Inscratl »u sprejemajo in volji tristopim vrstit: 8 kr., čo so tiska lkrat, 1 -> 4 11 II II II II II II II II ^ II Pri večkratnem tiskanji ::e cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so 110 sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo , »um nist.racija) in eks| edicija na Starem trgu ti. št. 16 Po pošti prejeman velja : Za celn leto . . 10 gl. — kr. za pol leta . . f> ., — ,, >•*> za četrt leta . . « , 50 1" io:: a^I V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . za četrt leta Filiiltn lisi n Mnl\ uril V Ljubljani na dom pošiljan veljd 60 kr. več ua leto. Vrcdništvo jo v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek iu sonoto. Dualizem pred o*kii 7J»»i'iii<»» je 20. t. m. obravnavala novibankini načrt, kterega je sprejela vsega skupaj (en bloc), ne da bi se bila spustila v posebno razpravo. Proti postavi sta glasovala samo pl. Plener in grof Falkenhayn; grof Leo Thun , ki se je razprave vdeleževal, pri glasovanji ni bil navzoč. OscrKka državna zbornica je 20. t. m. sprejela postavo o podaljšanju provizorične pogodbe ; gosposka zbornica pa je obravnavala grofu Andrassyu dovoljenih 60 milj. gld. Grof Egidij Desse\vlfy je zahteval pojasnila o jiorabi teh denarjev, in Tisza je ponavljal, kar je o Šola nekdaj in sedaj. (Priproste črtice o šoli, učiteljih in učencih.) (Dalje.) Preden se obernem k srednjim šolam, naj povem še izgled poštenega očeta, kterega sem nedavno čital v „Čechu". Njegov poredni sinko je učitelju hudo nagajal iu bi bil imel zaprt biti. Toda mali porednež jo popiha domu. Oče zvedivši, kaj se je zgodilo, vzame šibo in jo sinku dobro namaha, potem mu da dolgo šibo v roke iu moral jo je pred njim grede sam nesti v šolo gospodu učitelju. Tje prišedši oče učitelju izroči šibo in mu reče, da naj po-redneža še on vpričo njega dobronašeška. Ko se je to zgodilo, mu veli šibo, ktero je otrok prinesel, v šoli obesili na steno, in v njegovem imenu ter z njegovim pooblastilom njegovega siua hudo našibati, kadar bi kaj zakrivil. To je pomagalo in mali porednež bil je vkroten za vselej. Razuzdanost šolske mladeži, ki učiteljem in ljudem sploh že silno preseda, bila bi kmalo odpravljena, če bi vsi stariši tako ravnali, kakor ta vrli oče. Če je pa že fante v ljudski šoli popol- noma svest si, da mu učitelj s kaznimi ne sme do kože, je ta zavest, še mnogo močnejša , ko je mladi gospodič stopil čez prag srednje šole. Oliej! zdaj smo pa gospodje! Po ulicah jih vidiš gizdalinsko stopati, nekterim jaha že „na-nosni jahač" na nosu — ne iz potrebe, ampak zavoljo lepšega. Če sreča kacega profesorja, ki ni v njegovem razredu, se mu ne odkrije — nalašč ne; ako pa ima srečati svojega, sedela kakor da bi čakal, da ga bo profesor prej pozdravil. Enako prevzetno so obnaša nasproti drugim, — zakaj ne? kje ima kaj odgoje? Kaj se mu pa tudi more zgoditi, če se prav vse to zve? Da je pri vsem tem vkljub pomnoženega števila šolskih ur napredek v poduku slabši od nekdaj, tudi to je nasledek nove šole, tega ne more nihče tajiti. Zavoljo predolzega sedenja v šoli, v kteri naj bodo ušesa vedno napeta, in zavoljo prevelike prostosti, ki jo vživa mladina zunaj šole, mine veselje do učenja, odtod tudi splošni slabši vspehi. Razun tega trpi tudi telesno zdravje, nekaj po tem, nekaj pa po razvadah, kterih se poprijema mladina veliko prezgodaj, posebno tobaka in pijače. Tudi mi smo bili poredni in uagajali profesorjem ter tudi sem ter tje burke uganjali z njimi. Takih reči pa, kakor sedanja mladina, si nismo upali počeujati, ker je bila šolska disciplina vendar še bolj ostra in v navadi še marsikaka občutljiva kazen, ki je po liberalni šolski postavi zdaj odpravljena. Tudi nam jo bilo mnogo reči prepovedanih, n. pr. tobak, obiskovanje gostilnic in gledišča brez nadzorstva ali spodobnega spremstva, pohajanje po mestu o ponočnih urah itd. Zdaj je to vso drugače, ker zunaj šole ni nobenega nadzorstva. Zato vidiš po ulicah v vsaki uri še mlade dečke s smodkami med zobmi, naletiš na-nje po gostilnicah in kavarnah, kjer se prav pouosuo zabavajo z raznimi igrami, v