITEV SMUČARSKIH TEKMOVALNIH EKIP ZA SEZONO 2010/2011 Kamnarska hiša v Nabrežini Prireja SK Devin Četrtek, 9. decembra ob 18.00 BOŽIČ Z NAMI V VIŽOVUAH Na športnem igrišču v Vižovljah Praznovanje pod božičnim drevesom in v dvorani ob športnem igrišču, lutkovna predstava Nicodemo apprendista stregone društva Teatra in Piedi. Prireja AŠD Sistiana Duino Aurisina v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. Petek, 10. decembra ob 17.00 VEČER ZA HOSPICE Avditorij Zavoda združenega sveta v Devinu Večer bo posvečen desetletnici delovanja hospica ustanove Pineta del Carso Sobota, 11. decembra ob 16.00 BOŽIČ Z NAMI V RIBIŠKEM NASEUU Ribiško naselje Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa in jaslic. Sledi glasba z godbo Banda Vecia Trieste. Za obiskovalce bodo na razpolago kuhano vino, vroča čokolada in paneton. Prireja speleološka skupina Flondar v sodelovanju z društvom Polisportiva San Marco, navtičnim društvom Laguna, župnijo sv. Marka, kulturno športno skupino Ajser 2000, Sosvetom mladih in turističnim društvom Mitreo s sodelovanjem in prispevkom Občine Devin Nabrežina. Sobota, 11. decembra ob 19.00 KONCERT TRIESTE FLUTE ENSEMBLE Cerkev v Ribiškem naselju Koncert v sklopu glasbenega festivala Adriatic Festival s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina. Prireja drušvo Musica senza frontiere. Nedelja, 12. decembra od 10.00 do 12.00 OBISK BOŽIČKA Vinoteka Why Not v Sesijanu Božiček in njegovi pomočniki bodo prejemali zadnja pisemca otrok iz Devina Nabrežine in jim ponudili vročo čokolado. Prireja kulturno športna skupina Ajser2000 v sodelovanju z vinoteko Why Not v Sesijanu. Nedelja, 12. decembra ob 15.30 BOŽIČNI KONCERT Dom za ostarele bratov Stuparich v naselju sv. Mavra Božični koncert pevskega društva R.M. Rilke. Nedelja, 12. decembra ob 19.00 PEVSKA REVIJA BOŽIČNE NOTE Cerkev sv. Roka v Nabrežini Revija starih ljudskih božičnih pesmi, angleških carolsev in gospelov. Izkupiček gre v dobrodelne namene. Prireja pevsko dmštvo R.M. Rilke. Sreda, 15. decembra od 10.00 do 17.00 NASELJE V CENTRU CEO di Borgo San Mauro Božični sejem v vzgojno zaposlitvenem centru v naselju sv. Mavra. Prireja vzgojno zaposlitveni center v naselju sv. Mavra Sreda, 15. decembra ob 16.30 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI Vaški trg Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa na nabrežinskem trgu, postavljenega v sodelovanju s šolami, nabrežinsko župnijo, SKD Igo Gruden, kulturno športno skupino Ajser 2000, športnim, krožkom Aurisina, združenjem staršev osnovne šole V. Ščeka, združenjem Agef iz Nabrežine, Sosvetom mladih iz Devina Nabrežine, turističnim društvom Mitreo in operaterji iz Nabrežine. Pevski nastop otrok, nastop godbe Vecia Trieste in vroča čokolada, ki jo bo nudil bar IGOR. Ob 18.15 otvoritev božičnega sejma na sedežu SKD Igo RniHon Sreda, 15. decembra ob 18.30 BOŽIČ Z NAMI NA NABREŽINSKEM IGRIŠČU Športno igrišče v Nabrežini Ob 18.30 praznovanje ob božičnem drevesu z nastopom godbe Vecia Trieste. Za obiskovalce bo na razpolago kuhano vino. Prireja AŠD Aurisina v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina. Sreda, 15. decembra ob 19.30 BOŽIČ Z NAMI V NABREŽINI POSTAJI Prižig lučk in blagoslov božičnega drevesa. Ob nastopu godbe Vecia Trieste kuhano vino in vroča čokolada za vse prisotne. V sodelovanju s pivnico Franz Josef Stube. Od 15. do 18. decembra BOŽIČNI SEJEM Slovensko kulturno društvo I. Gruden Urnik: 16.00-20.00 Sreda, 15. decembra BOŽIČNI POZDRAV 18.00 - OPZ slovenske osnovne šole V. Ščeka, vodi Petra Grassi; 19.15 - DPZ Kraški slavček, vodi Mirko Ferlan Četrtek,16. decembra LUTKE NA OBISKU 17.15 - Čarovnica Berta - v izvedbi lutkovne skupine TIPITAPI slovenskega liceja A.M. Slomška iz Trsta režija prof. Martina Legiša Petek, 17. decembra PRAVLJIČNI KOTIČEK 17.30 - Zlata ptica - lutkovna pravljica v izvedbi skupine deklet iz Devina režija Jelena Sitar Cvetko Sobota, 18. decembra PRAVLJICA IN LABORATORIJ 17.30 - Prav posebno božično darilo - oblikujeta Marija Godnjič in Maja Razboršek iz knjižnice S. Kosovela iz Sežane; 19.00 - GLASBENI UTRINEK - nastopajo flavtistke Glasbene šole Sežana iz razreda prof. Tamare Tretjak Četrtek, 16. decembra ob 19.00 PREDSTAVITEV SMUČARSKIH TEKMOVALNIH EKIP ZA SEZONO 2010/2011 Kamnarska hiša v Nabrežini Prireja SK Devin Od 17. do 19. decembra BOŽIČNI SEJEM Naselje sv. Mavra - Sesljan Božične pobude pod ogrevanim šotorom v naselju sv. Mavra Prirejata turistično društvo Mitreo in župnija sv. Frančiška s prispevkom Občine Devin Nabrežina. Dobrodelni božični sejem prireja skupina Ajser 2000 s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina, prispevkom Pokrajine Trst in sodelovanjem društev prostovoljcev, Sosveta mladih, skavtov Agesci, združenja Abio (Associazione Bambini in Ospedale), tržaškega odbora Telethon Fondazione Onlus, Lions kluba Devin Nabrežina, društev Agmen FVG, Amici deli Hospice Pineta del Carso, ANTITAUA, speleološke skupine Flondar, društev Sodalitas adriatico-danubiana in Pier Paolo Vergerio. Program: Petek, 17. decembra: ob 17.00 - otvoritev sejma in pobud pod šotorom; ob 17.30 - otvoritev razstav; ob 19.00 - predstavitev pobud tržaškega odbora Telethon Fondazione Onlus; ob 20.00 - večer za mlade s koncertom skupine J.A.M. Sobota, 18. decembra: od 10.00 do 20.00 - razstave; ob 10.30 - pod ogrevanim šotorom animacija za otroke v izvedbi prostovoljcev Abio; ob 11.00 - okrogla miza na temo delovanja društev - prireja Občina Devin Nabrežina z udeležbo društev; ob 15.30 - lov na zaklad - prirejajo skavti Agesci (zbirališče na igrišču pred cerkvijo v Naselju sv. Mavra); ob 17.00 - pod ogrevanim šotorom animacija za otroke v izvedbi prostovoljcev Abio; ob 18.00 - prihod betlehemske luči - prireja dekanat Devina Nabrežine v sodelovanju s skavti; ob 20.00 - koncert in ples z ansamblom EUFORIA Nedelja, 19. decembra: ob 10.30 - pod ogrevanim šotorom animacija za otroke v izvedbi prostovoljcev Abio; od 10.00 do 12.00 - športna animacija na košarkarskem igrišču; od 10.00 do 20.00 - razstave; ob 12.00 - koncert pevskega društva Suzuki -prirejata Sodalitas adriatico-danubiana in društvo Pier Paolo Vergerio ob 16.00 - predstavitev novih tečajev varne vožnje za ženske v sodelovanju z odborništvom za šolstvo Občine Devin Nabrežina; ob 17.00 - pod ogrevanim šotorom animacija za otroke v