Ameriška Domovina »Ji/UE s? I e/% mi— ho mm e AMOUCAN IN SPIRIT fPROM IN IAN9UAQC ONIT National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUISDAY MORNING, JUNE 29, 1965 SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXIII — VOL. LXIH Skupni trg sporazumen o deželnih pridelkih! Včeraj so se sestali v Bruxel-lesu zunanji ministri članic Skupnega trga, da sklenejo sporazum o cenah deželnilh pridelkov. BRUXELLES, Belg. — Vprašanje enotnih cen deželnim pridelkom in ukinjenje vseh carin na nje znotraj Skupnega trga je nekaj časa grozilo samemu obstoju Skupnega trga. Francija je A vztrajno zahtevala izvedbo Skupnega trga tudi na področju deželnih pridelkov, ki naj bi ji pomagali njene viške prodati v Nemčiji in drugih deželah Skupnega trga. Za francosko gospodarstvo bi bilo to zelo ugodno, saj bi imela Francija dejansko jamčen trg za vse svoje kmetijske pridelke, ki jih ne porabi doma. V zadnjih letih so bili ti viški sorazmerno obsežni in so pritiskali na cene na domačem trgu. V Nemčiji so cene deželnim pridelkom precej višje kot v Franciji in nekaterih drugih deželah Skupnega trga. Ko bo stopil novi dogovor v veljavo, jih bodo postopno zniževali, nemškim kmetom pa bodo dali za to odškodnino z raznimi ugodnostmi. Nemška vlada bi bila rada izvajanje novega dogovora odložila do prihodnjega leta ali vsaj na čas po letošnjih parlamentarnih volitvah, sedaj je pristala na to, da stopi v veljavo L julija letos. V celoti bo v veljavi 1. julija 1967, ko bodo odpravljeni zadnji ostanki carin na industrijsko blago, za kar se poteguje Nemčija. Skupni trg bo s tem premagal zadnjo nevarno oviro na poti h končni uveljavitvi in izvedbi. -----o----- V Angliji ne bo letos volitev LONDON, Ang. — Vsaj tako je napovedal angleški ministrski predsednik Wilson na svojem političnem shodu v Glasgowu. Parlament bi zboroval približno še en mesec, potem ga bo vlada poslala na trimesečne počitnice. Seveda ima Wilson v parlamentu samo večino 3 glasov, ki je lahko vsak dan zmanjka. Politični opazovalci so optimisti. So namreč' prepričani, da liberalna stranka ni prav nič vneta za poletne volitve in da je njen predsednik Grimmong ne misli nanje. Je zato, da parlament izglasuje proračun in gre na počitnice. Ce bi prišla vlada v zadrego, imajo liberalci še zmeraj toliko glasov, da jo rešijo poraza v parlamentu. -----o----- Preveč praznega dela WASHINGTON, D. C. — Glavni vodniki zunanje politike Združenih držav se pritožujejo, da morajo skoraj 80% svojega časa posvetiti obrambi te politike v Kongresu in javnosti, tako da jim za sam študij vprašanj ne preostane dovolj časa. HEATWAVE Vremenski prerok pravi: Večinoma sončno in sopar-ho. Najvišja temperatura blizu 90. Včeraj popoldne je kazal toplomer v Clevelandu 92. EISENHOWER SE ZAVZEL ZA RED NA KONVENCIJAH Bivši predsednik ZDA Eisenhower je včeraj predložil narodnemu odboru republikanske stranke, naj reorganizira narodno konvencijo za imenovanje predsedniškega kandidata in poskrbi, da bosta na njej vladala red in mir. WASHINGTON, D. C. — Narodne konvencije, na katerih izbirata demokratska in republikanska stranka svoje predsedniške kandidate, predstavljajo preje cirkus kot strankin zbor, ki naj izbere najboljšega kandidata za predsednika najmogočnejše dežele sveta. To dejstvo je prišlo v zavest javnosti posebno pri zadnjih konvencijah, ki si jih je lahko vsakdo v deželi ogledal na televiziji. Resni ljudje so prišli do spoznanja, da te konvencije deželi ne delajo časti in ne vrše naloge, ki jim je določena. Tako je predsednik Eisenhower govoril prenekaterim, ki jim je za ugled naše dežele, prav po srcu, ko je