PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. SL 33 (6011) NOVA NEVARNA IZZIVANJA V JUGOVZHODNI AZIJI Trije bombni napadi ameriških letal na dve mesti v Severnem Vietnamu ZDA so poslale v Južni Vietnam bataljon protiletalskih raketnih izstrelkov - Enote Vietkonga izvedle uspešen napad na dve ameriški oporišči - Izjava severnovietnamske vlade - Sastri poziva Johnsona in Kosigina, naj se nujno sestaneta in storita vse za ohranitev miru SAJGON, 8. — Ameriška In južnovietnamska letala so včeraj in danes izvedla dva napada proti vojaškim napravam v Severnem Vietnamu. Te napade je osebno odobril ameriški predsednik Johnson. Glede včerajšnjega napada so v Sajgonu sporočili, da so «te naprave uporabljali za podpiranje tistih, ki sodelujejo v napadu v Južnem Vietnamu, kamor spadajo tudi napadi, izpeljani proti napravam in osebju na področju Plei Ku in Tui Hoa». Enote južnovietnamskega o-svobodilnega gibanja so namreč včeraj srdito' napadle ameriško letalsko oporišče v Plei Ku, oddaljeno 400 kilometrov severno od Sajgona. Pri tem napadu je bilo ubitih osem Američanov, 128 pa je bilo ranjenih. Uničenih je bilo šest helikopterjev, enajst pa poškodovanih. Poškodovana so bila tudi štiri pre- Včeraj so prišle iz Severnega Vietnama zaskrbljujoče novice, da so ameriška in južnovietnamska letala v nedeljo in včeraj izvršila dva napada proti vojaškim napravam v Severnem Vietnamu. Napade je osebno odobril ameriški predsednik Johnson z izgovorom, da so bombardirane «na-prave uporabljali za podpiranje tistih, ki sodelujejo v napadu v Južnem Vietnamu, kamor spadajo tudi napadi proti ameriškim napravam in osebju na področju Plej Ku in Tuj Hoa». Gre torej za maščevalni napad, za nekakšno policijsko akcijo proti suvereni državi, ki ne more roditi drugačnih kot samo slabe posledice z razširitvijo vietnamskega spopada na Severni Vietnam, in sicer prav* v trenutku, ko je glavno mesto Severnega Vietnama obiskal sovjetski predsednik vlade Kosigin, glavno mesto Južnega Vietnama pa Johnsonov osebni svetovalec Bundy. Zato je najostreje reagirala na napad najprej moskovska vlada, ki je objavila izjavo, da je prisiljena »skupno s svojimi zavezniki in prijatelji sprejeti nadaljne ukrepe za obrambo varnosti in za okrepitev obrambne sposobnosti Demokratične vietnamske re-publike» ter da «nihče ne sme dvomiti, da bo SZ to storila in da bo sovejtsko ljudstvo izpolnilo svojo mednarodno dolžnost do bratske socialistične dežele». SZ je že opozorila voditelje ZDA Pred poskusi kršitve suverenosti Severnega Vietnama. Zdi se, da si VVashington predstavlja, da lahko nekaznovano napada Severni Vietnam... Sovjetska vlada podpisuje severnovietnamsko zahtevo za prenehanje teh dejanj, za spoštovanje sporazumov o Indo-kini iz leta 1954... Moskovska vlada bo prisiljena intervenirati in nihče naj o tem ne dvomi«. Jugoslovanski tisk pa poudarja, da ameriški napad resno ogroža mednarodno varnost, da je dejanje nasilja, ki objektivno pomeni poskus, da se v praksi preizkusi teorija pristašev «omejene vojne«, da gre za nevarno igro z ngnjem ter da se mora napad na Severni Vietnam prenehati. Dalje poudarja tisk SFRJ, da gre za napore, da se s pritiskom izsili rešitev vojne v Južnem Vietnamu; dalje, da se vodi v jugovzhodni Aziji sedaj «bitka za čast« z bombniki, ki sejejo smrt Po sevemovietnamskih vaseh, s čimer se otežkoča politična rešitev tamkajšnjih vprašanj in spodbuja zaostritev, ki v potencirani obliki lahko izzove razširitev vojnega spopada v okvire, ki jih ne bi mogoče omejiti. V Londonu pa so uradno izja-vili, da je bila britanska vlada obveščena o ameriški nameri, da izvede represalijo. Zunanji minister Stevvart je rekel, da se mu «ne zdi, da so nedavne akcije Povečale nevarnost na tem delu sveta« in da «v sedanjem trenutku še ni zadostna stopnja sporazuma, da bi bilo moč sklicati no-yo ženevsko konferenco«, kot jo je danes ponovno zahtevala se-vernovietnamska vlada, ki poudarja, da je ameriški napad *novo dejanje ameriškili imperialistov ter očitna kršitev mednarodnega prava in ženevskih sporazumov ter Izzivanje proti narodom sveta«. Predsednik indijske vlade Sastri pa je pozval Johnsona in Kosigina, naj se nujno sestaneta ler poskrbita za ohranitev miru v jugovzhodni Aziji. Indijska vlada pa je objavila včeraj nov poziv za takojšnjo prekinitev «vseh izzivalnih dejanj tako v Severnem, kot v Južnem Vietnamu«. V Hanoju je proti napadom demonstriralo včeraj več stotisoč ljudi, Kosigin pa je izjavil, da je SZ pripravljena dati Seveme-*nu Vietnamu potrebno pomoč, “če bi sl napadalci drznili poseči I*0 njeni neodvisnosti in suverenosti«. vozna in štiri vojaška letala Poškodovanih je bilo tudi 52 hangarjev tega ameriškega oporišča. Danes so ameriška in južnovietnamska letala izvedla dva napada na vojaške naprave Severnega Vietnama v mestu Vinh Linh. A-meriška letala so sodelovala pri današnji akciji. General Kan je v svojem sporočilu izjavil, da so včerajšnji napad na mesto Dong Hoi v celoti izvedla letala ameriške mornarice. Na vprašanje, ali se predvidevajo drugi napadi na Severni Vietnam, je general Kan odgovoril. ((Vietnamske oborožene sile bodo sprejele vsako umestno in primerno pobudo. Za napade . smo se odločili, da Hanoju pokažemo, da je Vietnam odločen braniti svojo svobodo«. Današnji napad na Severni Vietnam je sledil napadu južnovietnamskega osvobodilnega gibanja na letalsko oporišče Soc Trang, 140 kilometrov južno od Sajgona. Hanojski radio je sporočil, da je protiletalsko topništvo Severnega Vietnama sestrelilo včeraj štiri letala, danes pa tri pri vsakem od dveh napadov na mesto Vinh Linh, več letal pa je bilo poškodovanih. Danes so prispeli v Južni Vietnam prvi ameriški elementi prvega bataljona protiletalskih raketnih izstrelkov. Ti oddelki prihajajo iz Okinaive na Japonskem in jih bodo razmestili v Danangu, približno 675 kilometrov severnovzhodno od Sajgona. Ameriška vlada je odobrila evakuacijo ameriških družin iz Južnega Vietnama, ki se bo začela jutri. Kanadski zunanji minister je izjavil, da kanadska vlada podpira akcijo ZDA proti Severnemu Vietnamu. Johnsonov posebni svetovalec Bundy se je sinoči vrnil iz Sajgona v VVashington in je takoj odšel v Belo hišo, da poroča Johnsonu. V Parizu pa je bila na zahtevo ameriške vlade seja stalnega sveta NATO, na kateri je ameriški predstavnik poročal o dogodkih v Vietnamu. Medtem poročajo o novem napadu oddelkov južnovietnamskega osvobodilnega gibanja na bataljon vladnih čet blizu Gia Huu. Uradno javljajo, da je bataljon zgubljen, ker mu ne morejo poslati pomoči. Angleški zunanji minister Ste-wart je v zvezi z ameriškim napadom na Severni Vietnam izjavil: «V sedanjem trenutku se mi ne zdi, da je zadnji incident povečal nevarnost za britanske državljane v Vietnamu. Ce bi bili potrebni ukrepi za zaščito britanskih državljanov v tej deželi, bi jih sprejeli. Ne verjamem niti, da so nedavne akcije povečale nevarnost na tem delu sveta. Opozorile so samo na nevarnost, ki je, na žalost, nekaj časa v ospredju. Britanska vlada je pripravljena proučiti vse ukrepe, ki bi mogli služiti stvari miru, toda ni mnenja, da je v sedanjem trenutku zadostna stopnja sporazuma, da bi bilo moč sklicati novo ženevsko konferenco«. Predstavnik Foreign Officea je popoldne izjavil, da britanska vlada ni bila obveščena o ameriškem sklepu, da napade ozemlje Severne- '•is ga Vietnama. Dodal je, da je britanska vlada vedno v stiku z Američani in da je bila obveščena o a-meriški nameri, da izvede represalijo. V sedanjem primeru pa «je bilo treba, odločitev tako naglo sprejeti, da nismo bili prej obveščeni. Isto je treba reči tudi za drugi ameriški napad«. Severnovietnamska vlada je objavila danes izjavo, s katero poziva sopredsednika ženevske konference in vlade držav, ki so se te konference udeležile, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da ((zvežejo roke naDadalcem in zagotovijo strogo izvajanje ženevskih sporazumov in ohranitev miru v Indokini in v jugovzhodni Aziji«. Severnovietnamska vlada obsoja s svojo izjavo, ki je bila objavljena pred današnjim novim napadom, včerajšnje bombardiranje in poudarja, da Je ta napad novo vojno dejanje ameriških imperialistov ter očitna kršitev mednarodnega prava in ženevskih sporazumov in izzivanje proti narodom sveta. Severnovietnamska vlada protestira hkrati, ker je ameriška vlada sklenila poslati v Južni Vietnam vojaška ojačenja. Izjava pravi dalje, da »kljub vsem ukrepom za zaostritev in raztegnitev vojne, se Američani ne bodo mogli izogniti porazu, ki jih čaka v Južnem Vietnamu«, in dodaja: «Ce si bodo ameriški napadalci upali napasti Vietnamsko demokratično republiko, bodo vsekakor naleteli na močan odpor narodov socialističnih držav in drugih narodov sveta.« Zatem u-gotavlja izjava, da so ZDA od 5. avgusta 1946 dalje ne glede na proteste svetovne javnosti, poslale več kakor 20-krat letala in ladje, da izzivajo in sabotirajo Severni Vietnam, ter so hkrati raztegnile vojno na Laos in kršile kamboško ozemlje. Predsednik indijske vlade Sastri je na kongresu mednarodnih trgovinskih zbornic pozval ameriškega predsednika Johnsona in predsednika. sovjetske vlade Kosigina, naj se nujno sestaneta, da poskrbita za ohranitev miru v jugovzhodni Aziji. Sastri je izjavil, da Indija dosledno vodi politiko miroljubne ga sožitja in reševanja mednarod je, da uporaba vojnih sredstev o- v Južnem kakor v Severnem Viet- groža svetovni mir, in je nadalje- ------ T";---- j- u: »_ — val: »Zaradi tega nas razvoj v južnovzhodni Aziji zelo zaskrblja. Želim pozvati predsednika Johnsona in ministrskega predsednika Kosigina, naj storita vse, kar moreta, da se zajamči mir. Prepričan sem, da bo zaradi velike privrženosti teh dveh velikih voditeljev stvari miru njun sestanek kmalu mogoč in da bo imel pozitivne rezultate.« Danes je indijska vlada objavila nov poziv za takojšnjo prekinitev vseh izzivalnih dejanj tako namu. Izjava dodaja, da bi ta pobuda ustvarila ugodno ozračje za takojšnje sklicanje konference o Vietnamu, kakršna je bila ženevska konferenca. Po mnenju Indije je taka konferenca bistvene važnosti za mirno in trajno rešitev vietnamskega problema. V zadnjih 24 urah je to že tretja u-radna reakcija Indije na dogodke v Vietnamu. Včeraj je Sastri izjavil, da bi se morali vsi tujci umakniti iz Vietnama, davi pa je pozval Johnsona in Kosigina, naj storita vse za ohranitev miru. TRST, torek 9. februarja 1965 PO AMERIŠKEM NAPADU NA SEVERNI VIETNAM Moskva napoveduje ukrepe za pomoč proti napadu Kosigin nadaljnje razgovore v Hanoju - Dva govora sovjetskega voditelja MOSKVA, 8. — Sovjetska vlada je v zvezi z novimi izzivanji ameriških oboroženih sil proti Severnemu Vietnamu objavila izjavo, ki pravi med drugim: ((Sovjetska zveza bo prisiljena sprejeti skupno s svojimi zavez- niki in prijatelji nadaljnje ukrepe za obrambo varnosti in za okrepitev obrambne sposobnosti Vietnamske demokratične republike. Nihče ne sme dvomiti, da bo Sovjetska zveza storila to in da bo sovjetsko ljudstvo. izpolnilo svojo mednarodno dolžnost do bratske socialistične dežele.« Izjava omenja včerajšnji in današnji ameriški bombni napad na severnovietnamsko ozemlje in pripominja, da sta bombna napada povzročila človeške žrtve, ker so bile zadete civilne stanovanjske hiše in tudi ena bolnišnica. Izjava poudarja, da vse to izziva odločno obsodbo sovjetskega ljudstva in vseh, ki se upirajo imperialističnemu napadu. Izjava omenja zatem ameriška opravičila in pripominja, da napadi južnovietnamskih patriotov ne opravičujejo represalije proti tretji državi. Zatem pravi izjava, da narodi Južnega Vietnama vodijo pravično borbo proti tuji intervenciji in hočejo sami rešiti svoje probleme brez zunanjega vmešavanja. Bo. rljo se za svojo neodvisnost in jo bodo tudi dosegli. Izjava se nadaljuje: »Sovjetska zveza je že opozorila voditelje ZDA pred poskusi kršitve suverenosti Severnega Vietnama. Upala je, da bo Washington pokazal čut realnosti do položaja, ki nastaja v Indokini. Vendar pa se zdi, da je bilo to upanje zaman. Zdi se, da se Washington uspava v iluziji, da lahko nekaznovan napada Severni Vietnam. Sovjetska zveza je vedno hotela in hoče normalne odno- iiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,llllllMiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiii V TEM TEDNU BO PADLA ODLOČITEV GLEDE VLADE Razgovor Saragata in Mora z Remijem pred odločitvijo centralnega odbora PSI Danes seja vodstva PSI: socialisti na razpotju spričo zaključkov glavnega sveta KD, ki jih ocenjujeta negativno tudi PSDI in PRI - Salizzoni skuša pomiriti in prepričati zaveznike KD - Longo zatrjuje, da je kriza vlade nujna Razen glasila PSI «Avanti!», ki izraža svoje nezadovoljstvo nad zaključki glavnega sveta KD, češ da ni dal odgovora vprašanje «kako in kakšno stabilnost KD jamči levemu centru za uresničenje njegovega programa«, se ves drug tisk nih sporov s pogajanji. Poudaril razpisuje o tem, da se socialisti iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiin LETOŠNJI PREŠERNOVI NAGRAJENCI Mihelič, Skrbinšek, Turk Ostali nagrajenci: Bevc, Bibič, Bonča, Borčič, Jemec, K. Klopčič, Lajovic, Pavček, S. Planinc, Rozman, Srebotnjak, Šivic, D. Ulaga, Zdovc in Zlobec RIM, 8. — Nadaljnji obstoj vlade, njena manjša ali obsežnejša preosnova in celo kriza sedanje vlade levega centra je v rokah socialistične stranke. O tem bo odločil njen centralni odbor, ki se bo sestal na zasedanje v četrtek; jutri pa bo tajnik PSI De Martino obrazložil na seji vodstva stranke glavne poteze svojega poročila, ki ga bo podal na zasedanju centralnega odbora PSI. --------------- . nagibajo pretežno k vladni kri- (Od našega poročevalca) LJUBLJANA, 8. — Na slavnostni akademiji v dvorani O-pere Slovenskega narodnega gledališča so bile nocoj ob prisotnosti predstavnikov javnega in kulturnega življenja podeljene letošnje Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Podelil jih je predsednik sklada dr. Helij Modic. Prešernove nagrade so prejeli: slikar France Mihelič, igralec Vladimir Skrbinšek in oblikovalec inž. Marko Turk. Poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu na položaju med spopadom ameriškili čet • četami Vietkonga Ustvarjalci z raznih področij pa so prejeli nagrade iz Prešernovega sklada, in sicer: Jože Bevc, Polde Bibič, arh. Miloš Bonča, Bogdan Borčič, Andrej Jemec, Rok Klopčič, arh. Janez Lajovic, Tone Pavček, Štefan Planinc, Smiljan Rozman, Lojze Srebotnjak. Pavle šivic, Dare Ulaga, arh. Mirko Zdovc in Ciril Zlobec. Pred podelitvijo nagrad je predsednik dr. Helij Modic i-mel daljši uvodni govor. Slavnostni govor pa je imel nagrajeni pesnik Matej Bor, ki je v analizi vloge umetnosti v slovenski sodobni družbi izrekel tudi nekaj trpkih ugotovitev. Zatem je simfonični orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Boga Leskovca odigral Srebotnjakovo «Kraško suito» in «Klasično simfonijo» Prokofjeva. Po končanem koncertu je bil v prostorih skupščine SR Slovenije slavnostni sprejem, ki ga je priredil predsednik skupščine Ivan Maček. Poleg nagrajencev so se sprejema udeležili tudi številni kulturni delavci Slovenije. R. R. Alicata in Terenzi na obisku v Beogradu BEOGRAD, 8. — V Beogradu sta bila od 3. do 5. februarja član vodstva in tajništva CK KPT, ravnatelj iiUnitd« Mario Alicata in vodja sekcije za založništvo CK KPI Amerigo Terenzi. Med bivanjem v Beogradu sta se razgovarjala s članom izvršnega komiteja ZKJ Veljkom Vlahovičem in članom izvršnega komiteja CK ZKJ Mi-jalkom Todorovičem o družbenogospodarskem razvoju Jugo slavije ter o aktualnih vpraša« njih mednarodnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja. Sestala sta se z zastopniki delovnega kolektiva industrije traktorjev in motorjev v Rakovici in obiskala pokrajinski ko mite Zveze komunistov za Vojvodino. AKRA, 8. — Dva bivša ministr« Gane in tri druge osebe so bili danes obsojeni na smrt pred sodiščem v Akri pod obtožbo zarote in izdajstva. zi; da te teze ne zagovarja le levica PSI in skupina okrog poslanca Lombardija, ampak da se za to tezo ogreva tudi podpredsednik vlade Nenni, ker da je prišlo do zbližanja med njim in tajnikom KPI Longom, ki je v svojem včerajšnjem govoru v Bariju, o-b priliki proslave 44-letnice ustanovitve KPI, ponovil tezo, da je kriza vlade nujna, ker se je KD — s »vojimi zaključki na nedavnem zasedanju svojega glavnega sveta — premaknila v desno in da hoče »ponižati in prisiliti v podrejen položaj sile laične in katoliške levice«. Koliko resnice je na vsem tem, zlasti pa glede trditve, ki zadeva podpredsednika vlade Nennija, je težko vedeti; vendar pa je vsekakor zanimiva okoliščina, da je podpredsednika vlade Nennija sprejel danes dopoldne predsednik vlade Moro, zvečer pa še predsednik republike Saragat. Ta dvojni razgovor posredno potrjuje, da obstajajo elementi negotovosti glede stališča Nennija in da sta tako Moro kot Saragat skušala izmenjati z Nennijem poglede na sedanji politični položaj, zlasti ker je znano, kako velik ugled uživa Nenni v svoji stranki in ker ni ver-jeno, da bi centralni odbor PSI odobril sklep, s katerim bi se Nenni ne strinjal. Dan pred sejo vodstva PSI in tri dni pred zasedanjem centralnega odbora PSI, ki bo zavzel stališče tako do zaključne resolucije glavnega sveta KD, kakor tudi do vprašanja preosnove ali krize sedanje vlade, so bistvene poteze nesoglasja med KD in njenimi zavezniki sledeče: vse tri stranke (PSI, PSDI in PRI) so soglasnega mnenja, da KD ni dala tistega pojasnila, ki ga je ostal dolžan že lanski kongres KD v Rimu, ko so izvolili sedanji glavni svet stranke, ki ni bil zmožen izvoliti novega vodstva KD z organsko večino v stranki (novo vodstvo je namreč podpirala od zunaj le levica KD); na nedavnem zasedanju glavnega sveta pa so izvolili enotno vodstvo stranke s sodelovanjem predstavnikov vseh struj, ki sicer poudarja zvestobo politiki levega centra, podporo Morovi vladi in uresničenju vladnega programa, vendar pa je v tem vodstvu zastopana tudi struja »Centrismo po-polare«, ki se ne strinja s to politiko. PSDI in PRI pa sta že izjavila, da je zanju najvažnejše — tudi če se ne moreta strinjati z zaključki glavnega sveta KD — uresničenje vladnega programa in da Je treba na tem terenu konkretno preveriti voljo KD in iskrenost njenih izjav. PSDI in PRI sta hkrati proti vsakršni večji pre-osnovi sedanje vlade, prav tako pa proti vladni krizi, ker da bi to bila najslabša rešitev tudi spričo resnega stanja v gospodarstvu. PSI še ni zavzel svojega stališča do teh vprašanj, razen kritične o-cene, ki jo glasilo stranke ponavlja o zaključkih glavnega sveta KD; jutri bo vodstvo PSI povedalo o vsem tem svoje mnenje, dokončno stališče glede tega pa bo sprejel centralni odbor stranke na svojem četrtkovem zasedanju. Negativno stališče, ki so ga njeni zavezniki zavzeli do zaključkov glavnega sveta, zaskrblja vodilne kroge KD, ki skušajo izpodbiti u-temeljenost takega negativnega tolmačenja enotnega vodstva KD. Tudi glasilo KD «11 Popolo« je že poudarilo, da zavezniki ne bi smeli negativno ocenjevati vzpostavitve enotnosti v vodstvu KD, če se je to vodstvo sestavilo ob poudarjanju privrženosti politiki levega centra in uresničenju vladnega programa; tajnik predsedstva vlade jem včerajšnjem govoru v Riminiju ostro polemiziral z liberalci in jim dejal, da je njihova opozicija sedanji vladi ((abstraktna«, ker na desnici ni potrebne večine, v centru pa niso na razpolago niti socialdemokrati niti republikanci, če nočemo govoriti o KD; kar pa zadeva zatrjevanje liberalcev, da levi center ni zmožen zoperstavljati se komunizmu, je Salizzoni pripomnil, da «KD ni pripravljena vtihotapiti, pod etiketo protikomunizma, blago reakcionarnega izvora«. Salizzoni Je hkrati zatrdil, da »obnovljena enotnost KD ni v službi ozkega in slepega konservativnosti niti tiste vrste zmernosti, ki stvarno zanika vsakršno obnovo«. Salizzoni je sicer polemiziral z liberalci, stvarno pa je njegov govor veljal socialistom, ki niso zadovoljni s politično vsebino ((obnovljene enotnosti KD«. Predvsem socialistom je veljal tudi včerajšnji govor tajnika KPI Longa, ki je govoril med drugim o ((vzhičenju konservativnih sil nad zaključki de-mokristjanskega glavnega sveta«, ki ga pripisuje »novi protikomunistični križarski vojni«, ki da jo KD napoveduje. Po mnenju Longa je KD danes nezadovala v primeri s stališčem neapeljskega kongresa: ((desničarske sile so vsilile svojo voljo in Lombardi in socialistična levica sta pravilno ugotovila, da je šibka točka demokratičnih sil, ki delujejo v večini, v diskriminaciji nasproti KPI«. Longo je hkrati zatrdil, da je KD ((dosegla 'prisilno’ enotnost in ni več niti avtonomna niti demokratična stranka«. Predlogi U fanta NEW YORK, 8. — Glavna skupščina OZN je sinoči nadaljevala delo. Glavni tajnik U Tant je poročal o svojih posvetovanjih in Je predlagal, naj bi ustanovili organizem, v okviru katerega bi skupno proučili vprašanje operacij OZN zu ohranitev miru, ter je predlagal odložitev dela v pričakovanju nadaljnjih razgovorov. Predlagal je, naj skupščina še pred prekinitvijo dela odloča o naslednjih točkah: pregled dodatnih kreditov za leto 1964. pregled proračuna za leto 1965, raztegnitev mandata urada OZN za arabske begunce iz Palestine do 30. Junija 1966, dokončni sedež mednarodne šole OZN in ukrepi, ki se tičejo konference za trgovino in razvoj. U Tant je opozoril, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bo moč letos izvesti vseh predvidenih načrtov. Na koncu je U Tant pozval skupščino, naj odobri imenovanje Rau-la Prebltscha (Argentina) za glavnega tajnika stalne organizacije, ki so jo ustanovili na konferenci za trgovino in razvoj. Skupščina bo Imela novo sejo v sredo, da odloča o U Tantovih priporočilih. ALZIR, 8. — Danes so se v Al-žiru sestali predstavniki držav članic pripravljalne komisije za afri-ško-azijsko konferenco na vrhu, ki bo v Alžiru. Sporazumeli so se, da se bo konferenca začela 29. junija. e ■ iilililliiiiiiiiiiiiiii Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiliiiiinniiMiiiiiiiii n tiiiiiiniiiiiiiiiiii n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiin,mn V SFRJ odločno obsojajo maščevalni napad ZDA «Borba» zahteva naj napadi prenehajo - «Politika» označuje napad kot policijsko akcijo, ki ne upošteva niti ozemeljske celovitosti neodvisnih držav se z ZDA. Toda to terja enak napor na obeh straneh. Ta napadalna dejanja so v protislovju s številnimi koraki, da bi se izboljšali sovjetsko-ameriškl odnosi. Sovjetska vlada podpira stališče Hanoja do ameriškega napada, do vojaških priprav ZDA v Južnem Vietnamu. Sovjetska vlada podpisuje sevemo-vietnamsko zahtevo za prenehanje teh dejanj, za spoštovanje spora-zumov o Indoktni iz leta 1954. V zvezi z omenjenimi ameriškimi akcijami bo moskovska vlada prisl-ljena intervenirati in nihče naj ne dvomi o tem.