Stev. 180
V Trsta, v tetrtek 3. julija 1919
E.e5n!!t
Izbah vsak dan. udt ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uOca sv r rančiška AsiSke^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pož-.ljajo uredništvu. — Nefrsnkirana pisma S2 nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Šteian Godina. — Lastnik konsorcij Usta EcinostL — Tjsk tiskarne Edinost — Naročnina znaša, na mesec L 3'—, pol leti L 18 — in celo leto L 36-—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotin k. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mri). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprcje:na inseratni oddeiek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseiatni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Fraučioka As 2Ji
tiiroi/n?! konferenco.
Manjšinske pravice na Romunskem in Čeho-slovaškem.
PARIZ, 1. Podobni dogovori, kakor s Poljsko, ki imajo predvsem namen, da ščitijo manjši "ke pravice, se sklenejo tudi z Romunsko in Cehoslovaško.
Nove pogodbe.
PA - IZ, 1. Jutri ob 16 se sestane vrhovni zavezniški svet, da določi način, kako se bodo pripr;, ile mirovne pogodbe, ki se morajo ski niti še z Nemško Avstrijo, z Bolgarsko in
Turčijo. Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo je že dokončana, izvzemši vojaške klavzule.
Ncrr 'ti odposlanci so srečni da so podpisali.
LGvDON, 1. Nemški odposlanci, ki so podpisali mirovno pogodbo, so izjavili napram j" cčevalcu >Daily Nev.sa«, da so srečni, da je st\ar dokončana. Rekli so, da so pričakovali večje svečanosti pri podpisu, toda stvar je Hla zelo enolična; ni bilo pa ničesar, kar bi ; i m dalo občutiti njihov ponižujoči položaj. Niso dobili vtiska, da so obtoženci, temveč se jim je zdelo, da so del množice, ki se je zbrala v Versaillesu.
Italijansko vprašajje na mirovni konferenci.
PARIZ, 1. Po podpisu miru z Nemčijo je italijansko vprašanje stopilo zopet v ospredje. Prevladuje vtisk, da bodo o njem razpravljali načelniki vlad v prihednjih dneh. Ta vtisk izražajo tudi listi, ki pišejo o prihodu italijanske delegacije v Pariz. Listi so polni izrazov simpatij in prijateljstva do Italije in govore o slavni latinski vzajemnosti pri reševanju jadranskega vprašanja. Značilno je, da se ne spuščajo v podrobnejše razprave, kakor bi hoteli pridobiti čas, da se orijentirajo v novem položaju, ki je sedaj res nejasen,
Retžiikacija mirovne pogodbe z Nemčijo.
PARIZ, 1. Kakor poroča Peiit Journal«, se pričakuje, da bo treba za odobritev mirovne pogodbe okoli 15 dni. Neka brzojavka »Jour-naluc- iz Curiha pravi, da se nemška ustavodajna skupščina skliče tekom lega tedna v svrho odobritve mirovne pogodbe.
Belgija nezadovoljna.
PARIZ. 1. Posebni poročevalec pariškega >Ma-tina-: v Bruselju poroča svojemu listu, da je bel-F\i "vO javno mnenje po mirovni pogodbi razočarano in prizadeto v svojem samoljoibju. Belgija ni m. sla dovesti do rešitve niti eti-ega svojega vprašanja, ne luksemburškega. ne Kmburškega, ne vprašanja levega brega reke SkaJde. In ne *amo to. temveč zavezniki sedaj, ko je bilo treba določiti skupno oporišče za. svoje dobave, niso izbrali v ta namen 'antverpenskega pristanišča, temveč rotLerdamsko na Nizozemskem.
Tittonijeva posvetovanja v Parizu.
PARIZ, 1. Danes dopoldne je sprejel Tittonija preds».d!Ti'k francoske republike, Poincare. Nato je knel Tittoni dolg pogovor s Clemenceaujem v vojnem ministrstvu. Pozneje je govoril z BaKourjem in amerikanskima odposlancema, Lansingom in Wl rite jem. O 15 se je udeležil seje petorice ministrov za zunanje stvari. Tittoni obvešča vsak dan sv-oc tovariše v odposlanstvu o usipebih svojih mnogoštevilnih razgovor.
Dodatno besedilo mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo.
PARIZ, 1. Kakor poroča časopisjem izroči en-ter.ta na koncu tega tedna avstrijskemu odposlanstvu dodatno besedilo mirovne pogodbe, nanaša-jcie se na finančne in gospodarske klavzule.
Dogovor med velesilami in Poljsko.
PARLZ, 1. Listom je bil priobčen dogovor, ki so ga z ene strani podpisale Zedinj-ene države, Anglija, Francija in Japonska, a z druge strani Po' >ka. S tem dogovorom se ponovno priznava neodvisnost Poljske ter posest nad ozemlji stare t*:mške države, ki so jd bila določena. S 1. členom se "poljska vlada obvezuje na popolno zaščito življenja in svobode vseh prebivalcev. Vsi poljski prebivalci -bodo imeli pravico do svobodnega izpovedovanja katerekoli vere ali verstva, če se ne protivi javnemu redu in moraK. Poljska pripornava za poljske državljane Nemce, Avstrijce. Madžare in Roi.se, ki stanujejo na Poljskem, toda s pridržkom vseh določeb mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo -glede oseb, ki so se nasta-n !e na tem ozemlju po določenem roku. Na vsak način pa se lahko izjavijo v takih okoliščinah, zgoraj omenjene os^foe, ki so dokončale 18. leto, za pripadnost k dTUgi državi. Na ozemlju, kjer stanujejo številni poljski državljani, ki niso Poljaki. se dovoljujejo v nižjih šolati olajšave, da se fm zagotovi pouk v njihovem jeziku, toda poljski jezik }e tudi zanje obvezen. Židovske verske pravice so posebno zaščitene. Za te dogovore bo jamč !a Zveza narodov. Stalno pravno razsodišče bo reševalo morebitne spora CL 2. govori o diplomatskem zastopstvu in carinskih pristojbinah. Poljska bo dovoljevala zaveznikom svoboden prehoi po svojem ozemlju m jkn priznavala pred-
PODLISTEK
Čemu ? (
Ivo Vojnović. — Prevedel M. C—*.
Mislite-li, da ne vem, kaj čaka umetnice brez ponosa? — mu je znala zaklicati Bianca; --nisem kot druge in to je tajna moje
slave.
Is vendar ni hotela pretrgati zveze z Orlo-vičem! — Kaj jo je držalo poleg njega? Kaka \z bila namera te čudne žene? Mari ni videla nuzličavega bliskanja njegovih oči?! Mari ni motrila razoranih črt njegovega obraza, ki je bledelo kot izklesan mramor?
Kdp naj razglobi tako srce? Bianca se je smehljala v oklopu svoje hladnosti, ali je skozi poveznene trepalnice uprla pogled poln mi-lobe na plavolaso glavo goslarja. Zvonki njegovega glasbila so jo opajali za trenutek kot odmev čarobnega, ljubljenega glasu.
Kar je občutila v plakanju Ivanovih strun, v besnem poletu njegove domišljije, ki se je dvigala veano boli v višine — vse to ie tem
nostne pravice. Poljska sprejema Tazne mednarodne dogovore o brzojavih, železnicah, zdravstvu itd. Dovoljevala bo iste pravice in predpra-vice državam, ki so članice Zveze narodov. Poljska prevzema pripadajoči ji del ruskega državnega dolga in vse •druge finančne obveze ruske države.
Belgijsko—nizozemsko vprašanje.
PARIZ, 1. Po izmenjavi mnenja <s strani Simona, belgijskega ministra zunanjih stvari, in von Kemcbecka, nizozemskega ministra zunanjih stvari, je bilo sklenjeno, da se izvoli mednarodna komisija 14 članov. Vsaka velesila bo zastopana po dveh odposlancih. Belgija in Nizozemska boste imeli tudi po dva odposlanca.
Ameriška vlada in mirovna pogodba.
PARIZ. 30. »Tempsc piše, da pošlje \Vilson ta-ikoj <po svojem prihodu v Newyork kongresu poslanico, v kateri bo izrazil mnenje ameriške vlade
o mirovni pogodbi.
IZ FRANCIJE.
Demoblizadja francoske vojske.
PARIZ, 1. Na seji, kateri so prisostvovali Cl<e-
rrcnceau. De chanel, Fcch in Pettain, je bilo sklenjeno, tia se demobilizirajo letniki 1887, »888. 1SS9 od 9. julija do 9. avgusta. Določi se potem tudi demobilizacijo mlajših letnikov.
izključitev Longueta In Mayerasa Iz komisij« za proučevanje mirovne pogodbe.
PARIZ. 2. Včeraj je zbornica sklenila da ne pripusti Longueta in Mayerasa v komisijo za proučevanje mirovne pogodbe. izvoljena komisija je vsebovala vse člane, tudi 9 socijalistov, določenih od raznih skupin, toda Longuet in Mayeras sta bila nadomeščena z drugima dvema. Proti iz-ključencema se je agetiralo na vse načine. Razdelili so se celo prevedi »Avantijevegac članka, v -katerem je bil Longuetov govor v Milanu, dne 3. junija, V tem se naziva mirovna pogodba krpa papirja.
Zbornica je izvolila na mesto Longueta in Ma-
yerasa 2 druga socijalista, Baslyja in Deloryja, toia leta sta se, z drugimi vred, odrekla. Tako ne bo v komisiji za proučevanje mirovne pogodbe nobenega socijalista.
Med tem karakterizira neki incident nacijona-listične polemične metode. Ko je včeraj Bri-and glasoval, se mu je -približal nacijonali-st Dclahaye in mu odvzel glasovnico. Videl je tako, da je Bri-and glr.sovoJ za Lcngu-ta m Mas^rasa. »Actkm Francaise« je danes izložila to glasovnico ljudstvu na ogled.
Briand je rarziožS v rPatrie«, da je glasoval za ta dva imena, ker je hotel ohraniti tradicijo, da bodo zastopani v velikih komisijah vsi člani, določeni od raznih skupin.
IZ ANGLIJE.
Mirovna pogodba In angleška zbornica.
LONDON, 30. Lloyd George je izjavil v zbornici. da ie mirovna, pogodba listina, ki je neizmerne važnosti. Taka pogodba -ni bila podpisana, bodisi z ozirom na število in moč prizadetih narodov, veliko število vprašanj, o katerih se ie razpravljalo, razsežnost ozemelj, bogate obljube za prihednjost narodov, katere vsebuje mirovna pogodba, ki morda popolnoma izpremeni sedanjo svetovno obliko in da človeškim ciljem nov razmah. Llovd George je pripomnil, da je boljše, če počaka s tozadevnimi izjavami do četrtka, ko bo imel v rokah izvirni izvod velikega zvezka, ki ga bo dal zbornici na ra«zpoiago. Tedaj bržkone tudi predloži zakonski načrt, s katerim pooblašča vlado, da ratiiicira pogodbo. Tedaj, je zaključil Lloyd George, porabim priliko, da izipregovorim o vsebini mirovne pogodbe in o potrebnih sredstvih aa izvršitev nje klavzul.
IZ NEMCUE.
Bethmann-Hollweg prevzema Vltfetnovo krivdo.
CURIH. 1. V pismu, poslanem predsedniku mirovne konference, Clemcnceauiu, prosi bivši nemški državni kancelar, Bethmann-Hollweg, da naj bi se opustila uvedba sodnega postopanja proti bivšemu nemškemu cesarju. Bethmann-Hollweg se da-e na razpolago ententi, češ da -kot bivši državni kancelar v smislu nemške državne ustave sprejema vso odgovornost ■za cesarjeve politične čini, in meni, da more zahtevati, da se potemtakem edino le on kliče na odgovornost, ne pa bivši ce-saT. Poročilo dostavlja, da se ta čin bivšega državnega kancelarja odobrava v vseh nemških strankah in se mu splošno izreka priznanje.
Nemško konservativno časopisje proti mirovni pogodbi.
CURIH, 1. Berolinski nacijonalističnf listi, agrarna »Deutsche Tageszeitung^, militaristi čna »Taglische Rundschau«, organ pruskih konservativcev in protestantov »Kreutzzei-tung«, karakteristična glasila stare Rusije in Nemčije, so izšli v nedeljo črno obrobljeni.
»Deutsche Zeitung« ni mogla v nedeljo iziti, ker je v soboto vpila za maščevanjem. Z velikimi črkami je pisala:
»MaščevanjeI Nemški narodi Danes je bila v versaillski zrcalni dvorani podpisana sramota. Ne odpusti jim. Tam, kjer je 1. 1871. zasjala država v stari slavi, tam je bila pogažena nemška čast. Z neumornim delom si bo nemški
razumljiveje odmevalo v viharju njegove strasti. Preskočil je bil vse faze virtuoznosti in povzpel se je do viška, odkoder je le še skok do
neba in do---smrti. Nikjer ni bilo več
sledi pevkanja mladeniških gosli. Sviral je kakor je tudi ljubil. Nebrzdano, obupno. Še korak — ali njegove strune so bile preslabe za krčevite, nervozne mu poteze, za tisti kaos neutišanih in nerazumljenih čustev.
Ivan je živel iz dneva v dan — čakal je nečesa, česar se je bal — a med tem se je zale-tal v vihar posvetnih naslad. Hotel je s svojo glasbo in svojim življenjem utišati razburjenost prenapetih živcev in zatajevanje neuslišane ljubezni. V tej polutemi so ga kot hladne kaplje vode v goreče grlo dosezali tužni pozdravi oddaljene matere.
Bilo je prekrasno. — Vihar ga je silil dalje, daleč — ali mankalo mu je moči, da bi se mu uprl, da bi ga presekal.
Bilo je nekega dne na Dunaju, ko mu je Bianca, vračajočemu se domov s koncerta, rekla:
Pridite v moj salon, imam govoriti * vamL Čim sta prišla v prvo sobo Biankinega stano-
narod pridobil med narodi mesto, ki mu gre,, at edaj: maščevanje za sramoto L 1919.«
V isti številki je priobčeno pismo »častnikov bivše kr. pruske vojske in mornarice.« Pismo pravi, da je izdajstvo v domovini, a ne sovražnik, zrušilo odporno moč nemške vojske. Častniki proglašajo svojo dosmrtno pod-vrženost nemškemu cesarju in pruskemu kralju. Sovražniki so brez vsakega »kavalirske-ga« čuta zahtevali njegovo izročitev, a nekateri rojaki so v strahu za svoje življenje in i-metje ta predlog sprejeli. Častniški zbor se ločuje od teh rojakov, s katerimi jih deli globok jarek.
Eberta in Scheidemanna nazivajo judina biriča. Bismarckovo kraljestvo, zrušeno po Nemcih, Nemčija usužnjena po Judi —: evo zmaga od 9. novembra.
Stotnik, baron Vietir »hoff Scheel, predlaga v listu »Kreutzzeitung-«. naj bi se ustanovila velika narodna zveza, ki bi preprečila Vilje-movo izročitev. V predlogu se razpravlja o dolžnosti nemške časti, ki se sedaj nahaja v nasprotju z obvezami, ki jih je prevzela država. Če se izroče ententi ljudje. Čija edina krivda je ta, da so bili izdani od svojega naroda v veri, da bo, po zmagi, poklican na mesto gospodarja nad narodi, če se izroče ljudje, je to zahteva, ki spominja na najnesramnejša stara barbarstva. Ni čudo, da tega ne čutijo večinci in neodvisneži, toda nacijonalisti ne morejo pristati na to, da izdajo Hohenzol-lernce.