predložil republikanskemu narodnemu odboru, naj izvede reorganizacijo konvencij. " ■ ' 1 ~ Novi grobovi Mrs. Jennie F. Zala mrtva v avtomobilski nesreči V Marymounth bolnici je umrla na posledicah težkih poškodb, ki jih je dobila v avtomobilski nesreči v nedeljo zvečer na Rt. 21 46 let stara Mrs. Jennie F. Zala s 15701 Steinway Avenue na Maple Heights. Bila je na poti domov, ko je zapeljala domov svojo mater Mrs. Jennie Čermelj, s katero sta bili skupaj na obisku v Ashtabuli. V avtomobilu je bila tudi pokojničina hčerka Judith Marie, ki je v bolnici v kritičnem stanju. Pokojna je bila rojena v Clevelandu. Z možem sta vodila 14 let na Independence Rd. Cermelj’s Grocery, kot preje njen oče in mati. Ko sta trgovino opustila, sta imela 4 leta restavracijo na Union Avenue. Zadnja leta je bila pokojnica zaposlena kot raz-kazovalka hrane. Bila je zelo delavna pri PTA, bila je članica Podr. št. 47 SŽZ, Oltarnega društva in Roženvenske bratovščine pri Sv. Martinu Turskem na Turney Rd. Zapustila je moža Anthonyja sina Anthonyja, hčeri Janet L. Cudnik in Judith Marie, dva vnuka, mater Mrs. Jennie Čermelj, sčstro Emily Unik, brata Emila in Rudolpha ter druge sorodnike. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Ferfolia pogreb. zavoda v cerkev sv. Martina Turskega ob 9.30, nato na Kalvarijo. —— O ' ■ Združeni narodi so še zmeraj v časteh v naši javnosti PRINCETON, N. J. — Gallupov zavod je hotel dognati, kako ceni naša javnost dandanes pomen Združenih narodov. Postavil je vprašanje, ali bi svet že dočakal tretjo svetovno vojno, ako ne bi bilo ZN. 59% odgovorov je trdilo, da bi bili sedaj že v novi vojni, ako ne bi bilo ZN, le 26% jih misli, da sedanji mir ni posledica dela ZN. Zato je še zmeraj nad tri četrtine Ameri-kancev, ki mislijo, da naša dežela mora ostati članica ZN. Povprečno 10% jih nima nobenega stališča. Če bi pa človek sodil po časopisju, radiu in televiziji, ne bi CLEVELAND, O. — Ni malo emigrantov, ki poznajo državljansko vojno v Sloveniji, kot je divjela tekom zadnje svetovne vojne. Po zaslugi komunističnih divjakov je presegala vse meje dostojnega vojskovanja. Nedolžna kri je tekla v potokih. Svet se za vse to ni menil, danes se pa čudi, kaj vse se dogaja v Vietnamu. Ne bi hoteli opisovati tistih grozot državljanske vojne v Vietnamu, ki jih je doživela tudi naša stara domovina. So bile že dostikrat opisane. Žal je pa tudi res, da tehnika vojskovanja v državljanskih vojnah napreduje, z njo vred pa tudi grozote. O njih zve svet le malo. Še največ so do sedaj poročali o njih francoski časopisi. Zdi se pa, da tega ne bodo več delali. Da so grozote včasih hujše od tistih, ki so bile tekom zadnje svetovne vojne, je deloma pripisati večjemu nagnjenju rumene rase h krvoločnostim. Krvoločnosti so že stoletja opisovali misijonarji, ko so pisali o trpljenju katoliških mučenikov. Čemu je šel predsednik Johnson v S. Francisco! Del politične javnosti ne more razumeti, čemu je šel predsednik ZDA pretekli petek govorit na proslavo 20-letnice obstoja ZN in čemu je tam toliko govoril o Vietnamu. WASHINGTON, D. C. — To se je koncem preteklega tedna spraševala vsa ameriška in mednarodna politična javnost. Vsi so vedeli, da je bil jubilej za 20-letnico Združenih narodov prirejen samo zato, ker se ne spodobi, da bi spomin na rojstvo ZN šel mimo nas sploh neopažen. Ako bi se to zgodilo, bi zmanjkalo še nekaj na že tako neverjetno malem ugledu te mednarodne organizacije. Ker je bila to obvezna proslava za diplomate, naj bi se vršila v njihovem krogu. Časopisje pa naj bi poskrbelo za propagando. To je bil najbrže razlog, da se razen Johnsona