gledišči jih dobiš pri igrah vsake vrste, če so še tako polzkega zadržaja, — saj gledišče je tudi zavod za izobraževanje. Sploh si šolska mladina še naj-nežuejših let privošči zdaj že vse, do kar bi imela pravico še le po dokončanih vseh študijah .. Naj tudi o tem uavedem nekaj izgledov iz življenja. tej zadevi govoril v zbornici poslancev. Predlog bil je potem brez premembe sprejet. Znrnd lioseiiHklh begimeev vrše se še vedno obravnave med Avstrijo in Turčijo, ki pripoznava, da ni zmožna zatreti boseuskega vstanka in da še toliko vojakov nima, kolikor bi jih za varstvo beguncev potrebovala. Razun tega bi morala beguncem dati tudi raznih semen, da bi zamogli svoja zemljišča obdelati in obsejati; pa primanjkuje ji za to potrebnih denarjev. Vsled tega bodo na Dunaju sostavili proračun, koliko da bi begunci pri povrnitvi v svojo domovino potrebovali za napravo potrebnega orodja in semen. Nikakor ue moremo misliti, da bi si hotela Avstrija, ki ni ravno v denarjih zakopana , te ogromne stroške nakladati — za Turčijo, ktera bi ji pri svoji velikanski siromaščini nikdar ne mogla povrniti izdanih stroškov. Nam se marveč dozdeva, da bode Avstrija storila za — se, kar bode potrosila za Bosno, ktere po najnovejših razmerah nikakor ne sme in ne more prepustiti drugim, če hoče na vzhodu varovati in pospeševati svoje prave koristi. Tega mnenja je tudi dunajski dopisnik francoskega lista „Temps," kteremu je telegrafično sporočil: Vsi ki so brez predsodkov, sodijo odgovor ministra Auersperga (na interpelacijo Poljakov) in govor Tiszov v ogerski zbornici kot pripravo na osvojitev Bosne in Hercegovine, iu vsi izgovori, da vojaške priprave veljajo le brambi države, so zgolj diplomatične fraze. Vuanje države. ICiifeki poročnik grof Šuvalovje v Berlinu 20. t. m. imel prav dolge razgovore z državnim tajnikom Biilovvom, in se je jako dolgo mudil tudi pri cesarju Viljemu. Popoludne se je odpeljal v Friedricheruhe, kjer biva knez Bismark, da se tudi ž njim o potrebnem pogovori. Veliki knez Nikolaj se poda v kopel v Baden-Baden ali kam drugam v porenskih pokrajinah, veliki knez Mihael pa se povrne nazaj v Tiilis. — O razmerah med Rusijo in Turčijo poroča „Pol. Corr." da so jako napete, in da bi se bile vojni 17. t. m. pri San Štefanu že skoraj sprijele, ker se je bih raznesla novica, da hočejo Rusi zasesti vse bosporsko pobrežje na strani evropski, kar je sultana boje tako razburilo, da je svojim vojakom dal povelje to s silo zabraniti, če bi bilo treba. Tudi angleški list „Times" ima iz Carigrada neki telegram od 19. t. m., ki malo upanja daje, da bi se mir ohranil; še nemško poročništvo, pravi, ki je o namenih Rusije najbolj podučeuo, upanje na ohranitev miru stavlja le na to okoliščino, da se diplomatične zveze še niso jiretrgale. Vradna „Agence Ruse" pa tem vznemirovalnim novicam oporeka, češ, da se nalašč po svetu trosijo lažnjiva poročila, ktera je pa treba z veliko previdnostjo sprejeti, zlasti sedaj, ko se med vladami vrše obravnave o mirni rešitvi vseh zadev in se je treba vsega ogibati, kar bi znalo porazumljenje motiti. V Carigradu je velik nemir in bil je že boj med ljudstvom in vojaki, v kterem jih je bilo na obeh straneh nekaj ranjenih in ubitih. Dolžili so prejšnjega sultana, da je vse to provzrožil, pa rekel, da z razsajalci ui v nobeni zvezi. Zna se tedaj zgoditi, da zasedejo Rusi Carigrad — v hrambo sultana. Angleške Indije z indijskimi vojaki so te dni došle v Portsaid in so se od ondod z njimi odpeljale na otok Malto. V zbornici poslancev se je Selborne zarad tega pritoževal rekši, daje protiustavno v mirnih časih indijske vojake rabiti izven Indije bre z prejšnjega dovoljenja parlamentovega, ter je svojo trditev dokazoval z izgledi iz zgodovine. Glede vstanka na Kreti rekel je Northcote, da si vlada prav zelo prizadeva ohraniti premirje med Turki in vstajniki. IVeiuška vlada začela je vsled napada na cesarja Viljema socijalnim demokratom ojstro stopati na noge. Zavezni svet je sprejel od vlade pruske nasvetovani predlog zoper socijalue demokrate izpustivši § 6, ki določuje