224. štev. V Ljubljani, sobota 18. septembra 1920. fMa“a * s0*0™1'- m. ieto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol leta tetrt leta za mesec K 240 -» 12fr— » 60--.. 20— Za inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta ja mesec K 400 -„ 200— „ 100— „ 35— J Za Ameriko: celoletno , . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljaj* naročnino no nakaznici. Oglesi se zaračunajo po porabljenem proštom in sicer t mm visok ter 55 mm za enkrat 2 K at popust. /Rjasto, Uredništvo jc v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu l. .......—štev. 8. Telefon štev. 44. = Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. I. Vprašanjem glede insera.^ vor dopisnica ali znamka. - ... ■ Rokopisi se ne 5 Vr*. i za odgo* .ankiraio. — Koroško vprašanje pred parlamentom. LDU Beograd, 17. septembra. Današnio sefo začasnega narodnega predstavništva ie otvoril predsednik dr. Vukčevič pb devetih. Po formalnostih ie interoeliral oosl. Smo-dei ministrskega predsednika dr. Vesniča o vzrokih detnisiie pokrajinske vlade za Slovenilo. Naglašal lo. da ie naše orožništvo moralo oditi iz cone A. Komisiia te sestavljena iz samih častnikov, ki pomagate avstriiski agitaciii. našo na za-braniuieio. Navedel ie konkretne Primere, v katerih se izraža pristranost plebiscitne komisiie na našo Škodo. Naš član komisiie nima pravice elasovania. dasi mu to mirovna pogodba iamči. Liublianska vlada ne more nositi odgovornosti za dogodke na Koroškem in ie zato podala ostavko. Ministrski predsednik dr. Ves--nič razlaga.- kako ie bilo treba, da ie komisiift sestavljena iz ameriškega. angleškega, francoskega In ita-liianskega člana ter enega člana naše države in enega člana avstriiske države. Naš član ima pravico, da glasuie samo v orvi coni. avstriiski ,ua samo v drugi coni. Cete se moralo po dogovoru umakniti, kolikor se bo to potrebno videlo (?) In se bodo zameniale v naikraišem času % domačimi orožniki. Že ojl počedta so Imeli naši delegati vzroke, da so se pritožili proti oostonaniu komisiie. Vlada te zmerai stala na stališču naših dele.gatov. Prvo vorašanle ie bilo vorašatiie glede ooložaia našega Člana. Komisiia ie odred l.t proti dogovoru, da ima naš član samo posvetovalen glas. Vlada te nato podala protest v Parizu. Bilo pa ie tudi drugih vzrokov za nezadovoll-uost Ne pozabimo, da smo o tem v osli: zainteres''-ana stranka n da kakor taka ne smemo zavzemati poležat sodnika. Vsa deistva. katera ie navedel v nosi. Smodei., so gotovo točna, ali o likih moraio soditi drugi. (Vzkliki: Italijani!) Ne smemo sumiti o vestnosti in volii komisiie. da izvrši svate nalogo v duhu in po tekstu dogovora. Zavednost našega prebivalstva se ne bo omajala f«i glasovalo bo za svoio zem-Ho Vsak naš korak, ki bi odložil plebiscit, bi bil nogrešen. Ni sc bati. da bi naši zavezniki storili kai takega. kar bi bilo proti duhu in besedilu dogovora, in v našo škodo. Pozabili ne bodo naše naloge v tem boiu. Počakaimo do 10. oktobra, do plebiscita. Poslanec Smodei veli. da te pričakoval več iunaštva od centralne vlade: ne zadovoliuie se z odgovorom. Dr. Trumbič o jadranskem vprašanju. LDU Beograd. 17. septembra. Današnje Nar. predstavništvo ic nadaljevalo raznravo o mirovni pogodbi z Avstriio. Minister za zunanie posle dr. Trumbič vel!, da govori prvikrat, tor izraža svoie^sooštovanie in pozdrav skupščini. Želeti bi bilo. da razloži skupščini, kakor se to tudi drugod dogaia. pregled čez vse delo dclegaciie in pregled čez rezultate tega dela. Dočim so druge delcga-e^e že izvršile in dokončale svoie naloge na mirovni konferenci, čaka naša deieeaciia še. da se rešiio zelo važna vorašania. Položaj naše mirovne delegacije. Rezultat mirovne konference ni zadovoljil nikogar. Treba te poudariti. da so vodilni faktorii na konferenci upoštevali naše žrtve in zahteve. Ako na nismo dosegli vsega, kar smo želeli in hoteli, se ie to zgodilo zato. ker nismo posvetili r.alvečle pazljivosti našim voraSa-rtiem. Kadar presoiamo to. moramo biti vsestranski: enostransko' ore-soiante bi dovedlo gotovo na stranska oota. Glavna vsebina st. ger-mainske mirovne pogodbe le Pravzaprav neodvisnost Avstriie. Glavna tendenca, katere 90 se držali, te bila. da se Nemčiii. kot glavnemu voinemu krivcu odvzame možnost, da si noveča svoie ožemite s tem. da si priklopi še Avstriio. Na ta način bi se Nemčiia razširila do Donave ki Jadrana. Zavezniki so pa hoteli to v prvi vrsti preprečiti. Dosedai še nimamo iamstev. da so prenehale nemške asoiraciie za hegemonijo. namreč Nemčiia bila le neko-Jadrann6ti? kiIonietrov oddaliena od ie orišla’ drl 1°*?? nas P°ineii'ialo. da le S .Ta ,IMde"ca so nrav uvažSaSf interes,>v nl' Ko smo prišli na katero ie dosnelo tudi 20 za^S* kov. smo morali računati na to da sc ne bo vse izvršilo, kakor si sam, želimo in kakor bi zahtevali naši interesi. Vedeli smo. da bomo morali biti onioravlieni tudi na kompromis. Lnhfco smo zadovoHni. ker smo po tei voini vstopili v mednarodno bvo naših zaveznikov. To nam bo d"’o nravico da zahtevamo od njih za našo Ioialnost uvaževanie naših Interesov. Končali smo prvo fazo. borbe o trokenia. za našo neodvisnost. ^<-uai prehaiamo v drugo fazo. ki FRANCOZI ZAPUSTE KOTOR. Kotor, 17. sept. (Izvirno poročilo.) Tu se vrše priprave, da zapustc luko francoske četo 1. oktobra. Po odhoda Francozov zasede del ozemlja, sedaj zasedenega po Francozih, jugoslovanska vojska. Naša država se bo morala obvezati, da bodo smele kotorsko luko uporabljati po potrebi antan-tlne ladje. NACIJONALIZACIJA DONAVSKE PARO-PLOVNE DRUŽBE Budimpešta, 17. septembra. »Szoszat« doznava, da Je donavska paroplovna družba sklenila, ustanoviti v Beogradu za Jugoslavijo in najbrže v Braill ali Gafatzu za Romunsko samostojni ravnateljstvi. Novi ravnateljstvi bi bili enakopravni s osrednjim ravnateljstvom družbo na Dc-naju. Pogajanja, ki sp vodijo v tem vprašanju z Jugoslavijo I nRomunsko, še niso končana, vendar pa se vidi na obeh straneh pripravljenost, da se reši to vprašanje. Družba zgradi prihodnje leto dve novi ladjedelnici ter uvede na spodnji Donavi lokalno paroplovbo. Kakor poroča Isti list, je družba jamčila, da bosta imeli novi ravnateljstvi popolnoma nacionalen značaj In da no bosta niti v administrativnem oziru odvisni od dunajskega ravnateljstva. zahteva od nas. da razvvicmo vse svote. narodne moči, Konferenca v Soaii ie imela na-lo^o. da ustanovi relacije, do katerih naj bi DOsameznl zavezniki Dar-licinirali na odškodnini. Zahtevalo se ie. nai se naša država zadnvolii s 5% vseh reparacij. Naša delegacija ie bila DriOravliena pristati na to zahtevo, ali s pfisroiem. da naš od-šfeoduieio v nekaterih drugih vprašanjih. ‘zlasti v vprašanju trgovske mornarice avštro-ogrskega brodov-ia. na katero imamo pravico. Dne 12. hdiia ie bila podpisana konven-cMa 0 razdelitvi procentov, katere pa mi nismo podpisali, ker naša vprašama še n^o bila rešena. Tako ie ostal naš položai v tel fazi. ker nam le naša pravica do reoaracli bila zajamčena In ker te naše oravo na ta način ostalo nedotaknjeno. Jadransko morie mora biti svobodno. Minister dr. Trnmbič onienia nato sporazum, ki smo ga dosegli z Itahte glede razdelitve bivše avstro-ogrske trgovinske mornarice in izraza nado. da se bodo naša pogajanja z Italijo. ki smo lih že bili orl-Gril. n ki so bfln radi kabinetne kri-ze orekinletia. v kratkem nadaJteva-la Imamo vzrok, da moremo mlsll-.