»Taglische Rundschau* napada nečloveški mir, dokument satanske mržnje in brutalnega nasilja, ter kliče despote, ki bi narod prisilili na delo. Ravno tisti, pravi list, ki so zahtevali brezpogojen podpis, t. j. neodvisneži, delajo sedaj na to, da bi s stavkami in nemiri onemogočili izvršitev sprejetih obvez. Treba je delovnega despota. Če g* Nemci ne ustvarijo, se bo pobrigala za to ententa.«
Ta despota se je našel v osebi Noskeja, ki izdaja dekrete proti stavkam. Toda njegovi u-kazi niso imeli drugega uspeha, nego da so Se shujšali bolezen, v Berolinu je včeraj izbruhnila stavka javnih uslužbencev. Listi pišejo, da gre stavka za tem, da zruši vlado in da doseže komunistične cilje. Bivši špartakovski kvestor Eihhorn organizira baje, pod krivim imenom, ta nov poizkus. Organizacijski voditelji nimajo več moči nad masami. Stavko so začeli tudi tramvajski uslužbenci in uradniki pri mestni in predmestni železnici.
Življenje v Berolinu je razburjeno. Zdi se, da se je položaj v Hamburgu zboljšal. Vladne čete so včeraj zavzele predmestje in se borijo za občino. Narodna straža in delavci izjavljajo, da se ne bodo upirali njJhovemu vhodu. Zdi se, da komunisti razpolagajo z madžarskim denarjem.
Na včerajšnjem zborovanju sta govorila Haase in Adolf Hoffmann o proletarski diktaturi. Pozivala sta proletarijat, naj bo vsak hip pripravljen.
Kruppove tvornice v ameriških rokah.
CURIM, 2. Monakovski listi poročajo, da ie neki ameriški konsorcij kupil Kruppove tvornice. Listi prinašajo to vesrt pod naslovom: r-Amerikanci se naseljujejo v Nemčiji.
Bivši Kaizer se boji smrti.
PARIZ, 30. Agencija »Radio* peroča, da se v političnih krogih v Aji trdi, da bi Viljem pristal na to, da pride pred mednarodno sodišče, toda »pod pogojem, da bi to sodišče ne imelo pravice da ga obsodi na smrt ali zapor, temveč da se omeji na to, da zahteva račun o njegovem sodelovanju v vojni. Po procesu bi bili Hohenzollcrnci vrženi s prestola. Določil bi jim se kraj, kjer naj stanujejo, in odkoder se ne bi smeli oddaljiti brez dovoljenja Zveze narodov.
Krooprinc res zbežal?
BRUXELLES, 1. »Le Soir« priobčuje naslednjo vest, ki pa ni ravno gotova: Tokrat je vest gotova. Neka brzojavka Iz Amsterdama pravi, da je nemški kronprinc zbežal minulo nedeljo iz Wieringena; zbežal da je v čolnu ali avtomobilu.
Nizozemska izroči bivšega nemškega cesarja.
PARIZ, 1. Neka brzojavka n Haaga zatrjuje, da se v pristojnih nizozemskih politiških kregih izjavlja glede vprašanja izročitve bivšega nemškega cesarja, da ga nizozemska vlada izroči, če bo zahteval izročitev vrhovni svet Zveze narodov.
Bivši cesar Viljem se preseli.
AMERONGEN, 1. Bivši nemški cesar se pripravlja, da v kratkem odpotuje. Kupit si je iiišo v Arnhemu. Redarstvo je -ukrenilo najstrožje ukrepe. Dostop v bližino graaiu je propevedan radovednežem. __
IZ RUSIJE.
Boi z boljše viki.
LONDON, 1. »Timesu« poročajo iz Abe 29. t. m.: Boljševiki so po enotedenskih pripra-
vanja, je vrgla kožuhovino s sebe in šla po sobi zamišljena. Bila je v plesni toaleti, golih rok in ramen. Obraz ji je žarel od nečesa. Slednjič se je približala k mramorni chemineji, v kateri jetlel ogenj, in je, stegnivši nogo do železne rešetke, obrnila glavo proti molčečemu go-slarju.
Kaj bi rekli vi« če bi samo enkrat zapela v dvorni operi? *
Vi _ v gledališčul — je vzkliknil Ivan in
vstal.
Včeraj je prišel k meni intendant dvorne o-pere — je nadaljevala, kakor da ni čula njegovega krika — in izjavil mi je, da me dvor želi zopet videti v kaki mojih vlog. — C. k. komorna pevka mora slušati gospodarja! — — je siknila Bianca s krčevito ironijo in je zatem pomrmrljala jezno s črnim pogledom: oh! zakaj sem se vrnila v to gnezdo lakajev!...
Nastal je molk v sobi. Senca je zastrla cvetne kote in je zakrila Orloviča.
Ali ste sprejeli? — je vprašal po kratkem presledku.
Morala sem. Kaj ste mi hoteR torej reči? — je nadaljeval
vah, začeli silno napadati na finsko mejo. Mnogo finskih bataljonov v prvih črtah se je bratilo z boljševiki, ki so dosegli že nekaj uspehov. »Times« smatra, da bo zaveznikom, vsled vedno večje nevarnosti na finski meji, nemogoče prodirati proti Petrogradu. Boljševiki baje hoteli s svojo ofenzivo na finski meji preprečiti prodiranje proti Petrogradu.
Boljševiki poročajo iz Moskve, da so uplenili na finski meji enajst topov, dvajset strojnic in veliko množino živeža; zavzeli so vas Vidli-sko, sovražno operacijsko oporišče; boljševičko topničarsko brodovje, opremljeno z japonskimi topovi, je napadalo sovražnika na One-škem jezaru. Boljševišii ujetniki pripovedujejo, da sc bori z boljševiki proti Kolčaku 4C.000 bivših nemških in madžarskih vojnih ujetnikov.
IZ MADŽARSKE.
Madžarske čete se umikajo.
CURIH, 1. Brzojavi iz Budimpešte javljajo, da se madžarske čete umikajo na mejo, ki jo je določila ententa.
IZ GRŠKE.
Grški socijalisti se izjavljajo za tretjo inter-nacijonalo.
PARIZ, 1. Tajništvu socijalistične stranke javljajo, da so grški socijalisti sklenili, da odstopijo od druge internacijonale in se priklo-pijo tretji. Vzdrževali pa bodo zveze s starimi oddelki druge internacijonale, ki so ostali zvesti revolucijonarnemu duhu socijalizma
Iz Jugoslavije.
Zveza med Čehoslovaki, Jugoslovani« Poljaki in Romuni.
LJUBLJANA, 31. (Po »Lavoratoru«.) »Jutarnji List« poroča iz Nauena, da je čehoslo-vaški minister zunanjih stvari izjavil, da se bodo Čehoslovaki združili s Poljaki, Jugoslovani in Romuni. Ta zveza bo imela isto nalogo kot Francija na^apadu.
Tolmačenje Tittoni je vega govora v senatu.
REKA. 1. Zagrebškemu »Jutranjemu Listu« se brzojavlja iz Pariza, da se v tamošnjih politiških krogih Tittonijev govor v senatu tolmači tako, da se namerava Italija odreči Reki in da je pripravljena sprejeti WiIsonov kompromis glede Dalmacije. Isti list poroča iiz Pariza, da se zatrjuje v dobro poučenih krogih, dajtaliia in Romunska pripravljata zvezo, ki bi bila naperjena proti državi SHS. Vršila ća so se že pogajanja med Or-ktndom in Bratianom o obliki -te zveze in sicer pred Bratianovim odpotovanjem na Romunsko. V dokaz resničnosti te trditve se navaja dejstvo, da ste Italija in Romunsika edini državi, ki še niste priznali države SHS.