« Agencija Tass poroča, da Je ime-la sovjetska delegacija, ki jo vodi Kosigin, danes nove razgovore s predstavniki severnovietnamske vlade. Včeraj pa sta ,se sestala pomočnik sovjetskega ministra za obrambo Veršinin in podpredsednik sovjetskega državnega odbora za gospodarske odnose s tujino polkovnik Sidorovič s sevemoviet-namskim ministrom za obrambo ter z drugimi sevemovietnamski-mi vojaškimi voditelji. Danes je na glavnem trgu v Hanoju nad sto tisoč ljudi demonstri-ralo proti ameriškim izzivalnim napadom na Severni Vietnam. Podobne demonstracije so bile v drugih sevemovietnamskih mestih. Velika demonstracija proti ameriškim izzivalnim napadom je bila tudi v Pekingu. Udeležilo se je ie več sto tisoč ljudi. Predsednik sovjetske vlade Kosigin Je govoril nocoj na večerji, ki jo ie priredil sovjetski poslanik v Hanoju. Izjavil je, da so nova napadalna dejanja ameriških interven. tistov izzvala jezo in ogorčenje vseh poštenih ljudi na svetu. Dodal je, da je s tem nastalo stanje, ki lahko prinese hude zapletljaje, za katere so v celoti odgovorne ZDA. Poudaril je odločno zahtevo . za umik ameriških čet iz Južnega Vietnama. Pripomnil je, da Severni Vietnam, Sovjetska zveza, Kitajska in druge socialistične države ne želijo vojne, ter je nadaljeval: »Toda biti moramo budni. Zaradi tega je naša bistvena, naloga okrepiti solidarnost in enotnost vseh revolucionarnih narodov.« Kosigin je govoril tudi včeraj na velikem zborovanju v Hanoju. Izjavil je, da je Sovjetska zveza odločno opozorila ZDA in jo posvarila pred poskusom, da bi začele vojaške operacije proti Severnemu Vietnamu. «Mi smo odločno izjavili, je rekel Kosigin, da Sovjetska zveza ne more ostati ravnodušna do usode bratske socialistične dežele in da je pripravljena dati Severnemu Vietnamu potrebno po-moč, če bi si napadalci drznili poseči po njeni neodvisnosti in suverenosti.« Dalje je izjavil, da vodijo ameriški napadalni krogi v Južnem Vietnamu sramotno vojno, da bi zadušili zakonite težnje ljudstva po neodvisnosti in svobodnem življenju ter spremenili Južni Vietnam v ameriško vojaško oporišče, v oporišče kolonializma. Pripomnil je, da se v Južnem Vietnamu pravzaprav uveljavlja večstranska intervencija, brez katere bi se juž-novietnamske lutke niti en dan ne obdržale na oblasti. Izjavil je tudi, da sovjetska vlada podpira sklep kairske konference nevezanih držav o sklicanju novega mednarodnega posvetovanja o Indokini, da bi mirno uredili probleme, ki so nastali na tem področju. Agencija Tass pa je objavila nocoj komentar, v katerem pravi, da je opravičilo, češ da je šlo za povračilne ukrepe, nevzdržno, in pripominja: «Vse ameriške nosilke letal sedmega brodovja, s katerih so odletela letala, ki so izvedla bombne napade, so se zbrale že včeraj ob obali Južnega Vietnama. Ker te ladje na splošno ne operirajo nikoli skupaj in je potrebno nekaj časa, da se zberejo na istem mestu, pomeni, da so to akcijo že zdavnaj pripravili. Zatem omenja agencija, da so v VVashingtonu šele davi javili odhod bataljona protiletalskih izstrelkov v Južni Vietnam in to nekaj ur potem, ko je bataljon že prispel na določen kraj. Tudi to kaže, da so ta sklep že zdavnaj sprejeli. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Maščevalni napad ameriškega letalstva na ozemlje Severnega Vietnama kot odgovor na uspešen napad enot osvobodilnega gibanja na ameriško o-porišče v Južnem Vietnamu, so jugoslovanski politični krogi in javnost sprejeli z zaskrbljenostjo in ga obsodili. Jugoslovanski politični činitelji so že večkrat opozorili na nevarnost, ki jo predstavlja tuje vmešavanje v notranje zadeve vietnamskega ljudstva in poskus, da se z oboroženo intervencijo zatrejo demokratična stremljenja ljudstva Vietnama. Ameriški napad na ozemlje Severnega Vietnama obsoja predvsem nocojšnja «Borba» kot dejanje, ki je naperjen proti osnovnim stremljenjem miroljubnega človeštva, ki resno ogroža mednarodno varnost, kot napad na celovitost in suverenost male države, kot dejanje nasilja proti Indokini, ki sta ji z ženevskim sporazumom zajamčena mir in varnost. Oboroženi napad na Severni Vietnam pomeni objektivno poskus, da se vietnamski spopad prenese na širše področje in da se v praksi preizkusi teorija pristašev «omejene vojne«. Spričo deejstva, da je do napada prišlo v trenutku, ko je v Hanoju bil sovjetski predsednik vlade Kosigin, piše «Borba», da je to istočasno udarec proti nadaljnjemu popuščanju mednarodne napetosti. Ko izraža zaskrbljenost zaradi «i-grama; tajniK preaseasi.va viauB gre * ognjem« v jugovzhodni Aziji, Salizzoni, ki je zelo blizu pred- \ zahteva, «Borba», naj preneha na-sedniku vlade Moru^gRse v svo-l pod na Demokratično republiko Vietnam, naj se države podpisnice ženevske konference o Indokini in nevezane države brez omahovanja zavzamejo v OZN za zagotovitev miru. »Politika« u komentarju pod naslovom «Nevarna igra z ognjem» upotaulja, da ni dvoma, da gre za napore, da se s pritiskom — podobno kot v primeru incidenta v Tonkinškem zalivu 5. avgusta lani — izsili rešitev vojne v Južnem Vietnamu, v kateri bi se navzočnost ameriških čet v ' Južnem Vietnamu tolerirala kot dejanje, do katerega je prišlo na pobudo same vlade v Sajgonu. *Politika* sodi, da kaže, da se je ameriška vlada v brezupnem položaju v Južnem Vietnamu oprijela klasične »policijske akcije», ki ne upo-števa niti ozemeljske celovitosti neodvisnih držav jugovzhodne A-Zije. «Dogodki v jugovzhodni Aziji so videti kot bitka za čast, zaključuje • Politika*. Toda nesreča je, da se ta bitka vodi z bombniki, ki sejejo smrt po severnovietnam-skih vaseh. S tem se otežuje edino mogoča, to je politična rešitev vprašanj držav Indokine. Se več, ta bitka spodbuja zaostritev, ki v potencirani obliki lahko izzove razširitev vojnega napada v okvire, ki jih ne bi bilo mogoče omejiti.» KARTUM, 8. — Kraljica Elizabeta in Edimburški vojvoda sta prispela danes na štiridnevni uraden obisk v Sudan. To je prvi o-bisk nekega britanskega vladarja v Sudanu po letu 1912. Izjava KPI o napadu ZDA na Severni Vietnam RIM, 8. — V zvezi z dogodki v Vietnamu je tajništvo KPI objavilo nocoj izjavo, ki pravi med drugim, da zaradi neuspeha vojaške intervencije ZDA proti južnoviet-namskim partizanskim silam in spričo naraščajočega ljudskega odpora proti sajgonskim vojaškim klikam, se ameriški imperializem zateka k napadu na državo, kate-re suverenost in neodvisnost jamčijo ženevski mednarodni sporazumi. Izjava dodaja, da razširitev voj. ne z obupnimi vojaškimi avanturami ovira potrebno sporazumno rešitev v Vietnamu, zaradi česar grozi Aziji in vsemu svetu nevarnost vojne. Izjava opozarja nato svetovno Javnost in vse demokratične sila na resnost položaja, ki ga je ustvarila ameriška napadalna intervencija, in nadaljuje: »Naša dežela ne more ostati brezbrižna do dogodkov, ki ogrožrjo pravico narodov do neodvisnosti in mir na svetu. Italijanska vlada ima dolžnost takoj ločiti stališče Italije od napadalne politike, ki jo ZDA vodijo v južnovzhodni Aziji, in sprejeti potrebne pobude, da se doseže, da se zaustavijo vojna dejanja ZDA proti Vietnamski demokratični republiki in da pride do mirne rešitve vietnamskih problemov.« Sporočilo javlja dalje, da bodo parlamentarne skupine KPI zahtevale v parlamentu jasno stališče in jasne pobude vlade. V zvezi s tem so predložili v parlamentu interpelacij komunistični poslanci Ingrao, Alicata, Pajetta in drugi ter poslanci PSIUP Luzzatto in Veo-chiettl. B. B. Zborovanje, na katerem se je govorilo tudi o kulturni dejavnosti slovenske skupnosti v deželi Zelo koristna razprava poglavitnih kulturnih delavcev dežele Furlanije-Julijske krajine Pozdrav deželnega predsednika dr. Berzantija in spodbuden govor odbornika prof. Vicaria - Izvolitev komisij za devet kulturnih panog, ki sestavljajo začasni delovni odbor - Izredno toplo sprejete besede F. Benedetiča in M. Konta Umesten predlog komisije za kulturne krožke sprejet na pobudo prof. U. Vrabca Kot smo poročali v nedeljski šte. Vilki našega dnevnika, Je bil v nedeljo v Vidmu napovedani zbor kulturnikov dežele Furlanije . Julijske krajine, na katerem so v splošni razpravi dopoldne in razpravah v devetih komisijah za posamezne kulturne panoge popoldne, izvolili začasni odbor, ki je sestavljen za posamezne panoge takole: 1. Prosvetna društva in krožki: odv. Antonio Di Giacomo iz Trsta, dr. Bruno Malattia iz Pordenona, dr. Italo Ouerini iz Gorice, prof. Carlo Schiffrer iz Trsta in dr. Ezio Terenzani iz Vidma. 2. Ladinska in tržaška kultura: Kčnato A ppl iz Pordenona, prof. dr. Giulio Cervani iz Trsta, dr. Luigi Ciceri iz Vidma in dr. Massirrto Portelli iz Gorice. 3. Založni tvo: dr. Nino Del Bian-co iz Vidma in dr. Amella Gruber-Benco iz Trsta. 4. Kulturne ustanove: dr. Stelio Crise iz Trsta, dr. Guido Manzini iz Gorice, prof. Carlo Guido Mor iz Vidma in prof. Pietro Nonis iz Pordenona. 5. Šolstvo: prof. Armando Borto-lotto iz Vidma, ing. dr. Luigi Dalla Rossa iz Trsta, prof. Giuseppe Pe-corari iz Gorice in dr. Gianni Giu-liani iz Pordenona. 6. Slovstvo in sodobna umetnost: prof. Domenico Cerroni Cadoresi iz Vidma, prof. Leonardo Ferrero iz . Trsta, Arturo Manzano iz Vidma, prof. Marcello Mascberini iz Trsta, prof. Bruno Mayer iz Trsta, prof. Fulvio Monai iz Gorice in prof. Luigi Serena iz Pordenona. 7. Muzeji in razstave antične u-iretnosti: prof. Giulio Montenero iz Trsta, dr. Aldo Rizzi iz Vidma, '-prof. Sergio Cavana iz Gorice in prof. Virgilio Tramontin iz Pordenona. 8. Spomeniki in pejsaž: Grof Gu-gleimc Coronini iz Gorice, prof. C ancarlo Meniš iz Vidma, prof. Pio Montesi iz Trsta in arh. Isido-ro Martin iz Pordenona. 9. Gledališče, kino in glasba: Al-fio Cantelli iz Gorice, dr. Stelio Rosollni iz Trsta in dr. Federlco Ksposito iz Vidma. Zboru je predsedoval znameniti profesor iz Karnie sen. Oortanl s pomočjo tajnika pripravljalnega odbora za organizacijo tega važnega zborovanja dr. Terenzanija, ki je prijazno sprejel tudi prof. Ubal-da Vrabca, predsednika Slovenske piosvetne zveze in Flllberta Benedetiča, tajnika Slovenskega gledališča ter ju po posredovanju dr. Aurelie Gruber-Benco iz Trsta vključil med delegate zbora, tako da sta se mogla udeležiti najprej dopoldanske splošne razprave, popoldne pa tudi razprave po komisijah skupaj s predsednikom p.d. šivan Trinko« iz Čedada, ki so ga vključili med delegate že prej predstavniki videmskih prosvetnih društev in krožkov. Dopoldne je med drugimi spregovoril Fillbert Bene-detifr, ki je dejal: «Kot slovenski pesnik, ki živi na zemlji, užaljeni in problematični, pa tudi «muhasti», kot je to napisal Saba, zaradi sovraštva in zagrenjenosti, zaradi igre usode in njenega posebna položaja, in kot Slovenskega gledališča iz Trsta, ki ga imarp čast predstavljati na zastopnik tem zboru, ki združuje najvidnejše predstavnike dežele Furlanije-Julijske krajine, skupaj z Ubaldom Vrabcem, skladateljem in predsednikom Slovenske prosvetne zveze, se zahvaljujem organizatorjem, ki so nam omogočili nastop in pozdravljam vse navzoče. Ce so organske plasti nekega prebivalstva, živečega na takem ozemlju, kakršno je naše, različne narave, je očitno, da se ne moremo razumeti samo s kretnjami, kajti včasih se lahko zgodi, da mahajoč pademo v nesporazum in da se tako sploh ne razumemo. Torej se bomo skušali izogniti nevarnosti s tem, da sprejmemo kot splošno veljavno načelo dialog, dialog na ravni, katerega prvi pogoji imajo svoj izvor v neizpodbitnih principih kulture v znamenju človeškega dostojanstva. V tako kratkem nastopu, kakršen je lahko pričujoči, je skoraj nemogoče opisati, vsaj približno sliko kulturnega življenja Slovencev v Italiji, s težavami, ki so bile zaradi različnih zgodovinskih kontingenc vzrok zelo hudih dogodkov za vse, za usodo naroda, zakoreninjenega na robu med dvema svetovoma; je skoraj nemogoče povedati tesnobo pesnika, ki je prisiljen izpovedati našo diasporo, v skupni noti vse poezije, slovenske italijanske, furlanske, od Istre, od Trsta do Gorice, do Nadiže in Furlanije. Želja po skupni govorici, ki je mogoča skoraj samo v svetu kulture, hoče poudariti hotenje po zrušenju zidov, vsiljenih z raznimi mejami, rasnimi in kastnimi, kampanilističnimi v sferah ekonomskih interesov, mejami predsodkov in provincialnih kompleksov. Kot predstavnik Slovenskega gledališča iz Trsta, ki je od leta 1945 do danes z 2480 predstavami postavilo na oder 150 del, med katerimi 24 italijanskih avtorjev, s katerimi smo gostovali tudi po Ju goslaviji, izrekam na tem zboru sveto željo, da pridemo do skupne osnove, ki naj bi nas vse združila v tmenu umetniške plemenitosti, ki pa ne more biti antlkul tura; kot pesnik pa vas vse pozi- vam, da sprejmete našo zemljo kot stično točko, kot most, ki naj bi izpričala poštenost vseh onih, ki se borijo za skupni ideal: kulturo.« Benedetičeve besede so navzoči izredno pazljivo poslušali in še bolj navdušeno pozdravili. Za njim je govoril Mario Kont, ki Je dejal: «Naše prosvetno društvo nosi i-me Ivana Trinka, velikega moža nadiških dolin, človeka kulture in humanista, saj je bil pesnik in pisatelj, slikar in skladatelj, pisec razprav o svoji ožji domovini in pedagog. V svojih pesmih in spisih je izpričeval veliko ljubezen do skope domače grude, do ljudi, ki se dolga stoletja mučijo po njenih grapah in do njihovega Jezika, ki je bil hkrati njegov materin jezik. Njegova ljubezen do materinega jezika je bila zato večja, ker se je moral omejevati med zidove domačij. Slovenske pesmi je začel zlagati že v semenišču in so jih objavljale literarne revije, v letu 1897 je izšla v Gorici prva njegova pesnika zbirka v knjižni o-blikl. Naše društvo je po vzgledu tega velikega moža nastalo iz ljubezni do naših dolin, do našega človeka, ki mora z nadčloveškimi napori zemlji jemati vse, kar nam lahko da. In tega je zelo malo. Tako malo, da ga peha v tujino za kruhom, a ga hkrati vabi k sebi nazaj. Ivan Trinko nam je za vzgled ljubezni do materine govorice. Kakor ni bil on deležen niti ene ure pouka v svojem jeziku, a je že v dijaških letih z vztrajnostjo spoznal do vseh globin književni slovenski jezik in njegovo kulturo, tako smo člani našega društva knjižno obliko jezika, ki ga govorimo doma, spoznali izven šole in mnogi v svojih zrelih letih. Ni dano vsem našim bratom, da bi se v razmerah, v katerih živimo, sami naučili to, kar se je naučil Ivan Trinko sam, ali mnogo njegovih sobratov in redki posamezniki. Naše društvo si je zato zadalo nalogo, da jeziku, ki ga naši ljudje govore doma, posreduje besedo ljubezni in poguma in tako tudi razkriva kulturno bogastvo, ki so ga ustvarili- njihovi bratje v Jeziku in človeštvu na splošno. S tem se bo ustvarjala zavest naših ljudi, da so enakovredni ostalim državljanom, ker je po našem mnenju plemenita, humana in demokratična težnja; poglabljalo se bo prepričanje v pravičnost teženj po priznanju enakopravnosti, ki naj bi se v prvem stadiju omejila zgolj na to, da bi naši otroci v šolah spoznali osnove materinega jezika. Mario Kont je svoj govor takole zaključil: «Naše društvo ima sedež v Čedadu, kjer je sicer majhno število naših bratov — so predvsem priseljenci iz hribovskih krajev — toda je to mesto stekališče in naravno središče nadiških dolin. Pred letom smo sl omislili skromen sedež, kjer se zbirajo naši člani ob kulturnih prireditvah in si izposojajo slovenske knjige. Kot vidite, je pri nas vse skromno, kakor so skromne naše moči, zato v teh plemenitih naporih pričakujemo predvsem moralne podpore vseh kulturnih organizacij in ustanov v naši deželi, kar je tudi v skladu s četrto točko splošnih zaključkov zasedanja, ki je bilo v Trstu lani v aprilu.« Ob začetku je med drugimi zborovanje pozdravil predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, ob zaključku splošne razprave pa prof. Vicario, deželni odbornik za šolstvo, ki je v daljšem govoru obljubil vso skrb deželne uprave za kulturo. Med ostalimi, ki so se udeležili razprave so bili: dr. Caracci, ki Je obrazložil potrebe raziskovalcev da se pobija analfabetizem v deželi; prof. Leonardo Ferrero, dekan tržaške filozofske fakultete je poudaril važnost tržaške univerze za deželo in predlagal ustanovitev deželne založbe; dr. Nino Del Bianco, videmski založnik, Je pozval predvsem vse navzoče, naj bi v resnici čimveč storili za kulturo — z dejanji in ne samo z besedami; dr. Guido Botteri iz Trsta je obrazložil svoje mnenje, naj se na tem zboru ne bi še Izvolil noben odbor, temveč naj bi se predstavniki kulturnih ustanov prej še večkrat sestali; dr. Aurelia Gruber-Benco pa je odločno zagovarjala sklep pripravljalnega odbora, da se tak odbor izvoli, kar je bilo tudi storjeno. Razprave so se udeležili tudi drugi številni govorniki in eden izmed njih je še posebej pohvalil govora F. Benedetiča in M. Konta, ki sta bila po njegovem mnenji! edina, ki sta spadala po svoji vsebini res v splošno debato. , Omenjeni predstavniki treh slovenskih kulturnih ustanov so se udeležili nato popoldne razprave v dveh komisijah. Prof. U. Vrabec in M. Kont sta sodelovala v komisiji za prosvetna društva, kjer sta bila zelo prisrčno sprejeta. Na predlog prof. U. Vrabca naj bi se vključil v začasni odbOr tudi predstavnik slovenske manjšine, Je komisija po stvarni in umirjeni razpravi soglasno sklenila, da se v njene sklepe vnese tudi priporočilo v smislu Vrabčevega predloga. F. Be- nedetič pa Je sodeloval v komisiji za gledališče, kino in glasbo. Med zborovalci so bili tudi neka,-teri parlamentarci, in sicer posla« nec Mario Lizzero (KPI), posl. Vit-torio Marangone (PSI)', ki je tudi na zborovanju govoril ter poudaril nujnost, da se zlasti univerze oskrbijo z vsemi potrebnimi sredstvi, ter posl. Bologna (KD). Njihova navzočnost Je dala zborovanju še večji poudarek: Vsekakor je bil v Vidmu v nedeljo storjen precejšnji korak naprej glede skupne govorice in skupnih zahtev najvišjih kulturnih pred. stavnikov dežele. Sklepi, ki Jih bo formuliral izvoljeni začasni odbor, pa bodo podlaga za nadaljnje enotne kulturne akcije v deželi. M. Bor in F. Mihelič redna člana SAZU LJUBLJANA, 8. — Slovenska j mija spodbujena m naprošena, da akademija znanosti in umetnosti j s svojo ^pristojnostjo in avtoriteto precizira in razmeji pojma Predstavniki SKGZ, SG in GM v razgovoru z ministrom Corono je imela v sobota dopoldne •vojn redno letno skupščino. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki neposredno zadevajo delo te najvišje slovenske znanstvene u-stanove in pa njeno vlogo pri splošni organizaciji in poteku 'i znanstveno raziskovalnih pnzdde-■,vanj. Skupščina je tudi izvolila J za 'redna''člana SAZU pesinka Mateja Bora in slikarja Franceta Miheliča ter za zunanjega dopisnika člana paleontologa' dr. Otmarja Kuhna z Dunaja. Predsednik SAZU . Josip Vidmar, je na skupščini poročal o razvoju prizadevanj, da bi dobile akademije -— z . novimi zakoni, ki se nanašajo na to področje ;n jci so p pripravi — ustrezno mesto -in poudarek v' celotnem, znanstvenem življenju. Razprava je v tej zvezi opozorila na nekatera bistvene splošne■ vidike organiziranega pospeševanja znanstvenega dela, ki v praksi niso dovolj upoštevani. Skupščina je ugotovila, da poslovanje Akademije izredno ovira prostorska stiska. Takšne njene institucije, kot so arheološka sekcija, orientalistični inštitut, inštitut za slovenski jezik in ter-' minološke sekcije, se nahajajo v nevzdržnih pogojih. Zaradi pomanjkanja prostora je mnogo dragocenega znanstvenega gradiva nedostopno in dejansko nezavarovano. Konkretna rešitev se ponuja v neposredni soseščini sedeža Akademije, v hiši na Novem trgu 'št. 5, za'katero se SAZU ob podpori izvršnega sveta SRS že dalj časa pogaja z občino Ljub-ljana-Centqr. Čeprav je bil1 že dosežen zadevni prjncipialni sklep, občinski organi odlagajo tako perečo realizacijo. Z raznih strani je bila Akade- znanstvenega in raziskovalnega dela. Ker je od obsega in značaja teh pojmov odvisna tudi splošna organizacija znanstvenih oziroma raziskovalnih prizadevanj, je šteupščina imenovala posebno komisijo, ki bo vodila zadtviio diskusijo najprej v okviru Akademije; pOzfieje "pVf' tudi v' širših znanstvenih •krogih in v javnosti. Raziskave Jadranskega morja ANCONA, 8. — V pristanišče je priplula ladja »Andromede« last francoske geofizikalne družbe. Na ladji so tehniki za podmorska raziskovanja s pomočjo sizmičnih poskusov z. eksplozijami. Strokovnjaki bodo skušali ugotoviti, če so na dnu Jadranskega morja v resnici nahajališča nafte. Letalo «DC-7» treščilo v Atlantik Na letalu je bilo 83 potnikov NEW YORK, 8. — Ameriško letalo «DC-7» last družbe »Eastern airllnes« je treščilo v Atlantik okoli 25 km od New Yorka. Na krovu letala je bilo 83 pset). Vest o nesreči so potrdile ameriške obmejhč straže. , Policija na letališču Kennedy v New YorkU je spdročila; da je; bi« 1J prekinjena radijska zveza med letalom ih kontrolnim' stolpom ob 10,32 (kar odgovarja 0.32 9. februarja po italijanski uri) Socialistični minister za turizem in predstave Achille Corona je v nedeljo dopoldne v hotelu «de la Vlile« uradno sprejel predstavnike SKGZ in dveh včlanjenih organizacij ; Slovenskega gledališča in Glasbene Matice. Ministra je pozdravil predsednik Boris Race in st mu zahvalil za vse dosedanje prizadevanje, nato pa ga je opozoril na nekatera še vedno nerešena vprašanja obeh ustanov. Minister je v odgovoru zagotovil svoje zanimanje in govoril o konkretnih naporih za postopno reševanje vprašanj v okviru splošnih demokratičnih naporov. Minister Je dopoldne sprejel tudi delegacijo hotelirjev, katere je vodil Geppi in ki so mu obrazložili potrebe te kategorije. Ob 11. uri pa je minister obiskal Verdi, kjer mu Je župan pojasnil, da Jo bila občina prisiljena zagotoviti posojilo tržaške hranilnice, da je bilo tako omogočeno delovanje te ustanove. V tej zvezi je minister priznal, da je državna podpora premajhna tudi zato, ker je uprava Verdija varčno gospodarila in ni predlagala tako negativnih proračunov, kot so jih druga operna gledališča. Zato je tudi takoj odobril izredni prispevek v zneasu 60 milijonov lir za kritje proračuna v letu 1964 poleg že redno odobrene subvencije 188 milijonov lir. Na sliki: v sredini socialistični minister Achille Corona, v ozadju stojita) generalni ravnatelj De Blase in generalni nadzornik Lopez v razgovoru s predstavniki SKGZ. Razgovoru je prisostvoval tudi tajnik tržaške federacije PSI Amaldo Plttonl. Jam, dr. Guido Commessatti, ki je poudaril predvsem nujno potrebo, Z NAPERJENIMI PIŠTOLAMI V ROKAH Maskirani banditi vdrli v podružnico hranilnice Odnesli so 15 milijonov lir in so odpeljali z avtom «Giulia TI» ro. V Crhi’ gori ao zabeležili temperaturo ~*25. stopinj. Tudi na obmorskem področju črne gore, ki je poznano po-?£voji mili, klimi, Je temperatura” padla poti ničlo. PdvšM jKoa ^srieg,' iti. je na'številnih pddračjjh dosšgel ,50 cm. Prevo?«e so sšimo glavne ceste;; na katerih stalno delajo delavske- skupine s čistilci snega. ~r.'.:; « .• , ; J. iitiitiiitiiiiiiniiumimiiimiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiimtiiiiHtmtiitiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim PO PREUČITVAH ITALIJANSKE ŠKOFOVSKE KONFERENCE Predlogi za znižanje števila in reorganizacijo škofij v Italiji Sedaj je v Italiji kar 322 škofij in med njimi 34 z manj kot po 30.000 prebivalcev - Izvajanje reforme bo trajalo najmanj 10 let Val mraza zajel vzhodno Jugoslavijo V Črni gori zabeležili minus 25 stopinj in do 50 cm snega BEOGRAD, 8. — Val mraza je ] V Beogradu že več ur sneži, zajel vzhodne predele Jugoslavije: | vendar so ceste prevozne. Maksi-Srbijo, Makedonijo in Črno go-, malna temperatura je bila 5 stopinj. VATIKAN, 8. — Kongregacija, k' se ukvarja z ustanavljanjem in upravljanjem škofij je pozvala italijansko škofovsko konferenco, da predloži predloge in preučitve v zvezi z znižanjem števila škofij v Italiji, škofovska konferenca pa je isti predlog predala osemnajstim škofovskim okrožjem, ki so preučile predvideno znižanje in celotno preučitev poslale škofovski konferenci ter končno kongregaciji, ki br. sedaj izdelala načrt reforme v soglasju z Italijansko vlado. Izvajanje te reforme bo lahko seveda samo postopno in bo trajalo najmanj deset let. Preveliko število škofij v Italiji in nujnost njih združitve je bila na dnevnem redu že med pogajanji za lateranske pakte in predvideva člen 16 ustanovitve mešanih komisij ter reorganizacijo škofij, ki možnosti odgovarjajo krajinam. Kljub točnim določilom ni bilo ničesar storjenega zaradi nasprotij med Vatikanom in državo in kasneje zaradi vojne. Prvi je po 35 letih govoril o tem vprašanju papež Pavel VI. 14. aprila 1964, ko je sprejel italijanske ško-le in kasneje novembra, ko je sprejel italijanskega veleposlanika v Vatikanu. V Italiji je sedaj 322 škofij na 52 milijonov prebivalcev, medtem ko je po uradnih podatkih za 1964. leto v Franciji 88 škofij na 43 milijonov katoličanov, v Španiji 65 (30 milijonov), v Nemčiji ,23 (24 milijonov), v ZDA 136 (40 milijonov). Naj večja razlika pa Je tudi v neravnovesju med severom iri jugom. Na severu Je 64,5 odst. vsega italijanskega prebivalstva in samo 22,5 odst. škofij, medtem ko je na Jugu 45 odst. škofij in 36,5 odst. prebivalstva. V Italiji je sedaj 34 škofij z manj kot 30 tisoč prebivalci, 71 z manj kot 50 tisoč in 147 z manj kot 100 tisoč. Reforma zato predvideva znatno znižanje števila škofij, s čemer naj se mnogo prihrani in naj škofije načeloma sovpadajo s pokrajinami. MESTRE, 8. — Trije s pištolam! oboroženi možje so vdrli v podružnico beneške hranilnice in so odnesli 16 milijonov lir, nato pa so zbežali z avtomobilom «giulla TI«. Banditi so vdrli v banko skozi službeni vhod. Počakali so uradnika, ki Je. hotel zapreti rolo. Presenetili so ga in so mu potisnili pištolo v hrbet in ga prisilili, da je pozvonil. Ko so uradniki v noira njostt odprli vrtaa, so vdrli v poslopje banke, kjer so bili: ravnatelj, U-ije uradniki in funkcionar, ki je prišel, da bi dvignil icnar in menice. Vsi so se morali vleči na tla, nakar so banditi odtrgali telefone 1n se polastili vsega denarja. Končno je eden izmed banditov ustrelil proti telefonu ravnatelja, ki pa g«, ni zadel. Banditi so imeli na glavah ženske nogavice, da jih ne bi mogli uslužbenci spoznati. Banditt so vdrli v banko ob 18.25, ko pred banko ni več stražil karabinjer, k' je bil na stražnem mestu do 16.30. Vrata brez ključa NEW YORK, 8. — Neki new-yor-ški izumitelj Je odkril nov način zapiranja in odpiranja vrat s pomočjo žepnega radioaparata. Gre za majhno oddajno postajo, ki oddaja značilne znake na dveh različnih valovnih dolžinah in ki je povezana s sprejemnikom, ki je nameščen v vratih Ko se pritisne na kljuko, se postaji avtomatično «povežeta» in vrata se odpro. Mali oddajnik je lahko pri vsej opera ciji mimo v žepu ali v torbici. Mc George Bundy (v profilu), poslanec predsednika Johnsona, ameriški general VVIlllam Westmoreland in vietnamski general Nguyen Khan med nadzorstvom po napadu na oporišče Pleiku Mesghetz še vedno v bolniškem oddelku MILAN, 8. — Giuseppe Mesghetz je še vedno v bolniškem oddelku zapora San Vittore in ga bodo v kratkem operirali, da mu odstranijo zrna, s katerimi so ga agenti ranili v petek, ko-je hotel zbežati iz kvesture in ranil nekega agenta. Cim bo njegovo zdravstveno stanje boljše, ga bodo soočili z uslužbenci posojilnice v Rho, kjer so banditi 5. januarja oropali 14 milijonov Ur. Uslužbenci so mnenja, da so prepoznali Mesghe-tza v roparju oboroženem s pištolo in ki je s kopitom udaril nekega uslužbenca. Takrat je bil ropar obrit, medtem ko ima sedaj Mesghetz brado in brke Po predvidevanjih meteorologov bodo mraz in , snežni meteži . trajali še nekaj dni. —Xi r mm med sindikalisti SFRHr Lat. Atnmkr— «NE UBIJAJ SLA VCA» «Ne ubijaj slavca, kajti slavci nam pojo v zabavo. Ničesar drugega ne delajo. Ne objedajo nasadov in vrtov, ne gnezdijo v. kozolcih, toda srce si izpojo za nas. Zato je greh ubiti slavca.» Ta misel, zapisana v romanu, predstavlja idejo romana, ki je prelepa pripoved o dobrem človeku, o veri v vse dobro v človeku. in prepričljiv nauk, da je treba spoštovati sočloveka ne pa ubijati slavca, morda tihega soseda',, ki je vedno pripravljen vsč žHvbvSti 'za pravičnost, morda za poštenega črnca, ki je z dobrosrčnostjo pomagal belemu dekletu, ne da bi pri tem pomislil, kako nevarno utegne biti zanj tako pomaganje spričo' prepričanja belcev, češ ' da nobenemu črncu ni mogoče" zaupati. belih žena. . . ^ «Ne ubijaj slavgun, to je torej simbolični nasl&v romana, ki ga je napisala mlada ameriška pisateljica Harper L‘ee in zanj prejela najvišje ameriško literarno priznanje — Pulitzerjevo nagrado. Z@to je bil ta roman preveden že v mnogo tujih jezikov, doživel je tudi upodobitev v filmu in prav čudno je, da ga toliko časa nismo dobili, v slovenščini. Zdaj je to zamudo popravila Pomurska založba, ki je delo izdala v tekočem prevodu Janeza Sivca in primerni opremi Lidije Osterc. Z njim smo vsekakor dobiti enega najboljših 'mladinskih roHianOv, kar jih je pri nas izšlo v zadnjem času, roman, ki pa bo veliko povedal tudi odraslim bralcem. Roman «Ne ubijaj slavca» sp dogaja v. Alapami, v eni. izmed driap ameriškega juga. kjer so v času, ko se- zgodba' dogaja, bili še močno živi in aktualni rasistični problemi in kjer. je, vladala velika 'revščina 'iri tudi zaostalost. Zgodbo pripoveduje- devetletna Scout, hčerka odvetnika v maleih podeželskem mestecu, ki skupno p svojim štiri leta starejšim bratom Jemijem doživlja brezskrbno 'mladost v domači hiši. Obenem pja se počasi seznanja tudi s problemi življenja, okoli, sebe. ■ Tako je zgodba romana v začetku pripoved o mladostnih ■ dneh mqle deklice, ki .pripoveduie o svojih otroških igrah., zabavah, o ljudeh svoje okolice. Taje svet. njenega očp-ta Atticusa, preudarnega in razumnega odvetnika, svet njihove črnske gospodinje Crfournije, vzgojiteljev in puritanskih, ozkosrčnih meščanov. Iz te pripovedi o otroških igrah in brezskrbnih dneh pa preide pripoved v svet življenjskih problemov, predvsem v problem rasne, diskriminacije, ki predstavlja enega temeljnih problemov ameriškega juga. Črnec Tom Robinson je obtožen posilstva bele-gg dekleta. Na obravnavi ga brani dekličin oče, kar mu spjnešia-” nX~Mctfl.no zamerijo. Pri tem pa At.ticus, .ki vzgaja oba otroka 'k poštenju in .pravičnosti in v duhu spakovanja vseh. ljudi ne glede pa 'Včftf.Vl raso, doživi poraz. Njegov kljent. je kljub temu, da ni nobenih dokazov za črnčevo krivdo, obsojen, njegova dva otroka pa zadene maščevanje nestrpnega človeka, vendar se na koncu vse srečno zaključi. Oba otroka, ki sta v dneh preizkušnje ostala trdno na očetovi strani, sta po vseh teh dogodkih samo še bolj morajno obogatena, polna novih izkušenj in spoznanj, pri čemer se razjasnijo tudi nekatere skrivnosti, ki so prej begale in vznemirjale njun duševni svet. < Ta roman o rasni diskriminaciji je vsekakor odlično delo. Ne samo zaradi idej in moralnih vrednot.. temveč tudi zato, ker je odlično napisan. Vseskozi se prijetno bere. mestoma je celo napet, ideja sama pa je podana nevsiljivo, spretno in prepričljivo. Roman je bogat v pogledu otroške psihologije in razodeva dobro poznanje otroške duševnosti. Zato lahko označimo roman kot odlično delo, celo več, kot pravo doživetje in biser mladinske literature, čeprav ni namenjen samo mladim, temveč tudi odraslim bral-Sl. Ru. BEOGRAD, 8. — Predsednik Zveže sindikatov Jugoslavije Svetozar VukmanoVič se je danes po obisku zveze' sindikatov Argentine, Urugvaja, Čila, Venezuele in Mehike, vrnil v Beograd. Na poti v domovino se je Vukmanovič zadržal nekaj dni v New Yorku, kjer sb je sestal s siindikalnimi voditelji Amerike. Obisk Vukmanoviča v omenjenih ameriških državah je prispeval k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju jugoslovanskih sindikatov s sindikati Latinske A-merike in pomeni velik korak na poti vzpostavitve enotnosti v mednarodnem delavskem gibanju. Med bivanjem v državah Latinske Amerike so predsednika sindikatov Jugoslavije VUkmanovida sprejeli predsedniki Mehike Argentine, Čila in Venezuele. V izjavi novinarjem je Vukmanovič dejal, da je njegov obisk, ki je bil sindikalnega značaja, presegel okvire mednarodnega sodelovanja in dodal, da se je sestal in razgovarjal z uglednimi državniki in politiki raznih strank tako o sindikalnem kot o političnem sodelovanju. nia»fiiiiiiiiiuiiiliiiiiiiiuiiiiiiitiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiliitiimtfMtiiiiiiiHi(iiiilfiiimkiiiifbtiii|iiii PO VZORCU BONČEV IZ VIETNAMA Egipčanski igralec se je skušal zažgati Prijatelji so ogenj pravočasno pogasili in mu rešili življenje cem. 47 tisoč smrtnih nesreč lani v ZDA NEW YORK, 8. — Lansko leto je v prometnih nesrečah izgubilo življenje v ZDA nad 47 tisoč oseb. Tako poroča ((National Safety Councll«, ki dodaja tudi, da je bila materialna škoda pri teh nesrečah nad 8 milijard dolarjev. Število lanskoletnih smrtnih žrtev pri prometnih nesrečah je za 10 odst. višje kot leto prej. Istega leta pa je bilo huje ali laže poškodovanih nad milijon oseb. V razmerju s prebivalstvom so največ prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami našteli v državi Nevada, kjer je bilo na 100.000 prebivalcev kar 52 smrtnih primerov, najmanj v Rhode Islandu z 10 žrtvami, povprečje pa šteje 25 smrtnih primerov na 100 prebivalcev. MUENCHEN, 8. — Egipčanski i-gralec 31. letni Abbas Antar je povabil prijatelje v prostore univerze na svojo »predstavo«. Igralec je imel najprej ogorčen govor v arabščini proti Veliki Britaniji, Franciji in Izraelu, nato pa je v nemščini povedal, da se bo polil s parfemom. Polil pa se je z vnetljivo tekočino, ki Jo je nato prižgal. Prijatelji pa so mu hitro priskočili na pomoč, pogasili so ogenj in so ga odpeljali v bolnišnico. Zdravniki so povedali, da je igralčevo življenje izven nevarnosti, zdraviti pa se bo moral več mesecev, ker je močno opečen. Ravnatelj neke filmske družbe, ki snema dokumentarne filme, je povedal, da je igralec najbrž hotel dokazati svojo lojalnost do Nas-serja, ker naj bi menda imel težave z egipčansko vlado zaradi nekih filmov, ki jih je pred dvema letoma posnel o egipčanski vojski in zaradi česar naj bi zapustil Egipt. Radioaktivnost v severni Aljaski NEW YORK, 8. — Eskimi iz severne Aljaske imajo v svojem organizmu za dvakrat toliko radio-I aktivnih sesedkov, kot so jih imeli pred dvema letoma, ko so ZDA in Sovjetska zveza prenehali vršiti a-tomske poskuse. To je ugotovila znanstvena odprava ameriške komisije za proučevanje jedrske sile. Podatki pa so bili objavljeni v reviji «Sciev,ce», glasilu ameriškega združenja za napredek znanosti. Radioaktivni sesedki, ki so Jih odkrili v organizmu Eskimov, se-stojijo iz cezija 137, ki ga vsrkavajo med rastjo razne vrste ma-hovja, ki ga jedo severni Jeleni, Eskimi pa z mesom severnih Jelenov uživajo tudi cezij 137. NEW YORK, 8. — Po ugotovitvah, do katerih je prišla pri referendumu ameriška ustanova Gallup, je še vedno 45 odst. Američanov, ki so za smrtno kazen, ko gre za morilce, vendar je ta visoki odstotek veliko nižji, kot je bil pred dvanajstimi leti. Zadnji, to je sedanji referendum o smrtni kazni za morilce je dal sledeče rezultate: 45 odst., za smrtno kazen, 43 odst. proti njej, 12 odst. pa neopredeljenih. Pred petimi leti pa je bil odnos sledeč: 51 odst. za smrtno kazen, 36 odst. proti; leta 1953: 68 odst. anketiranih Američanov je bilo za smrtno kazen, 25 odst proti njej, ostali pa so bili neopredeljeni. 3 9. februarja 1965 Baritonist Dario Zlobec je ob spremljavi prof. Gojmira Dem arja zapel Prešernovo «Kam» in bru lani ugotovili sledeče odstotke: 58, 31 in 24. Odstotek z de Gaullom nezadovoljnih pa kaže neprestano večanje, čim starejši so anketirani mladeniči. Bolj določena vprašanja o njihovi izbiri pa so bila Dasta v-ljena samo anketiranim mladeničem in dekletom nad 17, letom starosti. Pri tej anketi se je 40 odst. izjasnilo, da če bj jim bilo možno pri prihodnjih predsedniških volitvah voliti, bi dali svoj glas generalu de Gaul-lu (med odraslimi je ta odstotek znašal 42, 14 odst. odraslih mladeničev in deklet bi glasovalo za Gastona Defferra (enak odstotek velja tudi za odrasle Francoze, torej za one, ki imajo volilno pravico), in podobno veljajo tudi simpatije mladine za komunističnega kandidata, ki je tako pri mladini kot pri odraslih Francozih pri podobni anketi dobil 6 odst., kolikor jih je dobil tudi pri mladini Jean Louis Ti-xier Vignan, ki je dobil pri odraslih le 4 odst., 33 odst. mladeničev pa se sploh ni izreklo. V kolikor bi de Gaulle ne Kandidiral, bi jih 27 glasovalo za Pompidouja, 18 za Defferra, 6 za komunističnega kandidata, vtem ko se 40 odst. anketiranih mladeničev sploh ni izreklo. Francoščina je zelo razširjen jezik PARIZ, 8. — Francoščina je jezik, ki ga danes uporablja 155 milijonov ljudi, ki žive V 32 deželah, Med temi je 21 dežel, kjer je francoščina uradni jezik. Na znanstvenih kongresih se francoščina uporablja enako kot angleščina, pri Združenih naio-dih pa se vsaka tretja državna delegacija prav tako izraža v francoščini. Ta ((bilanca« kulturnega vpliva ali položaja francoščine na svetu je bila prikazana v poročno, ki ga je za UNESCO sestavil šef za kulturne probleme in tel...Kino sodelovanje pri pariškem zunanjem ministrstvu Jean Basde-vant.. Ta je dodal, da francosko zunanje ministrstvo posveti po lovico svojega proračuna kulturni dejavnosti Francije v tajim, ki se razteza Po vseh državah sveta, razen v Albaniji. Francija je v tem smislu poslala po svetu kar 32..000 profesorjev ki poučujejo na 200 francoskih-višjih g mnazijah s pribl.