« l°bstoH DrJ llalilanskl vladi vo-ta., D0fi,alania nadaltetelo In dokončalo Nasloniti moramo za direkten snorazum ki nai bo baza za Iskreno oniateKstvo med obema državama. Poleg tega moramo nastopiti se zato. da bomo dosegli, da našim Iadiaig ne bo treba voziti skozi Italilanske vode. ker bi to značilo gospodarsko Inferiornost. Treba fe da te v takem času mmolnoma složno vse prebivalstvo države In da dale v to svrho vfadl svoie ooobla-ščenia (Burno odobravanje.) Proglasitev reške države brez pomena Kar se tiče nezakonitih dogodkov na Rekf pa vlada ne bo niti za jas Dopustila od svollh zahtev. Pro-k&macHo reške države ter nieno neodvisnost, katero ie oroklamiral en sam človek, bo smatrala naša n^evo in brez vrednost!. urno in dolgotraino odobravanje.) Odobritev mirovne pogodbe z Avstriio. Kato te bila v glasovanju spreleta mirovna pogodba z Avstriio beia parlamenta se le odgodlla do 28. t. m. BOLGARSKI VOJNI KRIVCI. Sofija, 16. septembra. Grška jlada zahteva Izročitev 170 v listi navedenih bolgarskih častnikov, ki so obdolženi, da so zavratno umorili Grbe. Med temi sta tudi Imenovana ministra Popov In Tončev ter generalisim Žekov. ZAROTA PRGTI SEDANJI POLJSKI VLADI. Berlin. 17. sept. (Izvirno poro- čilo.) Humanite Doroča iz Ženeve, da se uod vodstvom Drnovskega ori-pravlia na Pol iškem preobrat. Zarotniki katerih središče te Poznani, nameravalo vreči sedanio vlado. REVOLUCIJONARNO GIBANJE V GRČI JI. Dunal, 17. seot. (Izvirno poro- čilo.) Iz Aten poročajo, da se širi v Grčiil talno revoluciionarno gihanie. ki lmče vreči sedanio vlado. Govori se celo. da namerava krali Aleksander odstopiti. GRŠKA VLADA ZAHTEVA IZROČITEV OSUMLJENCEV ATENTATA NA VENIZELOSA. Dunai. 17. seot. (Izvirno poročilo.) Iz Aten poročalo, da zahteva grška vlada od švicarske izročitev sledečih oseb. ki so osumliene atentata na grškega ministrskega predsednika Venizelosa: princa Andreja. Paparigoffolosa. Patj^iiasa in dr Streita Nekatere vesti poročalo, da so zahtevali baie tudi razkralla Konstantina. ___________ VPRAŠANJE ODANSKEGA. London, 17. septembra. Svet poslanikov se bavl sedaj z vprašanjem Gdanskega. Ker so poljski predlogi kakor tudi predlogi Gdanskega nesprejemljivi, se bo prej-kone sprejel predlog lorda Deroya, da se ustanovi mednaroden svet za nadziranje luke ter vodnih cest, ki vodijo v Gdansko. Obe stranki, Poljaki in Gdansko, so baje strinjajo s tem predlogom. ZA SPORAZUM V ITALIJANSKI KOVINARSKI INDUSTRIJI. LDU Rim. 15. sept. Poleg poga-iani v Milanu se vrše pogaiania v Rimu med zadrugami in vlado, da' se pospeši prevzetie tovarn po zadrugah ki zahtevaio. nai zadruge takoi prevzamejo državne obrate, nai na lastnina ostane državi. V kolikor le denarnih sredstev na razpolago. se bodo privatne tovarne Odlomile. sicer pa prevzamete obratne fonde delavci. Lastnikom se bodo daje zmerne obresti in gotov delež pri dobičku. Korotan in Jadran. Važna jc bila včerajšnja seja našega parlamenta. Dvojift važna za nas Slovence. Saj je razpravljala o dveh vprašanjih, ki posegata najgloblje v naše življenje. O Koroškem plebiscitu so govorili In o našem Jadranu. Koroški rojak, poslanec Smodej jc in-terpcilral vlado zaradi neznosnih razmer na Koroškem, ki so prisille deželno vlado v Ljubljani, da je v znak protesta in zadnjega apela pedala demisijo. Odgovarjal mu je ministrski predsednik dr. Vesnič. Odgovarjal tako, kakor pač od gospoda Vesniča nl drugače pričakovati. Z rokavicami In balzamiranimi frazami, kljub svojemu ogromnemu rešpektu pred Parizom In zavezniki, pa je moral vendar-le tudi g. Vesnič priznati, da nam dela slavna zavezniška plebiscitna komisija krivico za krivico od vsega početba sem. Tolažba pa, da smo protestirali v Parizu In da ne smemo bhl sodniki sami sebi, je prav slaba In — iigova. Ravnotako zatrjevanje zaupanja v vestnost ln dobro voljo komisije. Italijan, pa vesten In pravičen proti Jugoslovanom! Ministrski predsednik bi že lahko toliko poznal našo javnost, da ne M ji serviral dan za dnem takih hinavščln. Saj jim nihče ne veruje. Vzbujajo je slabo kri hi povečujejo nezaupanje v vlado. Poslanec Smodej je Imel prav, da se nl zadovoljil z odgovorom ministrskega predsednika In da je očital centralni vladi stra-hopetstvo. Upamo pa, da bo Beograd držal saj te male obljube, ki jih je dal včeraj Vesnič. Preprečiti se mora za vsaka ceno, da bi kdorkoli zavlekel plebiscit. Ministrstvo demlslje slovenske vlade nl vzelo na znanje. S tem je prevzelo dolžnost ln odgovornost, da bo odstranilo vzroke, ki so demisijo povzročili. Zavarovati mora na- šo stvar na Koroškem, omogočiti svobodno glasovanje. Naši Korošci zro s pričakovanjem v Beograd. Zunanji minister dr. Trumbič je govoril o mirovnih pogajanjih, o vojni odškodnini in o našem razmerju do Italije. Prvič le nastopil vodja naše zunanje politike pred našim parlamentom. Imel je srečen dan hi’ naredil najboljši vtis. Pozna se mu, da nl Izšel Iz stare dlplomaiične šote In ga tudi večletno prerekanje z zapadniml diplomati še n! pokvarilo. Govori sicer z neko rezervo, ki pa se je mora danes držati še vsak zunanji minister, ker je tajna diplomacija še v bohotnem cvetju. Drugače pa pove svoje mlsK jasno in odločno. Naša ln tuja javnost bo brala z najrečjo pazljivostjo ministrove Izjave o jadranskem problemu. Z zadovoljstvom razberemo ta njih dvojno. Italijanski Jadran je za nas nesprejemljiv. Italija ne sme priti ne na dalmatinske otoke, ne v čreogoro ln Albanijo. In drugo: d’ Annunzijcva proklamaclja reške države je za nas brez pomena ln brez vrednosti. Za našo državo kvarnersko regent-stvo ne eksistira. Nam Slovencem pa je natočil dr. Trum« bič čašo pelina. Molčal je o slovensko-ltalt-janski meji. Molčal o Istri, Goriški In Notranjski Boli nas to, a vsejedno ie ne verujemo v vesti, ki so nam včasl dohajale d Trumbiču in njegovi jadranski politiki. Verjeti hočemo In verjeti moramo, da Je Trum-bič molčal, ker je podal le glavne obrise ln se dotaknil le glavnih In najaktualnejših točk. - V veri In nadl, da bomo prav kmalu slišali jednako odločne besede tudi o naši slovenski stvari, pozdravljamo ministra Trumblča ob njegovem prvem nastopu yt našem parlamentu. Povišanje uradniških plač. LDLJ Beograd,; 17. seot. Ministrski komite se te na oredlog ministra Kukovca zedinil v tem. da se Izvede i^-šenie • uradniškega vorašania. da se uradnikom uvišafo dohodki ln to: v krajih bivše monarhije se zvišalo uradnikom vsi dohodki za 50%« onim oa v ostalih krajih se povišalo dnevnice. Ministrski svet ho to vorašanie loončnovellavno rešil v lutrišnii seii. Odstop predsednika franc, republike. LDU Pariz. 