najmanj trimesečen in daljši zapor za vse tiste, ki bi z besedo ali pisavo pospeševali socijalne demokratične namene in spodkopovali obstoječi pravni in nravni red. Ob enem je berlinsko policijsko predsedništvo prepovedalo ljudski shod, pri kterem so hoteli voliti enega pooblaščenca za socijalistični kongres v Goti. Dokler so bili socijalni demokrati vladi pruski potrebni, da je zamogla tem laglje pričeti in nadaljevati kulturno borbo proti katoličanom in cerkvi katoliški, jim je dajala potuho, zdaj pa, ko jih več ne potrebuje in je njihova moč začela presedati nji sami, jih hoče s silo zatreti in pripraviti ob vse, kar so si po velikem trudu pridobili: Toda težko bode vkrotila duhove, ktere je sama zbudila in vkrepila. Izvirni dopisi. I« Krope, 18 maja. „Če dregneš" v sršenovo gnjezdo, si v nevarnosti, da te ta budi mrčes pikne. Dopisvalcu v Slovencu štev. 47 se je kakor ,,Poslanica" v,.Slovencu" štev. 54 kaže pripetilo, daje dregnil v tako gnjezdo. Srdito so napadli neki „krčmarji" in »mlajši" zopet odbor posebno pa predsednika tukajšnje „Č!talnice" in se s to omikanostjo hočejo predstaviti svetu kot vrli narodnjaki! Kdor pa razmere pri nas in večletno osebno mrzenje podpisalcev ..Poslanice" proti predsedniku „Čitalnice" pozna kakor jaz, temu je pač jasno, kam pes taco moli, — in predsednik ..Čitalnice" nar bolje stori, ako onim ,,krčmar-jem iu .,mlajšim" nobenega odgovora ne da. Pred nekaj časom bil je kak dopis iz našega trga v slovenskih listih „bela vrana", sedaj pa, ko so oui narodnjaki osnovali „Čitai-uico", bi vredniki časopisev kmalu imeli dosti posla z dopisi o razprtijah temu društvu nasprotne stranke, katera si glavo vbija, kako da bi se to društvo podrlo. — Preverjeni pa smo, da bodo ljudje, ko sprevidijo, da se vse to godi iz zgolj mrženje do predsednika, obilno pristopili k „Čitaluici," česar se sedaj na komando podpisalcev „poslanice" še zdržati morajo. Žalostno je to, in omilovanja vredno, da je društveno življenje pri nas v tako slabem razvoju, al še bolj žalostno iu resnično je to, da so prt nas kupčije tako slabe, da Bog pomagaj in da se zua, ako bode to še nekoliko časa trajalo, res kteremu primeriti, da zgubi premoženje, in v občini aktivno in pasivno volilno pravico! Da je to resnica, vemo sami najbolje, ker smo d imači, in poznamo posamezne osebe in njih rezmere; nekteri imajo svoje težnje bolj za zagrinjalom nekteri pa bolj odkrito, in če bi to vsak natauko premislil in nar prej pred svojim pragom pomedel, mislim, da bi se mu tožilo očitati kaj drugemu, kateri se trudi, da si svoj kruh pošteno prisluži. — K koncu naj še omenim, da se strinjamo popolnoma z ravnanjem predsednika čitalnice iu si nikoli ni želeti, da bi pristopili kaki, ,,kra-keljci" k družbi in nam motili mirne in prijetne zabave. Dostarek vrednislva. Prva dopisa o čitalnici v Kropi sta nain bila došla od dveh po- Nekega dne sedim na vrtu znane gostil-nice tik Ljubljane v mešani družbi gospa, go-spic iu gospodov. Kar se pridrvi truma mladih gospodov s smodkami med zobmi, čeravno bi bil še vsem bolje podal se maslen rožiček. Zlečejo nekaj miz skup in jih zasedejo kakor vrabci grm. Potem pijače na mize, a le veliko, prav veliko. Kmalu se začno obnašati in govoriti tako, da so naše gospe in gospodičine začele v stran gledati in zadnje celo rudečica oblivati. Ker je bilo že predebelo, kar so počenjali , stopi eden izmed uas k njim in jih posvari rekši jim, da naj ne pozabijo, da so v pošteni gostilni, ne pa v kakem „bajzeljnu", ter jemljo ozir na nazoče ženske, kterim je njihovo obnašanje razžaljivo. Na to strašen vriš, tako , da res ni bilo več prestati nam. Šli smo, za nami posmehovanje, zlasti ker je bil gospod rekel, da nektere izmed njih pozna in vč, da so študentje. ,,0, le zatoži nas, le, haha I se že vsi tresemo." — je donelo med drugimi zabavljxami za nami. — Moj prijatelj, po pravici razdražen, pove to svojemu znancu, profesorju na istem zavodu. Kaj se je potem zgodilo, nisem zvedel ; pač pa se je prav enak prizor vršil par tednov pozneje na istem vrtu, le s tem razločkom, da so