Jugoslovansko-grška obrambna zveza.
GURIH, 1. Jugoslovansko časopisje javlja, po-
trajoč vest balkanske agencije, da ste Grška in Jugoslavija sklenili in <podpi?ali obrambno zvezo. Zvezna pogodba bo trajala deset let.
Reški consiglio nazlonalc preti Madžarom.
REKA, 1. (»Nazione«.) Ob prihodu osvobodilnih čet je veliko onega zavratnega življa, ki ga ie poslala madžarska vlada v svrho raznaroditve »jesta, pobegnilo iz Reke. Sedaj pa, po nekaterih mesecih, kar je mesto samostojno, <se nahajajo tu cele kope tujcev, ki so prispeli semkaj doK iz boljševiškega kraljestva svetega Štefana. Ti vrli Ijoi-dje so se vrgli na oderuštvo in najnesramtiejšo špekulacijo. Tem priseljencem se mora v znatnem delu ipripisovati. če je danes gospodarski položaj Reke tako resen. (Ali je potem še treba izme-tavati po pet miljonov lir na mesec za samostojno »vojsko«? — Prip. ured.) Consiglio nazionale (italijanski narodni svet) ni takoj in tudi ne učinkovito nastopil proti tem priseljencem. Resnica je, da ima Consiglio naaionale marsikaj, kar more navajati v svojo opravičbo, kakor na primer, da je pričakoval od dne do dne, da svojo oblast odstopi zakonitim predstaviteljem Ralije. Sedaj >pa je mera polna, in še tembolj, ker se ie razkrilo, da se priseljevanje madžarskega življa vrši s privoljenjem italijanskega vojaškega poslanstva v Budimpešti, ki ima pač gotovo svoje razloge, da se ne upira madžarskemu domoiožju po Reki. Toda ti razlogi so v nasprotju z očividnimi razlogi mesta Reke, ki se na noben način noče videti *pod nogami onih, ki so še včeraj zatirali njeno italijansko dušo. Zato je Consiglio nazionale, hoteč kratkomalo napraviti konec temu sistematičnemu pri-seJjevanju, ki od ne do dne povečuje nevarnost v političnem pogledu in neprilike gospodarskega položaja, ukrenil vse potrebno, da se uredi lujsJd promet in je naložil upravnemu odboru, da naj stori 'potrebne korake pri poveli niš t vu >za-sedbenc vojske, kakor tudi pri italijanskem vrhovnem poveljništvu in vojnem ministrstvu, da naj bi se v prid javnemu redu in prehrani prebivalstva tujci strogo nadzirali v smislu obstoječih zakonov t-er odstranili iz mesta vsi oni, ki so se brez dovoljenja nastanili v mestu, oziroma da bi se ugotovila upravičenost priheda nekaj stotin budimpeštanskih Madžarov, pretvezno reških mešča-
Ivant okrenivši se proti vratom. Stiskal je pesti in je grozeč pogled uprl v drzni obraz Biance.
Hotela sem vas spomniti vaše obljube — je rekla Bianca ter je naslonila roko na njegovo ramo.
Ivan ni odgovoril niti besede.
Prvikrat, ko sva se sešla v Rimu, ste mi obljubili, da me ne boste nikdar gledali na gledališkem odrtL.
Razumem.
Muhe umetnice! — Koketerija ženske! — Niti sama ne vem, ali zdi se mi, da pred vami ne bi se mogla hliniti, igrati!...
Recite raje, da vam to življenje postaje dolgočasno, da vas vabi gledališče... in to je vse.
Krivični ste. — Če bi hotela pretrgati najino zvezo, prekršiti dogovor ter povrniti se vsaj za nekoliko ur v čarobni svet, ki sem ga zapustila — mari nisem imela prilike? — Tu je nemožno. — Bodite človek... Prizanesti vam hočem z neprijetnimi prispodabljanji. Na odru bi videli v vsaki črti, v vsaki kretnji, Bianco Rivelli — igralko! A jaz nisem to za vas in nočem nikdar biti. — —
nov, in končno preprečilo 'prihajanje drugih iMad-žarov na Reko.
Usodo Crnegore določi črnogorski narod.
LONDON, 2. V dolnji zbornici je državni podtajnik za zunanje stvari, odgovarjajoč na neko vprašanje, .-dejal, da je bih nova jugoslovanska tdržava uradno priznana, kar se tiče priklopi t ve Črnogorcev, v toliko, kolikor se izrečejo v tem smislu in povedo svoje pogoje. Odkar je kralj Nikola zapustil Crnogoro. se je pričelo gilvinjc, ki se je razširilo na veliko Število važnih črnogorskih krajev, kateri so se izrekli za zedinjcirc ^\oje dežele z novo jugoslovansko državo v takšni obliki. da bi bilo obdržanje sedanje vladarske rodbine nemogoče. Ta de! črnogorskega prebivalstva izjavlja, da kralj Nikola in ministri, ki jih je imenoval izmed svojih osebnih pristašev, niso izr. z mišljenja in želja dežele. Angleška vlada ima ra>-Icge, da smatra to mnenje za debro utemeljeno, in ida se pride do rešitve, je posicla v Crno.;:;ro posebnega komisarja, v nadi, da se mu posreči ustvariti si pojem o resničnih željah črnogorskega naroda glede bodočnosti. Angleška vlada je živo naklonjena Crnogorcem in jim zaupa. Sklep o potovanju grofa Šalita v Crnogoro je narekovala edino le živa vladna želja, da bi se poučila na licu mesta o željah črnogorskega naroda samega, kakor o mišljenju vladar&kc roc'irine.
Paroplovna družba »Adria« v ang!eško-jugoslo-vonskil; rokah.
RIM, 2. »H Giortiale d'Ifcalia« piše: Doznavamo iz hrvatskih listov, posebno iz »Obzora« vesti, iz ■katerih izhaja popolnoma jasno, da hočejo angleški brodalastniki po puroplovni druž-bi Cun..r>d Line na razsežui podlagi vzpostaviti bivšo ogrsko paroplovno družbo >Adriat iti sker s tem, da ;i izroče prosto angleško ladjevje, pripravno za zabavne vožnje v Indijo in na skrajni Vzhod.
Italijanski prometni minister ima dol/nost, da čuva italijanske koristi v Jadranu. In v resnici »Airia«, ki postane čisto jugoslovanska in ne bo več ogrska, ostane tako preobličena v svoji novi angleški obleki v svrho izpodkopavan'a trgovinskega italijanstva Reke. In je nepotrebno, da bi so zaustavljali na teh podrobnostih in na teh nevarnostih, če se pomisli, da se vrne. po vesteh, ki krožijo v pomorskih -krogih, na čelo »Adrije« bivši ravnatelj Avst-rij-skega Llovda. italožre Frankfurter. čigar bivanje v Trstu niso trpele italijanske oblasti.
Nam ni nLkakor na tem, da bi podpirali tekmovanje med brodolastniki in niti ne moremo nti nočemo ukazovati ugovore proti angleškim pomorskim »zasnovam, zlasti ne izaradi poman/kanja tc-nelaže, čigar -posledico čutimo tako bridko. Hočemo pa, dasi ravno prepuščamo v svoji-dežeh mesto tujim zasnovam, katere vedno radi sprejemamo in jih pozdravljamo, da naj ne rabijo, kakor v ZKoraj navedenem slučaju, v uničenje italijanstva in oškodovanje italijanskih koristi v kar najbolj italijansJri Reki. Naj le pridejo Angleži na Reko. da zasnujejo tu razna podjetja in raizvTjejo kakršnokoli delovanje, in dc-bro bodo sprejeti .kakor v ostali Italiji, kjer so — Sicilija dokazuje to — ustanovili razsežne prospešne naprave. Pridejo naj na Reko in naj se obrnejo na Italijane, na italijanske ljudi, pa ne na jugoslovanske ljudi brez ka<7itala. »(H Oiomale d'Italia« ie pač slabo poučen o reškem kapitalu, kajti pretežna, da, nai-pretežnejša večina kapitala na RekJ je slučajno v — jugoslovanskih rokah!)