17 sept. Kakor javlja »Journal«, ie predsednik Deschanel naznanil ministrskemu predsedniku Millcrandu svol odstop. Članom senata so brzojavno naznanil), da se parlament taskol sestane. LDU Pariz. 17. seot. Danes bo sela ministrskega sveta, nakar bo Millerand z obema predsednikoma zbornice ln senata razoravllal o sklicanju parlamenta za nrihodnii torek ali četrtek, da se naznani odstop predsednika Deschanela. Kongres se sestane 25. septembra, da Izvoli novega predsednika. Berlin. 17. sent. (Izvirno poročilo.) Pariško časopisje se zelo obširno bavl s predsedniško krizo. Danes se ie vršil ministrski svet. ki It oodvzel potrebne korake glede volitev novega predsednika republike. V pariških političnih krogih se mno-< go gprvori. da pride v nrvl vrsti v poštev kot kandidat za predsedniško mesto maršal Focli. V drugi vrsti s« imenujeta tudi Millerand in Jonnart Nemiri v Petrogradu. Berlin. 17. sept. (Izvirno poročilo,) 11. t. m. te prišlo v Petrogradu do demonstracije žen ln otrok radi pomanikania krjtha. Demonstrantom so se pridružili kmalu tudi delavci in nekai volaštva. D* bi uPor zadušilo, ie mestno bollševiško poveljstvo nnsjalo proti revoluciionar-ceni čete. ki na niso hotele streliatf na množico, temveč so prešle v niene vrste. Zato se te boltšeyišk! povelinik orotl upornikom poslužil strohiic in okloonih avtomobilov. S temi sredstvi se te nekaterim so* vietskim oddelkom nosrečilo za liio ukrotiti razburjenost demonstrantov Kmalu nato oa ie prišlo do ponovnih soopadov med obema strankama Ob tei priložnosti te voiaštvo trumoma prehaialo v tabor revolu-cinnarcev. ki so se z orožiem no-Iastili že vseh oetrograiskih pred* mest’1. Sovteti so radi teh dogodkov v vdiki zadregi in so poklicali čete s fronte da bi unornike ukrotili s silo BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 17. septembra. (Izvirno poročilo »Jugoslavije«.) Valute in devize C url h, Berlin 9.70, Newyork 619, London 21.63, Pariz 40.60, Milan 26.40, Praga 8.25, Beograd 20, Zagreb S, Budimpešta 2, Dunaj 2.75, avstrijsko žigosane krone 2.75. Praga. Dinarji 241, marke 119.25, švicarski Iranki 1194.50, lire 316, francoski franki 491, angleški funti 257, dolarji 74, avstrijske krone 23.50, poljsko krone 24.50. D u u a j. Zagreb 240-260, Budimpešta 98-108, Praga 390-416, Varšava 100-116, čehoslovaške krono 390-416, dinarji 975-1025. Zagreb, Dolarji 113—113.60, avstrijske krone 40—42, augleškl funti 3^5—405, carski rublji 128—132, čehoslovaške krone 167—175, francoski franki 740, nemške mar. ke 200— 203, romunski leji 230—232, Italijansko Uro 495—EG5, lire v zlatu 430. Beograd, Funti 101—102, francoski Iranki 191—198, dolarji 28.25, lire 120.6, marke 50.25—50.50, češke krono 43—44. avstr, krono 10.20—10.60. Efekti. Zagreb. Banka za Primorje 1150, E*. komptna 1660—1680, Jadranska 2300— 2360, Ljubil, kreditna 1100, Prva hrv. šte-dlona 11300—11500. Produkti. Beograd. Pšenica 203—218, koruza 75—82, Ječmen 115—120, moka 0 320—333, mast 925—975, Ceno v dinarjih za 100 k*. Stvarnost ali demagogija. Volilna kampanja se otvaria. že kol v prvem oočetku te vrela klerikalna stranka, ki ie pri nas doma menda še vedno naispretneiša v izbiranju jak tike in bolnih eesel. kot parolo — zahtevo oo avtonomiji. Ne da bi se hoteli že danes spuščati v raznravo o vseh naeibih. ki sotie-iuieio ori fiksiraniu tc proeramatic-ne točke, zapišemo lc. da vse kaže 'da bo tvorila ta točka eno osrednjih vprašani vse volitve v konstituan-to. ki nai nam ustvari ustavo: snada tore? v nrve točke voliJneea proera-ina strank, da se kolikor motreče precizno iziaviio. kako si to ustavo zamišljajo. Dosedai smo čuli šele orve snloš-ne šlaeerie. tresla, ki nikakor niso primerna. da razbistre ooime in po-matraio. da se omoeroči stvarna borba za načela. Povdarialo se ie že večkrat, da le samo ori veslih centralizem. avtonomila in podobno treba iasnosti in podrobnosti, kaiti imamo nairazličneiše stoonie centralizma. federalizma itd. Predno se steDemo za avtonomiio ali za centralizem. nai stopilo vovornlkj na oder in nai občinstvu razlože na stvaren način, kako oredlaeaio. da se uredi bodoča notranla uredba države. Potem pa se ud_arimo v božiem imenu, če ie že treba. Polecr raznih maniših razprav sta Izšla doslei dva obširna in podrobna načrta za našo ustavo. Prveva le sestavil Dalmatinec dr. Josip Smo-dlaika in drucreva Stoian Protič, začasni šef radikalne stranke. Značilno ie. da ori nas še nismo slišali ali brali nikakih referentov o teh načrtih. da še ni bilo o nlih nikake lavne debate. Ta oa ie ured vsem potrebna, zato moramo upravičeno pričakovati od svank. ki nastopalo z ustavnimi eesli. da nastopilo z odkritim in stvarnim orovramom. Zdi se nam. da smo do te zahteve upravičeni še posebno, ko opazujemo kako se na shodih in v ča-sooisiu razlava teza avtonomije Tako na primer ie predvčerajšnji »Slovenec« zapisal v uvodniku, ko ošteva dr. Krameriev eovor na nedeljskem shodu Demokratske stranke vlede odeovomost! pokrajinskih predsednikov vrhovni državni oblasti. na sledeči način: »-----------To se pravi, da bodo morale deželne vlade biti odtrovorne Beleradu z niecovimi Pribičeviči in Stoianovi-či. ne oa lludstvu. katereva bodo vladale in radi katereea so postavljene --------* Kal se to nravi? Pri- blčevič in Stoianovič vendar nista kaka uradnika samozvanca, ki sta se postavila v lastno zabavo ali v dekoraciio Beterada. marveč sta dana sksione invoslovanske vlade »postavljene od Hudstva« vsai v to-Hkl meri kakor liublianska -vlada »naševa slovenskega liudstva.« Kakor »e liublianska vlada oostavliena radi slovenskega liudstva tako ie beovralska vlada oostavliena radi luvoslovanskeera liudstva. katereea del smo tudi Slovenci. Ako le torei liublianska vlada odvovorna beo-vraiski. le odeovorna lastni višli In sktreni vladrf ne na kakemu uzurna-torskemu. ne vem kie zunai stoječemu »Beovradu z nieeovimi Pribičeviči in Stoianoviči.« Ali pa smo mar že ori zvezi lutroslovanskih držav ali celo ori personalni uniii? Narodno predstavništvo Beocrad. 