izvedbi prostovoljcev Abio; ob 20.00 - predstava MAGO DE UMAGO, GIANFRYJA in SIORE JOLANDE 18. in 19. decembra BETLEHEMSKA LUČ V cerkvah na območju občine Devin Nabrežina Prihod betlehemske luči. Prireja dekanat Devina Nabrežine v sodelovanju z devinskimi skavti Nedelia, 19. decembra ob 17.00 BOŽIČNI KONCERT GODBENEGA DRUŠTVA NABREŽINA Občinska telovadnica v Nabrežini Prireja Godbeno društvo Nabrežina s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina Od 19. do 23. decembra NATALE CON L'ARTE Kamnarska hiša v Nabrežini Mednarodni slikarski natečaj društva Art Gallery 2 Arti visivie & cultura. Ponedeljek, 20. decembra ob 18.00 BOŽIČNA AKADEMIJA AŠD SOKOL Občinska telovadnica v Nabrežini Božičnica športnih skupin. Prireja AŠD Sokol Nedelja, 26. decembra alle 12.30 BLAGOSLOV KONJ Stara gotska cerkev sv. Ivana v Štivanu Dan svetega Štefana je posvečen blagoslovu konj. Konje privedejo k cerkvam in po maši jih duhovnik blagoslovi. Letos se bo ta običaj ponovil tudi v cerkvi sv. Ivana v Štivanu, ki je v preteklosti redno gostil pomemben konjski sejem. Prireja SAKD SKUADRA UOO s pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina Od 5. do 9. januarja FESTIVAL EPIFANIJE 2011 Občinska telovadnica v Nabrežini Program: 5. januarja ob 20.30 - NOVOLETNI KONCERT TU CHE M'HAI PRESO IL CUOR - Melodije iz slavnih italijanskih in donavskih operet: La principessa della csardas, la Vedova allegra, Paganini, Al Cavallino Bianco, Sogno di un Valzer, II Paese dei Campanelli, Cin Ci la, Scugnizza Prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z društvom Associazione Internazionale delFOperetta FVG. 6. januarja ob 15.00 - ANIMACIJA IN PREDSTAVE ZA VSE OTROKE IN PRIHOD BEFANE Prirejajo Lions Idub Devin Nabrežina in druga krajevna društva 7. januarja ob 20.30 - PRAZNIK KULTURE IN ŠPORTA 2010 Nagrajevanje društev In najuspešnejših športnikov iz športne sezone 2009/2010 Prireja Občina Devin Nabrežina 8. januarja ob 20.30 - FESTIVAL AVE NINCHI: TUTTO CECCHELIN IN 90 MINUTI - Gledališka predstava. Prireja društvo LARMONIA z gledališko skupino Compagnia dei Giovani (Trst), recital Alessia Colauttija ob klavirski spremljavi maestra Carla Tommasija 9. januarja ob 18.00 FESTIVAL AVE NINCHI: ANGELINO SPACABISI Gledališka predstava. Prireja društvo LARMONIA. Besedilo in režija Luciana Ricchi s skupino La Stropula krožka ACLI Giovanni XXIII (Tržič, GO) Prireja Občina Devin Nabrežina pod umetniškim vodstvom turističnega društva Mitreo in v sodelovanju z Lions klubom Devin Nabrežina, društvi Armonia in Sokol Četrtek, 6. januarja ob 19.00 PEVSKA REVIJA NATIVITAS Cerkev sv. Marka v Ribiškem naselju Koncert z udeležbo pevskega društva R.M. Rilke in zbora Verdi iz Ronk Prireja dmštvo R.M. Rilke s pokroviteljstvom in sodelovanjem Občine Devin Nabrežina URNIKI PRIREDITEV SE LAHKO SPREMENIJO Služba za javno šolstvo, kulturo, šport, mladino, turizem, USJ in evropske projekte Nabrežina Center 102 - 34011 Nabrežina (TS) tel: +39 040 2017372 fax: +39 040 201307 fabris@comune.dulno-aurislna.ts.it www.comune.duino-aurisina.ts.it facebook / gruppo: eventi a duino aurisina I» S PMIPNE lUTomm FFWU VlMTU CHH* ' HC 9 i PROVINCA - TRIESTE