Za sedaj je treba predvsem pojasniti naslednje: »Adrija« ni več ogrska, temveč ostaja In ostane zopet z angleškim kapitalom ali brez njega s popolnoma jugoslovanskim značajem in duhom, torej sovražnim duhom. Ker usoda Reke še ni določena, mora gledati italijanska vlada in posebno minister De Vito, da s« ne bodo oškodovale HalLjanske koristi. To smo hoteli reči in je naša dolžnost, da naznanimo vladi, in občinstvu.«
Solunsko pristanišče in Jugoslovani.
LJUBLJANA, 31. V službenih krogih se go-veri, da je Venizelos izjavil, da bodo solunsko pristanišče lahko uporabljali Jugoslovani, Bol-garji in Romuni. Da olajša prevoz blaga, je Grška vlada predložila prizadetim državam, da. zgrade železniško progo nad Donavo in Solunom. Razun tega bi se Solun moral zvezali z Donavo s posebnim prekopom, ali pa % prekopno zvezo Donave, Save, Morave in Vardarja. V Venizelovem predlogu Bolgarski se govori v neposredni železniški zvezi Bolgarske s Solunom ter o kanalizaciji Vardarja.
Železniška zveza med Reko in Belgradom.
ZAGREB, I. Vlak, ki je doslej vozil dvakrat na teden med Belgradom in Reko, bo vozil od danes dalje vsak dan.
Delovna zbornica ▼ Belgradu.
BELGRAD, 31. Ministrstvo za socijalno politiko je dalo ustanoviti v Belgradu delovno borzo za nameščenje delavcev in uradnikov.
IZ ITALIJE.
Uruguajsko posojilo Italiji.
M O NTE VIDKO, 1. Zatrjuje sc, da uruguajska vlada dovoli Italiji (posojilo 15 milijonov piastrov v zlatu za nakup uruguajskih proizvodov.
Papež o miru.
RIM, 1. V četrtek se bo vršil konsistorij v svrho imenovanja novih škofov in ho od tel priliki imel pap^ž nagovor o miru, v katerem bo pozival svet na bratsko skupno delovanje vseh narodov._
Kale S.lsko vprašanje.
Bilo je lanjskega leta nekako ob tem času. Šole so se končavale, pač nekoliko preje, kot običajno, zaradi vročine in pa zaradi silno razsajajoče španske mrzlice, ali, bolje rečeno« pljučne kuge. Šolsko leto je bilo končano. Prišle so potem počitnice, in teh počitnic ni bilo ne konca ne kraja. Tedanja avstrijska šolska o-blast je bila v silnem slrahu, da bi se špan-ska c le še bolj razširjala, če bi mladina zahajala v šolo, in tako se veČina ljudskih šol ni otvorila ob začetku šolskega leta. Nekatere so bile zasedena že prej po vojaštvu, kakor večinoma vsepovsod po tržaški okolici, druge pa so bile ali tako razdejane in onesnažene, da je bilo sploh nemogoče, da bi se uporabljale za svoj pravi smoter. V mestu so pač bile naše šole v dobrem stanju, in tu je bila kriva samo »bolezen«, da se šole niso otvorile. Redni šolski pouk se je pričel samo na italijanskih
»EDINOST« štev. 180.
V Trstu, dne 3. julija 1919,
in na takoimenovanih gimnazijskih in učiliških nad 1000 L z 2 L. Pismeni pozivi in ugovori se sicer .negotov« zaposlovalnih tečajih ter na trgovski šoli. O-	vlagati v_ vložišču okrajnega sodišča za izvedeno igro,
troci so se pač tudi vpisali za pouk na šentja-
£?bskih in acquedottskih ljudskih šolah, na novoustanovljeni dvorazrednici za šentvidski okraj in na šentjakobski meščanski šoli, ali pouk se ni pričel, zaradi — bolezni. Okrog tri-tisoč naše mladine v mestu je ostalo tako brez pouka, ne glede na vso ono našo mladino, ki je ostala brez šole v spodnji in zgornji okolici, ker se šolska poslopja sploh niso mogla uporabljati za svoj namen.
DomaČe vesti.
Razsodna komisija v stanovanjskih stvareh se
fe sestavita včeraj, 2. t. m., in začne poslovati 4. t. «n. pri okrajnem sodišču za civilne stvari v Trstu, «1. defa Saniti št 19. Predsednik komisije je vodja okrajnega sodišča civilna stvari v Tt-»tu, dežeinosodni svetnik BreHch, njesgov namestnik pa deždnosodni svetnik dr. Poliak. Stranke morejo vla®a4i svoje prizive (predloge) in -ugovore proti prizivom pismeno, v dveh izvodih, kolkovanih obeh s kolkom 1 L, ko gre za prizive, ki se nanašajo na najemninske pogodbe s potekon enega Jeta ali več kot enega meseca, in 30 stot.. 6e ima pogodba potek enega meseca aH man . Prizivi in ugovori, ki se tičejo izenačenja eli pc-vi&aofa najemnine, pa »se morajo kolkovati v srni-slu naredbe vrhovnega povelJnlStva kr. italijanski, vojske, izdane 17. . "a 1919., št. 8—tako-k » <Io ICO L s :0 i ' uai 100 L do lUoO L z 1 L i
civilne stvari v Trstu. Prizivi in ugovori pa se morejo tudi poiaiati na zapisnik v sobi št. 7 (pi-•sarni razsodne komisije <za stanovanjske stvari) ob sredah in sobotah (če ni praznik) samo od 9 dopoldne «čo 12 opoldne. Razprave se bodo vršile po določbah sedaj veljavnega civilnega pravdnega reda. Stranke, ki bi nameravale skleniti ;j>orav-navo na sedežu razsodne komisije, je morejo dati na zapisnik vsak ponedeljek (če ni praznik) od 9 dop. 12. opoldne v sobi št. 7. Razsodna komika je izključno pristojna tudi za odpovedi ob poteku najema stanovanj in poslovnih prostorov, za katere se ne plačuje na leto nad 3000 L oz. 2000 L najemnine. Prebivalstvu se priporoča, da v svrho olajšanja postopanja uporablja za pismene prizive enotni obrazec, ki si ga lahko ogledajo na sedežu razsodne komisije.
Žigosanje avstrijskih vrednostnic. Posnemamo po drugih tržaških listih, ker nem finančno ravna-tejstvo ni »poslalo tostvarnega obvestila, naslednje vest: V smislu odloka zakladnega ministra se rok za predložitev v nareubi vrhovnega povelj-ništva. izdani 13. junija 1919, navedenih avstrijskih vrednostnic v žigosanja podaljšuje do 10. julija 1.1.
Potni KstI za potovanje preko premirne črte. Glede potnih listov (sahacondotto) za vrnitev iz dežela onstran premirne meje naznanja gubernij-ska oblest, da je dovoljenje gubernljske obla-sc: (rnuUa osta«) potrebno samo onim osebam in rodbinam. katere se nameravajo vrniti ali stalno naseliti v zasedenem ozemlju. Zg druge, ncir.reč one. ki nameravajo priti v Trst samo začasno -zaradi trgovskih poslov, zadostujejo potni listi (salvacon-<k>:to), ki jih izdajajo italijanska poslanstva v inozemstvu. in trajanje njihovega bivanja y »zasedenem ozemlju je odvisno cd dovoljenja, za katero je treba v snr.shi obstoječih odrtdeb prositi pri civilnem komisarju dotičnega or-r-nja.
