ZRELEJŠI IN
SMELEJŠI
Ivan Cankarje o kulturi zapisal, daje kultura bojza novo in boljše. Tako moramo nteriti svojodnos do kulture na vseh delovnih področjih, še posebno na tistih najobčutljivejših za oblikovanje samoupravne socialistične osebnosti, ki bo spo-sobna znanje in ravnanje preplesti z jutrišnjim dnem.
Boj za novo in boljše smo vtkali tudi v samoprispevek ob~ čanov in delovnih Ijudi, ki so z njim prispevali in omogočili nove in nove zmage.
Vnovošoslko leto stopamozrelejšiin smelejši. Obsedmih centralnih osnovnih šolah je zrasla nova šolska zgradba v Novih Jaršah z 18 učilnicami, malo in veliko telovadnico, kuhinjo z jedilnico, športnimi igrišči. Pri podružnični osnovni Šoli Leopolda Mačka-Boruta — danes samostojni popolni osemrazredni osnovni šoli — so zrasli prizidek osmih učilnic, mala telovadnica, razdelilna kuhinja in drugi spremljajoci prostori iz sredstev samoprispevka in občin-skega proračuna.
Tako so učenci in učitelji bogatejši irisnielejši pri svojem načrtovanju. Toda delovne zmage, načrtovanja in belo po-pleskane stene učilnic nosijo s sebojsenco, ki skriva še nere-šene probleme. Kljub temeljem, ki silijo novo poslopje v Šte-panjskem naselju kvišku, moramo učence devetih oddelkov (skoraj dvesto jih je) voziti na druge šole, tudi v sosednjo ob-čino. Bijemo boj z organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v novi fužinski soseski, ki bo septembra sprejela prve prebivalce. Srečujemo se z nerazumljivim odnosom in do-brohotnimi nasmeški, kot da bi rekli: Boste že kako!
Da, bomo! Toda ie danes lahko storimo več kot to. Sku-paj. Kljub nezavidljivim prostorskim moznostim moramo in moramo smelejše vplivati na delovanje in življenjske razmere učencev. Vrata šol se ne odpirajo samo za učence in učitelje, temveč tudi za vse tiste, ki so pripravljeni sodelovati — za koordinacijske odbore za uvajanje celodnevne šole, pa društ-va in družbene organizacije (ki jih je v Ljubljani prek 300) —pa vseprepočasi, tipaje, iščejo nove organizacijske in vse-binske oblike dela.
Vendarle:še vednoječas, dasmelejein upornejevtkemo v naš skupni bojsvežega zelenja, še vednoje čas, da postaja naš boj vedno bolj in bolj merilo naše kulture.
J. LAH