16. sept. T26. sestanek nar. predstavništva se te otvoril s čdtatiiera interpelacije poslanca Bukšecra na ministrskega predsednika o žisrosaniu živine in upora kmetov na Hrvatskejn. Nato ie interoeliral poslanec Ribnikar ministra za kcnstituanto in finančnega ministra v zadevi upravnega sodišča. Po orečitaniu brzojavnega vabila pokrajinske vlade v Saraievu na banket o priliki reeentoveera oo-seta davnega mesta Bosne in Hercegovine. na katerega vabi pokrajinska vlada vse poslance iz svoiega ozemlia. ie poslanec Žusrič opozoril, da ministrov ni na seli kadar se ihn stavliaio vprašanja. Protestiral ie proti temu. ker prihajate ministri v oarlamet šele tedai. ko so interpela-cie že končane. Nato se ie vršila debata o razmerah v črni gori. Poslanec Kneževič le vprašal ministrskem predsednika, koliko resnice ie na glasovih o zadnii vladni krizi, ki baie ni nastala radi člena 15 volilnega zakona, temveč radi Franci^ ki ie zahtevala od nas 100 tisoč mož proti boliševikom. Vesnič ie Kneževiču odgovoril, da se taka zahteva ni stavila vladi. Pri tei priložnosti ie okrcnii tudi časopisje, ki ie oisalo o zadevi »malo taktno«. Na interoelacito dr. Pestotnika radi vrnitve ooslonla ženskega liceja v Liubliani te minister Pribičevič obljubil svojo pomoč, da se ooslooe vrne svoii svrhi, Nato se ie nadaljevala razprava o mirovni pogodbi z Avstrijo. Črnogorec Radovič ie povdarfal. da določitev m el v tel pogodbi proti Slovencem ni pravična. Zavezniki so varovali Avstriio teritoriialno in finančno. Govoril te dalie o naši zunanji politiki, pozdravil zvezo s Ce-hoslovaško. Izrazil simoatiie Rusiji in pristavil, da Bolgarski ako se pokesa. lahko prožimo roko. O Italijanih te deial. da trde da so naiboliše stratevične mete med našo in njihovo državo one. ki se določite v vzajemnem prijateljstvu. To pa niso mete. ki Uh nrednisue londonska pogodba. Poslanec Zrmania je govoril o koroškem vprašanju in te deial. da to vprašanje ni samo slovensko temveč vprašanje vseh Jugoslovanov. V podobnem smislu ie govoril tudi poslanec Vasiljevič. S koroško statistiko se te bavil dr. I..M. Čok. Nezadovoljstvo nad mirovno pogodbo z Avstrijo in Boltrariio te nato izrazil poslanec Manoilovič. nakar se te scia zaključita ob polu ene po noči. Pred sklenom sete ie naznanil predsednik. da odpotuje regent v soboto. 18. t. m. ob ool 9 v Saraievo. — Prihodnia seja v oetek. Po nemirih v Hrvatski. V prihodnjih dneh pride v nar. predstavništvo na raznravo vprašanje kmečkih nemirov na Hrvat-skem. Ker te te nemire izrabljalo zlasti inozemsko časoois>ie kot agitacijo proti naši državi, bodi ooias-nieno kako te prišlo do niih. Vlada v Beogradu ie izdala na-redbo. da se mora oo celi državi žigosati živina, obenem oa da se ima-io popisati vozila. Kmetie na Hrvat-skem se vladni odredbi niso hoteli pokoriti na sler.o. Komisiiam so od-nvedali pokorščino, in ko se te niso hotele umakniti in so nadaljevale svole delo. so se rim uorli in nasto- pni nroti posameznim članom teh komisi! z orožiem. Tako se ie zgodilo. da ie bilo v teh nemirih več Hudi mrtvih in ranjenih. • Kdo ie zakrivil te izgrede, se danes še ne da ugotoviti. Vlada pravi. s kaferjm sllforal Diooolnotna BndaSc hrvatski. afi d* ie bolte Kazensko uram veljavno v Bosni In Herce-vovtal k! te res moderno ta vzorno. (V današnjih razmerah, ko primanjkuje sodnikov ta so vsi preobloženi z delom, na še Dosebno ni misliti na uvaianie srbiianskesra zakonika kar čez noč. Glede porote so mnenia različna. Velika večina Eospodov ie za to. da se porota obdrži. Predlaua pa. da se ii odvzamejo nekateri delikti, zlasti tiskovni, imovinski (tatvine. Eo&iufiiie) in pregrešiti razžalienia časti. . Ko prejme odsrovore od vseli do-vablienih eosoodov. sestavi odbor »Pravnika« obširno spomenico, ki se bo poslala ministrstvu pravde v Reoerad in natisnila v »Slovenskem Pravniku«. Vzrok preloma med Anglijo in Rusijo. London. 16. sept. Aneteški ministrski predsednik ie na poslovilno pismo Kamenieva uradno odeovoril. kakor sledi: 1. Kameniev ie trdil, da ni ničesar vedel o Drodaii ruskih kronskih dra-culiev Aneleška vlada ima dokaze, da ie vedel o prodaji, da ie o tem poročal svoii vladi, da ie iz izkupička dal »Dailv Heraldu« veliko vsoto in da te nameraval temu listu ponuditi na daljnih 70.000 funtov šterlin-eov. 2. Aueleška vlada ima tudi dokazov o tem. da ie izkupiček prodate. ki se ie izvršila z naivečio previdnostjo in brez Dosredovanda bank. bil izročen ne enemu izmed ravnateljev, temveč sinu izdaiatelia lista. .3. Kameniev ie namenoma iz-rroroeml mirovne pocrote za Poli-sko. k? tih ie preiel od svoie vlade. Ti nosroii so vsebovali čisto iasno zahtevo, da se poUsko delavstvo oboroži ood nadzorstvom zastopnikov Doliskih. ruskih in norveških strokovnih orsranizacii. 4. Aueleška vlada obžaluie. da ie morala to stvar snlošno objaviti, toda ker sovietski zastopniki niso držali svoie besede, da se ne bodo vmešavali v nntranie zadeve Aneliie. se te smatrala pri-siBeno to storiti. Beležke. Naša prisrčnost! Skozi Liubliano so hodili že razni urospodie. Svoičas ?e šel kardinal Bourne. Za niim se ie za nekai časa pokazal kardinal Duhois. rdeče rokavice ie imel vospod in palestinsko brado: ni doltro temu si te pre-caniai doteočasie na liublianskem kolodvoru oana Joffre: vsi ti tro-soodie so bili snreieti z večiim ali manišim uradnim Domnom. Včeraj dopoldne so prišli naši fantie. Matere iih čakaio. žene in dekleta iili čakata, mi vsi smo i;!i težko pričakovali. Mislimo, da bi bili naši oficiozi mnosro nrisrčneiše smeli izraziti naše pozdrave našim fantom, kakor pa palestinskim bradam. Fantie. ne cleite na cilinder in epolete srca naša so z vami! Regent mora priti v mariborsko okolico V Mariboru so že povsod s;> venski naoisi. onkrai mostu, na desnem bretru Drave, ob kolodvoru koroške železnice in dalie proti severu Da so še vedno nemški ulični napisi. Vprašal sem ne,koera. čemu ie v okolici še vedno oolno nemških napisov, ko ie v mestu že davno vse slovensko. V odsrovor sem dobil: »Veste, stvar ie namreč takšna: regent Aleksander se ie vozil samo skoz! mesto Maribor, po okolici na ne. zato se merodainim eosnodom ni zdelo vredno odstraniti nemških j napisov v mariborski okolici!« — : Anti vendar ne bodo traiali nemšk j napisi dotlei. dokler ne pride revent ] Aleksander tudi v mariborsko oko-! lioo? Groza, takšna draeinia. V Rušili (v Moskvi) se plača za funt kruha 450 rubliev. za kolač 150 rubliev. za »krof« 250. za tableto čokolade 2000 rubliev. za škat-liico žveolenk 110—120 rubliev. za nar čevljev 25—50.000 rubliev. za ■obleko 50—100.000 rubliev. Tako beremo Nikler se oa ne pove. ua so to sovietski rubili, ki iih pride skoro 50 na eno našo krono. Sedaj na prlmeriaite drairinlo tu in tam, Oroza. ampak ne Iz ruske draginje, temveč iz nage. npmMf Bolezen predsednika francoske republike. LDU Pariz, 16. sept. »Journal« priobčuje o zdravstvenem stanju' predsednika Deschanela nastopna pojasnila: Nezgoda v Montagneju je bila le razmeroma jasen znak bolestnega stanja, ki se je začelo razvijati že par tednov poprej, takoj ko je predsednik prišel v Elysee. Novega predsednika se je polastila težka melanholija. Mnogoštevilni parlamentarci in zdravniki, ki so Imeli priliko z njim se rajgovarjatt, se niso premišljevali Izjaviti, da trpi predsednik vsled akutne nevrastenlčne krize. Med vojno se je Deschanel duševno prena-pcl, ko pa Je prevzel nove odgovornosti, je njegova duševna sila opešala. Mora se priznati, da se je bolezen polastila že vsega organizma. Pod vplivom te bolezni je nastopilo vnetje arterij, ki je začelo uničevati Deschanelovo telo. Dva dni po nezgodi v Montagneju so zdravniki na Deschanelu ugotovili tolksačno psihozo. Na Izboljšanje bolezni ni upati. Ministrski predsedjik M11-lerand bo jutri poročal svojm ministrskim tovarišem o mnenju zdravnikov. Millerand Deschanetov naslednik? LDU Pariz, 17. sept. Listi vseli struj izjavljajo soglasno, da bi bil Millerand izvoljen za predsednika francoske republike, ako bi sam soglašal s kandidaturo za predsedstvo. Rusija bo ponovno zahtevala znižanje poljske oborožene sile. LDU London, 16. sept. »Dally Herald« doznava, da se Rusija povrne na svojo prvotno zahtevo po zmanjšanju poljske oborožene sMe kot varstva proti bodočim napadom. Clčerln — vodja ruske delegacje v Rigl. LDU Varšava, 16. sept. Poljska brzojavna agencija Javlja: Cičerin bo osebno stopil na čelo ruske mirovne delegacije v Rigi. V nekem razgovoru le Izjavil Paderewski, da bo, ako pride do miru med Rusijo In Poljsko, kar je zelo verjetno, iz tega sledilo priznanje sovjetske vlade, in sicer kot dejanjske, ne pa zakonite vlade. Švedi izganjajo ruske komuniste. LDU Berlin, 17. sept. »Vonviirts« javlja iz Kodanja: Stockholmsko redarstvo je pozvalo zveze ruskih strokovnih organizacij, naj nemudoma zapuste Švedsko in odpotujejo na Estonsko, sicer bi bili aretirani. 