Smrtna kosa. Dne 25. junija t. 1. >: 4rnrl v Dobrav l>ah na Goriškem v K), let;- ^svoie starosti Josip Hrobr t, oče pokojnega so-dnika Hilarija Hro-bata v Kopru. Pokojnik, ki je bil zvest s'n svojega naroda, je b:I precej nadarjen in cbčespošto-*an rr.-ož. Lahka mu zemljica, preostalim pa naše so." - !;e!
Spi-mini na bej pri Gorici. Tržaške ul'cc so ob 5"40 še -precej ži»*e. Delavci hite cd dela in na del«.-. Toda tisti, katerim je dano. da ob ti uri se sladko san:»aio, so včeraj imeli nesrečno jutro. Iz najlepših. rožnih sanj jih je naenkrat zbudil -silen sunek. Sipe so zažvenketale, a vrata so zaloputnila. Marsikatera než-na soproga se je jezna obrnila proti vratom. Hotela je /c *;nlIo« pozdraviti! rno.";a, ki prihaja c-b <inevu s takim hrupom domov. To.'.i beseda ji je eastaia v grlu, ker — moža n še b'lo. Bivši vojaki pa so zagc-irnjaH kakšne ns-žno »molitvico« na račun granate ,ki j:h že z-c-pet pozdravlja. Tisti pa, ki so živeli med vojn« v Trstu, so v »prvem hipu mislili: »Oh! kedaj b-J>onec tej grozni vojni!« Mislih* so namreč na topovsko grmenje pri Gorici. In res! Na Genskem j-, včeraj zagrmelo, hujše kot pred meseci. Bilo jo kakor da bi \si topovi, italijanski in avstrijski If rau, kakor na povelje, izbruhnili krvoločna granate. Krrs se je zopet zdramil iz trudnega *nr.
n se stresel, kakor v grozi___Toda niso bili to
povi. ki so ga . sramili, pač pa — granate.
V Ter.zu, mali vasici m:d Cerviiijanom in Og!o jem, se je včeraj zgedila grozna nesreča. V b!l 2ini vefckansk&ga s*k!ad-išća vsakovrstne mitnicijt ;e včeraj ob 5*40 ekspl dirala avstrijska grc.nat. 30*5. Granata se je vnela od isker (?!), ki jih izbruhala neka lokomotiva. Po prvi eksipJoziji se j, • malu slišala dru^a in ob 7 tretja. Vnele so s. štiri barake z municijo. Eksplozija, ki ic Trža čane samo ie sna zdramila, je Imela v lerzu gro zne posledice. Med žrtvami so štiri nir či iti v t Jikr število ranjencev. Vas Tenze, ki r.i it'"ko tr--?eia v vojni, je eksplozija razdejala. Na lice mest« so prišle vojaške in civilne oblast«:. -Skcda ;< ogromna. Požar gase vojaki 3. armade.
Godala na Ufk orkestra Gfesbene Matice ima'i v petek, 4. t. m, ,vajo in sicer ob 19. Note so pr-PTavijeae! Torej prosim ločno in v:..'! Dirigen;
Pevsko društvo »Zarja« v Rojanu, priredi v nedeljo. 6. t. m., v dvorani konsmnnega društva v Bojanu domačo veselico v počastitev sp mina bla gopokojnega svojega č'ana Slavka Tornića, ki jt trii od začetka n.e vzpostavitve neumorno ceia ven član in <pevec ter poleg *exa vcčkttn -Jan ir lelova-dec naše.ga Sokola. Z oziro-m na dobrodeh. namen te prireditve se apelira že c'atv:s na dobri srce posebno comačega občinstva, ki ga je debr. poz na-! o, da se pokojnemu in njegovim preostali;} ;ia 'ki:k način izkale pripoznanje na tri.Ju za na' stvar. — Odbor.
Javna produkcija gojencc-v glasb .ne vale G. A; iJo dolgih letih stagnacije, ki jo i- igrivi! vojn čas — saj je vojna rccpršila naše gIa>L-e:ie u 'ei"e na vse strani, in nsen vi dj-a g. ? .ie se ;• •kile nedavno vrn 1 iz ujetništva — se glasbe na šola zepet dviga, in uspe-no. Javna produkcij, nie gojencev, ki se je vršila v sebe to, jtm-.jc o precejšnji udeležbi v ve'i'ti dvor..,i; N.ir. dotii« •,ar.i je ja^-en dokaz za to. Gojenci in gejenke (n. ravno le iz razre.ov .gosp. prG-t. Topiča). k: so s-"cdstavili občinstvu, so absclvirari dobro svo .alccco, pri nekaterih je celo opažati začetek ume: uiškL-^a razumevania. Marsikateri med njimi pa j-bil tako pogumen, da je nastc-pl! z izvajanjem sk! Jeb, ki sedajo precej čez nor-muio dotičnoga le: nika. VrsnMi so se gojenci in gojenke letu kov. deklice in dečki, mali in veKki, korajžni . lašijivci, toda vsi prepričan, da je bil to rese večer, na katerem morajo podajati vse kar na.' •bolje, vsi žareči veselja, da to lahko tu-i v ri. snici storijo. Izmed gojencev klavirskih razredo smo obču-dcvali nežnedrobno tipkanje treh Kojer.-' klavirskega letnika in sicer Vclaričeve Lucijt :er Fen'olje vi h Blažene in Helene. Prva je dobil: celo od kakšne ljubeče mamice ali tetke par lep" šopkov cvetlic; da'Je nadebudno igranje gojenk ii-ietnika, Pcganove Stane, Vračkove Elizabete h zlasti Ulčakarjeve Zdenke, ki ?e je pokazala tud .vot cobra partnerica na klavirju pri nastopih vi jolinistov; istotako 3 gojenk IV. letnika, in sic. Randićeve Božice, Dou^anove Božice in Vrtov eeve Mare, od katerih je poslednja tudi uspeš:. :iastopiia kot spremljevalka na klavirju. Kar jih j v višjih klavirskih letnikih so nam dobri znan. iz prejšnjih časov in vsi so zelo lepo napredovali >Ia\ik Boris. Lampetova Ana, Stular P; ;n (ki j-:
*e nastopil pri nekem koncertu Glas. Matice \ minuli sezoni kot klavirski partner z gesp. pre Topi čem) in Peganova Zorica, tudi zna&a po sve jem sodelovanju pri gledališčnih predstavah. Sla vik Boris je že 'popolnoma resno pri svojem deli; RahmaninoveKa ^Preludij« je sicer skladba d: iorce, ki je zlasti v poslednjih fft in siii ni mogc biti kos. vendar jo je prav dostojno odigral in m znana mila roka mu je naklonila šopek cvetic. Pra' dober klavirski spremljevalec. Istotako Lampt tova Ana, ki je prav z okusom, gotovim čutom i: vzorno podcla svoja dva kosa; to velja tudi ■ Peganovi Zorici in o Stiriarju. Zadnja dva sta s zlasti izkazala s štiriTočnim Dvorakovim 8. sk) vanskim plesom. — V splošnem je bilo videti pr klavirskih učencih vse polno dobrih in z<Jravii iredpogojev, in želimo, da jih dobro šolanje pri vede do popolno>ti v njihovi stroki. — Tudi gledi vijoKnistov se lshko -trdi ka-j sJiČnctrn. Začenši pr precej dch-f u -ti.t. nastopu gcjcnca 1!. letnikr -t ; slave Ma!iča. prehajajoč na tri R-cr je in kor . . ši pri Idi F. i.evi iz V. letnika z ujeno žzprv.
o, a pozneje prav napeljano in lepo smo dobili jasen vtis o smetrenem šolanju v tem instrumentu. Posebno so nas zanimali Ruplji iz IV. vijolinskega letnika: mali, veseli in pogumni Karel, ki je moral celo ponoviti »Ples vil«, mirni in zamišljeni Ivo, ki je Tazumno izpeljal lepo Rafrovo »Cavatino« in zlasti resni, •zaglobljeni Mirko s svojo mehko, zaokroženo igro s katero si je izzval cvetke, ki so se mu vsipale iz desne lože. Tudi gojenka III. letnika Mara Svaglieva obeta dobrp. Skoraj vsi gojenci in go-jenke, klavirski in vijolinski, so igrali svoje kose na pamet, kar je posebno hvalevredno. — V g!a vnem je bil večer lep, in navzoči starši in drugi sorodniki in prijatelji so mogli biti veseli teh lepih uspehov. Šola Glasbene Matice napreduje vidno in smotreno, in prihodnje leto 'bo produkcija (ako bo zadostovala ena sama) gotovo bo>gatejša in raznovrstnejša. Želimo v resnici, da bode G. M. središče vsega glasbeno-umetniškega stremljenja in življenja tostran linije. Pri šolskem vodstvu in učiteljstvu je dobra volja tu. Načrt za bodočnost je strogo umetniški in širo<k. in ako se ne varamo glede ukaželjnosti in Uubezni do glasbe pri našem občinstvu, se bo dal ta načrt tudi izvajati, nam v ponos, šoli v ugled, učencem v veselje in občinstvu v dopolnilo duševne hrane. Vrsta gojencev in gojenk ie velika, a ni jih preveč. Nikoli Jih ni preveč. Imejmo (zaupanje <do naših vodilnih glasbenikov, ki so prežeti ljubazni do stvari same — sobotna produkcija nam to potrjuje — in delajo v korist zavoda in javnosti. Upajmo tudi, da Gl. M. kmalu povsem nadoknadi to, kar se je moralo spuščati tekom vojne, zlasti 5e na ta način, da se pri javnih produkcijah in ob drugih prilikah sega :udi po skladbah slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Posebno prvih je toliko, da res ni treba brskati -le po skladbah gotovih zakotnih ali dvomljivih nemških glasbenikov »za mladino*.
J. K.
Pijanec, ki ie znorel. Mizar Anton B., star 36 let, je včeraj pregloboko pogledal v kozarec. Povrnil se je, popolnoma pijan, ob 17 v svoje stanovanje v -uL Broletto 2S. Mož ima grdo napako, da <začne, ko je »v rožcah«, silno razsajati. Včeraj ga je ta strast hisdo prijela: začel je metati skozi okno vse, kar mu je prišlo pod roke. Zena :e s petimi otroci .zbežala vsa prestrašena iz hiše. To-da moža to ni motilo. Ob 20 so še vedno padale na ulico stolice, steklenice in druge lepe reči____Teletoninali so Treves-u, ki se mu je posrečilo po hudem boju da je pijanca zvezal in ga odpeljal v bolnišnico.
Poizkušen roparski umor. G. Josip de Zavadski ima urarno v ul. cella Torre. Včeraj ob 21 je ravno zapiral svojo prodajalno, pa prideta k njemu dva -ardita«, da bi jima popravil uro. Zavadski i:na je odgovoril, naj prideta jutri, ker sedaj ravno ~apira svojo prodajalno. Ardita pa sta ga kratko -iialo prijela, ga vrgla na tla in ga jela pretepati. Ko sta pa videla, da prihajajo ljudje, sta tzbežala. Yvi j.e ušel, toda drugega, nekega Cezara Acchi-;i.'ja, starega 20 let. so prijeli. Zavadski se je moral zateči na rešilno postajo.
Nenadna smrt. Franc Brada-schia, star 60 tet, k-i e predvčerajšnjim prišel iz bolnišnice, oe včeraj nenadoma umrl v svojem stanovanju, v ul. Sporca Viila 3. Zdravnik rešilne postaje je ugotovil smrt.
Josipina Lippld Alojz Nussdorfer
poročena. Trst, 2. julija 1919.
MULI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L P—. Debele črke 29 stot. beseda. Najmanjša prisvoibina L 2'—.
II
tamo na debelo, na tovarniških cenah.
Zastopnik najboljših tovaren
AUTOR DE ROKI
Gorita brso Clcs;pje Verdi 1
GOSPOD?ČNA fieomadeževane preteklosti, prijetne zunanjosti, srednje starosti, lastnica koncesije za prodajo živil na debelo, tudi trgovsko popolnoma izobražena, išče v svrho možitve starejšega trgovca -s premoženjem ali posestnika; je lahko tudi vdovec. Naslov se iz-ve: Chioz:za 27, III. nadstr., U. hiša na dvorišču, vrata 8.	3540
KNJIGE, že rabljene, kupuje J. Stoka Trst. via Milano 19.	3^41
PRODA se oprava za 1 sobo, ul. Commerciale 7 I. nadstr.	3^39
PRODA se hiša z vrtom pri Sv. Ivanu tudi na obroke. Naslov pove ms. odd. Edinosti. 3838
PRODAM hišo z dvoriščem in vrtom, dve stanovanji pri Sv. Ivami 710.	3834
MIZARJI! Domači orehovi podstavki, amerikanski bukov, jesenov, mahagonijev, brestov in gradonov les se dobi v ul. Bocaccio 16. 3816
V TOBAKARN! Ponte della fabbra se prodajajo cigaretne stročnice z bombaževino, znamka WaJdes An t ob po L 6.50. 1000 kosov.	3347
POŠTEN M02, z majhnim posestvom, pred vojno zasebni trgovec, sprejme takoj službo v ka&em skladišču. Naslov pove i as. odd. Edinosti pod št. 720.	3835
Porotno sodišče.
Sla sta pit v — skladišče.
Včeraj se je vršila razprava proti Gustavu Di-. ichu in Josipu Marussigu radi tatvine.
Gustav Divich, roj. v Trstu L 1899, pekar, in Ivan Marussig, roj. v Trstu L 1902, pekar, sta ob-:r.žena, <da sta v noči od 3. na 4. nov. 1918. ukm-ila za 54.353 kron blaga iz skladišča Viktorja reija na Stari mitnici. Dne 24. nov. 1918, ob 4 zjutraj je ški karabinjer-va patrulja po ulici Stare mitnice, ko je zapazila •ekega mladeniča, ki je z nekakim svežnjem stopil j omenjenega skladišča. Brigadir Ahil Angela je :krz: l karabinjerju, naj čaka pred skladiščem, a um je stopil za mladeničem. Ujel ga je, toda uladenič ni imel več svežnja pod pazduho. Tudi ;.rrbinjer, ki je stal pred skladiščem, je Imel to utro srečo. Se ni bil namreč 'brigadir izginil za v cgalom, ko je stopi! iz skladiščia drugi mladenič, .i je čudno pogledal, ko se je nenadoma naše! v bjemu karabinjer ja, ki je čaka-I pred vrati. Obtoženca se izgovarjata, da sta bila popolnoma njana.
Prvi je zaslišan Divich. Leta se izgovarja, da je
'■'1 pijan. Bil je s svojim prijateljem po raznih gostilnah, in ko sta šla po ulici delle Zm-ecche, <?e e ustavil "fia vogalu neke hiše radi neke telesne :<Gtrebe. V tem je prišel k njemu karabinjer, ki :a je aretiral. Preds.: Karabinjer vas je vendar videl, ko ste opili s sve-žnjem bz skladišča. Zasledoval vas je. Co pa ste se hoteH povrniti v skladišče, vas je -•Ijel. Našlo se je -tudi bla.?o, ki ste ga ukradli. ONt.: Ni res; jaz -sem bil <pLjan. Zasledoval me •! nihče. Sedaj mi -tudi ni treba krasti, ker delam. Preds.: Kje?
Obt.: Zaposlen sem v neki slaščičarni. Marussig je bil tudi pijan. Ne spominjam se, da cm vstopil v iS-kladišče. Mogoče pa da sem ga amenčal z gostilno, toda jaz se ne spominjam. Preds.: Toda vi ste že bili kaznovani. Obt.: Oh! Zaprli so me, ker sem ukradel kos Irva za ogenj.
Preds.: Kako pa da ste vrgli proč luč, ko e>te tc-p'.!i ic skladišča. Obt.: Jaz res ne vem. kako mi je prišla luč v ke. Morda sem jo vzel, da sa posvetim po stop-vicah. ko pridem domov. Priče niso prisotne. Drž. pravdnik predlaga, ai se racprava odloži. Branitelj se temu pred-gn -upira, teda sodišče ga sprejme. Ravno je 10'30. Obto/enci, ki so prosti, odidejo.
Darovi.
— V počastitev opomina pokojnega SJ. Tomiča aru je gosp. Završnik Rudolf 5 L pevskemu dru-tvu »Zariji« v Rojanu. Srčna hvala!
VDOVA brez otrok, srednje starosti, neomadeže-v-ane prošlosti, išče službo kot hišna gospodinja aK oskrbnica pri starejšem gospodu brez družine, tudi iizven mesta. Ponudbe pod »Vdova« »a rns. odd. Edinosti.	3836
ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učiteljica poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti pod štev. B 121.	(B 121)

8 panji in sapniki vred (18), mera 26X40 (7 sistem Afoert-Zr.ideršič in 3 Znideršič - amerikanski) se prodajo takoj. — Pojasnila daje
Hotkn črnjeKOp učitelj
Ročko Polje, pošta Roč, Istra,
ZOBOZDRAVNIK
D". H RAČEK TRST
. Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Brezbolestno izdiranje zob, plmokirasje lo umeiai zobja
ZLATARNICA <3. PlilS, TRST
se nahaja na Korzu št. 15 (bivia zafarnlca G. ZŠNKOVSTZ & Figllo)
Ve!!ks Izbera srebrnih in zlatih ui. uhsnov, verilic iU.
SLOVENKA, MODISTK.4 se priporoča cenjenim damam v mestu in okolici. Ulica A'lessar.dro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19.
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
NAGROBNI SPOMENIK, naročen v času vojne in od naročitelja ne plačan ,se proda takoj, radi pomanjkanja prostora Cena po dogovora. Pojasnila (in načrt spomenika) se dobijo pri ins. odd. Edinosti Edinosti (ul. S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiču, kiparju v v Trstu. ul. Rossetti št. 11, pritličje. B 77.
UČITELJICA izvežbana v francoščini in nemščini, pripravlja za izpite. Mesečno 12 lir. Acque-dotto 33. IV. na-dstr. levo.	P 711
PRALNICA na Prošeku sprejema perilo. Postrežba točna; cene zmerne. Brišček, Prošek. B 117
M za šivanje ia vezaajs pravi nstnUi uzoru
Seidel & Neurnann in i »Singer* Oast & Gasser
Bogata zalo a vseh trcbšči i T*rdka ^'»novljena I. 1878
Mehanika delI^Ac^i^vsako FRANCESCO BEDHBR
popnvljanj«._Trst. C-ntoanile 19
Oh skujt dob o preskrbljeno trgovino
MAN1IMKTURNEGA BLAGA
tvrdke O. N. Ravalicc v Trstu, ul.
Vincenzo Belllni 13 (wieg ter n s*, ^itni mviji - Vsak dan Rovi prihodi. =====
UMETNI ZčfiJE
S
z in brez čeljusti, zl.ite krone in tudi obrobkl
VSLJHž^ TOSCHIEKzoboVEH'NIK
TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) 13, Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.
(Ječ vogonov vino
pristnega italijanskega, črnega, Val Policella, 14%
WT je na prodaj
po konkurenčnih cenah na debelo !n na drobno v dobro znani trgovini
Jakob Perhauc, Trst
ulica delle flcuue 6. — Telefon 2-£6
Velika zaloga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, slivovke, špirita 96"/0, vinskega kisa, maršale in vermuta različnih vrst.
ZALOGA UR IN ZLATAH1NE:::
na veliko izbero se vdobi pri
A. PO V K v Trstu
TRG GARIBALDI <BARRlEftA 3.
Borzna poročila«
Trst, dne 2. julija 1919. Borza popolnoma brez postov. Nobenih ponudeb i nobenih povpraševanj. Cene nominalne. Tečaji:
Josulich (Austroamericana) Dahnatia (Parobr. dr.)	-
Gerolimich Lloyd Lussino Martinolich
>JaviKazione Ltbera Triestiaa
Oceania ^remuda Tripcovich
\ssieurazioni Generali :£;usioae Adriatica
•\ mp c j ca
Jement Dahnatia
Jcment Spalato
t Vinica riža (PHatura rlao)
Krka
adjedein'M?a v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tramway
i rzaska tvornica oLa (Oieifici Triest.) 750—
670—	690
340—	370
1650—	1700
1000—1050	
1650—	1700
495—	505
1650—	1750
520—	540
660—	700
610—	630
16900—17100	
3050—	3200
450—	480
260—	280
360—	380
380—	400
380—	39"
330—	350
215—	225
) 750—	buO
Mi pomočnik
se sprejme v trgovino mešanega bla.^a. Naslov pove inseratni oidelek Edinosti pod štev. 773.
Dr. FHANZUTTI
H ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka - Izdirinje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zohje
Kovaška daiavftica
^nlrejwyrst,Ll.lled:a5
Prevzema sako de?o Kovaške stroke Ima na prodaj več štedilnikov. Prevzema nazočne po meri. — Priporoča se slav. obč nst u.
RIURione Adrlatlca tii Sicurta v Tisiu.
(Lastna palača).	Ustanovljena leta 1838.
Zav-arov. proti škodi, povzročeni po okuju, streli !u eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinaciji. Delniška glavnica in rezerve dne 31. dceem-bra 1915 K 199.625.992M0. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1915) K 516,405.849-. Odkar obstoja druZba. je bilo v vseh branzuh izplačano na škodah K 872,453.443*S5. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih.
0 nsdsljo, 6. t. m. vsi u Senožeče!
se pri edi
v nedeljo, 6. t. m. u Senožečah.
Svira godba iz Koz ne.
K obilni udeležbi vabi mladina.
i

Ljubljanska kreditna bnnba
Podružnica v Trstu.
Cemrala v Ljubljani.
Podružnice: C-elje, Celovec. Gor ca. Sarajevo, Split.
D«lniSka glavnic«: K 15.006.000. - .
Rtztrvnl zakladi s K 3,«00.000—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 37,7« •hnttsvanin na žiro-račune proti 37. Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj * borzne nalcgs in daje v najem varnostne celice.
[Tel St. 5 18. B!a;a, a je odprla od 9-13.
JADRANSKA BANKA
Deln. glav. K 30.HJ.OJO. Reserva K 8.50 J.0JJ Cantrala: TRST
.Ha Cassa di tmm 5 - Via S. Muli 3 .
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, ffotor, Ljub ijana, Metković, Opatija Split. Šibenik Zadar hkspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmčno stroko spadaje!« posle
Sprejema vloge
na hranilne knjižice proti 3i'aa0 letnim obre' stim v bancogiro-prometu proti JWo letnim o-brestim. Tla odpoved navezane zneske spre* Jetna po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
lajt v najem vamstut pribil (hlu togimi
Blagajna posluje od 'J do 13.