se nam mladiči še bolj posmehovali. Zapazil sem tudi, da se zdaj na javnih krajih bolj profesorji ogibajo učencev, kakor učenci profesorjev. „V togostilnico ne gremo," sem slišal enega, „ker sčm zahajajo študentje." Tako obnašanje priča, če o drugem ne, gotovo o slabi odgoji doma in v šoli. To pripelje mladino tudi še na drugo pot. Do ka-cega četrtega, petega razreda še morda mara za šolske knjige, potem pa večina zagazi na vse drugo pot. Polzko berilo, primerne boljše materijalno stanje, ker je več zaslužka in štipendij, obiskovanje zdaj čedalje bolj prepada-jočega gledišča, gostilnic vsake vrste, domačih in javnih plesov, celo prezgodnje branje političnih in drugih časopisov — vse to jemlje mladenčem veselje do učenja, šola mu postaja pusta, zbudi se mu želja po popolni samostojnosti in tako popuščajo šole prezgodaj, če se jim ponudi le količkaj prilike do zaslužka, kaka še tako majhna službica. Mlado srce je nadepolno, ne ve še, kako osorno je življenje, J kako težko je preživeti se pošteno, če uisi vseh študij dovršil. Nasledek tega je cela vrsta tistih ljudi, ki se trgajo za majhne službe pisarjev, agentov itd., izmed kterih le malokdo pride do stanovitnega zaslužka ; taki veliko trpe, a vendar vedno slabo žive; inarsikteri se seznani z ječo. O boljši odgoji iu ostrejšem nadzorstvu bi marsikak talent ne pogubil se in mauj starišev bi jokalo za otroci, ki so se jim izvrgli — kolikor toliko po krivdi „libe-ralne" šole. Žalostno, pa resnično. Po sedanji šoli postane mladež prenaglo zrela, zrela v slabem pomenu besede. Prisvoja si prekmalu skoro vse pravice in navade od-raščenega človeka. K tem spada posebno občevanje z drugim spolom , čegar nasledki — to mi bo vsak pritrdil — tako mladim ljudem nikakor niso na korist, ampak v hudo škodo, včasih v pogubo. Kdaj se je iz tega poglavja toliko slišalo, kakor sedaj ? Pogosto se zgodi, da tak mladenič popusti ali mora popustiti šole in si podere vse poslopje prihodnosti. Vsega tega sicer ni kriva sedanja sistema po šolah, ali popolnoma nedolžna pa tudi ni, ker se preveč na uk, na odgojo pa premalo gleda. | (Konec sledi.) štenih, nam osebno znanih mož , zato smo ju objavili, ne misleč, da bode to prorzročilo tako neljubo polemiko, ktera navadno razprtijo med strankami širi, namesto da bi jo odpravila. Eden omenjenih gg. dopisnikov nam je zopet pisal in potrdil, kar je v današnjem dopisu povedanega, zlasti omenja, daje čitalučni predsednik pošten, miroljuben mož, ki je ]. 1848 neprestrašeno razvil narodno zastavo ter bil od tistega časa sini že stirkrat ali petkrat župan, Bicer pa vedno prvi svetovalec. L. 1870 se je pa sam vsemu javnemu delovanju odpo-vedal, čeravno so mu prigovarjali, da naj še prevzame županstvo, ker je tačas mislil svoje premoženje prepustiti svojim sinovom. Potem se ve, da ne more imeti volilne pravice. G. dopisniku pri tej priliki omenimo, da vredui-štvo dopisu iz Krope ui dostavilo nobenih besedi, in da stavek, nad kterim se on spodtika, in kterega omenja poslanica, je ravno tako stal, ne v njegovem, ampak v drugem dopisu št. 47 „Slov.", kakor se vsakdo lahko prepriča po izvirniku, kterega vredništvo še hrani. S tem pa naj bo polemike zastran čitalnice v Kropi konec, pravi rodoljubi pa naj skrbe, da domača reč zarad tega nebene škode ne bo trpela. I v, 1'rili^Mi na Hrvatskem, 17. maja. (Poslovilo od bivšega g. župnika v Preloki.) Primivši g. uredniče taj dopis, čuditi čete se, što Vam iz neznatna do sad (zdaj) u Ilrvatskoj mjesta dolazi; no poradi sadržaja, koj je vriedan, da se na javnost iznese, mislim, da čete ga u Vašem cienjenom listu objelo-dauiti. Prilišče u Ilrvatskoj susjedna je fara Pre loki u Kranjskoj. Obadvije tare u tolikoj su bližini, da narod bivši u jednoj pri ranjoj (jutranji), lahko može u drugu poldanjoj (k dopoldanski) sv. miši (maši) dospjeti, što mnogo put biva, da stari kod kuče (pri domu), a mladi u susjedstvu dužnosti krštjanskoj zadovolja-vaju. Tim bogoljubnim občenjem, a zatim iz-mjeničuom žeuidbain (in medsebojuim ženito-vanjem) tako se narod ujediui, da ga po jeziku težko, a