žno 250 tisoč tujimi dijaki. Za kino smo lani plačali stopetdeset milijard RIM. 8. — Po nepopolnih ln neuradnih podatkih je znašal kosmati dohodek italijanske kinematografije v 1964. letu 151 milijard lir, vtem ko je leta 1963. leta znašal 140 milijard in pot. Potemtakem se je kosmati dohodek zvišal za 10 milijard in pol, odnosno 7,4 odstotka. Toda to povečanje se ne sme pripisati povečanemu obisku kinematografov, pač pa povišanju državnih dajatev ln davščin na vstopnino. Po realnejših računih je znašal Inkaso italijanskih kinematografov v letu 1964 približno toliko, kot v letu 1963. NEKOČ NA GORIŠKEM Piš« MARKO MfALTRITSCH Slovenska društva in časopisi na Goriškem leta 1915. Pred petdesetimi leti je bilo kulturno in sploh družbeno življenje goriških Slovencev na zelo zavidljivi višini. Polovica mesta (takrat t.iso spadali pod mestno občino Standrež, Ločnik. Pod-gora, Pevma, Oslavje, Stmaver) je bila naseljena s Slovenci. Na občinskih volitvah, ki so bile nekaj mesecev prej, so dosegli Slovenci zelo velik uspeh in le »a-vezništvo nemška vladne stranke z italijansko nacionalno stranko je onemogočilo izvolitev prvega slovenskega župana. Razumljivo je torej, da je bilo organizacij in društev na pre-tek. Danes bomo skušali prikazati tu njihov seznam in marsikdo izmed starih bralcev se bo na to živahno društveno življenje spominjal. V Gorici so obstaj-aa naslednja društva in organizacije: Alojzi e-višče. Dijaška kuh nja. Slovensko sirotišče, Akademsko ferijaino društvo «Adr ja», Katoliško delavsko društvo, Društva slovenskih delavk »Skainica«, Slovenska krščansko-socialna zveza, I o-lesarsko društvo «Gorica«, Kolesarsko društvo «Danica», Kurato-rij slovenskega zavoda obrtnih učencev. Moška in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe. Narodna Prosveta, Narodno izobraževalno društvo za Rožno dolino. Narodno izobraževalno društvo «Sočebran» pri Bajti, Pevsko ,n glasbeno društvo. Slovensko bralno in podporno društvo. Narodno izobraževalno društvo na Ajševici, Narodno izobraževalno društvo za Staro goro, Slovenska čitalnica v Gorici, Goriški »Sokom, Goriška sokolska župa. S oven-sko stavbeno društvo «Svoj dom«, Trgovsko in obrtno društvo, Zveza narodnih društev, Goriško kmetijsko društvo, Goriško vinar, sko društvo. Podružnica društva slovenskih profesorjev iz Ljub ljane, Klub Jugoslovanov, Zveza slovenskih kolonov, Čitalnica na Blančah, Goriška slovenska mladina, Splošno slovensko žensko društvo, Šolski dom, Sloveni ka čebelarska zadruga, Marijina družba. Naša založba, Zveza slovenskih županstev, Zbor svečenikov sv. Pavla, Učiteljsko društvo za goriški okraj, Politično društvo ((Edinost« v Gorici, Prosvetna zveza, Centralna posojilnica, Kmečka banka, Trgovsko obrtna zadruga, Goriška ljudska posojilnica, Goriška zveza gospodarskih zadrug. V Gorica so se tiskali naslednji časopisi: Soča, Primorec, Primož ski list, Gorica, Novi čas, Primor* ski gospodar, Samouprava (slovensko glasilo deželne uprave), Goriški list, Veda (znanstvena revija), Cvetje z vrtov sv. Frančiška. V podgorski občini, kj je tedaj zavzemala Podgoro, Pevmo, Stma. ver in Oslavje, so delovale naslednje organizacije: Hranilnica in posojilnica. Stavbena zadruga v Pevmi, Delavsko konsumno društvo v Podgori, Delavsko-kmečka zveza, Posojilnica v Pevmi, Slovensko izobraževalno druš-tvo .Podgora’, Slovensko izobraževalno društvo «Soča» v Pevmi, Podružnica Ciril-Metodove družbe, Slovenska stranica, Katoliška izobraževalno društvo. Sokol, O-rel, Pevsko in bralno društvo «Naš prapor« v Pevmi. V štandreški občini pa so obstajale naslednje organizacije: Zavarovalnica za govejo živino, Pevsko in bralno društvo, Pevsko in tamburaško društvo, Katoliško iz-obraževalno društvo, Sokol, Ovel, Podružnica Ciril-Metodove družbe. V Sovodnjah so bile naslednjo organizacije: Kmečko delavska hraniln:ca in posojilnica, Di ušivo za zavarovanje goveje živine, Gospodarski svet. Vrtnarska zadruga. Delavska konsumna zadruga. Slovenska čitalnica. Podružnica Ciril-Metodove družbe, Bralno in pevsko društvo »Zvezda«, Bralno in pevsko društvo »Nada«, Veteransko društvo. Kmetsko izobraževalno društvo «Novi žar« za Peč-Ru-po, Pevsko in bralno drušivo v Gabrijah, Katoliško izobraževalno društvo v Gabrijah V doberdobskj občini so delovala naslednja društva: Kmečko izobraževalno društvo «Skala» v Dolu, Pevsko in bralno društvo ».Jezero«, Kmetijska hranilnica m posojilnica. Zavarovalnica za govejo živino. Število društev v Steverjanu Pa je bilo nekoliko višje Tu so delovala: Hranilnica in posojilnica, Konzorcij mizarjev. Katoliško izobraževalno društvo. Slovenska čitalnica. Orel, Sadjarsko in vinarsko društvo. V Krminu pa sta obstajala Bralno društvo in Podružnica Ciril-Metodove družbe, ki je vzdrževala otroški vrtec in dvorazrednico osnovne šole. .................................................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojim omahovanjem utegnete ogroziti uspešen zaključek nekega posla. Poiščite si iskreno osebo, BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko sre- HOROSKOP Čanje vam bo zagotovilo ugodnejše perspektive dela. Preden sprejmete neko darilo, še enkrat premislite. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Imeli boste odlično zamisel v zvezi z razvojem važnega gospodarskega vprašanja. Ne bodite preostri v svojih kritikah. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše delovne sposobnosti bodo odlične, vendar se ogibajte lahkomiselnosti. Ne zaupajte prijatelju, ki se vam močno prilizuje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri izpolnjevanju nekega načrta, boste od prijatelja prejeli izredno koristen nasvet. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes bodite v svojem delu nadvse previdni. Dokazali boste svojo bistroumnost z najustreznejšo rešitvijo nekega vzgojnega vprašanja. TEHTNICA (Od 23.9. do 22.10.) Preglejte še enkrat detajle nekega že opravljenega dela. Neke nepredvidene okoliščine bodo spodbudile vaše ambicije. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Današnji pogoji niso najprimernejši za kakršne si bodi finančne špeku- lacije. V čustvenih vprašanjih bodite odločni in neDopustljivi. STRELEC (od 22.11. do 2012) Ugoden dan za vse one. ki imajo opravka z javnostjo. Pravočasen nasvet nekega sorodnika vas bo rešil velike skrbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce vam Je kaj do uspeha, posvetite vsem vprašanjem največjo pozornost. Skušajte še bolj utrditi neko prijateljstvo VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se vam bodo vsa vprašanja zdela čez mero težavna. Otresite se svoje napadalnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Delovni dan bo potekal v znamenju močno poudarjene dejavnosti. Nadvse u-godne možnosti za one. ki majo odgovorna mesta. zavze- Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.1, najnižja 3.8, ob 19. url 4.4; zračni tlak 10C6.6 narašča, veter 22 km severovzhodnik, sunki burje 58 km na uro, vilaga 41 odst,, nebo pooblaieno, morje razgibano, temperatura 'morja 8.5. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 9 februarja Polona Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17,22 Dolžina dneva 10.05. Luna vzide ob 10,59 in zatone ob 0.40 Jutri, SREDA, 10. februarja Dušan S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Izvolitev novega župana in odbora v Nabrežini na podlagi dogovora med KD, LSS, PSDI in PSI la župana je bil izvoljen Dragomir Legiša (LSS), za odbornike pa Raffaello Corberi (KD) Josip Terčon (LSS), Marcello Fabris (PSDI) in Sergio Bandini (KD) ■ PSI bo občinsko upravo podpirala od zunaj Po dolgih pripravah in razgovorih med raznimi političnimi strankami je bila sinoči prva seja novega občinskega sveta devinsko-na-brežinske občine za izvolitev župana in odbornikov. Sejo je vodil do izvolitve župana nosilec liste KD, ki je prejel največ preferenčnih glasov, Raffaello Corberi. Predsednik Je najprej sporočil, da Je podal odstavko dr. Jože Škerle, izvoljen na listi SS. Na njegovo mesto bi moral priti Stanislav Gruden, ki pa je tudi podal ostavko. Zaradi tega bi moral na Grudnovo mesto priti Anton Terčon, pa je tudi on podal ostavko. Tako je prišel na vrsto dr. Egon Flori-dan, ki je že čakal v predsobi, da ga pokličejo na sejo. Sledile so izjave predstavnikov raznih skupin v občinskem svetu. Najprej se je oglasil v imenu KD Alberto Zandomeni, ki je poudaril, da se njegova skupina strinja z dogovorom za sestavo občinske uprave in da bo podpirala tako upravo. Nato je spregovoril Vitto-rino Caldi (PSI), ki je poudaril, da se PSI zaveda težav in svoje dolžnosti ter da je v tem duhu pristala na sporazum, ki zagotavlja zaščito pravic Slovencev In etničnega značaja občine. Pri tem je pripomnil da PSI obsoja in je ob-sojevala naseljevanje, ki ima za svoj cilj spremembo etničnega značaja krajev. Na kratko je spregovoril za PLI Fulvio Ettore, ki je polemiziral z demokristjani in socialisti ter opozoril na nevarnost doseženega sporazuma. Za njim je govoril dosedanji župan Albin Škerk za Listo demokratične enotnosti. Na kratko je navedel uspehe dosedanjih uprav ter poudaril, da smo danes priča neverjetnemu dejanju, ki predstavlja pravo zgodovinsko prelomnico v škodo domačega življa. Pripomnil je, da na podlagi izidov volitev bi lahko delovala občinska u-prava s tako sestavo kot je bila prejšnja ter je poudaril, da KPI Izaradi svojega stališča dobiva vedno več simpatij v devinsko-nabre-žinski občini. Socialdemokrat Marcello Fabris je na kratko izjavil, da odobrava sporazum in sprejema sodelovanje z novo občinsko upravo. V imenu predstavnikov LRS je nato govoril dr. Floridan, ki je polemiziral s predstavniki KPI ter poudaril, da je SSL pristala na sodelovanje s KD v okviru levega centra, ker «naša manjšina nujno potrebuje, da se uzakonijo temelji njene bodočnosti.« Sledile so volitve župana in odbornikov. že pri prvem glasovanju je Dragomir Legiša (LSS) prejel 12 glasov, Albin škerk 6 glasov, Fulvio Ettore pa 1 glas. Občinski svet v Nabrežini šteje 20 svetovalcev, toda na sinočnji seji je manjkal en demokristjanski svetovalec. Novo izvoljeni župan se je zahvalil za izkazano zaupanje in izrazil prepričanje, da Je sporazum v okviru levega centra edina možna rešitev za občinsko upravo. Nato so izvolili odbornike. Pri prvem glasovanju so bili izvoljeni Raffaello Corberi (KD), Marcello Fabris (PSDI) in Josip Terčon (LSS); volitve pa so morali ponoviti še dvakrat ker pri dveh prvih dveh volitvah Sergio Bandini (KD) ni prejel zadostnega števila glasov. Bandini je bil izvoljen šele pri tretjem glasovanju. Za namestnika sta bila izvoljena Luciano Colom-ban in Pietro Clon, oba demokristjana. Nato Je novi župan prebral politični uvod, ki je osnova sporazuma med strankami levega centra in Slovensko skupnostjo. V izjavi je med drugim rečeno: »Večina, sestavljena v tem občinskem svetu je nastala na osnovi sporazuma med strankami občinskih svetovalcev, pripadajočih Krščanski demokraciji, Italijanski socialdemokratski stranki, italijanski socialistični stranki in Slovenski skupnosti. Ta večina sloni: 1. Na splošni politični osnovi, na kateri so nastali sporazumi v državnem merilu, in na te sporazume se sklicuje pri določanju oznake ter usmerjanju tega sodelovanja; 2. na konvergenci strank leve sredine in Slovenske skupnosti o politiki, ki Jo je treba izvajati glede vprašanj slovenske narodne skupnosti; 3. na upravnem programu za prihodnjih pet let.« Nato je v zaključku še pripomba, da bo večina strogo o-mejena na štiri politične sile in da ostaneta izven večine PLI ter KPI. V tej izjavi so na splošno omenjene pravice slovenske manjšine ter je pripomba, da bodo stranke, ki sestavljajo večino, temeljito p: čile najnujnejša vprašanja, ki nimajo manjšino. Zupan je nato prečital upravni program, ki se glasi: , Stranke večine soglašajo, da je treba nadaljevati in okrepiti delo, ki ga je na tem področju začela dosedanja uprava, ker menijo, da je v skladu s koristmi prebivalstva. Med temi deli Je treba zlasti omeniti: gradnjo otroških vrtcev v Devinu in Sesijanu; gradnjo osnovnih šol v Sllvnem in štivanu; razširitev osnovne šole v Sesijanu. Nova občinska uprava pa daje pobudo za: izgradnjo srednje šole v Sesijanu, odprtje otroških vrtcev v štivanu in Sesijanu, obogatitev obstoječe občinske knjižnice v Nabrežini ter odprtje podobne ustanove v Devinu in Sesijanu, ustanovitev večernih tečajev za strokovno usposabljanje delavcev, zanimanje pri pristojnih organih za izgradnjo cerkve v Sesijanu. Kmetijstvo, ribolov in lov: Zanimanje, da bi v okviru dežele dobili nakazila, s katerimi se bo nadaljevalo izvajanje zakona z dne 2. junija 1961, štev. 454, imenovanega »zeleni načrt«, zlasti za okrepitev vinogradništva in živinoreje. Posredovanje pri pristojnih organih za zaščito in okrepitev ribolova in za Domoč krajevnim ribičem. Zanimanje za zadovoljivo ureditev lovišč v okviru bodočih deželnih zakonov. Higiena in zdravstvo: Razširitev vodovodnega omrežja in preureditev greznic v Devinu ter ureditev podobnih naprav v Nabrežini Tn smetarske službe. Izgradnja higien- | sredine KD, PSI in PSDI ter Slo- venska skupnost. Ugotovili so, da so sporazumi velik korak naprej v primeri s preteklostjo na poti k ureditvi položaja slovenske manjšine in odnošajev med italijansko večino in slovensko manjšino. Zborovalci izrekajo upanje, da se bodo začeli sporazumi kmalu in temeljito izvajati. V tem smislu potrjujejo siglirane sporazume ter stavljajo pogoj, da se čez leto dni preveri ali jih podpisnice po duhu in črki izvajajo. Resolucija federacije KPI o ladjedelnici Sv. Marka Odbor tržaške federacije KPI je na svojem sestanku proučil gospodarski položaj v Trstu ter je sprejel resolucijo, v kateri ostro protestira proti nameram vlade, da bi v ladjedelnici Sv. Marka nehali • graditi ladje. Nadalje opozarja na odgovornost voditeljev vladnih strank v Trstu, ki so ve- skih naprav v naseljih, ki takih naprav nimajo. Ustanovitev rešilne postaje v Sesijanu. Zanimanje za enakomerno porazdelitev zdravil po naseljih in zaselkih; v primeru nezadovoljivega porazdeljevanja, bo uprava intervenirala neposredno. Nadzorstvo pri prodaji živil. Javna dela in komunikacije: Izboljšanje krajevnega občinskega avtobusnega omrežja in zanimanje za boljše avtobusne zveze med Trstom in Tržičem. Posredovanje pri pristojnih ustanovah za gradnjo ljudskih stanovanj z možnostjo odkupa. Okrepitev javne električne napeljave. Ureditev primernih prostorov za pristajanje avtomobilov v Devinu, Mavhinjah in šempolaju ter povsod, kjer se bo pokazala potreba. Zanimanje za novo ureditev portiča v Devinu. Revizija splošnega regulacijskega načrta ter sestava podrobnih regulacijskih načrtov v skladu s tekočimi zahtevami ter potrebami. Ureditev in asfaltiranje preostalih občinskih cest. Razširitev pokopališč v Devinu, Nabrežini in šempolaju. Industrija: Spodbujanje vseh iniciativ industrijske narave na ozemlju občine. Okrepitev kamnoseške industrije, hkrati pa zaščita upravičenih koristi občinske uprave. Turizem in šport: Okrepitev in turistična valorizacija vseh krajev v občini. Določitev, bonifikacija in upravljanje novih plaž, ki naj se brezplačno stavijo na razpolago kopalcem In turistom. Izgradnja novih športnih, zabavnih in kulturnih objektov, ter izboljšanje že obstoječih. Zaščita občinskega turističnega bogastva s posebnimi ukrepi proti kvarjenju pokrajinskih lepot, onesnaženju plaž in morske vode. Valorizacija jamarstva v občini. Okrepitev službe občinskih stražnikov. Po prečitanju upravnega dela sporazuma je nastal kratek spor, ker je Vittorino Caldi (PSI) pripomnil, da v sporazumu ni bilo postavke o gradnji cerkve v Sesijanu. Na to upravičeno pripombo je Floridan zelo polemično vzrojil in očital socialistom, da nočejo držati dane besede, toda župan je nato sporočil, da je bila točka glede te cerkve zares črtana iz sporazuma. Tako se je zaključila sinočnja seja, ki je bila v precej napetem razpoloženju. Vodstvo LSS nam je poslalo v objavo: Zborovalci Slovenske skupnosti so na sestanku dne 31. januarja 1965 vzeli na znanje sporazume, ki so jih siglirtfle^ 'stranke leve iiiiiiiimiimmiiimmiiniiiiiiiiiiiiunimumiMtmmuiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiuujiiiiiiiiiiiiii deli za te namere ter vsa ta leta zavračali predloge federacije KPI in delavcev, naj bi zahtevali okrepitev ladjedelnic. Zatem poudarja, da se mora ladjedelnica rešiti in okrepiti, kar ni le v interesu Trsta marveč celotnega gospodarstva v državi. Vodstvo federacije se pridružuje ugotovitvam vseh diskutantov na občinski gospodarski konferenci, da je z usodo ladjedelnice povezanih mnogo malih industrijskih in obrtniških podjetij ter da je treba tudi zato izkoristiti vse njene proizvodne zmožnosti. Razen tega izraža solidarnost z vsemi delavci in tehniki ter poziva vse politične sile, naj so združijo v borbi za ohranitev ladjedelnice. S Tržaška federacija PSIUP bo v okviru akcije stranke za obrambo ladjedelnice Sv. Marka in delovišč za tržaške delavce, imela danes, 9 t. m. ob 12. uri, pred izhokom iz ladjedelnice na sprehajališču Sv. Andreja javno zborovanje, na katerem bo govoril prof. Fausto Mon-falcon. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Predlog za posebno sejo sveta izključno o vprašanju Sv. Marka Predlog v tem smislu je dal svetovalec PSIUP dr. Pincherle Ustanovili bodo posebno komisijo za vprašanja športnih naprav V začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil počastil spomin pokojnega dolgoletnega občinskega funkcioar-ja Alda Tassinija. Nato je župan poročal o obisku ministra za turizem in predstave Corone v Trstu in o razgovorih, ki jih je imel z njim. župan je dejal, da je z ministrom govoril o vprašanju tržaškega turizma, opernem in dramskem gledališču. Glede turizma je župan opozoril ministra na važnost gradnje avto ceste Trst-Benetke z odcepkom do Vidma ter je dejal, da je ministru še posebno priporočil, naj podpre predloge za gradnjo avto ceste tudi od Vidma do Trbiža. Ta del nove ceste bi morali, po mnenju župana, zgraditi popolnoma na državne stroške. Glede gledališča Verdi in novega gledališča, ki naj bi ga zgradili za Stalno gledališče v Ulici Giustiniano, pa je župan zaprosil ministra naj bi ministrstvo za predstave pomagalo premostite sedanje finančne težave obeh gledališč, hkrati pa naj bi pomagalo zgraditi novo gledališče. Za sedaj je minister zagotovil, je dejal župan, da se bo za vse te zadeve zanimal ter da je že naročil, naj v najkrajšem času odo- iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiniiuiiiiiiiiiiiiimimmn V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Slovenske šole so priredile lepe Prešernove proslave Proslave v Kulturnem domu se je udeležil tudi šolski skrbnik dr. Tavella - Sodelovali so člani SG • Na proslavi v šoli pri Sv. Ivanu je nastopil tudi član ljubljanske Drame Stane Sever Kot vsako leto, so imele včeraj slovenske šole na Tržaškem Prešernovo proslavo, toda letos se dijaki niso gnetli v tesnih šolskih prostorih. Popolnoma so zasedli gledališko dvorano Kulturnega doma in tam lepo proslavili našega največjega pesnika. Proslave v Kulturnem domu, ki so jo s sodelovanjem članov SG v Trstu priredile nižje srednje šole, so se udeležili šolski skrbnik dr. Tavella, konzu-lent za slovenske srednje šole pri šolskem skrbništvu dr. Baša, ravnatelji in profesorji srednjih šol ter dijaki iz Trsta in s podeželja. Profesorje • in dijake je najprej nagovoril šolski skrbnik dr. Tavella, ki je izrazil svoje zadovoljstvu, da lahko prisostvuje proslavi DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o zakonskem osnutka deželne zakladne službe Na dnevnem redu je tudi 10 vprašanj in interpelacij - Sklepi deželnega odbora prou- za- Danes ob 9.30 se bo deželni svet zopet sestal na seji. Na dnevnem redu so vprašanja in interpelacije svetovalcev, vprašanje dodelitve državnih funkcionarjev deželni u-pravl in razprava o zakonskem osnutku o zakladni službi dežeie Furlanije — Julijske krajine. Ta osnutek je pripravil deželni odbor in ga je odobrila prva komisija. Osnutek je sestavljen lz sedmih členov ter določa kriterije za izbiro kreditnega zavoda v Furlaniji — Julijski krajini, kateremu bedo poverili vse finančne posle na račun dežeie. Vprašanja so predložili svetovalci Moro (PSI) o navzkrižju med načrtoma za gradnjo naftovoda in vodovoda v karnijski dolini But ter o ureditvi državne ceste čez sedlo Lavardet in skozi dolino San Canciano; Moschioni (KPI) o pred-staništvu pridelovalcev sladkorne pese v tovarni sladkorja v Corvt-njanu; Morelll (MSI) o medicinski fakulteti na tržaški univerzi ter Morpurgo (PLI) o zavarovalnih pogodbah, ki Jih Je sklenila deželna uprava. Interpelacije pa so vložili naslednji svetovalci: Coghetto (KPI) o gradnji vojaškega strelišča na področju gore Valinis; De Caneva (KPI) o Izseljevanju v Švico; Ber-gomas (KPI) o vojaških služnostih v občini Romans ob Soči; Šema (KPI) o ladjedelnici Sv. Marka ter Moro (PSI) o ureditvi karnijske državne ceste št. 52 bls. Takoj po seji se bodo sestale druga, tretja in četrta komisija deželnega sveta, ki bodo izvolile vsaka po dva predstavnika v prvo stalno komisijo za razpravo o deželnem proračunu. Peta komisija je ta dva predstavnika že izvolila. Ker bo vsak član komisije lahko volil le za enega svetovalca, bosta zastopani večina in manjšina. Na ta način bo začasno število članov prve komisije, ki Je pristojna za prvo razpravljanje o proračunu, naraslo na 23 svetovalcev. Na zadnji seji je deželni odbor kar pet ur razpravljal o smernicah za sestavljanje proračunov za leti 1964 in 1965. Po teh smernicah se bo ravnal pri svojem delu odbornik za finance Trlpanl, ki bo sestavil oba osnutka proračunov. V razpravo so posegli vsi odborniki, nakar je povzel zaključke predsednik dr. Berzanti. Sedaj bo odborništvo za finance sestavilo osnutka proračunov, kar bo seveda terjalo več tednov dela, nakar se bosta z njima ukvarjala najprej prva komisija nato, pa deželni svet, ki bo moral proračuna odobriti. Na seji odbora so tudi razpravljali o postopku za sestavljanje in odobritev raznih zakonskih osnutkov. Se ta mesec bo začel popolnoma delovati zakonodajni urad de osnutke, tako da bodo v skladu z zakonodajo, šele potem jih bodo predali v razpravo. Nadalje je odbor načel vprašanje ladjedelnice Sv. Marka. Poudaril je, da je ohranitev dejavnosti in okrepitev struktur ladjedelnice bistvene važnosti ter poveril odbornikoma Marpilleru in Cocianniju, naj nadaljujeta svojo že začeto akcijo prvi vladi v tem pogledu. Poleg tega jima je odbor naložil, naj se seznanita s točnim besedilom petletnega načrta, ki ga je odobril ministrski svet, ter tako tudi ugotovita, ali so vesti, ki so izšle v preteklih dneh v tisku, točne. Predsednik Berzanti je poročal odbornikom tudi o finančnem položaju gorlške pokrajinske uprave. Odbor se je izrekel za podporo tej upravi ter poveril posebni komisiji nalogo, da poišče najbolj ustrezne rešitve. največjega slovenskega pesnika. Dejal je: «Ponosni morate biti na vašega pesnika, ki je prinesel čast slovenskemu jeziku in slovenskemu slovstvu. To je bil izreden človek, širokih obzorij in kulture, ki se je dvignil nad človeške razprtije in je napovedoval sodelovanje med narodi.« Za udeležbo na proslavi in pozdrav se mu je zahvalila prof. Blažinova, ravnateljica srednje šole pri Sv. Jakobu. Nato je pevski zbor te šole zapel «Zdravljico» ter «Pevcu». O Prešernu, njegovi ljubezni do domovine in svojega materinega jezika, o njegovih nesmrtnih pesmih In preroški napovedi o sodelovanju in sožitju med narodi, je govoril prof. Artač, ki je svoj govor zaključil: »Našemu velikemu pesniku obljubljamo, da bomo vedno in povsod govorili in ljubili svoj materin jezik, kot ga je ljubil on sam.« Nora Jankovič je nato recitirala «Memento mori« v slovenščini in v italijanskem prevodu, Stane Raztresen pa je recitiral Krst pri Savici (Uvod). Baritonist Darij Zlobec, ki ga je ob klavirju spremljal prof. GojVnir Demšar, je zapel pesmi »Kam« in «Mornar». Jožko Lukeš je recitiral «Tri gazele«, «Hčere svet« in »Magistrale« Sonetnega venca, Stane Raztresen pa še «Neiztrohnjeno srce« in »Od Rošlina in Verjanka«. Za zaključek je šolski pevski zbor iz Doline zapel še «Zdravljico». Zelo lepo Je uspela tudi proslava, ki sta jo pripravili v telovadnici trgovska akademija in učiteljišče tudi s sodelovanjem članov SG v Trstu. Kot izreden gost pa je nastopil Stane Sever. Stane Sever, Zlata Rodoškova in Leli Nakrstova so recitirali vsak po dve Prešernovi pesnitvi, pevski zbor učiteljišča je zapel tri pesmi, govor o Prešernu je imel dijak trgovske akademije Vladimir Klem- še, prireditev pa je dosegla svoj višek, ko je ob zaključku Stane Sever, mojstrsko kot zna on, recitiral »Zdravljico«, ki so jo za spomin in poklon trgovski akademiji, posneli na magnetofonski trak. Zborovanje senatorja Vittoria Vidalija Tržaška federacija KPI priredi Ob 19.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 zborpvanje o temi: «Sodba komunistov o rezultatih občinske gospodarske konference in akcija za obrambo ladjedelnice Sv. Marka«. Govoril bo senator Vitto-rio Vidali, predsedoval pa bo načelnik komunistične svetovalske skupine Claudio Tonel. S Danes ob 18. uri bo v veliki dvorani liceja «Francesco Petrarca« v Ul. Rossetti 74, otvoritev pokrajinskega tečaja pedagoške diferenciacije o telovadni vzgoji za osnov, nošolske učitelje v staležu in izven staleža. PRIMORSKI DNEVNIK sporoča da bo IV. tradicionalni NOVINARSKI PLES 2 7. FEBRUARJA V KULTURNEM DOMU iiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiim ZA IZBOLJŠANJE POKOJNIN INPS Nova delavska zbornica proglasila za četrtek stavko Stavki tiskarskih delavcev in uslužbencev zavarovalnih ustanov JIUUUMMlIi IlUipiMV V 11UU1 Vflllll ta« -----------,1----—----- Sesijanu. Okrepitev ter razširitev 1 žele, ki bo proučil vse zakonske V četrtek bo po vsej državi dan borbe za izboljšanje pokojnin, ki ga je proglasilo vsedržavno tajništvo CGIL. Zaradi tega je tajništvo Nove delavske zbornice CGIL v Trstu sklenilo napovedati za četrtek ob 13. uri stavko vseh strok delavcev, za katero bodo določili podrobnosti posamezni sindikati. Ob 14. uri bo na Trgu sv. Antona zborovanje (če bo slabo vreme pa v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19), na katerem bo govoril član vodstva CGIL Silvano Levriero. Ce bo vreme dopuščalo, bo po zborovanju tudi povorka. Tajništvo CGIL je napovedalo dan borbe, ker ni vlada predložila parlamentu nobenega zakonskega osnutka za izboljšanje in reformo pokojnin, čeprav se je obvezala, da bo to storila do konca decembra 1964. Položaj upokojencev INPS je namreč zelo slab, saj jih dve tretjini dobiva minimalne pokojnine od 12.000 do 15.000 lir, medtem ko znaša povprečje pokojnin 16.800 lir. Sedaj pa je ministrstvo za delo prosilo upravni svet za novo posojilo 160 milijard lir za pokojninski sklad kmetovalcev, namesto da bi vrnilo 411 milijard lir, ki si jih je že izoosodilo za ta sklad. Ce bo dal INPS novo posojilo, bo onemogočena reforma ookojnin soloh. Po poročilu CGIL ie tudi Banca dTtalia zahtevala 100 milijard od INPS in se širijo glasovi, po katerih namerava vlada odložiti reformo pokojnin na bolj ugoden čas ter predlagati le skromno zvišanje minimalnih in rednih pokojnin in ustanovitev pokojninskega sklada za neodvisne delavce tudi na .račun sklada delavcev, ki so v odvisnem delovnem razmerju. « • • Včeraj je bila tudi v Trstu kot po vsej državi stavka uslužbencev poldržavnih zavarovalnih ustanov INPS, INAM, INAIL, ENPAS, ENPALS, INADEL, ENDPEP, SCAU in GESCAL, ki so Jo napovedale vse sindikalne organizacije. Stavko so napovedali, ker niso raztegnili na uslužbence socialnozavarovalnih ustanov pregibne lestvice. • • • Včeral Je bil prvi dan enotne stavke delavcev trgovinskih tiskarn, ki je zelo dobro uspela. Stavka se nadaljuje tudi danes. Zaradi nje ne bo izšlo nekaj tednikov. Trgovine jestvin in ribarnice Drugi teden kampanje za preusmeritev v prehrani Včeraj se je na Tržaškem pričel II. teden kampanje za preusmeritev v prehrani. To pot so za mesnicami. ki so se udeležile prvega ted. na kampanje, na vrsti trgovine jestvin in ribarnice. Tekmovanja se udeležuje okoli 140 trgovin. brijo načrte za novo gledališče, ki so sedaj v proučevanju njegovega ministrstva. Nato je odbornik za delo dr. Gasparo sporočil svetovalcem, da so pred nedavnim podpisali na občini sporazum med ravnateljstvom podjetja Crane-Orion in sindikati, s katerim so bili napovedani odpusti spremenjeni v suspenzije. To je sicer mali korak, ki je bil storjen, je dejal odbornik, da se polagoma rešijo spori in težave tega podjetja, v katerem je še vedno zaposlenih precej delavcev. Zatem je dr. Gasparo odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Calabrie, ki ga je vprašal, kaj namerava storiti občinska uprava, da se prepreči morebitno zaporo ladjedelnice Sv. Marka, kot podjetja za gradnjo ladij. Odbornik je povedal, da se je odbor pismeno zanimal v Rimu, kaj je na stvari in da bo odgovor takoj sporočil občinskemu svetu. Glede nevarnosti, ki preti ladjedelnici Sv. Marka, pa je svetovalec dr. Pincherle (PSIUP) včeraj predložil županu vprašanje, v katerem predlaga, naj bi občinski odbor sklical posebno sejo tržaškega občinskega sveta, na kateri naj bi razpravljali izključno o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka. Hkrati pa naj bi se našla sredstva, da se prepreči uničenje največjih tržaških industrijskih o-bratov. Nato je občinski svet potrdil vrsto upravnih sklenov, ki jih je svoj čas sprejel občinski odbor. Pred koncem pa je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo je predlagal svetovalec Ferfoglia, o nujnosti gradnje športnega igrišča za Rojan in Greto. Na priporočilo komunističnega svetovalca Tonela pa bo ustanovljena posebna komisija občinskega sveta, ki se bo ukvarjala z vprašanji športnih igrišč in drugih športnih naprav. Občni zbor Sindikata slovenske šole v Trstu Dne 11. februarja 1965 ob 9. uri bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, Redni letni občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu z naslednjim dnev. nim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. branje zapisnika lanskega občnega zbora, 4. poročila: tajništva, referatov, blagajnika, nadzornega odbora in razsodišča, 5. razprava in sprejem poročil, 6. razrešnica, 7. volitve novega odbora, 8, predlogi, 9. razno. Vsi, ki žele predložiti kak predlog, naj ga pismeno predlože odboru sindikata slovenske šole. Ul. F. Filzi, 8/1, do 10. februarja. Dve predstavi SG pred posebno komisijo V soboto in v nedeljo je Slovensko gledališče uprizorilo v Kulturnem domu «Večer slovenske sodobne dramatike» in «La Moschet-to». Posebno ta druga predstave, ki je doživela ie 16. uprizoritev, je bila zelo dobro obiskana. Obema predstavama je prisostvovala tudi posebna komisija za ((Prvomajske nagrade» iz Ljubljane, ki jih društvo dramskih umetnikov Slovenije podeljuje vsako leto posameznim (lanom gledaliških ansamblov, ki delujejo izven Ljubljane. V komisiji sta bila tudi režiser France Jamnik in pa igralec Stane Sever. Huda prometna nesreča pri Naselju San Mauro Pri Naselju Sv. Mavra v Sesijanu, se je sinoči dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 23-letna učiteljica Anna Mon-tecalvo iz Ul. Crispi 2. Ko je izven prehoda za pešce prečkala cesto, jo je z avtom «opel» HO-C-66 (D) podrl 48-letni trgovec Dario Mosena iz Hofsaala na Bavarskem, Bismarckova ulica 12, ki je vozil proti Trstu. Ponesrečenko so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne nadlakti in leve noge. Zdraviti se bo morala tri mesece. Požar suhe trave Nad Montebelom, ob trbiški cesti se je včeraj zvečer vnela suha trava. Zgorelo je približno 40 tisoč kv. m suhljadi in grmičevja. Požar so v približno pol ure pogasili gasilci. Razen požgane trave, ni požar povzročil nobene i so v bolnišnico prepeljali z avtom škode. 1 RK, V nezavestnem stanju zaradi zaužitja tablet Včeraj popoldne so z. rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 21-letnega Maria Sestana iz Ul. Cu-mano 4 ter ga s pridržano prognozo sprejeli na drugi medicinski oddelek. Sestan je bil v nezavesti zaradi zaužitja nedoločenega števila tablet. Njegova 51-letna mati Marcella, ki je kasneje prišla v bolnišnico, je povedala, da je našla sina v takem stanju, ko mu je opoldne nesla kosilo v spalnico. Povedala je, da je sin jemal tablete, ker je živčno bolan, zdravilo pa da je kupil v tujini med svojimi potovanji kot pomorščak. Mati ni znala povedati, ali se je sin zastrupil, ker je zaužil preveč tablet, ali pa si je hotel vzeti življenje. Doma se je ponesrečila Na ortopedski oddelek so včeraj popoldne s pridržano prognozo sprejeli 80-letno gospodinjo Mario Sandalj vd. Poloiaz iz Ul. Sette-fontane 31. Sandaljeva se je prejšnji petek ponesrečila doma, ko je stopila na voziček na kolesih, na katerega ji je pomagala bolničarka. Toda Sandaljeva je z nogo udarila v ročaj in si pri tepi zlomila desni kolk. Ponesrečenko Občni zbor SKUD «Misel in delo» V petek, 5. t.m. je bil v društvenih prostorih v Ulici Mazzini 32 občni zbor članstva Slovenskega kulturnega in umetniškega društva ((Misel in delo«, na katerem so člani — po obširni razpravi o poročilu začasnega upravnega odbora — sprejeli sklep, da se društvo preimenuje v «Društvo slovenskih socialistov za kulturo, prosveto in umetnost». Po določitvi okvirnega programa društvene dejavnosti za prihodnjo poslovno dobo, je občni zbor izvolil tov. Filiberta Benedetiča za predsednika društva, v upravni odbor pa so bili izvoljeni: Nino Gregorič, Dušan Hreščak, Marko Lah, Silvan Mesesnel, Nadja Pahor in Josip Pečenko. Včeraj-danes Slovensko gledališče v Trstu PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU V petek, 12. februarja ob 20.30 PREMIERA MARCEL ACHARD UPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih Režija: ŽARKO PETAN Prodaja vstopnic vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. wy. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OOCOOOOOOO####^*44** 000000»»»+»»»»+»0000000000#44**44« m SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na «Večer mladinskih zgodb in humoresk» ki bo danes, 9. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Uvodno besedo bo imel avtor pisatelj ŽARKO PETAN, režiser iz Ljubljane. Sodelovali bodo člani SG Zlata Rodoškova, Jo ko Lukeš in Silvij Kobal Gledališča VEHDl Danes ob 29.30 tretja predstava opere «Ples v maskah« za red B v parterju in ložah ter za red A na balkonih In galerijah. V pripravi je Rossellinljeva opera »Pogled z mosta«. V glavnih vlogah bodo nastopili Nicola Rossi.Lemeni. Sotla Banditi. Gianna Galli, Aldo Bettion, Giovanni Ciminelli in Mario Basiola. TEATRU STAUII.E Danes ob 20.30 v Avditoriju za red C ob 20-letnici osvoboditve nttoma-gnola« Luigi.ia Squarzine. Režija E-riprando Visconti. Odrska postavitev Sergio D’Osmo, kostumi Luca Saba-telll. Pesmi Vittorio Franceschl Jutri 10. t.m. ob 21,30 v Avditoriju «La spera-nza e viva« (Upanje Je živo). Predstava Marise Fabbri, Mar. cella Mascherinija, Giorgia Polacca, Luče Sabatellija in Doriana Saraci-na. Nazionale 14.30 «11 grande sentlero« Techmcolor. Richard VVIdmark, Car. roli Baker. Karl Malden. Arcobaleno 16.00 «1 misteri di- Roma« Prepovedano mladini pod 18. letom Esceliior 16.00 «Matrlmonio .^11’jtalia-na» fečhnicolor. Sophia Loren, Marcello Mastrolanni. Prepovedano mladini pod 14. letom, Fenlce 15.30 »Agente 007, missione Goldfinger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattacielo 16,00 «Le no-ttl calde dl Tokyo» Prepovedano mladini pod 18 letom. Alabarda 16.00 «Sfida a Rio Bravo« Technicolor. Guy Madison. Fllodrammailco 16.30 »Mlnorenni bradate« Helene Chanel Prepovedano mladini pod 16. letom. Aurora 16.30 «L‘oltraggio» Prepovedano mladim pod 14. letom. Cristallo 15 45 «11 magmfico cornu to« Claudia Cardlnale, Ugo Tognaz zl. Prepovedano mladini pod 14. le. torn. Capltol 16.30 «Vangelo secondo Mat-teo» Pasolimjev film Garibaldi 16.30 »I due della leglone« Franco Franchl, Cicclo Ingrassia. Impero 16.30 «Per un pugno dl dol-larl«. Vittorio Veneto 16.00 «11 diario dl una cameriera« Jeanne Moreau. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «11 cavaliere solltarlo« Randolph Scott, Zadnji dan. Astra 16.30 «11 caw boy col velo da sposa« Astoria 16,30 «11 mondo sulle spiag-gie» Prepovedano mladini pod 18. letom. Technicolor. Abbazia 16.00 »Russia sotto lnchiesta« Technicolor. Ideale 16.00 «11 mistero dellTdolo Ne-ro». Skedenj 16.00 «Come ingannare mio marito« Technicolor Dean Martin, Lana Turner. Slovenska prosvetna zveza priredi v nedeljo, 14. febr. ob 17. uri v KULTURNEM DOMU Ul. Petronio 4 PREŠERNOVO PROSEAVO Spored: Nagovor pisatelja BORISA PAHORJA Nastopijo zbori: Slovenec — Boršt Lipa — Bazovica Briški grič — Steverjan Valentin Vodnik — Dolina Veliki Repen Slovan — Padriče Srečko Kosovel — Ronke Gallus — Trst Prosek - Kontovel Vesna — Križ Razdelitev priznalnih diplom Združeni zbori Vstopnice so v predprodaji v soboto od II. do 14. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnina 400 in 300 lir PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL priredi v petek, 12. t. m. ob 20.30 v kino dvorani «Ana» PREŠERNOVO PROSLAVO Nagovor pisatelja Borisa Pahorja. — Sodelovali bodo pevski zbor iz Sv. Križa, pevski zjjpr Prosek-Kontovel in domača dramska skupina. Vljudno vabljeni. Prosvetno društvo «IGO GRUDEN« — Nabrežina priredi dne 11. februarja t. 1. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu je govor o Prešernu, recitacije, branje prizorov iz igre «Nagelj s pesnikovega groba«, nastop nabrežinskega šolskega zbora. Vstop prost ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 8. februarja 1965 se Je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo je 28 oseb. UMRLI SO: 78-letni Tommaso Fer-rante, 71-letnl Glno Fedi, 48-letqa Maria Bradač por Nordio, 69-letnl Gaetano Bortolinl, '86-letnl Francesco Dl Ban, 21-letni Bojan de Berbardi, 54-letna Gemma Benussl por. Milost, 77-ietni Giuseppe Petruzzi, 39-letna Anna Maria Dl Pino por. TrotH, 73-letna Antonia Ostrogovich, 64-1 e tnl Roberto Zocchi, 79-letna Barbara Ba. uer, 78-letni Marko Breskvar, 66 letni Giuseppe Radicchio, 52-letni Al. bino Velišček, 79-letni Vjttorio Rovan, 64-letna Annunziata Surian vd. Geissa, 46-letni Giorgio Pezza, 82. letnl Petlegrlno Valenta, 70-letna Te resa Crapiz, 61-letni Giuseppe Persl, 53-letni Giovanni Mercandel, 66-letna Ernesta Ferluga por. Paliaga. 55-let-ni Carlo Pribaz, 75-letni Giovanni Desco, 74-letna Glovanna Molinaro por. Collarini, 62-letni Ettore Co»-sutta, 38-letnl Anton Biloslavo. Mali oglasi DNEVNA SLUŽBA LEKARN (8. 2. — 14. 2.) Glustl, Ul Bonomea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. Sl-gnorl, Trg Ospedale 8: Tamaro In Neri, Ul. Dante 7; Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Al Due Mori, Trg U-nltš 4; G. Papa, Ul Felluga 46. Služba lekarn od 14. do 16. ure Glustl, Ul Bonopriea 93 (Greta); dr. Rossetti, Ul. Combi 19; dr. S-i-gnorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (8. 2. - 14. 2.) Godina, Trg S. Giacomo 1; Alla Minerva. Trg S. Francesco 1; Ai Due Mori, Trg Untta 4; G. Papa, Ul. Felluga 46. PHI MAGAZZ1NU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške ln otroške dežne plašče, bunde, hlače. Jopiče In srajce najboljših vrst tn znamk oo najnižjih cenah. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO prireja PLANINSKO PREDAVANJE S ŠTEVILNIMI DIAPOZITIVI DR. RAFKA DOLHARJA ki bo govoril o «Smučarskem alpinizmu v naših in tujih gorah* Predavanje bo v dvorani Kul- turnega doma 15. ob 20.30. februarja Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar priredi v svojih prostorih v Ul. Mon-tecchl 6 v petek 12. t.m ob 20.30 predavanje «Potovanje v Tokio«. Pre. daval bo Brano Križman ter prikazal film o zadnjih olimpijskih 1-grah. Vljudno vabljeni člani in prijatelji društva. SOŽALJE Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika izrekata delovnemu tovarišu, nameščencu ZTT, Eziu Collariniju, iskreno sožalje ob smrti njegove mame. Sporočam žalostno vest. da je umrl moj dragi oče JOŽE D0BRILA Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 16. url v Herpeljah. ŽALUJOČI SIN JOSIP Hrpeljah. Po kratki bolezni je preminila moja draga mama Giovanna Kolarič (Collarini) Pogreb bo danes, 9. februarja ob 15.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče k Sv. Ani. Žalostno vest sporoča sin EZIO Trst, 9. februarja 1965. 5 9. januarja 1965 VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Izboljšati sedanje kapacitete turističnih objektov ob obali Nov porodniški oddelek bolnišnice v Šempetru - Rekonstrukcija cest tretjega reda - Nova primorska revija - Lov na ciplje v Portorožu Analize gospodarstvenikov kažejo, da so na Primorskem še velike rezerve v turizmu, zlasti glede boljšega izkoriščanja sedanjih kapacitet. Turistični strokovnjaki zato predlagajo, naj bi prihodnje investicije vsaj nekaj časa usmerjali k izpopolnjevanju sedanjih objektov. Podatki kažejo, da je bilo bivanje turistov na koprski obali krajše kot pa leta 1962. Na nedavnem posvetovanju turističnih delavcev so priporočili vsem gostinskim podjetjem in občinam na obali, naj izboljšajo udobje gostom ter naj poskrbijo za najrazličnejše oblike zabave. Hkrati so priporočili naj bolj skrbijo za strokovno šolanje gostinskih kadrov. Nekaj korakov v tej smeri so napravili že letos, saj novoodprti center za strokovno šolanje gostinskih delavcev kar dobro opravlja svoje delo. Naj omenimo še to, da je v Portorožu odprta igralnica, namenjena izključno tujcem in da poleg ter Pripravljajo tudi gradnjo zimskega bazena. Ti in drugi objekti ter razne prireditve bodo nedvomno napravili koprsko obalo privlačno vse leto. Potrebno bo morda le nekoliko skrbneje proučiti politiko cen ter skrbno primerjati kvaliteto in višino cen tovrstnih storitev v tujini. V zvezi s tem se tukajšnja gostinska podjetja skrbno pripravljajo. v načrtu so tudi posebni angažmanji ter razni razponi glede na glavno sezono, predsezono in posezono. Primorska Je dobila še eno pomembno zdravstveno ustanovo. V sempetrski bolnišnici so odprli nov porodniški oddelek. Odprl ga je predsednik novogoriške skupščine Jožko štrukelj, ki se je ob tej priložnosti spomnil pobudnika za ustanovitev tega oddelka nedavno v avtomobilski nesreči preminulega dr. ščuko iz Postojne. Predstojnik oddelka dr. Urbančič je naglasil, da bodo zanje ustvarili kar najbolj domače okolje. Prvi otrok, ki je v novem oddelku zagledal luč sveta, je bil fantek 16-letne mamice. Novogoriške žene so mater in otroka bogato obdarile, kolektiv bolnišnice je zbral 60 tisoč dinarjev, podjetje Grosist pa je podarilo otroški voziček. ki so glede na zmeraj večji promet nujno potrebne. Zato se posamezne občine že zdaj pripravljajo na sklepanje pogodb s cestnimi podjetji za najbolj nujna večja popravila teh cest. Sredstva pa bo pač treba dobiti, saj nastaja zaradi slabih cest ogromna gospodarska škoda (zamude v prometu, okvare na vozilih, prometne nesreče itd.). * * * Izredno aktivno novogoriško gledališče pripravlja spet novo premiero. Tokrat so si izbrali Hoch-vvdlderjevega Javnega tožilca. Premiera bo predvidoma konec februarja. Bežijo je prevzel znani slovenski režiser inž. arh. Viktor Molka iz Ljubljane. Delo je prvič uprizorila ljubljanska Drama leta 1953, medtem ko je bila premiera ieta 1948, Pisatelj obravnava v njem termidorsko reakcijo v francoski revoluciji, predvsem pa obračun z nasiljem v tisti dobi. Ker . je delo pravzaprav ogorčena demonstracija proti nasilju, je aktualno še danes, ko še ni zbledel spomin na žrtve fašističnega nasilja. To je povedal tudi sam avtor, ko je delo napisal, hkrati pa se tega zaveda tudi režiser, ki je v svojem konceptu predvidel resni glasbeni okvir, iiiimiiiMummmiiMiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiuiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiimiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN requiem žrtvam nasilja. * * * Koper je dobil še eno sodobno prodajalno. V Župančičevi ulici je Kmetijska zadruga Koper odprla novo samopostrežno trgovino z mesom in mesnimi izdelki, z južnim sadjem in še z nekaterimi živilskimi predmeti. To je v krat kem razdobju že druga samopostrežna trgovina tega podjetja. • * * Vse kaže, da bomo na Primorskem v kratkem dobili kvalitetno revijo, ki bo obravnavala razna kulturna, gospodarska in druga vprašanja. Pobudo za to so dali v Novi Gorici. Morda bo ta revija dobila vseprimorski okvir. Seveda bodo prej organizirali še več posvetovanj o vseDinskih konceptih, o finansiranju, o sodelavcih in drugo. • * • Letos je bil tradicionalni lov na ciplje v Portoroškem zalivu zelo zgodaj, saj se običajno zbere bela riba v tem zalivu šelp proti koncu februarja. Bržkone je vzrok v razmeroma toplem vremenu v januarju. Letošnji lov je bil najuspešnejši v zadnjih letih, saj so potegnili na suho okrog 50 ton bele ribe. Potnici je odprl torbico in ji spretno izmaknil denar Toda opazil ga je policist v civilu in trdo prijel za roko Obsodili so ga na eno leto zapora, tudi zaradi starih grehov Društvo muzealcev in konservatorjev Primorske je imelo te dni posvetovanje v Mostu na Soči. Prebrali so tudi več referatov, med temi zlasti referat Emila Smoleta o spomeniškem varstvu na Goriškem. Naj omenimo, da so na tem področju dosegli na Goriškem vrsto uspehov v zadnjih letih. Med drugim restavrirajo zdaj dve gfkjski poslopji — Kozlov rob nad Tolminom in braniški grad. Oba ohjek-. ta bodo spremenili v majhna zgodovinska muzeja, saj so zlasti na Kozlovem robu našli vrsto keramičnih predmetov, orožja in dru-8°. Poleg tega bodo uredili v obeh gradovih bifeje, parkirne prostore in drugo, tako da bosta postala privlačni turistični točki za turiste od blizu in daleč. Značilno je, da se za impoznantni branil-ski grad zanimajo tudi številni tujci. čeprav restavratorska dela še mso končana. Tako bo neko francosko filmsko podjetje v kooperaciji s Triglav filmom iz Ljubljane najbrž že v kratkem začelo snemati na gradu kooprodukcijski film. • • * Po decentralizaciji okraja in s Prenosom pristojnosti in sredstev na občine, bodo zdaj primorske občine same skrbele za vzdrževanje in rekonstrukcije cest tretjega reda. Po izračunih bodo imele občine na razpolago okrog 600 tisoč dinarjev za vsak kilometer cest tretjega reda. Ta sredstva pa komaj zadostujejo za redno vzdrževanje teh cest, nikakor pa ne za večja popravila in rekonstrukcije, nedeljske prometne nesreče Štirje ranjeni pri trčenju avtov pri openskem pokopališču Avtomobila, ki sta bila močno poškodovana, so morali odstraniti s premičnim žerjavom Podoficir javne varnosti Giuseppe Crevatin zaposlen pri komisariatu v sodni palači, je bil 7. januarja zvečer prost in oblečen v civilno obleko. Stal je na tramvajski postaji na Trgu Goldoni, ko je njegovo izvežbano oko opazovalo sumljivo obnašanje nekega moškega. Možak je nenadoma pričel slediti neko žensko in ko je hotela stopiti v avtobus, ji je urno in spretno odprl torbico in iz nje potegnil denarnico. Podoficir pa ni bil nič manj uren in je tatu zgrabil za roko, ga aretiral in identificiral za 45-letnega Francesca Bor-toneja iz Neaplja, ki je že star znanec letečega oddelka policije, saj se je ((specializirali) za žeparja in spretnega tatu. Na kvesturi so tatu zaslišali, o-kradeni ženski, 66-letni Teodori Muran iz Ul. Eremo 4L, pa vrnili denarnico, v kateri je bilo več kot 10.000 lir.' ...' ....Vrt- Včeraj so Bortoneja sodili pred kazenskim sodiščem, kjer je ponovil izgovor, ki ga je navedel že na zasliševanju na policiji, češ da je bila torbica odprta in je kar vabila roko, da se stegne in vzame denar, ki ga je potreboval za nakup zdravil. Podoficir Crevatin pa je povedal, da je dobro videl torbico zaprto, dokler ni okoli nje motovilil Borto. ne. Zagovornik je navedel splošne olajševalne okoliščine in dejstvo, da gre za minimalno ukradeno vsoto. Javni tožilec pa je navedel številne prejšnje obsodbe in je zahteval obsodbo na leto in šest mesecev zapora ter na globo 90 tisoč lir. Sodišče je upoštevalo samo olajševalno okoliščino, da gre za manjšo ukradeno vsoto in je .obtoženca obsodilo na leto dni zapora in 60 tisoč lir globe. • • • Na prizivu pred preturo so potr- . Pri pokopališču na Opčinah se le Predvčerajšnjim okrog 12.30 dogodila prometna nesreča, pri ka-teri so se ranile štiri osebe, oba avtomobila, ki sta trčila, pa sta močno poškodovana. Ob tisti uri )e 37-letni mehanik Ernesto Bris-81 iz Narodne ulice 108 na Opči-J'ah, vozil fiat 11,00 TS 32403 pro-, villi Carsii. V avtu so se pelja-, tudi 19-letna vajenka Bruna Pi-|Uzzi iz Ul. Giuliani 9, njena 45-jetna mati Angela Cherti por. Pi-;HZZ' in 32-letna delavka Lina Cherti iz Umaga. Ko je Brissi privozil na križišče Uoberdobske ulice in Ul. dei Šali-h je nenadoma zagledal, da je “ fiatom 1500 TS 70936 z desne Prožil 23-letni Oscar D’Agostino ‘. VPfin Ul. dei Papaveri 23. Bris-1 Je takoj pritisnil na pedal za-°r, toda čeprav je naglo zavrl, Je avto zdrsel še približno 10 m naprej, se na pol zasukal okrog f.v°Je osi in z vso silo treščil v 'at 1500. Pri nesreči so se ranili 'fsi. štirje potniki v fiatu 1100, medtem ko je D’Agostlno ostal nePoškodovan. , ponesrečence so prepeljali v bolnišnico, kjer so Brissiju in jrhertijevi nudili samo prvo po-moe. Oba se bosta morala zdravi-P° en teden, ker sta se pobila ^ ranila nn IrnloniVi in nnffgh. Pl* pa so 'h ranila po kolenih in nogah Uzzijevo in njeno mater pa pridržali na nevrokirurškem oddelku. Tudi onidve sta se pobili in ranili po spodnjih udih, poleg tega pa sta se tudi pobili po glavi. Pituzzijeva in njena mati bosta okrevali v 10 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, o-ba poškodovana avtomobila so odstranili s pomočjo premičnega žer java. --------- Smrtne posledice hude nesreče na delu Na ortopedskem oddelku bolnišnice je v soboto zvečer okrog 23.15 podlegel hudim poškodbam 38-let-ni delavec Antonio Biloslavo iz begunskega taborišča pri Padri-čah Kot smo poročali prejšnji petek, se je Biloslavo ponesrečil v starem pristanišču, kjer je bil v službi pri družbi za izdelovanje umetnih hranil «Euromilch». Bilo-slavp je tedaj stopil v stroj za mletje in' pričel čistiti nože. Nenadoma pa je nekdo pomotoma spravil stroj v pogon in ostra rezila so nesrečniku porezala in pomečkala noge. Ko so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, so ga takoj operirali in mu odrezali levo nogo. Zdravniki so upali, da bodo delavcu rešili desno nogo in življenje, toda njegovo zdravstveno stanje je bolj in bolj slabelo in v soboto je nesrečnik izdihnil. MIMO ..IUIW- l,KOWKIi Predvaja danes, 9. t. m. ob 19.30 cinemascope film: „10 SOACALLO" (ŠAKAL) po romanu Georgesa Simcnona Igrajo: JEAN PAUL BELMONDO in CHARLES VENEL dlli sodbo 29-letnemu Belliniju Atto-liju iz Ul. Smareglia 8, ki je bil obsojen, da je bil vinjen in da je vozil v vinjenem stanju, na globo 15.000 lir, 10 dni zapora, globo 40 tisoč lir za vožnjo v vinjenem stanju in odvzem šoferske izkaznice za 6 mesecev. Policisti so ob 0.20 2. maja lanskega leta opazili sumljiv avto giu-lietta, kako skuša odpeljati v Drevoredu D’Annunzio. Svoj policijski avto so postavili za giulietto, vendar je bil šofer trmast in nič ni pomagalo vpitje policistov: vtikal ie prestavo naprej in nazaj in večkrat trčil v policijski avtomobil. Končno so ga le spravili k pameti in so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Na prizivu se je obtoženec zagovarjal, da ni bil pijan, temveč samo nekoliko «dobro razpoloženi) in da ni «vozil» avtomobila, ki je bil parkiran na cesti. Izgovori niso bili prepričljivi, in Je sodišče prvotno kazen potrdilo,.,ter bo moral obsojenec plačati še nove sodne stroške. V Tržiču gradijo nov plovni objekt V ladjedelnici CRDA v Tržiču so postavili gredelj plovila, ki služi za vhodna vrata novega velikega suhega doka v Messini. Ob jekt bo dolg 250 m, širok 36 m in bo lahko sprejel ladje do 70 tisoč ton nosilnosti. Plovilo, ki so ga pričeli danes graditi, bo dolgo 39.2 m in široko 6 m. Načrte so izdelali v oddelku za mostove in dvigala CRDA. Proučevanje občinskega veterinarskega pravilnika Komisija tržaškega občinskega odbora za sestavo novega občinskega higienskega .pravilnika je ponovno začela s svojim delovanjem in se je pretekli teden sestala dvakrat. Sedaj komisija proučuje občinski veterinarski pravilnik, ki ga morajo sestaviti na osnovi zakona iz leta 1955, ki popolnoma spreminja celotno sestavo veterinarskega urada, ter na osnovi zakona iz leta 1961, ki urejuje delovanje organov, ki vršijo svojo dejavnost na področju javne higiene in javnega zdravstva. Občinski oddelek za zdravstvo in higieno je doslej proučil stanje pravilnikov za veterinarsko službo v raznih italijanskih občinah. Na 0-snovah teh podatkov in na osnovi sklepov, do katerih bo prišla komisija, bodo v najkrajšem času predložili občinskemu odboru ip nato občinskemu svetu v odobritev del novega higienskega pravilnika, ki se nanaša na veterinarsko službo. Doslej je komisija, ki ji načeluje odbornik za zdravstvo dr. Blasina, proučila postavke, ki se nanašajo na profilakšo in na zdravljenje kužnih in nalezljivih bolezni živine, o nadzorovanju hlevov za prehodno živino, živinskih trgov in razstav ter o pobiranju in predelavi živinskih ostankov. Poleg tega pa je komisija proučila že nekaj vprašanj pravilnika, ki se nanaša na živila in na pijače: Spil je trielin namesto žganja S strogo pridržano prognozo so v nedeljo zjutraj, na prvi medicinski oddelek bolnišnice, sprejeli 49-letnega kuharja Guerrina Sancina iz Ul. Panebianco 80, ki je po pomoti popil trielin, misleč da je žganje. Sancina je v bolnišnico spremljal njegov 18-letni sin, ki je povedal, da je oče vstal približno ob 10. uri. Koj nato je šel v kuhinjo, kjer si je skuhal kavo. Pretočil je kavo v skodelico in dodal sladkorja. Potem je San-cin hotel dodati kavi nekaj žganja. Odprl je kuhinjsko omaro, vzel steklenico in ne da bi se pre-pncal ali je tekočina žganje, dolu kavi za kozarček trielina. Sancin je potem popil kavo, toda kmalu potem so ga napadle hude bolečine v grlu in želodcu. Uspelo mu je še poklicati na pomoč, potem pa je začel bljuvati in je padel v nezavest. Domači so Sancinu priskočUi na pomoč in se takoj zavedli usodne pomote ki jo je nanravil Poklicali so nemudoma rešilni avto RK s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. PRVOVRSTEN KULTURNI DOGODEK V GORICI Otvoritev razstave grafika Makuca v duhu obmejnega prijateljstva Sinočnji svečanosti v razstavnih prostorih Pro Loto v goriški pasaži so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti in kulturnega življenja pokrajine Gorica in okraja Koper V razstavnem prostoru Pro Lo-co v pasaži so sinoči ob prisotnosti najvišjih predstavnikov oblasti naše pokrajine in okraja Koper odprli razstavo akademskega slikarja grafika Vladimira Makuca. Razstavo je pripravila občinska uprava iz Gorice, ki, kakor trdi župan dr. Gallarotti v kratkem uvodu vabila, spada v okvir kulturnih izmenjav' med našim mestom in slovensko republiko ter predstavlja prispevek k medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju sosednega prebivalstva. Otvoritve so se z naše strani u-deležih prefekt dr. Princivalle, kvestor dr. Guida, župan dr. Gallarotti, pokrajinski predsednik dr. Chientarolli, predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat, občinski odborniki De Simone, Lodi, A-gati, Moise, občinski tajnik dr. Palin, poslanec Martina, dr. Gre-gorig, ravnatelj vladne knjižnice dr. Manzini, nadalje deželna odbornika Cocianni in dr. Tripani, predstavnik Pro Loco dr. Formen-tini, predstavniki finance in vojske ter drugi povabljenci. Z jugoslovanske strani pa so bili prisotni predsednik občine Nova Gorica Jožko Štrukelj, podpredsednik Dimitrij Furlan, predsednik okraja Koper Jože Eržen, zvezni poslanec Milan Vižintin, Jožko Humar, predsednik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica in tajnik te organizacije Marijan Kovač, dalje Emil Smole, direk, tor zavoda za spomeniško varstvo Gorica in drugi. Prijeten kulturni uečer fe v i-men u občine Gorica otvoril odbornik za šolstvo Lodi, ki je govoril v italijanščini ter so njegov govor prevedli tudi v slovenščino ; glasi se takole: • Kot odborniku za javno vzgojo goriške občine mi je poverjena naloga, da pozdravim goste ob otvoritvi razstave grafika Vladimira Makuca. Ko smo pripraviti razstavo del tega umetnika, ki je žel toliko priznanja in se uveljavil v svoji (lomovini in v vsej Evropi, hoče goriška občina pred* vsem nadaljevati — tudi v znamenju kulture;-"ki" lahko da v svoji univerzalnosti velik prispevek k razumevanju med narodi — s stiki medsebojnega sodelovanja, ki so jih začeli goriški predstavniki in predstavniki Sloveni--je v skupnem prizadevanju za blagor ljudstva, ki živi ob meji. Najbolj reprezentativnim osebnostim, ki so za to priliko prišle v razstavišče goriške Pro Loco, se prav lepo zahvaljujemo za njihovo udeležbo pri tej otvoritvi. Isto velja še posebej predstavnikom iz Nove Gorice. To srečanje ob toplih izrazih občutkov in življenja, ki nam jih zna nuditi ta izreden umetnik iz mesta ob mpji, je dokaz, da smo začeli hoditi po pravi poti kulturnega in tvornega sožitja. Zato izražam tudi v imenu občinske uprave še enkrat prisrčno zahvalo vsem prisotnim, ki so s svojo navzočnostjo hoteli pokazati goriški občini prizadevanje, da naj naše mesto postane most za povezavo dveh kultur in da hoče v tem oziru postati avantgarda v naši deželi, za boljio bodočnost sosednih narodov. Zato smo še posebno hvaležni občini iz Nove Gorice, ki nam je omogočila s svojo pomočjo uresničiti to razstavo, ki povrača deloma gostoljubnost, ko-tero nam je nudilo to mesto ob priliki razstave italijanskih knjig, ki jo je organizirala italijanska knjižnica iz Gorice. Hvaležni smo tudi grafiku Vladimiru Makucu, da se je rade volje odzval našemu povabilu z znano občutljivostjo ter razstavlja dela, ki bodo brez dvoma globoko cenjena tudi v našem mestu, ki ima smisel za stare tradicije v svetu kulture in umetnosti, v tistem svetu, v katerem je bila Gorica vedno prisotna s Tomičem, Brassom, Fabianijem, A-scolijem in mnogimi drugimi u-metniki vse do današnjih dni.* Za n jim je likovni kritik prof. Fulvio Monai prikazal lik Vladimira Makuca, izredno pomembne- iiimMinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMitMiiimiiiiiiiititiiiiiini Poštni sel trčil z motorjem v avto Včeraj zjutraj Je 24-letni poštni sel Giorgio Schillani iz Ul. delle Ginestre 5 postal žrtev prometne nesreče. Schillani se je na svojem motorju «MV* TS 24315 peljal navzgor po Drevoredu D’Annunzio, ker je moral na Senenem trgu izročiti telegram. Toda poštni se! telegrama ni izročil. Ko je privozil v bližino stavbe štev. 41, Je trčil v tovornik fiat 600 TS 59269, ki ga je vozil 69-letni Gennaro Bidec-ci iz Ul. dei Leo 6. Bldecci je malo prej s parkirnega prostora zavozil na sredino ceste. Schillani se je sicer zavedel nevarnosti in takoj pritisnil na pedal zavor, toda kljub temu mu ni uspelo, da bi se pravočasno ustavil in je treščil v avto. Zaradi sunka se je Schillani prevrnil In se pri padcu pobil in ranil po desni roki in kolenih. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v enem tednu pridržali na opazovalnem oddelku. ga ustvarjalca na grafičnem področju, ki si je s svojim solidnim in originalnim delom ter posegi tudi na druga področja ustvaril spoštovanja vreden sloves ustvarjalca tako v svoji domovini kakor daleč izven njenih meja. Gostje so si nato, Z zanimanjem ogledovali razstavljena dela ter se pri avtorju zanimali za njegovo tehniko, sedanje ustvarjalne napore itd. Vse skupaj je izzvenelo kot blagoglasni akord najplemenitejših skupnih želja odgovornih predstavnikov oblasti obmejnega področja, da s kulturo zgradijo v teh krajih trden most prijateljskih človeških odnosov. Razstava bo odprta do bruarja. 14. fe- Tečaj nemščine za mestne stražnike Včeraj zvečer ob 18. uri so v Ul. Mazzini v Gorici uradno otvorili tečaj nemškega jezika, ki je namenjen goriškim mestnim stražnikom. Prisotni so bili poleg drugih tudi goriški župan dr. Gallarotti, odbornik Moise in deželni inšpektor ENALC Ennio Abate Tečaj je pripravila ustanova’ za pomoč občinskim uslužbencem (Enalc) ter ima namen seznaniti mestne stražnike z najosnovnejšimi pojmi nemškega jezika, kar jim bo prav prišlo, zlasti pri opravljanju prometne služ- N0VA STRAN V ZIMSKEM TURIZMU NA GORIŠKEM Na Lokvah pognali vlečnico z zmogljivostjo 360 oseb no aro V tem tednu bosta pričeli obratovati še vlečnici na Laznah in na Livku Naprava je v nedeljo privabila na Lokve veliko množico smučarjev Lokve, turistično središče za poletno in zimsko rabo, je dobilo v nedeljo pomembno smučarsko napravo: 520 metrov dolgo vlečnico z zmogljivostjo 360 oseb na uro; višinska razlika med spodnjo In zgornjo postajo je 142 metrov. Napra- nah pa ima to prednost, da je nameščena na osojni strani, kjer se sneg drži vsaj za mesec več kot na Lokvah. Tretjo viečnico bodo v tem tednu montirali na Livku nad Kobaridom, ki Je na severnem delu Ma- vo so pognali že v soboto, ki je na i tajurja. Ta bo imela 130 vlekov na veliko veselje vseh delovala popol- uro ter bo dolga 203 metre, prema- noma normalno. V nedeljo Je bilo nanjo pravi naval. Dasiravno je dolga vrsta smučarjev čakala na poteg, se s čakanjem ni zamujalo dosti časa, ker naprava po dva hkrati odpelje navkreber s precejšnjo hitrico. Avstrijski strokovnjaki montirajo te dni podobno žičnico tudi na Laznao. Le ta bo dolga 347 metrov in bo prepeljala na uro 480 smučarjev do 106 metrov višje druge postaje. Cesto na I*zne so splu-žili, tako da bo žičnica razbreme- be v me3tu med turistično sezono, nila lokvarsko posebno ob nedeljah, Tečaj bo trajal štiri mesece. | ko je naval večji. Vlečnica na Laz- iiiiiiiiiiimiiiiiiii>>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii iiiniii iiiiiimiin lun n iniiiiiiiiii|||l||||||||M|l|,mi,imi|l|,||||,ll||||m||,m,||l||,|||||||U|||(||||||||||| SREČANJE l MINISTROM CORONO Predsednik PTU naglasil potrebo turističnega sodelovanja s Slovenijo Podporo društvu Seghizzi zu njegove mednarodne koncertne prireditve la olajšavo pri izdaji tranzitnih dovoljenj za nemške turiste Predsedniki pokrajinskih turističnih ustanov iz Gorice, Trsta in Vidma, skupaj z nekaterimi drugimi predstavniki deželnega turizma, so bili v nedeljo v Latisani, kjer so se pri skupnem kosilu v gostišču Bella Venezia sestali z ministrom za turizem Corono. Ob tej priliki so obravnavali najbolj pereče turistične probleme v deželnem okviru ter za vsako pokrajino posebej. Predsednik goriške PTU Peternel je priporočil ministru, da bi goriška PTU potrebovala večjo denarno podporo za razvoj turizma na našem obmejnem področju. Pri tem jo poudaril potrebo po večjem turističnem sodelovanju z Novo'Gorico in s Slovepljo na splošno. PravtAkp. je priporoča) ministru, naj bi posredoval na merodajnem mestu za olajšavo pri izdaji tranzitnih dovoljenj za turiste iz Nemčije in Avstrije, ki potujelo preko Slovenije na Jadran. Na ta način bi se lahko znaten del teh turistov usmeril preko prelaza na Ljubelju in čez Vršič no Soški dolini ter preko bloka pri Rdeči hiši skozi Gorico, ki bi od tega nedvomno imela korist, obenem pa bi s tem znatno razbremenila pontebsko cesto, ki Je zlasti v poletnih mesecih preobremenjena. Predsednik Peternel je priporočil tudi nakazilo posebne podpore goriškemu pevskemu društvu Seghizzi, kar bi o-lajšalo priredbo mednarodnih koncertov, ki jih to društvo z uspehom prireja ob priliki Andrejevega sejma v Gorici. Minister Je obljubil, da se bo za te ln druge probleme zanimal. Dodal je, da bodo o njih še podrobneje razpravljali ob njegovem prihodnjem obisku v videmski in goriški pokrajini. Globe mestnih redarjev v mesecu januarju V mesecu januarju so mestni stražniki prisodili 431 glob, od katerih so 428 prisodili kršiteljem cestnega zakonika, dvema, ker sta prekršila pravilnik o psih, In enemu, ki je prekršil pravilnik mestne polipije. Psoderec je v enem mesecu zajel 20 psov, ki so se klatili po mestu Karnijska skupnost razpravlja o naftovodu Na sedežu Karnijske zveze v Tol* 'meču je bil te dni sestanek strokovnjakov, na katerem so razpravljali o gradnji naftovoda Trst-Ba-varska po ozemlju videmske pokrajine. Na dnevnem redu je bilo zlasti vprašanje gradnje novega predora pod Alpami, in sicer iz Timaua na italijanski do Kotshatha na avstrijski strani. Sestanka so se udeležili senator Gortani, deželni odbornik za Industrijo ln trgovino odv. Marpillero, ravnatelj italijanske družbe za gradnjo naftovoda Trst Bavarska ing. Di Monda ter predstavnik deželnega odbora za javna dela ing. Cola. Ing. Di Monda je orisal glavne točke gradbenega načrta ter je poudaril zlasti vrsto tehničnih ukrepov, ki jih družba SIOT namerava sprejeti pri gradnji novega naftovoda, da ne bi to delo prizadelo kakšne škode vodnim žilam v vi- PRISPEVAJTE za dijaško matico i demski pokrajini. Vprašanje vodnih žil ima še posebno važnost v dolini potoka But, severno do Tolme-ča, koder bo speljan naftovod. Na tem področju namerava kamijka skupnost zgraditi večji vodovod in hidroelektrarno. Sen. Gortani in odbornik Marpillero sta izrekla svoje zadovoljstvo spričo pojasnil ln zagotovil, ki jih je v tem pogledu dal predsednik družbe SIOT, ing. Di Monda. te: izjavila, da je šla dežela družbi kolikor mogoče na roke, saj bo naftovod Trst-Bavarska ugodno vplival na gospodarski razvoj celotne dežele Furlanija-Julijska krajina. govala pa bo višinsko razliko 93 metrov. Posebnost te žičnice Je v njeni prenosnosti. Podobno bodo takoj nato montirali še v Koritnici pri Bovcu, ki ima s svojimi 256 metri dolžine sposobnost 150 vlekov na uro. Izreden naval smučarjev v nedeljo kakor tudi prejšnje dneve na terene na Lokvah popolnoma opravičuje investicije v takšne zimskošportno naprave. Smučanje postaja namreč iz leta v leto množičnel-Šl šport, pritisk na smučišča v jugoslovanskem obmejnem pasu pa povečuje tudi bližina nekaterih več-jih mest, zlasti Trsta in Gorice, kjer se s smučanjem ukvarja do-kajšen odstotek prebivalstva. Prepričani smo, da se komaj začenja doba smučarskega športa, zakaj tl kraji odpirajo tej športni ln rekreacijski panogi neverjetne možnosti razvoja. Dva posega goriških gasilcev Včeraj okrog polnoči, ko se Je Olga Di Lorenzo, ki stanuje v Gorici, Ul. Rocca 10, vrnila domov, je zaman skušala vtakniti ključ v angleško ključavnico pri vhodu svojega stanovanja in odpreti vrata Končno je ugotovila, da je kiju. čavnica pokvarjena in morala je poklicati na pomoč goriške gasilce. Ti so takoj prišli ln v prisotnosti policije ugotovili, da so bili med odsotnostjo gospodarjev tam neznanci, ki so skušali odpreti vrata, verjetno zato, da bji vlomili v stanovanje, ter so pri tem pokvarili ključavnico, ne da bi uspeli pri svoji nameri. Gasilci so s pomočjo prikladnega orodja vrata odprli. Včeraj okrog 12.50 pa so poklica li gasilce tudi v Gradiško, kjer je zaradi saj v dimniku nastal ogenj v stanovanju Giovannija Zottlja, v Ul Giustiniani 5. Ogenj je že načel tramovje in tudi del parketov ter so imeli gasilci skoro dve uri opravka, preden so vse pogasili. Škodo cenijo na okrog 30.000 lir. Pustni ples p. d. iz Sovodenj v prosvetni dvorani v Gorici V soboto zvečer Je prosvetno športno društvo iz Sovodenj priredilo v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu 13 v Gorici zabavni večer s plesom. Zabave so se udeležili predvsem mladi ljudje iz skoraj vseh vasi Goriške, predvsem pa iz Sovodenj. Za-ples sta igrala kar dva zabavna ansambla, in sicer Nomadi lz Sovodenj in pa inštrumentalni kvintet iz Steverjana. Ker pripadata orkestra različnima žanroma, so imeli plesalci na voljo najrazličnej. še plesne komade. Organizacija prireditve je bila dobra, na voljo je bil prigrizek in pa pijača. Dvorana je bila skupno o-krašena, tako da so se gostje prijetno počutili v njej. pies, k: se je začel v soboto zvečer, je trajal do zgodnjih nedeljskih ur. Požrtvovalnim prosvetnim in športnim delavcem iz Sovodenj, ki so prevzeli na svoja ramena breme tako zahtevne prireditve, čestitamo k dobri organizaciji. Jutri, 10. februarja bo v klubu «Slmon Gregorčiču na Verdijevem korzu 13 v Gorici, predavanje o temi »NAPOLEONOVE ILIRSKE PROVINCE* Predaval bo dr. Karel Šiško vič iz Trsta, asistent za zgodovino na univerzi v Padovi. Predavatelj nam bo prikazal posledice upravljanja francoske oblasti v naših krajih za časa Napoleona, ki so bile kljub kratkemu trajanju važne in koristne za slovenski narodni preporod tudi zato, ker je Ilirija združevala vsa ozemlja, naseljena s Slovenci. Zaradi negibčnosti pri reševanju gospodarskih vprašanj 18. februarja enoten protest treh sindikalnih organizacij Finmeccanica se pogaja za prodajo statev z neko tujo državo Tajništva CISL, UIL in CGIL so na svojem sestanku 8. februarja proučila odločitev pokrajinskih vodstev glede stalnega slabšanja gospodarskega položaja v naši pokrajini, ki se kaže i odpusti, suspenzijami in krajšanjem delovnega časa, kakor tudi z odlašanjem Izgradnje večjih Industrijskih objektov. Ker vse pobude ustanov, oblasti in zvez doslej še niso pokazale nikakršnih rezultatov niti ne obetajo stvarnih perspektiv za bližnjo bodočnost, so se tajništva zgoraj omenjenih sindikalnih organizacij dogovorila, da priredijo v četrtek 18. februarja dveurno pokrajinsko protestno manifestacijo vseh kategorij med 10. in 12. uro. Tajništva so nadalje sklicala za ponedeljek 15. februarja sestanek predstavnikov krajevnih ustanov in gospodarskih kategorij naše pokrajine, na katerem bodo prikazali razloge, zaradi katerih so se odločili za to akcijo. Zatem Je predsednik Finmeccanica Mogri odgovoril soclalističemu poslancu Fortuni na njegovo Interpelacijo ministru za državne udeležbe Boju o kritičnih razmerah v livarni SAFOG. Predsednik Mogri poudarja v svojem odgovoru, da se z neko tujo državo pogovarjajo o dobavi večjega števila statev, ki Jih Je na podlagi pogodba Izdelala livarna SAFOG. Ce o o Finmeccanica uspela to pogodbo skleniti, ne bodo samo odpravili skrčenega delovnega časa. temveč bodo delavcem livarne zagotovili delo za daljše obdobje. d Preteklo soboto so se na gori- ga podpolkovnika Gaetana del Don. no, ki je bil premeščen na novo službeno mesto v Bari. Ob prisotnosti številnih funkcionarjev se je od odhajajočega poslovil goriški kvestor dr Guida. Gaetano del Donno je bil več let poveljnik pokrajinskega oddelka policije v Gorici. Ubežita dečka iz Gorice so našli v Veroni Kvestura iz Verone je sporočila goriški kvesturi, da so včeraj zjutraj našli tam oba goriška dečka, ki sta pretekli četrtek pobegnila od doma. Gre za 14-letnega Alfreda Veniera iz Gorice, Ul. Generale Paolini 9 in za pravt.ako 14-letnega: Ilarija Cravosa, ki stanuje v Ulici Generale Papa 2. Njun pobeg so javili starši goriški policiji že v petek. Policija je prvotno ugotovila, da so iz Gorice odpotovali v treh, ker je bil z omenjenima tudi Ar-mando Tursich iz Ul. Garzarolli. Skupaj so potovali v Tržič ter nato do cestnega križišča za Benetke, kjer so se ločili. Tursich se je še istega dne vrnil domov, ostala dva pa sta izjavila, da gresta v Benetke, kjer naj bi ju vzeli na delo pri nekih komedijah Luna parka, ki so bile za Andrejev sejem v Gorici. Sedaj se je tudi njuna pustolovščina zaključila in policija je ob vestila o najdbi starše ter bo poskrbela za njun povratek pod rod ni krov. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od PROMETNA NESREČA V STRflŽICAH Pri trčenju s tovornikom se je poltovornik prevrnil Šofer iz Pevme si je pri tem zlomil nogo Včeraj okrog 10.40 sta na križišču Ulic P. Dlacono, Brigata Ca sale in Montecucco v Gorici, trčil! dve vozili ln je bil pri tem eden izmed šoferjev precej hudo ranjen. Ob tisti uri je vozil 26-letnl Clau-dio Sclauzero, ki stanuje v Pevml Ul. Bellaveduta 11, poltovornik tz Stražlc proti središču mesta. Ko 1e privozil na omenjeno križišče pa je po Ul. Brig. Casale v smeri proti Ul. Montecucco prišel tovornik OM Lupetto, last Messaggerle Ll-gure Lombarde, ki ga je vozil 32-letni Angelo Frascina, iz Gorice Ul. Forte del Bosco. Obe vozili sta trčili skupaj s tako silo, da se je poltovornik prevrnil, pri čemer Je dobil Sclauzero precej hude poškodbe. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom leve noge ter rano na ustih z izgubo več zob. Pridržali so ga v bolnišnici s prognozo okrevanja v 30 dneh. Na kraj nesreče Je prišla cestna policija tz Gorice, ki je napravila zapisnik in Je ugotovila precejšnjo-škodo na obeh vozilih, zlasti pa pri poitovorniku. Omenimo naj. da Je poltovornik prihajal z desne strani in je imel prednost. Iz goriške bolnišnice Včeraj okrog 15. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 52-letno Marijo Bressan iz Ločnlka, Ut. Romana 47. Zdravniki so ji ugdtoVHl zlom leve noge ter so Jo pridržali za 30 prta v Gorici lekarna SORANZO, dni na zdravljenju, žena je pove-ški kvesturi poslovili od policijske-, Verdijev korzo št. 57, telelon 28-79. | dala, da se je ponesrečila doma v drvarnici, ko je pripravljala drva ter je pri tem padla, Malo pozneje so pripeljali tudi 55-letnega Paola Cociannija Iz Gorice, Ul. Falti 16, kl se je popoldne ponesrečil na delu v lesnem podjetju IGLEA, kjer se je porezal s cirkularko na palcu desne roke. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 10 dneh. VERDI. 17.15: «L'uomo deila valle maledetta«, T. Harbln in J. Eory, barvni ameriški kinemaskopsKi film, zadnja predstava ob 22. CuRSO. 16.30: «Matrimonio alFIta-liana», Sofla Loren in Mastroian-ni. Panoramičen film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODKRNISSIMO. 16.00: «11 mondo balordo«, italijanski barvni dokumentarni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.30. V1TTORIA. 17.15: «Zorro tl pistole-ro», M. Robbins in N, McDonald, ameriški črnobeli film, zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «1 predonl del Kansas«. T. Curtis in A Murphy, ameriški barvni ftlm, mladini pod 16. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 21.30. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,2 stopinje ob 13. uri, najntžjo 3,8 stopinje pod ničlo ob 2.50, povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov. IZIDI LESTVICA »Atalanta—Torino 0-0 * Bologna—Genoa 2-1 »J u ventus—Catania 4-1 Fiorentina—»Lazio 1-0 »Mantova—Foggia 0-0 Inter—»Messina 1-0 LR Vicenza—»Milan 1-0 ♦ Sampdoria—Cagliari 1-0 »Varese—Roma I-I Prihodnje tekme (14. t.m.) Messina - Bologna; LR Vicen-za - Cagliari; Genoa - Catanla; Atalanta - Foggia; Mantova - Ju-ventus; Inter - Lazio; Roma -Sampdoria; Torino - Milan; Fio-rentina - Varese. MUan 20 14 5 1 36 12 33 Inter 20 10 8 2 27 18 28 Juventus 20 10 7 3 26 14 27 Tortno 20 8 9 3 24 15 25 Fiorentina 20 9 7 4 27 19 25 Bologna 20 9 6 5 27 15 24 Foggia 20 6 8 6 14 17 20 Sampd. 20 7 0 7 16 19 20 Vicenza 20 7 6 7 21 21 20 Roma 20 4 11 5 21 20 19 Atalanta 20 4 10 6 9 12 18 Varese 20 4 10 6 18 23 18 Catania 20 K 6 8 24 29 18 Lazio 20 4 8 8 16 21 16 Genoa 20 3 9 8 15 25 15 Cagliari 20 3 7 10 11 23 13 Messina 20 3 5 12 11 26 11 Mantova 20 2 6 12 8 22 10 AMATERSKI NOGOMET Samo točka za enajstorico Primorja Enajstorici Primorja sta v nedeljo prinesli domov le po eno točko. Prvo moštvo, ki nastopa na prvenstvu IX. amaterske kategorije, je dobro začelo in je v prvem polčasu spravilo kar dve žogi v mrežo S. Sergia. žal je obramba, sicer sestavljena iz igralcev, ki jim ta vloga ne prija, popustila 1n nasprotnikom se je posrečilo, tudi s pomočjo avtogola, izenačiti in rešiti točko. Izid: Primorje — San Sergio 2:2 (2:0). Tudi j uniorji so morali prepustiti pol izkupička gostiteljem Edere. Izid: Edera — Primorje 1:1. V OSMEM KOLU ODBOJKARSKEGA PRVENSTVA MOŠKE B LIGE Tudi iz Mester presenečenje: dragocena zmaga šestorke Bora Po nedeljski zmagi v Padovi smo predvidevali preporod Borove ekipe. Gledali smo na to zmago kot na nekaj izrednega, a istočasno smo se bali negativnega rezultata v Mestrah. Po vsej verjetnosti bi poraz pokopal igralce in odtujil od njih zvesto in navdušeno publiko, ki z zanimanjem sledi temu prvenstvu. Naša bojazen pa je bila odveč in po četrtem setu smo ponovno videli borovce, ki so ob zaključnem sodnikovem žvižgu pla- nili kvišku veseli zmage. S to zmago so se plavi končno otresli kompleksa nazadovanja in tekma je ..........................milili.........................iiiiimiiiiiii..................................................................................................... V 20. KOLU A LIGE Prvi poraz (z Altafinijem v moštvu) Altafini, ki je v nedeljo po dolgem sporu z vodstvom kluba, ponovno oblekel črno-rdečl dres, ni prinesel sreče Milanu. Ob njegovem prvem nastopu je Milan, ki je do danes premočno vodil, okusil prvi poraz letošnjega prvenstva. In to pred domačim občinstvom in po zaslugi enajstorice Lanerossi iz VI-cenze. Malo pred zaključkom prvega polčasa je Colausstg prevaril vratarja Milana in tako povedel v vodstvo lastno moštvo. Milančani so sicer odgovorili, vendar brez uspeha. Z druge strani pa se je Inter vrnil iz Messine z dragocenima točkama, s katerima se Je sedaj približal Milanu za 5 tpčk. Tudi Ju-ventus je obogatel in to na račun Catanie, ki nikakor ni mogla držati razigranih domačinov v šahu. Dragoceno zmago je zabeležila tudi Fiorentina, ki je bila v gosteh Lazia, medtem ko se je moral Torino v Bergamu zadovoljiti le s polovičnim izkupičkom. čeprav je bila Bologna brez treh titularcev, je vendarle prišla do zmage, v tej tekmi z Genoo je Pa-scutti dosegel svoj stoti gol. Sampdoria je tudi obogatela, medtem ko je Varese prisilil Romo, ki je bila v gosteh, na delitev točk. Isto se Je zgodilo v Mantovi, kjer je gostovala Foggia. KLJUB DOMAČEMU OKOLJU SAMO TOČKA Izredna igra v drugem polčasu: Triestina nadoknadila dva gola TRIESTINA . MODENA 2:2 (0:2) TRIESTINA: Colovattl; Frigeri, Cattonar; Palcini, Dalio, Sadar; Mantovani, Scala, Bernasconl, Novelli, Gentili. MODENA: Colombo; Cattanl, Ba-rucco; Aguzzoli, Borsari, Belle!; De Robertis, Merlghi, Pagliari, Toro, Gualtierl. SODNIK: Pieronl iz Rima. STRELCI: v 29’ Pagliari (M), v 32’ Scala (T) avtogol, v 60' Ber-nasconi (T), v 85' Gentili (T). Približno 5000 gledalcev, sodnik opomnil Tora in Merighija. Kotov 5:4 (2:) v korist Modene. Iz strogo matematičnega vidika predstavlja nedeljska tekma z Močeno neuspeh Triestlne. Za moštvo, ki se bori za obstoj je namreč ena točka na domačem igrišču premalo Kdor pa je sledil tekmi je bil vsekakor vesel njenega poteka in prijetno presenečen nad igro Triestlne. Rdeči so se končno izkazali in to na račun ene izmed najmočnejših moštev B lige. Tekmo moramo razdeliti na dva dela. V prvem je Triestina zaigrala kot vedno, Modena pa je prikazala izreden nogomet, s katerim je domačine popolnoma zmedla. Ti so res skušali organizirati resen odpor, toda obramba je v mnogih primerih nevarno popustila. Napad pa je le s težavo prišel pred vrata gostov, tu pa je vselej žogo izguba. Vse Je torej kazalo, da bo Triestina doživela nov poraz. Te slutnje sta potrdila še dva gola, ki so ju gostje dosegli v dobi treh minut. Modena je popolnoma gospodarila na igrišču, Triestina pa je bila nezmožna vsakega protinapada. Gledalci so bili torej že vdani v grenko usodo, rdečih, ko so se ti tik pred koncem polčasa razvneli. Toda sreča jim ni bila naklonjena in Modena se je rešila. V drugem delu pa je nastal na Igrišču neverjeten prevrat. Triestina se je popolnoma spremenila m gostje so se kmalu znašli v škripcih. To je bilo seveda odvisno nekoliko od gostov, ki so popustili, mnogo pa tudi od Tržačanov, ki so dobili prvo plačilo pol ure pred w FitTn? (iHtfik L TJJl t j Atalanta—Torino (0-0) X 1. — 1. EIaideRodncy 1 Bologna—Genoa (2-1) 1 2. Elma X J uventus—Catania (4-1) 1 2. — 1. Esarca X Lazio—Fiorentina (0-1) 2 2. Okavva 2 Mantova—Foggia (0-0) X 3. — 1. Gabrio X Messina—Inter (0-1) 2 2. Arabo 2 Milan—Vicenza (0-1) 2 4. — 1. Desaix 1 Sampdoria—Cagliari (1-0) 1 2. Wander X Varese—Roma (M) X 5. — 1. Tuber 2 Trani—Palermo (1-1) X 2. Geronimo X V enezia—Lecco (0-0) X 6. — 1. Coccinella 1 Treviso—Solbiatese (2-2) X 2. Oleis 1 Taranto—Reggina (2-2) X KVOTE KVOTE 12 — 8.432.589 lir 13 — 2.058.700 lir 11 — 312.318 » 12 — 43.150 » 10 — 25.096 » LESTVICA ==5Š .'TTj.a Brescia 20 10 8 2 25 12 28 IZIDI Lecco 20 10 6 4 26 7 26 Reggiana 20 9 5 6 25 9 23 »Alessandria—Napoti 1-0 Modena 20 7 9 4 23 13 23 »Brescia—Parma 2-1 Spal 20 7 9 4 20 14 23 »S. Monza—Catanzaro 2-1 Palermo 20 8 7 5 24 21 23 »Padova—Livorno 2-0 Napoli 20 6 10 4 22 14 22 Spal—»Pro Patria 3-0 Venezia 20 7 • 7’ 6 19 16 21 »Reggiana—Bari 2-0 Padova 20 6 9 5 12 10 21 »Trani—Palermo 1-1 Potenza 20 7 7 6 30 27 21 »Triestina—Modena 2-2 Verona 20 6 9 5 16 21 21 »Venezia—Lecco 0-0 P. Patria 20 8 5 7 17 24 21 Potenza—»Verona 3-0 Catanzaro 20 5 10 5 11 13 20 Prihodnje tekme (14. t.m.) Alessand. 