'Angleški napad na boljševiškl kongres v Baku. LDU Berlin, 16. sept. Brezžična brzojavka te Moskva slove: Angleška letala so metalo na Bnselt bombe, od katerih so ne- katere zadele ladjo »Kurak«, na kateri se je nahajala perzijska delegacija. Bombe so ubile dve osebi in več oseb ranile. Angležem pa se ni posrečilo preprečiti kongres v Baku-ju. Pogajanje angleške vlade z rudarji. LDU London, 16. sept. Izvrševalni odbor rudarjev se je danes posvetoval s trgovskim ministrom in premogovnim nad« zomikom. Na obeh straneh le vladalo optimistično mišljenje. Posvetovanja se bodo nadaljevala jutri. Kakor poroča »Evening Standard«, so rudarji opustili zahteve po znižanju premogovnili cen. Atentat na Morganovo banko. LDU New York, 16. sept. Pred poslopjem Morganove banke se je razpočila bomba; 30 oseb je mrtvih, ranjenih pa 170. Pročelje banke je razrušeno. Očividci poročajo, da je bila vržena bomba iz skupine ljudi, ki so se pripeljali z avtomobilom, v trenutku, ko je bančni detektiv šel proti vozu. Madžarski računski provizorij. LDU Budimpešta, 16. sept. Vladna stranka je v nocojšnji seji odobrila tromesečn! računski provizorij do konca tega leta. • Nov konzulat v Dusseldorfu (Nemčija) otvorl naša država. Za plebiscit Avstrile glede priključitve k Nemčiji. Na strankinem zborovanju veli-konemške ljudske stranke se je sklenilo* poslati vsem poslancem narodne skupščine na Dunaju brez razlike strank poziv glede predpriprav za ljudsko glasovanje o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Poziv se je ž« odposlal. Beda ruskih beguncev v območju generala Wrang!a. Londonski lis« poročalo* da se nahaja v območju gen. Wrangla v južni Rusiji okrog 2 milijona beguncev Iz raznih pokrajin Rusije. Begunci so večinoma brez vseh sredstev In trpijo velik glad. Med njimi razsajajo razne kužne bolezni, da lear trumoma umirajo. Stavka gledaliških nameščencev na Dunaju končana. Med društvom gledaliških nameščencev In zvezo gledaliških ravnateljev se je dosegel sporazum, ki je povo-Ijcn za igralce. Gledališča zopet igrajo. edini slovenski dnevnik. KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO JE ,,JUGOSLAVIJA". ClTAJTE 101 NAROČAJTE JOl Dnevne vesti. - — O Dostopanju z našimi Sfblrd. lcl se do dol e ih lejih odsotnosti vra-čaio v svoio domovino, slišimo naravnost neverietne stvari. Da lih ni nihče snreieJ. nihče oozdravil. nihče poskrbel za okrepčila in prenočišča — vse to nas ne preseneča: vajeni smo takih zanikmosti od naše uprave. A naši možie in fantie tožilo se o slabšem. Po nekod, zlasti v Dubrovniku do iiftrcaniu so ravnali ž nilmi kakor s sovražnimi voinimi utetniki. iili suvali sem in tie in iim. ko so začudeni in razočarani protestirali proti takemu postopanju. Krožili — z batinami. — Zakai nimaio mesteca v Prekmurju slovenskih uličnih napisov? Prekmurska mesteca 5e do danes nimaio slovenskih uličnih napisov. Res le. da tudi prei ni bilo nikakih. niti madžarskih napisov, ali ulice so bile vendarle krščene in niih imena so še danes v rabi. Tako n. Dr. nosi neka ulica v Murski Soboti ime: vrofa Szaparvia ulica, ki ie hud Madžar in ki ie bežal preko meje. da tam lažie rovari proti nam. — Postavite slovenske ulične napise, da izvineio vendar enkrat madžarska imena! — Potujoči kinematograf »Svoboda« v Prekmurju izdaja dvojezične slovenske In nemške reklame In vsporede. Komu na čast? — Koliko časa se še bomo podcenjevali, kdaj se otresemo raznih predsodkov? — Vozni listki v madžarskem Jeziku. Prekmurske železnice Izdajajo še vedno izključno madžarske vozne listke. Kdor ne verjame, naj gre v Prekmurje, pa se prepriča. Ne vem, ali Imajo gospodje pri upravi tamkajšnje železnice slamo v glavi, ali pa glavo y slami. — Nov zimski časr ki Je v Avstriji že uveden, se uvede pri nas šele v noči od 30. sept. na 1. oktobra. — Potniki, ki potujejo v Bosno In Hercegovino, si morajo preskrbeti od policije Izdan potni list, ker jim drugače ni dovodno tja potovati. — Občinskim uradom. Poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani obvešča vse občinske urade, da iz tehničnih vzrokov til bilo mogoče še razposlati tiskovin k na-redbi opr. štev. III 8987/1 z dne 6. septembra 1920 glede popisa vseh Invalidov ta družin padlih vojakov, ki Je bila objavljena te dni v časopisih. Tiskovine se bodo pričele razpošiljati šele v drugi polovici prihodnjega tedna. — Od veselične takse so odslej oproščene samo vstopnice za zabave na vaških proščenjih, cerkvenih slavnostih in proslavah ter narodnih svečanostih, ako se vrše na krajih, ki so zato določeni. Zato oprostitev ni treba posebej prositi Vse druge dosedanje oprostitve (za prireditve v človekoliubne, poučne itd. namene) so odpravljene. Prošnje za takšne prireditve so brezuspešne. — Stavka stavbenih delavcev v Za-grebu končana. Med delodajalci ta stavbnimi delavci se Je dosegel sporazum. Delodajalci so pristali na 20% poviška na dosedanje plače. Sedaj imajo mlajši zidarji na uro 7.50 do 10 K, m starejši 14 do 16 K plače. — Glasilo bosanskih dobrovoljcev »Nova otažbina« prične izhajati v soboto v Sarajevu. Izhajala bo trikrat na teden. Bosanska pokrajinska dobrovoljska organizacija le sklenila, da nastopi pri volitvah v konstituanto z lastnimi kandidati. — Krošnjarenje In beračenje po vlaklk. V zadnjem času se često dogaja, da vstopajo v potniške vlake razni berači ta krošnjarji, ki nadlegujejo potem med vožnjo potujoče občinstvo. Teh ljudi železnica ne more kar kratkomalo zavrniti ker sl kupijo vozne karte, sprevodniki Jih pa tudi ne morejo vedno nadzirati, ker Imajo drugo opravilo. Potujoče občinstvo opozarjamo v njega lastnem Interesu, naj take nadležne-že zavrača in opozori na njihovo početje tudi sprevodnike, ld bodo napravili red oziroma Jih prisilili, da Izstopijo. — V septembru Je najlepše na Klopln-skem Jezeru, Koroška. Hotel otvorjen celo leto. Izborna postrežba. Ljuhijana. ta«^rva0*bsodbe rad! veriženla. tiho-Mariia Rai^*Iiania CBn: Branjevka cen na 500 kron eiobe S £a.vian,a nora. - Anton bSS* * le bil obsoien zaradi verižen;-! 1000 kron elobe, 14 dni zaDora in na zapad 18 narov čevlfev. — . Brente Ivana iz Lhibliane radi naviiania cen na 100 kron vjobe in 3 dni zaDora. — Zaradi tihotapstva le bil obsoien Franc Cernko na 1000 kron globe. 3 dni zaoora in se le zaole-nieni znesek 4000 K zasegel. — Zaradi veriženla le bil obsoien Ivan Dodes na 1000 kron globe. 14 dni zapora in na zapad čevliev. — Zaradi tihotapstva le bila ob.sp.iena MarMa nor vat iz Gančan na 50 kron globe 'n zaDlembo 70 lalc. — Zaradi pre- koračenja tržnih oen sta bOi obsojeni Marfla Janežič tx Podgorice na 300 kron globe In 4 dni zapora in Hribernik Frančiška Iz Iške Loke na 150 kron globe in 4 dni zapora. — Pek Rudolf Jošt iz Št. Juria ob lužni železnici ie bil kaznovan radi naviiania cen na 10.00 kron globe in 1 teden zapora. — Hotel Lloyd ima v Slomškovi ulici štev. 23 v privatni hoši dve sobi za tujce. Stanovanjski urad prosimo, da nam pojasni, ali Je to stanovanje kakšnih privatnih oseb, ki so slučajno odsotne, ali kaj. — Ljubljanska zanemarjena mladina. Ljubljanske hiše, zidane ograje, vse se beli I popravlja. Seveda to često ne velja za dolgo časa, ker se klati po ljubljanskih ulicah vse polno zanemarjene In podivjane šolske mladine, ki popiše, pomaže ln pokvari vse, kar se je po dolgih letih z velikimi stroški zopet prebelilo ln popravilo. Dolžost starišev In učiteljev je, da deco primerno podučijo, ta eventuelno strogo kaznujejo, ako Jo zalotijo pri takšnem delu. — Čudne neprijazne manire lma]o po nekaterih ljubljanskih kavarnah, hotelih itd. razni uslužbenci, zlasti natakarJL Človeka, ki Je bival prej n. pr. na Dunalu In bil navajen na točno prijazno postrežbo, zelo neprijetno dime ta Uubljanska robatost. Priporočati bl bilo, da se tudi v tem oziru držimo rajši zapadnth, nego albanskih navad. — Vsi dobrovoUcl starega DobrovoIJ-skega odreda Iz Odese se naprošajo, da pridejo v pottdeljek t J. 20 t m. v botel Union v »rožec«. — Ljubljanski mesarski pomočniki Imajo danes ob 8. url zvečer v gostilni pri »Novem svetu« zelo važno zborovanje h kateremu vabimo vse ljubljanske mesarske pomočnike. k Maribor. Dr. Žolcer v Mariboru. Bivši član naše mirovne delegacife dr. Ivan Žolger. ki Ima svoio družino v Mariboru, lo dosnel te dni sem. Na lesen začne s oredavanli na iuridič-ni fakulteti v Llubliani. Vodstvo godbe v delavnici luž. žel. Ie prevzel slovenski kapelnik Skače], ki je medtem že Izborno dirigiral prvi koncert v mestnem parku. Odslovljenega nemškega kapelnika Sch3nherrja Je nastavilo vodstvo slovenskega gledališča za svojega kapelnika. Nemški tzzivač. »Tukaj ic jugoslovanska meia. Nemoč sem In hočem ostati, raje mj me izženejo, kakor da postanem Jugoslovan«, Je kričal 16. t m. ob 9. url zvečer na kralja Petra trgu 28 letni v Stetariegl pri Lipnici pristojen strojevodja luž. žel. I. Mischinger. Bil ie aretiran in oblasti bodo njegovi želji ustregle ter mu pokazale pot v njegovo domovino. Vpisovanje gojenk v I. letnik državnega moškega učiteljišča se vrši do 20. t. m. Zgubljena denarnica. 66 letna Neža Pre-dikaka ie predvčerašnjem izgubila denarnico, v kateri se je nahajalo 600 K ta razne listine. Tatvine. Josipu Ketišu, trgovcu pri Sv. Jakobu v Slov. Gor. Je bilo včeraj v poslopju okrajnega glavarstva ukradeno kolo znamke Diana-Dilrkopp. — Poročniku na tukajšnji vojaški realki Rihardu Vrečerju Je Wlo ukradeno včeraj kolo znamke Neger, vredno 3000 K. — V anončnl pisarni Vedeš nameščenemu Josipu Moravcu le bilo 16. t. m. opoldne Izpred pisarne ukradeno kolo, vredno 3000 K. — V manufak-turno trgovino Ivana Šoštariča v Gosposki ulici so vlomili neznani zlikovci 16. t. m. med opoldanskim odmorom ta ukradli Iz odprtega predala blagajniške mize 7139 K. 16. t m. so na tezenskem premikal-nem kolodvoru našli z Dunaja v Zagreb vsmerjen železniški voz, ki so ga bili neznani vlomilci šiloma odprli ta ukradli Iz njega dva velika zaboja črevliarskega klela v vrednosti 1000 K. Celje. Veliki orkestralni Jn vokalni koncert sc vrši v nedello 19. t. m. ob 8 url zvečer v veliki dvorani »Uniona« v Celtu. Konoert priredi hr-vatsko nevsko društvo »Sloboda« iz Zagreba. Pri prireditvi sodelule godba 35. zaerebšketra Duka. Po koncertu se vrši liudska veselica v vseh prostorih »Uniona«. Sefa gerentskegra sosveta v Celin. tol se radi nesklepčnosti ni vršila 16. t. m., kakor le bila določena, ie preložena na 20. t. m. Bavila se bo nredvsem z načrti za novi most čez Savinio. Pomanjkanje stanovanj v Celiu nesramno Izrabllalo posamezniki ln neprestano naviiaio cene meblira-mm sobam. Tako zahtevalo mnogi za sobe brez postrežbe 300 do 500 iluiVZ? dTa(r,nte stanovani niti v Llubliani ne poznalo. Tu ne bo kazalo drueo. kakor da se določilo maksimalne cene. ker ubog uradnik ali delavec vendar ne moro plačati takšnih cen za sobe. VerižntškL urad napravi redJ Veliko pomanjkanje dijaških stanovanj se le Doiavilo v začetku tega šolskega leta v Celiu. Poklicani činitelfi iz šolskih krogov nai temu vpraša n iu posvetilo nalvečio pozornost. Podružnica Jadranske banke v Celiu le začela včerai poslovati v svofih novih lokalih na Olavnem treu. Smrtna obsodba pred celfsko poroto. Včerai se le zagovarjal pred poroto 22-letni Ivan Drame, posestniški sin v Klokočovniku pri Ko-nlicah. ker le 23. marca 1. 1. ponoči zavratno ustrelil z voiaško puško svotiega očeta Jakoba Drame. Ivan Drame le bil takrat voiak in ie prišel istega večera Iz Celia domu. S svofimi domačini se ie domenil, kako ho to izvršil, in ie vsled tega prinesel tudi voiaško puško domu. Ponoči ie spečega očeta ustrelil in mrtvo truplo s oomočio domačih zanesel na gnoiišče. Zločinec svole dela-nie nriznava. toda ga zaeovaria na različne načine. Porotniki so vpra-šante krivde Potrdili, nakar ie bil Ivan Drame Obsoien v smrt na ve-šallh. Zločinec ie- smrtno obsodbo snrelel zelo cinično. Radi navijanja cen ie bil kaznovan Chiba Lambert, klobučar v Celiu. na 200 K globe in 6 ur zapora, oziroma 50 K. Koroško, Nemška propaganda z živili. Cela Avstriia strada, zlasti oa Dunal in Gradec, samo zato. da tem lažie bogato nreskrbuieio z živili glasovalno cono B. V tem kritičnem trenutku ored plebiscitom hočeio glasovalce preslepiti, češ v Avstriii ie tudi vsega dovoli. Za zelo ometeno moralo imeti tamkalšnie . prebivalstvo, da ga hočeio na tak način zvabiti na limanice. Kdor količka! misli. ve. da bi se takoi no končanem, za Nemce ugodnem plebiscitu v coni B. nehalo to razsinanie živil, ki ga žc tako bridko občutilo do celi Avstriii in proti kateremu že vstaialo Dosame-zni nevoiini glasovi zlasti na Du-nnhi Slovenski Korošec v« tudi dobro da so ta živila iz Jugoslaviie in da ie Avstriia v veliki meri odvisna od ii;goslov?pskega žita. Na te njihove limanice bo šel mogoče samo kakšen počasno misleči nemški Korošec. naš kmet. ki misli dal-ie. oa ne V okrajnem glasovalnem odseku mi plebiscit v Celovcu so bili postavljeni na glasovališčih: v urSullnskem samostanu za predsednika msgr. Valentin Podgorc, za tajnika pa dr. Fran Neuner, v Salmovi ulici za predsednika Fran Wilfan, za tajnika pa TrampJtsch Josip, v vojašnici pri Jezuitih. za predsednika Karel Stobel, za tajnico pa ga. Konstantina Cizelj-Allesch, v ljudski šoli na Benediktinskem trgu za predsednika Fran Sadnikar, za tajnika Karel GSttlich, v vojašnici pri sirotišnici za predsednika Fran Scliwaiger, za tainika Ferdinand Hronak, v mestni hiralnici za predsednika Josip Manhardt, za tainika Arnošt Ferjačič, v gostilni Buchenwald za predsednika Fritz Jergltsch ta v protestantskem župnišču za predsednika J. Lerchbauer, za tainika pa Anton Benedikt Uradne ure teh odsekov so od 10. do 12. in od 3. do 5., v nedeljah ta praznikih pa od 10. do 12. ure. Predsednik tega glasovalnega odseka Je francoski podpolkovnik de Sčgnier. V Železni Kaplji le postavljen za predsednika občinskega glasovalnega odseka nemški hotelir Josip Niederdorfer, za tajni ka Slovenec Peter Piskernik. OPIS PONARE TENIH 1000 DINARSKIH BANKOVCEV. Po obvestilu ministrstva za notranja dela se objavlja: V prometu so se pojavile ponarejene novcanice po I00G kron dinarjev odnosno 4000 K. Opis ponarejenih nov. anlc Je nastopni: Vodotisk na ponarejenih novčanicah je slabo izdelan, kar se tiče tlaka, ta se razlikuje od vodotlska na pravih novčanicah. Ako se primerja vodotisk na pravih novčanicah z vodotiskom na ponarejenih bankovcih, se opazi: 1. da ze vodotisk na ponarejenih novčanicah večji ta da Je nos šHJast, dočlm Je na pravih novčanicah vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah Je brada slabo Izdelana; 2. na pravih novčanicah prehaja modra barva v rdečkasto, dočim Je na ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta; 3 na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145 kr. zakona Itd. In lol do 23. septembra 1885 Itd., na pravih novčanicah rdečkasta In se popolnoma razlikujejo od barve figur in črteža na ponarejenih; na teh Je barva modra In se ne razlikuje od barve črteža; 4. na zad-ji strani Ima ženska glava na desnem medaljona nabit la biserov In Je na pravih novčanicah prvi biser Izven vratu, dočim Je na ponarejenih na samem vratu; 5. na ponarejenih novčanicah Je besedilo tiskano i dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih ■ krajšimi In debelejšimi črkami i 6. vobče Je fakifikat tako izdelan, da ge lahko razširja med nepoučenim ljudstvom, toda ako se natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro Izdelan; figure so netočne, neizrazite, brez senčenja, barva ni popolnoma pogojena; vendar pomenja falzlfikat nevarnost za promet, ako sc čimprej ne prepreči razširjanje LDU. Šport in turistika. Ilirija :Concordla, Zagreb. Nogometne tekme med Ilirijo ta Concordio, ki se vrše v soboto in nedeljo, bodo morda največje ln najvažnejše tekme v sezoni 1920. Proti Concordfji, ki Jo smatrajo mnogi za najmočnejši klub Jugoslavije, postavi Ilirija svoje najboljše ljudi. Ilirija Je dosegla mo-mentano tako močno formo kot še nikdar, odkar obstoja. Začetek tekme vselej ob pol 18. uri. — V nedeljo ob 16. uri se vrši kot predigra tekma Ilirija rez. : Primorje, k! obeta lstotako najboljši šport. Primorje sestoji večinoma Iz starih, rutiniranih Igralcev, ki so nastopali doslej za Slovana ta Ilirijo. Rezerva Ilirije Je na prav dobrem glasu. — Vstopnina običajna. V nedeljo veljajo vstopnice za obe tekmi. K. Nogometni tekmi v Mariboru. V nedeljo 19 t. m. ob 10. dop. se vrši med športnima kluboma Vesna (Maribor) in Ptuj no-goletna tekma, ob 5. url pop. pa med ma-Taborskima kluboma Rapidom ta Hertho. Gledališče in glasba. »Anfisa«. Dve »Anfisl« Je videla letos Ljubljana; ruski original In slovfcnsko predelavo. Zato je težko govoriti o slovenski predstavi, če je človek prej občutil rusko uprizoritev. Kljub temu se ne more odrekati dobre volje nekaterim Igralcem, ki so se posebno v tretjem ta četrtem dejanju potrudili, da bi podali neka) poštenega. Za naš oder sta bila zadovoljiva nastopa ge. šaričeve ta g. Terčiča; poleg njiju ne gre pozabiti vloge babice, ki jo je podala Rusinja ga. Nikolajeva v slovenščini. S. K. Mariborsko slovensko gledališče, ki otvori danes novo sezono s Cankarjevimi »Hlapci«, Ima prihodnji teden sledeči repertoar: v nedeljo »Divji lovec«, torek »Samski dvor«, sredo »Na dnu« ta četrtek »Hlapci«. Književnost In umetnost. Bob In Tedi. Dva neugnanca. Po John Habbertonovl knjigi Helenina otročiča slov. mladini po svoje povedal dr. Ivo Sotli Ilustriral Anton Koželj — Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1920. Broširana knjiga velja 24 K, vezana 30 K. — Slovensko mladinsko literaturo Je obogatil dr. Ivo Šorli z lepo povestjo, ki opisuje porednost dveh amerikansklh bratov 51et-nega Boba in 31etnega Tedlja. Njihova mati je mnenja, da sta otroka dva angeljčka, v resnici pa sta škrateljčka, ki na vse mogoče načine nagajata ujcu Haronu. Da se Mali oglasi. Proda se: VAGON PRAVEGA ČISTEGA GORLJIVEGA ŠPIRITA (Brcnnsplritus) Ima na prodaj Franc Ogrizek, Maribor, Vetrinjska ulica 11. 1 STABILNI MOTOR z 4 cilindri ta regulatorjem, marke Gre! & Stift se proda. Več v upravi Jugoslavije v Ptuju. ŽITNO KAVO IN FINO MARMELADO ponuja d. d. Triglav tovarna hranil v Smar-ci pri Kamniku. Istotam se kupi tozadevne surovine. OBLEKA.ZLATA KRAVATNA IGLA In PEC za kruh peči se proda. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 1750. 2GALNO PRIPRAVO ZA ŽGANJEKUHO (lahko se kuha vedno nadalje), RABLJENE SODE od žganja In vina, različne STEKLENICE ln HRASTOVE PLOHE prodam zaradi preselitve. P. Cvek, Kamnik. 1751. SUKNJA, POVRŠNIK IN VEC OBLEK se po zmerni ceni proda. Florjanska ulica 22/1. _____________________________________ 7 LAHEK TOVORNI AUTO »Laurin & Klement« 11—30 HP za dve toni je naprodaj. Več pove uprava Jugosl. v Ptuju.___________ _______________________ ' ŠEST mladih, Ciste pasme »DOBERMANN-POLIZEIHUNDE« oddam. Več pove: An-ton Kadlvc, Sv. Petra nasip 1.________1722. KOČIJA L vrste, napol krita, se proda. Poizve se Matija Knaptč, Tacen pod šmarno goro. ________________________1746. KONJ (belec), ZA VOŽNJO IN JEZO Izvrstno uporaben, brez vsake hibe, 8 let star, se proda. Vprašati Marija Mflller, Zagorje ob Savi.______________________1726. KUPUJTE ČEVLJE IN GAMAŠE le pr! tvrdki H. Seljak Ljubljana, Prešer-nova ulica, kjer najceneje kupite._________ CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja In ponudbe »prejema od 50 kg naprej po najnišil dnevni ceni tvrdka Janko Pooovlč. Llubliana. 1396. bo otrokom knjiga še bolj prikupila, Jo Je okrasil A. Koželj z 20 slikami. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. V ponedeljek 20. septembra nastopi kvartet Zika v Unionski dvorani Ob pr« vem nastopu tega kvarteta so že veliko pisali, da so dvorane unionskega hotela In Narodnega doma nopripravne ta skoro ne« porabne, ker akustično ne ustrezajo takim prireditvam. Ostalo je še pri starem. Dvorana Filharmoničnega društva, edina, ki bl bila ugodna za koncerte te vrste, le še vedno shramba starih recepisov. To Je' kulturen škandalček ln bi se ga moralo čim prej odstraniti. Apeliramo na ljudi, ki d lahko temu opomogli, da še v najkrajšem času napravijo potrebne korake v odstranitev neodpustljivih grehov do naše umetnosti. II. Komorni večer godalnega kvarteta Zlka, v pondeljek točno ob osmih v Unionu. Občinstvo naj napolni dvorano do zadnjega kotička in tako dokaže, da ceni kulturno delovanje br. Zika, Sancina ta Cer« nyja. Vstopnice v traffkl Dolenc v Prešer-ovl ulici K; Drobiž. * Carjeva podoba na boljševiškem ko-vanem denarju. Kako poročajo hc Petrograda, nameravajo boijševiške oblaatl odrediti, da se na novoemitiranem zlatem de« narju, ki vsebuje samo 10% zlata, vkuje slika carja Nikolaja H. Ta ukrep se lsvril baje radi tega, da bo Imel narod zaupanje do novega denarja. * Zvišanje železniških tarifov Je t raznih deželah jako različno. Belgija Jf zvišala tarife za 100%, Francija osebne z« 80%, tovorne za za 140%, Nizozemska tuli tako, Norveška Jih le zvišala za 150%, aM Portugalskem za 57%, na Švedskem osebne povprečno za 150%, tovorne pa g* 200%, Španija je podražila vožnjo po železnici za 50%, Madžarska pa kar za 300%, % Združenih državah v Ameriki približno tM 40%, Avstralija osebne za 10%, tovorne pg za 300%; češkoslovaški in avstrijsU osebni tarifi so skoraj petkrat, tovorni pa šesl» krat večji. V Rusiji In tvori povišanje osebnih tarifov 1400%, tovornih pa celo 3400%, Te številke pa oko še definitivna, zakaj skoraj vsak dan se sliši o povišanju železniških tarifov te ali one države. Prvo mesto zavzema boljševfška Rusija, potem prideta Češkoslovaška ta Avstriia. * Marconi ČUa časopis »Times« t brezžični brzojavki. O. Marconi, ki se IS vrnil s svojega znanstvenega popotovanja po Sredozemskem morju v svojo vilo na Posllippu, Je pravil sotrudnfleu »Secota« u svojih poizkusih v stroki brezžičnega telefona. Vsak dan mn prebero v Londonu eden ali dva stolpca časopisa »Times«. Marconi pa posluša novice — na svoji ladji »Elektrl«, POZORI REST A VR ATERJ1 IN GOSPODINJE. Razpošiljam dnevno prvovrstne koroške suhe in sveže gobe (Jurčke). Najnižje cenet Eksport gob Končar, Pliberk. Brzojavit Končar, Pliberk. 1733, Službe: BRIVSKI POMOČNIK star 17 le* želi nameščenja v Mariboru, Celiu ali Ljubljani. Adresa v upravi lista. VEC PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme tvrdka Jug, pleskar, Rimska ce-sta 16.___________________________1737, 80DARJI se sprejmejo. Avguštin, Spodnja Šiške štev 231. 1749. Razno: JUTRI YSI NA SOKOLSKI DAN ________________NA VIČ!_______________ NA DOBRO DOMAČO HRANO ae sprejme takoj več gospodovi Nasipe pove uprava lista.______________ 1747. LOKAL ZA TRGOVSKO PISARNO se išče v sredini mesta v prvem nadstropju z prostim vhodom ali tudi v pritličju. C e. njene ponudbe pod: Nagrada na upravni« itvo Jugoslavije.______________________________ IGLIC FRANC, krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — preje Trst Izdelovanje oblek za gospode ta dame po vsakočasn! modi ter uniformiranje. PRIMEREN LOKAL, OZIR. POSLOPJE, pripravno za trgovino z mešanim blago« v bližini postale med Zidantmmostom in Celjem ali v bližini Celja, se Išče v na-lem. Prednost, ako je istotam prostorna klet na razpolago. Ponudbe na upravnf-štvo Jugoslavije pod: Trgovina št. 7201. 1713* ^SRECOLOV« Ker Je navada, da Skofjeločanke vsakega gospoda, predno stopijo z njim v ko-reapondenco poprej natančno ogledajo ta pretehtajo, se prosi oni »Mlad Inteligenten gospod«, da se pokaže v nedeljo, dne 19. f, m. na našem glavnem trgu od 10—U ure dopoldne z rdečo rožo v gumbnici. Nudi se mu prilika, da se lahko pelje ob pol eni vrt T družbi Ločenk v Tržič. SkoUeločar^ 224. štev, Spominjajte se Koroške!! Trgovina s levili Gradbeno podjetje ing. Dukfč in drug Ljubljana, Resljeva cesta 9. ■e priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Je najbolj čvrsto slovensko leposlovno .....................1 »v--.............................. 'delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko Dobavi m vsak teden ved vagonov za malenkostno svoto 14 bron pri Sivega apna po znižanih cenah. Prevzame naročila na drobno ln debelo FRANC PODLAJ. trgovec z apnom, Stranje pri Kamniku. la apno: si u * kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone Cosulich-Linel Anilinskeboje za vunu, pamuk 8 svitu, njemački fabrikat, uporabive so 1 bez kiseline, pakovane u kartonima po 1 1 2 */, kg nudia aa abladišta AVDIA* Zadruga aa kemične potrebščine. — Prera-fršm I KBM dovlčcva ul. 12. ZAGREB. Telefon broj 19-19. lulei u Inojini JBIP1TSII- UGHE8". Zahtjmjti tilnik 1 norli TRST—AMERIKA, New-York - Buencs-Ayres-1468 Rio dl Janeiro, — Santos — Montevideo. Brezplačna pojasnila In prodaja Voznih listov za potniki Iz Slovenije edinole pri Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26, AVA“ tovarna, Laiko. «» »o v do 2 K p. liter na veliko ln • ■ i«« drobno so sa prodati, preje ' Badlovo kletarstvo, Marllior, Kartsehovlu. 1549 Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Ljubljana, Gosposvetska cesta It. 6. W se priporoča. “TO U 11 11 po strogo solid- lil 11^ itd. in vse druge modne potrebščine. Krojači dobe Lastni ra? dni atelier. znaten popust. Lastni modni atelier. 1467 manufakturna trgovina Ljubljena, Dunajsha cesta štev. 5 knjulca našim maiim za zauavo ln pcuk s 45 slikami ln k tem spedajcčlm besedilom. c= Cena 20 kron. = Dobiva sc v Ljubljani: vseh ■■ vrst, od preprostih do naj' finejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov FRANC CERAR v STOBuj pošta in žet postaja Domžale p. Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dcia ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila ih moderniziranje tvrdka Kovačevič 1 T c r 8 a ‘n v Prešernovi ulici št. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago ima na prodaj Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega so čutja povodom smrti mojega soproga Miloša Meia izrivam vsem mojo liajiskrenejso zahvalo, Harifa Meia Odgovorni urednik Antou Pesek. M. Zčvacot Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalie.) Čez Dol ure ie' vstopila Gizefe, ki se ie bila medtem za silo posušila. vKai izvolite zdai?« ie vprašal Lorenze. »Oprostile, gospod. Pričakujejo me: mola odsotnost povzroča smrten strah liudcm. ki so mi dragi...« Zmaial ie z glavo in zlezel do stopnicah. »Zbogom.« ie delal ter odnehnil vrata urodaialne. ki so držala na most, »Zbogom! Namesto zahvalo pa mi daitc upati. da ne boste več trepetali od groze. kakor ste pravkar. ako zaslišite Še kdai Lorcnzo-vo ime.« Podala mu ie roko... Pritlikavce io ie poliuhil. Nato le stopila čez nrae. »Nikoli.« ie dciala že zunai. »nikoli ne pozabim, kar ste ml storili nocoi. Ako bi vam katerikrat pretila nevarnost in bi morali bežati odtod. zatecite k meni.« »Kam nai sc obrnem, če bi vas Iskal?« »Poidite k hiši. ki stoii prav na koncu Dauphinske ulice. In potrkai-le na vrata petkrat zaporedoma. Odoro Vam in Vas skriieio v varen krai. zakai tista hiša ie dvorec mo-ieara očeta. Moie ime ie Gizela. in in