po nošnji pak nikako nije moči razpoznati. Nije dakle čudo, ako iste misli, ista osjačanja (čutila), dapače (celo) istu ljubav prama (proti) istomu, goji jedan, što i drugi. Priliščan i Prelošcan, rekao bi isti je narod, isto čuvstvo. — Da je tako, neka Vas g. uredniče uvjeri sledeči dogodjaj. Sedma godiua teče, kako je Preloka dobila za duhovnog pastira vriednu dušu , Matiju Zamika, kojega je vrlina uzrokom i ovomu dopisu. Sluga božji, zauzet dušom i tjelom za Bvoje zvanje (poklic), odmah podošašču (dohodu), prihvati (poprime) bo Bogu mila in ne-utrudiva posla. Dobra volja, čuda tvori (dela), u njega je bijaše, te predobiv na svoju ruku i puk (ljudstvo), zbilja (resna volja) počini ono, što čovjek uz sirotinju i zla Ijeta nebi ni vjerovao, da se počiniti može. Ja ču samo glavuije napomenuti (opom niti), da se vidi, što brižan (skrben) pastir može, ako mu je stado (čeda) privrženo vjerno. Prva mu je bila briga (skrb), drveni svod (strop) u crkvi zamjeniti boltom (z obokom.) Zatim ukrasi (okiuča) crkvu bojadisanimi (pobarvanimi) zidovi, dade načiuiti dva pobočna (stranska) oltara, priskrbi orgulje, nabavi (na pravi) božji grob, uredi i ozida groblje (pokopališče) itd., pa sve u tih kukavnih sedam nepodpunih godinah (letih). Reda i čistoče riedko gdje je bila nač (najti), kao što u prcloškem hramu božjem pa to mu je i presvietli Škof priznao prigodom 0 priliki) lanjske firme, izraziv se vrlo pohvalno o svemu. Kako u cerkvi, tako i u školi bijaše neumorni radivc (delavec), pravi službenik onoga, koj dozivaše (kliče) malene (male) k sebi. Nije bilo društva, ni prijateljstva, koje bi ga ustavilo, danejdemedju milenike (ljubljence) svoje, kada bi mu nesamo dužnost, no ikakova prilika došla obuki (k poduku) malenih (malih — otročičev). To je bio uzor svečenik, nesamo u crkvi, školi, no i u družtvenom i svakom obziru. U kratko vrieme (času), učinio je mnogo, fara ova dok god bude obstala, imati če ga u ustmenom predavanju (ustuem izročilu), kao alem (junaka) povjesti svoje. Nije dakle čudo, što puk (ljudstvo) plače (joka) za njim , što ga ljubi kao zjenicu (punčico) oko svoga, ne samo kranjac, nego i hrvat, Priliščan. — Ah nesrečo 1 traga (sledu) ti nebilo, što si ubog ovaj narod znašla? Jož prošlu godinu oboli nam ljubimac, te po nagovoru Iječnika u Septembru ode (odide) u Ljubljanu , da zrak promeni: Dobrog vsaki rado ima, tu ga obljube, nabaiaju (pravijo), da je preložki zrak za njega smrt, neka gleda, ako hoče živiti, da bliže k Ljubljani dojde. Tko da se smrti neboji? On posluša, zamoli i želja mu bje bila) na našu žalost izpunjena. Dan rastanka selitve) svane (napoči) tužan i čemeran za povjereno mu stado (čedo), težak za znance, prijatelje i štovatelje. — Taj nesretui dan bje 16. o. m. Pošto (ker) ga farnici ni obečajem, da če mu bir podvoztručiti (bire še enkrat toliko dati), ustaviti nemogahu (bje bo pre-kasno), odsluži ranu sv. misu, nerekav nikomu ništa, (odlučio bo je skromno otiči (na tihem oditi), da neraztuži (ne užali) Bebe i vjerne si ovce) ode (gre) u svoj stan. Kad se narod razidje, uzme put podnoge, (nastopi pot) brzini, no težkim i tronutim srcem. Iltjede jadam žalosti izbječi (vbežati), al ga nemine. Nje-koji opaziv (zapazi) odlazak, skoče u toranj (stolp), te udri zvoniti. Na glas zvona dohrli sa-svih stranah puk (prihiti od vseh strani ljudstvo) plačuč i cvileč, te ljubeč (poljubuje) u ruke 1 skut (obleko) svog dragana. Tužan to bijaše sprovod, koj se ueda opisati. Starci i starice dolažahu (prišli so) za njim tja na hrvatsku strauu, samo , da ga još jednom vidi i zažele mn sretan put. Došav taj tužan sprevod do Kupe, ujekoji ostanu na obali Bprovadjajuč (spremljajoči) ga očima, dok jim u vidokrugu (iz oči) aeznikne (ne zgine), a drugi podjoše gredo) šnjim dalje. Sad zazvoue zvona u Pri-lišču. Puk (ljudstvo) sakupljen v hrpe (gruče), neda mu, da prodje (odide), svaki hoče, da ga vidi, da mu ruku ljubi i da mu Bretan put do vikne (zakliče). Ovako sprevodjena (tako sprem-ljeuega) dočeka ljepo vjerni mu prijatelj faj-meštar priliški, koj ga izprati (spremi) na