20 5 10 5 15 19 20 Lecco - Alessandria; Livorno - Bari 20 6 7 7 19 21 19 Triestina; Modena - Padova; S. Monza 20 5 6 9 18 29 16 Monza - Napoll; Parma - Vene- Livorno 20 3 9 8 11 17 15 zia; Potenza - Palermo; Pro Pa- Trani 20 4 7 9 13 26 15 tria - Brescia; Spal - Reggiana; Triestina 20 4 5 JI 11 25 13 Trani - Catanzaro; Verona - Bari. Parma 20 3 3 14 13 32 9 koncem Od tedaj dalje se je igralo le na polju Modene. Priložnosti je bilo seveda več, pet minut pred koncem pa je Triestina nasprotnike dohitela. Toda to ni vse. Tik pred zaključkom je imela še eno priložnost, ki pa jo je Mantovani zgrešil. Sodnik je bil tokrat na mestu, kar se redkokdaj zgodi v Trstu. Zmotil se je le v eni priložnosti, Hp bi,str.ožji.,sodnik verjetno dosodil TrieStlnl enajstmetrovko. Kronika: Začetek je zelo živahen. Obe moštvi sta izvedli nekaj lepih akcij. V 5’ je streljal Scala: malo previsoko. Ista usoda je doletela strel Borsarija. Vratar Modene je moral v 24’ na delo, da je preprečil strel z glavo Mantovanija, v 25’ pa je Novelli zgrešil za las previsoko. Malo kasneje je moral Colombo spet Novelliju pod noge. V 29 je padel prvi gol. Na levi strani igrišča je pritekel z žogo De Robertis: vsi trije branilci Triestlne Dalio, Cattonar in Sadar so mu hiteli nasproti. Pagliari je ostal sam in je z lahkoto pretvoril tovarišev predložek v gol. Tri minute kasneje se je razvila podobna akcija. Tokrat pa je bil Toru napoti Scala. Tržačan je res prestregel strel, a s tem je ukanil svojega vratarja: 0:2. Minuto pred odmorom je Triestina izvedla krasen protinapad. Neutrudljivi Frigeri le podal v sredo. Novelli pa je žogo pdbil do prostega Mantovanija, ki |o je z glavo usmeril v vrata. Na sami črti je Bellel rešil položaj. V drugem polčasu je Frossi poslal na sredo Gentilija, Bernasconl-la, v res črnem dnevu, pa na levo stran. Triestina je nadaljevala z apadi in je v 16’ dosegla prvi 'ol: Palcini je močno streljal od akih 20 metrov. Colombo je le bil in Bernasconl je z lahkoto ipravil žogo v nezavarovana vrata, o je Trlestino še podžgalo. V 22’ le moral Aguzzoli rešiti na črti: ;trel je izvedel Mantovani. V 24’ e Bernasconl, ki se je po golu zbu-111, streljal brez sreče, v 25’ je Palcini poslal s 40 metrov ostro iogo, ki jo je Colombo res lepo ibranil. V 28’ je Bellei izvedel nenaden protinapad z Gualtierijem. Njima je nasprotoval le Dalio, katerega je pa Bellei preigral. Nasproti mu je drzno pritekel Colo-vatti, ki je rešil rezultat. V 39’ je sledila akcija Palcini-Bernasconi-Mantovani: roka branilca gostov, a sodnik prekrška ni kaznoval. V 40’ zopet gol. Sadar je načel novo akcijo. Nadaljeval jo je Bernasco-ni, ki Je žogo podal nezavarovanemu Gentiliju. Ta je streljal v nezavarovana vrata in končno izenačil. Se akcija Mantovanija^ nato pa konec. UROŠ KOREN jasno dokazala, da se slovenska ekipa spet vrača v formo, ki jo je zaman zasledovala od samega začetka prvenstva. Začelo se je z jasno premočjo plavih, ki so kljub popolni nemoči Walterja Veljaka, nizali točko za točko. Pri stanju 8:1 pa je v igro vstopil 36-letni kapetan gasilcev. Umiril je ekipo, začel graditi igro in s tem osvajati točke. Borov trener se ni zavedel, da je Walter, zaradi udarca v koleno, senca samega sebe, in tako dovolil Benečanom najprej izenačenje, nato pa zmago s 15:10. Kot je razvidno je Bor osvojil le dve točki proti štirinajstim, ki so jih nabrali gasilci. V začetku drugega seta je končno šel Veljak z igrišča. Zamenjal ga je Uršič. Pri stanju 7:5 za gasilce je zopet stopil v igro in ko je moral na servis, je praktično osvojil set. Pridobil je štiri točke, ki so dovolile Boru, da se je maščeval za poraz v prvem nizu. V tretjem setu je Bor spet zaigral k,ot v Padovi in brez večjih ovir stalno vodil do 15. točke. Ko je že glavni sodnik zapiskal konec seta, se je oglasil zapisnikar s pripombo, da je stanje le 13:9 za Bor. Po protestih, ki so jasno dokazali napako stranskega sodnika, je tržaška šestorka dokončno, po ponavljanju zadnje točke, osvojila set. V tem elanu je slovensko moštvo nadaljevalo s svojo izredno igro tudi v četrtem setu. Vse je šlo gladko do stanja 13:5 Tedaj so gasilci nenadoma oživeli; reševali so nemogoče žoge, gradili igro in dobro blokirali Borove tolkače. živci so bili, posebno v vrstah Bora, zelo napeti. Gasilci so skrčili namreč rezultat na 13:12. Tedaj pa je pri Tržačanih oživel blok. Borovci so iztrgali najprej servis in nato s pomočjo «topnlštva» (beri Walter Veljaki, osvojili set in predragoceno zmago. Ekipa beneških gasilcev je le toliko uspešno kljubovala Boru, dokler ni sapa zapustila «starega mačka« kapetana Bergantina. Drugi so pokazali dobro odbojko a brez izrazitega tolčenja. Iz Borovih vrst pa moramo pohvaliti poleg Veljaka še Orla in Drasiča, ki se je končno vrnil v formo in tudi s svojimi izrednimi trenerskimi sposobnostmi pripomogel Boru do zmage s tem, da je večkrat posegel v Igro z raznimi umestnimi pripombami. Lahko brez t skrbi pokažemo nanj kot na moralnega zmagovalca tekme. Izid: BOR — »Gasilci ME 3:1 - (10:15, 15:11, 15:9, 15:12) Postavi: BOR: Jurkič (kap.), Drasič, Fuč-ka. Starec, Uršič, Orel, Vitez, Mi-jot, W. Veljak in Vodopivec. Gasilci Mestre: Bergantin (kap.), Molin, Musoni, Bertoli, Tassan, Di Sanzo, Padovan, Stevanato in Pietrobon. Sodniki: Storzini (Ravenna), Bet-tiolo in Antonucci iz Benetk. RITTER iliimiiliimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiHiiiitiiiitiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiijiiiii Goriški nogomet v Se ena zmaga Juventine ki si je utrdila položaj Poraz Sovodenjcev doma in ena točka za Podgoro v Krminu Juventina Je potrdila svojo dobro formo . tudi pri nedeljski tekmi na domačem igrišču v Standrežu, kjer je gladko odpravila ekipo S. Marco iz Zagraja z rezultatom 2:0. Igra je bila ves čas zeio lepa ter se je odvijala v premoči domačinov. Gole sta zabila Ferfolja in Montico. Prvi je streljal izven kazenskega območja, Montico pa je lepo preigral obrambo ter neubranljivo poslal žogo mimo vratarja v mrežo. S to zmago so se Juven-tinci utrdili na sredi lestvice na šestem mestu. Potek tekme je dokazal, da če gredo na tekmo s trdno voljo in disciplino tudi u-speh ne izostane. Vsekakor bodo morali domačini ta teden pridno trenirati, ker jih čaka prihodnjo nedeljo težka naloga proti Itali na njenem igrišču v Gradiški. Sovodenjci so v nedeljo Igrali doma proti Farri, vendar pa niso zaigrali tako lepo in vztrajno kot 4:0. Pravzaprav so domačini lepo igrali samo prve pol ure. Ko so gostje zabili svoj prvi gol, so odnehali in vrgli puško v koruzo. Ce bi vztrajali v igri tudi potem, bi bil rezultat vsekakor zanje bolj u-goden, vsaj kar se števila golov tiče. Podgora je prinesla iz Krmina eno točko, ker se je tekma s Cor-montium zaključila neodločno 1:1. Vsekakor jih to mnogo ne moti, ker so še vedno odločno na prvem prejšnjo nedeljo. Zato so tudi tek-1 mestu na lestvici z razliko petih mo izgubili z visokim rezultatom I točk pred Bračanom. KOLESARSTVO MILAN, 8. — Na šestdnevni dirki, ki je v Milanu, vodi itali.jansko-holandski par Terruzzi - Post pred nemško dvojico Bugdahl . Renz. Na tretjem mestu je belgijsko-ita-lijanski par Van Stenbergen -Motta. IZREDEN USPEH SMUČARSKIH TEKEM SPDT Jožko in Pavel Morelj premožna med člani Alenka Križnič med dekleti, S. Udovič med začetniki - V sankanju zmaga Sergija Šumana Po skoraj desetih letih Je črni vrh nad Idrijo v nedeljo zopet gostil tržaške tekmovalce, ki so pred leti tako vneto obiskovali to lepo zimskošportno središče. V organizaciji SPDT so bile tam smučarske tekme v veleslalomu za člane, članice in začetnike ter v sankanju Prijavilo se je nad 30 tekmovalcev, vendar je bilo več med tekmovanjem diskvalificiranih tako, da se jih je v končne lestvice uvrstilo le 22. Največje zanimanje je seveda veljalo moškemu veleslalomu, na katerem so nastopili že rutinirani smučarji, ki so že nastopili na več tekmovanjih. Doseženi časi so potrdili, da imamo zamejski Slovenci v svojih vrstah več nadarjenih smučarjev, ki bi lahko ob primernem treningu dosegli lepe dosežke. To velja zlasti za oba brata Morelj, k! sta pokazala za pol razreda bolj- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmriiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmimimiiiiiiiiiiiiiuii V SMUČARSKIH SKOKIH Ludvik Zajc slovenski prvak Marjan Pečar na drugem mestu LJUBLJANA, 8. — Ludvik Zajc je v nedeljo osvojil naslov republiškega prvaka v smučarskih skokih. Tekmovanje je bilo na skakalnici v Šiški, kjer se je zbralo precej ljubiteljev te drzne panoge. Že po prvi seriji skokov je bilo’ jasno, da bo borba za slovenski naslov potekala med Zajcem____________ in Marjanom Pečarjem. Zaradi dol- šo tekmovalno kondicijo od ostalih. V družbo «obetajočih» lahko prištejemo' še Cesarja V., in Možino, ki bi z nekoliko več sreče lahko dosegla boljše rezultate, žal pa so manjkali nekateri drugi tekmovalci, ki zaradi zaposlenosti niso mogli dopotovati v črni vrh. Med ženskami je proga povzročila precej strahu, čeprav ni bila pretirano strma. Na cilj sta tako prispeli le dve in za obe lahko rečemo, da sta s svojim znanjem ugodno presenetili. Začetniki so nastopili v posebni skupini. Tudi tukaj sta do cilja prismučala le dva. Posebno zanimanje je vladalo za sankarski del tekmovanja. Pravo odkritje dneva Je bil mali šuman Sergij, ki je premočno premagal vse nasprotnike in je v slogovno skoraj dovršeni vožnji pridrvel na cilj. Presenečenje pa je pripravila tudi Alenka Kravos, ki je povsem nepričakovano dosegla to, kar mnogim fantom ni uspelo kljub večji meri poguma in znanja: visoko uvrstitev. Tekmovalci in izletniki —( katerih je bilo za dva avtobusa — poleg številnih osebnih avtomobilov, ki so prispeli za to priliko v črni vrh — so preživeli v sončnem vremenu lep dan in zaželeno bi bilo, da bi SPDT take lepe in koristne pobude še pogosteje uresničilo. T. O. gih in drznih skokov se je poseb no izkazal Eržen, ki pa ni znal izrabiti Zajčevega padca. Eržen je sicer skočil najdlje — 69,5 m — a je žal padel. Letos tako niso izboljšali rekorda skakalnice, ki z 69 m pripada Ludviku Zajcu. Izidi skokov za prvenstvo Slovenije so naslednji: 1. LUDVIK ZAJC (JLA) 225 točk (68 in 67,5 m) 2. Marjan Pečar (Mojstr.) 208.2 (60,5, 65) 3. Miro Oman (Enot.) 192.8 (62, 61) 4. Oto Giacomelli (E) 192.2 (61,5, 63) 5. Marjan Koprivšek (E) 190 (61,5, 62) 6. Peter Eržen (E) 187.9 (69,5 p. 64) 7. Andrej Nahtigal (E) 183 (61, 57,5) 8. Stanko Smolej (Javornik) 176.9 (57,56,5) ZA «3-TRE« TRIDENT, 8. — Za mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah «3-Tre», ki bo 12. t. m. (smuk), 13. (veleslalom), in 14. (slalom) v Madonni di Campiglio, je najavljen nastop naslednjih smučarjev: AVSTRIJA: Messner, Sodat, Staf-fer, Schwaiger, Recher, Plorer, Tritscher in Ranter Franz. FRANCIJA: Mauduit, Melquiond, Doux, Fourno, Jallifier, Garcin, Georges Coquillard, Bernard Co-quillard Charvin. ŠVICA: Pitteloud Alby, Schluneg-ger Hans, Sprecher, Beat Zogg, Hanspeter Rohr, Sepp von Allmen, Bozner, Alviger. BOLGARIJA: Angelov, Atanassov, čalamanov, Tuntarov, Nedjalkov. NEMČIJA:' Hagn, Mayr, Pietsch, Wurmer, Wohner. ŠPANIJA: Garriga, Garcia, Ad- ITALIJA: Dibona, Mahlknecht, Maccari, Mussner, Casse, Valentini, Zandegiacomo, Berloffa, Zanni, De Biasio, Sperotti, Gabriele Colč>, Mo-ser. REZULTATI VELESLALOM ČLANI MORELJ JOŽKO 25 ”3 Morelj Pavel 25”9 Kosmina Niko 27”9 Cesar Vojko 28”4 Možina Primož 28”6 Hreščak Marko 35” Križnič Andrej 38”8 Križman Bruno 1’7”4 Jagodic žarko I’29”7 ČLANICE KRIŽNIČ ALENKA 41”1 Trampuž Helena 52”5 ZAČETNIKI 1. UDOVIČ SERGIJ 22”8 2. Premru Sergij 25 ”2 SANKANJE 1. SUMAN SERGIJ 18”1 2. Kravos Alenka 24”4 3. Dovgan Marino 31”3 4. Križman Bruno 37”8 5. Veljak Danilo 41”4 0. Švab Nadja 42”8 7. Dovgan Tonček 44”8 8. Rudež Pino 47”9 9. Batista Miranda 52”9 Š Gledalci so z zanimanjem sledili poteku veleslaloma v Črnem vrhu-Na progi se Hreščak Marko spušča proti cilju M. SAJINOV .J Cvetočih lic » Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Konec leta 1918 je prinesel tržaškim Slovencem velikansko spremembo. Preko noči so bili pahnjeni iz objema prostrane večnarodnostne države, ki je zavzemala dobršen del srednje Evrope, na rob nove države, katere ljudje so jim bili po miselnosti. navadah in obnašanju povsem tuji. Ta sprememba bi še niti ne bila tako huda in bi se dala še prenašati, če ne bi Slovenci utrpeli nove vsestranske škode z nastopom novega gibanja, ki se je kmalu zatem pojavilo v Italiji. Avtoritativni režim fašistov, ki je bil prav tako vsiljen tudi italijanskemu narodu, se je še posebej pokazal škodljiv Slovencem. Italijanom, vsaj v narodnostnem pogledu, ni mogel škoditi, smrtno nevaren pa je bil Slovencem, ki so kot narodna manjšina bili od tedaj dalje pahnjeni na raven popolne narodne brezpravnosti. V mojem rojstnem kraju, pri Sv. Ivanu, se je mladina do nastopa fašizma že v svojih najzgodnejših letih vključila v «Sokola». Kaj je organizacija «Sokol» pomenila, od nas otrok pravzaprav nihče ni vedel. Komaj smo bili godni, da smo se lahko sami obesili na kakšen drog, je to že pomenilo, da smo lahko prestopili prag ((Narodnega doma«. Za nas otroke je bil «Narodni dom» hiša skrivnostnih sanj in strahu, porojenega iz spoštovanja, kajti tam so se zbirali 'si tisti, katere smo na cesti spoštljivo in že od daleč pozdravljali. Pa tudi velika in visoka dvorana je bila tam, polna telovadnega orodja, kateremu niti imena nismo vedeli. Neizmerno smo občudovali odrasle fante, katere smo nepremično gledali ure in ure, kako so se vrteli na drogu in opravljali vratolomne vaje. Pravo čudo pa je bilo za nas, ko so se telovadci postavljali na bradlji s tako lahkoto na roke. Uverjeni smo bili, da se kaj takega nam ne bo nikoli posrečilo, da takim vajam nikdar ne bomo dorasli, zlasti še, ker nas otrok na telovadno orodje še niso puščali. Morda so imeli tudi prav. Spominjam se, da sem nekoč obležal pod bradljo, s katere sem padel vznak. S hrbtom sem priletel na podstavek. Zastal mi je dih in le z veliko težavo sem se pobral s tal. Morda da vrstniki, ki so bili priča mojemu padcu, niso niti opazili, da mi je bilo zelo hudo. Pa četudi bi opazili, bi mi itak ne mogli pomagati, ker bi enostavno ne znali. Toda res je, da me je v hrbtu zelo bolelo in da sem se več mesecev pregibal z veliko težavo. Bolečine sem doma skrbno prikrival in mislim, da je bila zlasti moja mati takrat zelo zadovoljna z menoj. Gotovo je imela v vsej naši okolici najbolj mirnega fanta. Ko so bolečine čez nekaj mesecev polagoma prešle, sem začel —spet zahajati v ((Narodni dom«. V dvorani nas je učitelj Požar uvrščal v dve vrsti, kajti bilo nas je veliko, morda petdeset, morda še več, vsekakor pa ne manj. Med nami ni bilo niti enega, ki bi bil obut, in če je kdo tudi bil, se je moral iz solidarnosti sezuti. Raztrgani, razkuštrani in od prahu umazanih nog smo stali pred Požarjem kakor ukopani. Kadar je zarjovel na nas, smo se izbočili in ostali v pozoru kakor kipi če kdaj vrsta ni bila ravna, ali če je na povelje nismo takoj naravnali, je šel Požar vzdolž nje z iztegnjeno in v pest sklenjeno roko, s katero je oplazil vse tiste, ki so stali preveč iz vrste, da so se opotekli. Rekli so nam, da se moramo pri telovadbi priučiti predvsem reda in discipline. Zato smo stali v vrsti izbočenih prsi in z nazaj potegnjenim trebuhom. Saj tega nismo niti imeli, ampak pasove smo le stiskali in nategovali, da nam je dih zastajal in da so se nam pokazala tanka in suha rebra. Ko sem bil še v otroški dobi, sem bil naravnost obseden od čuta za čistočo, če sem bil kdaj kam namenjen, čeprav morda samo do sosedov, sem prej šel k materi in po povprašal : «Ali sem čist, mati?«, in ji nastavil obraz, da mi ga je pregledala. «Kam pa greš?« mi je z vprašanjem odgovorila, gotova, da se nekam odpravljam. «K naraščaju grem«, sem često odgovoril. Zelo mi je ugajala ta beseda, čeprav njenega pravega pomena še nisem dodobra razumel. Toda slišal sem jo v ((Narodnem domu« in meni se je zdela nadvse imenitna. Potem pa je nekega dne počilo. Bilo je jutro 12. novem- Sv. Ivan, kakršen je bil 1. 1923, ko je bil še pravo tržaško predmestje bra 1921, ko mati prebudi starejšo sestro in mene. ((Pojdita pogledat, kako se kadi. Spet so hudiči zanetili. Glejta, kako ((Narodni dom« gori.« Naglo sem skočil iz postelje, si nataknil kratke hlače in kdo ve, morda še bosonog zdrvel na strmo cesto, ki vodi k šubanovi gostilni, od koder se je videla cela zgradba ((Narodnega doma,). Ko sem prišel tja, je bila tam zbrana množica ljudi. Vsi so strmeli v zgorelo in še kadečo se dvorano, ki je bila uničena do tal. Močno se je še kadilo in gasilci so opravljali poslednja dela pri dokončnem odstranjevanju skritih žarišč ognja. Nihče ni govoril. V očeh nekaterih sem opazil solze Tudi mene je tedaj nekaj stisnilo, čeprav še nisem mogel razumeti daljno-sežnosti tega dejanja. Le to sem razumel: konec je telovadbe, konec naraščaja, konec mojih sanj, da bi se mogel še kdaj vrteti na drogu, tako kakor sem videl odrasle telovadce. Ljudje so pri Sv. Ivanu še dolgo govorili o požigu ((Narodnega doma«. Kazalo je, da jim je bil požig najvažnejši predmet vsakodnevnega razgovora. V meni pa se je porodil strah pred ognjem, ki se me je držal še dolgo potem, ko sem že bil odrasel. Saj drugače skoro ne bi moglo biti. To je bil že tretji požig, kateremu sem prisostvoval. Ko je 13. 7. 1920 gorel »Balkan« in je bilo vse mesto zavito v težak gost dim, smo tekli otroci v Tomaževo. reber za našo hišo, od koder se je nudil lep razgled na mesto in morje. Takrat še nisem mogel ničesar razumeti, ali pa prav malo. Navzlic temu pa sem z radovednostjo poslušal starejšo sestro, ki je doma pripovedovala, kako je odgovorila sosedovemu fantu. Ime mu je bilo Giulio in pri njem doma so govorili laško, kajti to je bila v našem koncu edina laška družina, katere otroci so govorili tudi v našem jeziku. Saj drugače tudi niso mogli, ker je bil v tej dobi jezik ulice slovenski jezik in se je italijanščina le kdaj pa kdaj kje slišala. Ta Giulio torej je pikro pripomnil moji sestri: (Se nadaljuje) UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir," polletna 4.400 tir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/L« telefon 22-207,’ tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603 86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA PubblicitA Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst