2)%  Zalo`ba Rizzoli je 6. maja letos izdala na trg knjigo Enza Bianchija, priorja meniške skupnosti Bose, z naslovom Cristiani nella so- cieta’, (Kristjani v dru`bi). Avtor v predgovoru nakazuje, da se bo lotil govora o tem, kako naj kristjan, ki ni od tega sveta, `ivi v tem svetu. Nekaj tem: kri` in muèeništvo; vera je tveganje in svoboda, evharistija pa model za gradnjo ze- meljskega mesta. Pred nami je nekaj odlom- kov iz knjige, ki govorijo o monoteizmu, po- liteizmi in nestrpnosti. Po Svetem pismu se je prvi umor zgodil ob oltarju, in to po `rtvovanju, darovanem Bogu (prim. 1 Mz 4,3-8). Ni mogoèe zanikati, da je v zgodovini monoteizem postal razlog za marsikatero nasilje in vojno. Še posebej, ko smo pri sklanjanju iz “monoteizma” prišli do “monoteizmov” v mno`ini in tako oznaèili tri velika verstva, judovsko, kršèansko in musli- mansko. Po mojem mnenju lahko loèimo tri okolja, v katerih se je pokazala nestrpnost: a) med monoteizmi samimi; b) znotraj posamez- nega monoteizma; c) med monoteizmi, ki so se sooèali z drugimi ljudmi, to je “pogani”, “neverujoèimi” ali “neverniki”. a) Judovstvo, kršèanstvo in islam se si- cer sklicujejo na edinega Boga in se imajo za potomce Abrahama, oèeta vseh verujoèih v edinega Boga, vendar je ta skupna de- dišèina postala — kot se to pogossto doga- ja v dru`inah — razlog za zavist, nasproto- vanje in celo nasilje. Vsak od treh mono- teizmov je preganjal in bil preganjan v od- nosu do drugih monoteizmov, resda v raz- liènih merah, ki jih je treba zgodovinsko ovrednotiti na razlièen naèin. Pomislimo samo na odnos med judi in kristjani, v ka- terem je komaj majhna primerljivost med judovskim preganjanjem prvih kristjanov in kasnejšim kršèanskim protijudovstvom, katerega vpliv ni zanemarljiv niti pri holo- kavstu. Gotovo pa so bili odnosi med mo- noteizmi zaznamovali s spori in rivalstvom. b) Mnogo zgodovinskih obdobij pa ka`e, da so znala tri verstva mirno sobivati med seboj, so pa usmerila preganjalsko in ink- vizitorsko dr`o navznoter. Tako se je poka- zalo, da odnos monoteizma s strpnostjo ni samo problem drugega, ampak zlasti prob- lem istosti. Tu lahko pomislimo na kršèan- skem polju na krvavo zatiranje krivovercev in na boje med katolièani in protestanti; na islamskem polju na nasilne ukrepe islam- ske pravovernosti sprièo heretiènih sekt v otomanskem cesarstvu. V judovskem oko- lju, ki je tako pluralistièno in strpno, lah- ko pomislimo na judovske sekte v èasu dru- gega templja, na nasprotovanja in iz- kljuèevanja, ki jih pozna hasidsko gibanje ob svojem nastanku; ali pa na te`avne od- nose med pravovernimi, reformiranimi in konservativnimi judi v današnjem èasu. c) Problem nestrpnosti do “drugih” za- deva v bistvu samo kršèanstvo in islam, saj judovstvo, ki je sicer tudi poznalo nekaj vzgi- bov prozelitizma, ni pa nikoli razlagalo svo- jega poslanstva kot “luè narodov” v pome- nu misijonarske goreènosti, ki je pri kristjanih in muslimanih prebudilo hotenje, da bi vse naredili za podobne sebi in èloveštvo spreo- brnili k lastni veri. 8+5%9       # 2)%   Potem ko smo to uspeli izreèi, je oèitno zelo neutemeljeno o`igosati vsako obliko mo- noteizma kot takega z avtoritarizmom, na- siljem, fanatizmom, integrizmom in nestrp- nostjo. To je zagotovo eden od oèitkov, ki jih sodobni pospeševalci poganskega politeiz- ma (Alain de Benoist, Louis Pauwels, David L. Miller itd.) naslavljajo na monoteizme. Po mnenju teh avtorjev naj bi monoteizem hotel v mnogovrstnosti `ivljenja uveljaviti eno samo pot resnice, zavraèajo razlike in vsiljujo lastno stališèe kot edino “resnièno”; tako naj bi izvajal tiranijo nad vestjo. Monoteizem, tako trdijo ti avtorji, nosi s seboj obsesivnost z edinostjo in homogenostjo, vodi do raz- vrednotenja drugega, poraja totalitarne dru`be, postaja porok svojskega politiènega modela in se postavlja kot ideologija v slu`bi politiène moèi. Nasprotno pa naj bi politei- zem odseval mnogovrstnost ljudstev, kultur in vrednot ter celo èloveškega duha. James Hillman se bori za politeizem kot ustrezen model v psihologiji, ki poudarja mnogote- rost arhetipov. V resnici pa ni te`ko opaziti politièno fukncionalnost politeizma v rimski cesarski religiji in tudi nestrpnost, ki jo je ta poka- zala v preganjalski reakciji do kristjanov. “Ko je poganski Rim obsojal kristjane na smrt, ker so zavraèali politeizem, je bila morda kaj bolj èloveški od monoteistov, ki so prisilili preostale pogane, da se odpovedo svoji veri?” se sprašuje André Dumas. Èe se omejim na svoje versko okolje, to je kršèansko, lahko trdim, da je politièni mono- teizem dodelal dvorni teolog Evzebij Cezarej- ski v 4. stoletju. Vse dotlej je bilo kršèanstvo v bistvu vera muèencev in prièevalcev vere. Zveza med religijo in politièno moèjo je zaz- namovala “kršèansko ero” in je zasnovala ne- strpnost, nasilje, vojne. Toda res je tudi, da to ni resnièna podoba kršèanstva, ampak ena od njegovih oblik, ki se je uresnièila v zgodo- vini in ki jo je danes mnogo kristjanov pri- pravljeno oznaèiti kot nepotrebno. Tudi kršèanski teologi, med njimi zna- meniti Erik Peterson (zlasti v delu Mono- teizem kot politièni problem), so zastavili os- tre kritike zoper vez med religijo in politièno moèjo in so odgovornost za poroko med vero v Boga in politièno moèjo pripisali prav monoteizmu. Vendar pa je ta teza `e pred èasom pokazala svojo popolno neutemelje- nost in neskladnost s zgodovinskega stališèa. V splošnih potezah je mogoèe na Zahodu, zaznamovanem z monoteizmom, te`njo k nestrpnosti, medtem ko je videti Vzhod, kjer pravladuje “pluralistièna” in razpršena vizija o bo`anstvu, bolj strpen in omogoèujo glede verskega izra`anja. In vendar problem ni v monoteizmu kot takem, ampak v njegovi uporabi: ta ga lahko naredi funkcionalne- ga v nekem politi nem re`imu, da potem- takem postane dejavnik sovraštva in razde- litev med ljudmi. &,6 ! * L’Avenire, 3.5.2003, str. 23.