svojih kolih u Karlovac, odkuda podje naiodredjeno si mjesto, a mi ostadosmo (ostali smo) Busnih očijuh in žalostna srca. S bogom Mate , zla kob nam To uze Al ce uz nas biti Tvoj duh vrli, Na rastanku (pri odhodu) probiše (zalivajo) nas suze U duhu Tej piste (slavi) svaki grli, I grlit e«, za života svoga, Sreču, zdravijo, žclcc Ti od Uoga. Domače novice. V Ljubljani, 23. maja. („Slov. Narod,1') je bil včeraj zarad vvod-nega članka konfisciran. (Hranilnica) bode imela jutri popoludne sejo, v kteri se bode določilo, kje da bc zida novo hranilnično poslopje. Za mesto bi bilo jako koristno, če bi se zidala na Kozlerjevein vrtu, ker dobi na ta način dve novi hiši in eno novo ulico, ki bi morda še sto let morala čakati na izvršitev, če se ^amudi sedauja ugodna prilika. (Huda nevihta) je v torek popoludne razsajata v okolici ljubljanski in v nekterih krajih se je bila celo vsula prav huda toča , ktero je bilo videti že pri kolodvoru ljubljanskem. Tudi v Znojmu na Moravskem imeli so 19. t. m. popoludne po 1. uri hudo nevihto s točo, ki je napravila v okolici veliko škode. (Iz sije dežel, odbora 18. maja.) Vsled prošnje vaščauov iz Podcerkve in Nadleska na Notranjskem za pomoč zoper povodnje v Ložki dolini je deželni odbor sklenil, deželnega inženirja Vičelna poslati na ogled in preiskavo sveta Ložke doline, da potem poroča, kakojbi se mogle povodnje brez ogromnih stroškov od • vrniti. — Predlogoma dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov se pritrdi, da se Jakob Koželj v nadučiteljski službi na dverazredni ljudski šoli v Crmošnjicah, — Janez Žerovnik pa v učiteljski službi na ljudski šoli v Regunjah pri Cerknici stalno potrdi. — O načertu postave, katera je bila leta 1875 po baronu Apfalternu v deželnem zboru predlagana zarad odveze posestev od bire in družili darov v denarnjih ali v uaturi za cerkve, duhovne re-dove, županije in njih organe je deželni odbor sklenil, da on prihodnjemu dež. zboru no slavi nobenega predloga. — Sklenilo se je, da se podeli izpraznjena Schellenburgova dijaška štipendija enemu dijaku Ljubljanske gimnazije. Skleuilo se je, da se v razstavo ročnih izdelkov blaznih Dunajske Brindelfeldske blaznice, ki bode letos proti koncu leta, pošlje obris deželne blaznice (norišnice) na Studencu — in nekoliko izdelkov blaznih iz Kranjske blaznice. Razne reči. — Cesarica se bo 31. t. m. iz Dunaja podala v Mnihovo in od ondod v Feldafing, kjer ostane 4 tedne in kjer jo meseca junija obišc tudi cesarjevič Rudolf. — Pri mestnih volitvah v M e r a n u zmagala je v III. razredu konservativna stranka vsemi Bvojimi 6 kandidati; v I. razredu bili so trije in v II. razredu eden ob enem voljeni od konservativnih in liberalnih volilcev. — V Zagrebu dobč ulice nova imena in hiše nove številke, ki se bodo v vsaki ulici pričele znova in končale. „Vienac" iu „Obzor" se pritožujeta, da se je pri nazivanju novih ulic premalo pazilo na hrvatski jezik in so nektera imena jako nespretna, kakor „kame-nita vrata," „bregovita ulica", „pod kaptolskih vrati," „Zrinjski trg" namesto Zrinjskov trg itd. — Sodnijska preiskava zoper II b d e 1 n - a , ki je ustrelil na nemškega cesarja, ni še prav nič gotovega spravila na dan. Ilodel vedno trdi, da ui hotel cesarja , ampak samega sebe ustreliti. Sklical se je tudi na neko pričo, kteri je bil ta svoj namen razodel, pa priča je rekla, da o tem nič ne ve, in da Hodelna natančneje ne pozna, ker sta le enkrat med seboj nekoliko govorila. Pa tudi nasprotne priče nič zanesljivega ne morejo povedati. Neka žena trdi, da ga je videla z revolverjem na cesarja meriti, ueki vradnik pa priča, da ga je videl, ko je ravno z nasprotne strani, kakor je povedala žena, sprožil drugi strel na cesarja. Najvažnejša priča proti na-padniku je neki fotograf, kije pripovedoval, da je pred nekimi dnevi neki neznan človek prišel k njemu ter se dal fotografirati in naročil prav veliko podob s pristavkom, da naj jih fotograf še zase napravi mnogo, ker bode ž njimi imel prav dobro kupčijo. Ko Ilodclna fotografu pokažejo, potrdi, da je to tisti človek, ki se je dal pri njem fotografirati. — Imenovana sta: Anton Zadnik, okrajni tajnik v Krškem za oskrbnika žeuske kaznilnice v Begunjah (zadnjič imenovani se je odpovedal), Alojzij I)louhy pa za prov. kon-cipista pri finančni direkciji. — Obletnica bana Jelačica v Zagrebu, ki se je doslej vsako leto jako sijajno obhajala, je 20. t. m. minula čisto tiho. Pri spominku ni bilo cvetlic ne domoljubnih pesmi. Stari vdani serežan Joka, ki je vsako leto prihajal k zadušnicam v Novih dvorih, je vsled tega potožil: E, ni več „starih domorodcev." Kolikor mi pomnimo, pravi „Obzor", bila je mladož — juristi — ki so pazili na to, da se narodni spomini proslavljajo. Ko se je pa modrovajoča mladež ohladila za narordne spomine, prevzelo je to skrb društvo „Kolo", ki je pa letos na njo pezabilo. Dokler je bila narodna strauka v opoziciji, se je ona spominjala na take dogodke in spomine, sedaj je to skrb prepustila sedanji opoziciji, ki je pa pozabila spomniti se na ta spomin, da bo mogla tem laglje grajati narodno stranko. Toda če je narodna stranka zaslužila grajo, koliko večo grajo zasluži opozicija, ki je zanemarila napraviti, kar drugim očita. — Ogenj je 18. t. m. popoludne ob polu dveh v vasi Zemonu na Vipavskem uničil 7 hiš z drugimi poslopji vred in pogo-relci so komaj rešili svojo živino, druzega pa prav malo. Ta nesreča jih je tem hujše zadela, ker so imeli že nekaj lets;m navadno slabe letine. — Perzijški šah imel je včeraj 22. t. m. dojti v Petrograd. — Ptujec prosil je nekoga, ki ga je srečal na cesti, naj mu denarja posodi. „Pa, jaz vas ne poznam," zavrne nagovorjeni. „Vsaj ravno zato," odgovori prosilec, „oni, ki me poznajo, mi nič več ne posodijo.'' — Obrekovalec vprašal je očeta, kakošnega rokodelstva bode dal učiti svojega sina. „Za dimnikarja ga bom dal izučiti." „Kaj vam ne pade v glavo, dragi moj; kaj pa je vzrok?" ,.E, veste, zato, ker ga potem ne more nihče več očrniti." Spred porotnega sodišča. Dalje. 20. t. m. sta se imela pred porotniki zagovarjati Anton Trobec iu Tomaž Janša iz Polhovega Gradca zarad požiganja. 3. febru-arija t. 1. šla sta namreč iz Polhovega Gradca v Prapreče. Med potjo prižgal si je Trobec blizo Blaž Bečar-jevega kozolca svojo fajfo z žvepljenko, ktero je potem še gorečo po nasvetu svojega tovariša vtaknil v turšično slamo v Bečarjevem kozolcu, ki se je takoj vnela. Škode je imel posestnik 8. gld. 70 kr. Trobec je pri-poznal, da je slamo zažgal, pa se je pri preiskovanju izgovarjal, da ga je tovariš Tomaž Janša k temu zapeljal. Janša temu odločno oporeka. Pred porotniki tudi Trobecpripoznava, da se ne spominja dobro, mu je li Janša svetoval žvepljenko vtakniti v slamo ali ne. Vsled tega porotniki Antona Trobca požiganja enoglasno spoznajo za krivega, tovariša njegovega, Tomaža Janša, pa za nekrivega vdeležbe pri omenjenem hudodelstvu, in sodnija prvemu odloči 3 leta težke ječe, Tomaža Janša pa oprosti. 21. t. m. bi bila imela biti obravnava proti Juliji Paraubek zarad goljufije. Pa zvečer 20. t. m. je došlo iz Gradca v Ljubljano poročilo, da je zatoženka, ktero je imel neki graški odvetnik zagovarjati, zbolela in da vsled tega ne more priti k soiinijski obravnavi. (Dalje sledi.) Umrli so: 21. maja: Neža Uršič , Cevlj. ž. 53 1., jetiko. Johana Porenta, zaseb. o. 3 1., za vročinsko boleznijo. T«lri[ritllčni> denarne cene 22. maja. Papirna renta 62.15 — ftreberna r-'nta 65.— — Zlata renta 71 85. —■ I8601er.no državno posojil« 114. Hankin« skrije 796 — Kreditne akcije 211 90 Lomim 121.6:"» — Hr«hro 105:15.— Ces. kr cekini 5 73.— 2< frankov 9.71. Deiutratvene cene 21. maja. Državni fondi. 5'/, avstrijska papirna renta . . 5 "/„ renta v srebru .... 4"/, renta v zlatu (davka prosta) . Srečke (loži) 1854. I...... „ „ 1860. I., celi. . . . „ „ 1860. 1., petinke . . Premijski listi 1864 1.,..... Zemljiščine od veznice. Stajarske po 5",....... Kranjske, koroško in primorske po 6' Ogerske po 5 */0....... Hrvaške in slavonske po 6°^ . . , Sedmograške po 5"', ..... Delnice (akcije), Nac.ijonalne lian ...... Uuionske bank< ... ... Kreditne akcije....... Nižoavstr. eskomptue družbe . Anglo-avstr. banke ...... Bre^ke (loži). Dunar. 61.90 64 80 71.70 108,— 1 I 3 75 121.— 140.70 98.50 90 — 79 40 84.50 76.50 71)6.-64 75 213.— Blago 62.05 64.95 71.85 108,50 114.25 121.50 141.25 99.50 91. 80 — 85.50 76.76 798,-66.60 213.25 7116— '73" --90.40 '.0 60 Kreditne po 100 i>ld. h. v, Tržaške „ 100 , k. d, ■i .. .. .. Budenske ,, 40 gld. h. v. Stalinove ,, 40 „ ,, „ Palffi-jeve „ 40 „ „ „ Clary-jeve ,, 40 „ „ ,, St. Genoin 40 n (I ,, WindiMeligriitz-ovH ,, 20 n ,, Waldntein-ove „ 40 M ,, H 161.75 120.— 62 — 29 25 38 50 27 76 29,50 29.25 26 — 22 75 Srebro in zlato. Ces. cekini Napoleonsii'or ..... Hrabro .... 162.25 12!.— 63.-29. 25 39,— 28 50 30 60 29 75 26.76 23.25 5.73 5.74 9.72 j 9.73 105 75 1 05.6 Nova krčma pri »Črnogorcu a na Poljanah št. je preskrbljena z najboljun sort od 28 do 48 kr. liter, m okusnimi jedili. Slavno občinstvo se vabi uljudno k nemu obiskovanju. 23, vinom različnih z dobrim pivom obil- Ca) Najnovejša in najizvrstnejša podoba papežu Leona XIII., oljnotis, v veliki obliki, 68 cent. visoka in 57 cent. široka, v krasnem pravem pozlačenem okviru se dobiva po 15 gld. (ki se zamorejo plačati tudi v treh mesečnih obrokov) pri Kai l Tlll-n, (19) knjigarna in prodajalnica umotvorov, muzikalij in papirja v Ljubljani. Najprimernejše darilce za pridne otroke sto povesti: L Haiiaul, ali »adiifi dnevi Jeruzalema, in 2. Kad u jI dnevi Ogleja. Knjižici obsegate okoli 180 strani in si dobivate mehko vezani po 30 kr. pri oprav-ništvu „HI»veiiea", ki po želji preskrbe tudi ličnejše vezanje. Kdor jih naroči deset, dobi eno knjižico po vrhu. (12) Na AvMrij>ko-Ogei\skem m Nemškem je zavurovan Wilhelm-ov protiprotinski, protirevmatiSni čaj za čiščenje krvi kot [tomlailaihko zdravilo, ktero so kot edino zanesljivo zdravilo /a čiščenje krvi spoznali, preiskali in rabili; e. kr. vladni svetovalec iu pravi in'Hišni profesor dr. Iv len/,1, vodja botaničnega vrta ua Dunaji itil, itd,, prof. Oppolzcr. dr. Ynn Kluni r v Bukarešti, dr. ItllHt, na Dunaji, dr. Itiiilcr na Dunaji, dr. J(,-liunncs lliiller zdraviliški svetnik v Berlinu, dr. zdrav. 4.ro\en v; Ne\v-Yorlu, dr. Ilnudiiil/. na Dunaju, dr. IIcsk v Berlinu, dr, Lebiiiaiin v NVieselhuigu, dr VtVrnrr v Vratislavii, dr. Ilul-lirli v tlrubis'euip l|i; pr..klicni zdrav : llil^i i v Nachlingu ltllssei(cr v Ableiau , Truclihnl/. v Marzalyu, .Iniikovli- v Naki 1'iihvi, in mnogi drugi zdravniki 1. pri revmati uib napadih, 2. pri protinu, .5. pri trebuš. napadih pri ljudeh, ki veliko sedd, i. pri raztegnjenih in zngnjctcuih jetrih, 5. pri »pušOejih zlasti lišajili, 5. pri siGluiilnih bol, znib, 7. kot pripravno zdravilo pi i ruld jcnji mineralnih voda zarad omenjenih b dežni H. namesto mineral, voda pri omenjenih boleznih Kdino pravega izdeluje '"rane Uillielm. lekur, kirchenu. Ncun- Zu\ilek /.u OHeilikralno riilto, po ukazu zdravnikovim pripravljen, s podukom, kako so rabi, vraznih jezieih stane 1 gl., kolek in zini- jaujn 10 kr. S« arilo Vsakdo naj su varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le „\V|I-IicIiiiov protiiirotinsl i protiievmatični čaj za čiščenje krvi" (\VilhelmH nnliartritischeu antirhenma-lischeiv Blutroi nigimgsthee), Idr so <*aji, ki so nahajajo samo pnd imem m proliprotinski protiiov-nialični čaj za Čiščenje krvi samo ponarejeno roči, ki naj su nikar ue kupujejo. Da jo za p i. občinstvo priličuoje, prodajajo pravi NVibelniov proliproliimki proliro-iiiuliinl raj ti le gospodje: V l.jiilil janl: Peter l.nsuil.; v Postojni: Jos KupIVrsehmidt. lekarniOar; v Zagrebu: Sig, Mitlbach lekar; v Itorgu: Gin.icppi Bttaniji, leka< ; vllrn k u n a Mil i i; Albci t I.anger, lekar i II o z e u u Fran/, \Valdiniillor, lfkar; v Brunoku: J. O. Mahi,- v Helovaru: liud Svoboda, lekar; v liri k senu: Leouh. Staub, h kar j v IM i borgu: Jan. Neussor lekar; v Celji: llautuliaeliova lekarna in Kr Kausoher; v Korinitiu: llermes Codolinl, lekar; v K orli ni: A. Cam brnzzi; v Deutsch-Ijiimlshergu : Mtillorjevi dedii'i; v Oseku: .1. C. pl Dienes, lekar iu JoŽ (lo- hetzky, lekar,' v Fiir-stenfeldu: A. Scluucl