ni udeležil jubileja noben državni poglavar. Johnsonovi kritiki pa poudarjajo še drugo nerazumljivo okol-nost. Zakaj je predsednik posvetil toliki del svojega govora ravno vietnamski vojni? Ves svet ve, da komunisti niso za mirovna pogajanja, pa naj nanje pritiska kdorkoli hoče. Z besedami in dejanji dokazujejo to vsak dan. Počemu torej pozivati ves svet, naj vpliva na Peiping? Saj je Mao odbil tako grobo celo ves britanski imperij, ki ima od njega rdeča Kitajska vsaj gospodarsko največ koristi. Ali naj kdo računa, da se bo Mao oziral na Združene narode, ko je še pred dnevi rekel, da se “morajo ZN temeljito reformirati,” preden bodo kaj vredni Johnsonovi nasprotniki bodo našli v Johnsonovem govoru novo kost, ki jo bodo z veseljem glodali, kitajskim komunistom bo pa ta govor vlil še več samozavesti, kot jo že imajoi S svojo strategijo v vietnamski vojni to dosti jasno razlagajo. • " O' — V Združenih državah je sedaj eno tretjino več graduantov višjih Šol kot leta 1940. S mogel priti do zaključka, ki bi bil tako ugoden za ZN, kot je gornji. Tradicionalna rumena krvoločnost rodi svoje sadove tudi v sedanji Vietnam, državljanski vojni. Žal jo pa podpira tudi napredek v tehniki vojskovanja. Naj omenimo samo dva slučaja. Sodobna veda o elektroniki o-mogoča odkrivanje partizanskih skrivališč s sredstvi, ki so bila še pred kratkim neznana. Svoj čas niso na primer smeli partizani kuriti na odprtih prostorih, ker sta jih izdajala svetloba ognja in dviganje dima. Danes ne smejo več rabiti niti elektrike, petroleja, bencina in plina. Vsak ogenj rodi namreč posebne toplotne žarke, ki jih nasprotnik lahko odkrije na velike daljave. Partizansko vojskovanje se mora torej zmeraj bolj umikati pod zemljo. To upoštevajo tudi vietnamski partizani. Že poleti so sajgonske čete čisto slučajno odkrile veliko podzemno skladišče hrane in orožja ter municije v ravninskem delu Južnega Vietnama. Zaloge so bile tako velike, da bi zadostovale za prehrano in orožje ce- Kongres se bo potil tudi v mesecu juliju WASHINGTON, D. C. — Senatorji in kongresniki so kar na tihem pokopali upanje, da bi mogli končati svoje delo v nekaj tednih, kar so samozavestno napovedovali še o Veliki noči. Edino tolažbo imajo sedaj v tem, da bodo ta ali prihodnji teden samo sedem dni preganjali vročino in vlago v prestolici. Ta teden bodo namreč končali delo že v sredo, prihodnji teden bodo pa začeli formalno šele v torek, v resnici pa v sredo. Dnevni red sej za ta dva tedna ni majhen. Predstavniški dom bi rad izglasoval zakon o podpiranju plačevanja najemnin za revne sloje, zakon o boju proti revščini in zakon o novem drobižu. Ali se bo za zakon podpiranju najemnin dobila večina, o tem dvomijo še celo nekateri optimisti in zagovorniki ideje. Kot je vse hvale vreden načrt, da dobijo nekaj federalne podpore tisti, ki morajo plačevati več kot 25% skupnih svojih dohodkov za najemnino, je osnova za obračun vendarle precej sporna. Republikanci in južni demokratski kongresniki so proti zakonu. Večino v domu ima zakonski predlog o boju proti revščini in o drobižu. Senat bo pa grizel zakon o bolniškem zavarovanju, potem se bo spravil na zakon o javnih delih, skušal bo pa izglasovati tudi zakon o kontroli izvoza. Oba doma pa kar mimogrede glasujeta o vedno večjem številu manjših zakonov, kot je to zmeraj navada, kadar, se kongresno zasedanje bliža koncu. -------c----- Rdeča Kitajska ne dovoli razgovorov ALŽIR, Al.— Zunanji minister rdeče Kitajske čen Yi je v razgovoru s časnikarji dejal, da so ugibanja na neposredne razgovore med vlado v Sajgonu in vodniki Narodne osvobodilne fronte v Južnem Vietnamu prazna. Do takih razgovorov ne bo prišlo, ker “sajgonka vlada nikogar ne predstavlja.” Kitajec se je norčeval iz ameriške vojaške intervencije v Vietnamu češ: Upam, da bodo Združene države poslale 2 milijona vojakov... čim večja intervencija, tem večji bo poraz! lega polka za celo leto. Pozneje so ameriške čete odkrile tudi obsežne podzemne vojašnice, kamor se skrivajo komunistične čete, kadar se ne udeležujejo vojaških operacij. Takih podzemnih vojašnic je menda velike število v srednjem, goratem delu Južnega Vietnama. Ni lahka stvar za ameriško pozvedovalno službo, da odkrije take vojašnice. Kadar jih pa, jih je treba porušiti s težkimi bombami. Zadnjič so tako podzemno vojašnico zrušili naši težki bombniki, ki so prileteli z otoka Guam, torej zelo daleč od Vietnama. Niso pa uničili partizanzan-skih čet, ki so se menda še pravočasno umaknile, če so bile v vojašnicah. Seveda pa bombniki niso metali svojih bomb samo na prostor, ki je bil označen kot mesto za podzemne vojašnice. Zato je pri tem bombardiranju trpelo tudi dosti civilnega prebivalstva, čeprav verjetno ne tako hudo, kot trdijo vietnamski komunisti. Vojna tehnika odkriva torej Bivši republikanski predsednik je stavil nekaj konkretnih predlogov. Po njegovem naj bi konvencija dobila stalnega predsednika, ki bi bil odločen in sposoben vzdržati na konvenciji red in mir. Pri tem naj bi mu pomagala vrsta močnih rediteljev, ki bi bili sposobni uveljaviti predsednikove odločitve tudi s silo, če ne bi šlo dimgače. Namestniki delegatov naj bi bili na galeriji namesto v sami zborovalni dvorani, v katero naj bi bil prepovedan vstop tudi časnikarjem in poročevalcem televizije. Demonstracije za posamezne kandidate naj bi bile omejene na največ 5 minut. Eisenhower je omenil, da je na zadnji konvenciji prišla k njemu njegova nečakinja, ki je opravljala neko malo dolžnost v dvorani, jokajoč, da jo je v gneči nekdo “nadlegoval.” Take stvari je treba onemogočiti in gledati, da bo v dvorani vladal red, je poudaril bivši predsednik ZDA. Načelnik republikanske stran- Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vsi, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim prteje sporeče. vsak dan nove načine preganjanja komunističnih čet. Komunisti to vedo, zato se skrivajo pod zemljo. Takih skrivališč ni seveda možno bombardirati s tako natančnostjo kot na primer središče Berlina. Zato padajo bombe na široke prostore, kar zopet spravlja v nevarnost tisto civilno prebivalstvo, ki živi blizu podzemnih vojašnic, skladišč o-rožja in municije itd. to zopet podžiga prirojeno rumeno krvoločnost, ki je komunizem ne kroti. Vse to je prišlo na dan tekom debate o “ponesrečenem” napadu bombnikov z otoka Guam. Ali je bil napad posrečen ali ne, ne vemo. Zdi se nam pa, da se naši strateški bombniki šele vežbajo v napadih na rdeče podzemne trdnjave. Dokler se vežbanje vrši na redko naseljenih prostorih hribovitih in goratih delov Južnega Vietnama, civilno prebivalstvo še ne trpi preveč. Kakšno bo pa trpljenje takrat, ako bodo bombe začele padati na kraje, kjer živi po 2,000 ljudi na kvadratni milji? ke Ray Bliss je dejal časnikarjem, da bo danes predložil narodnemu odboru stranke, naj imenuje poseben odbor, ki bo proučil celotno vprašanje reorganizacije konvencije za imenovanje predsedniškega kandidata. -------o------ Zadnje vesti BUDAPESTA, Mad. — Janos Kadar, ki je bil na čelu madžarske vlade od leta 1956, ko so ga na to mesto postavili Rusi, je včeraj odstopil, da bi mogel več svojega časa posvetiti delu v stranki, kjer je ostal še vedno glavni tajnik. Predsedstvo vlade je prevzel Radarjev dolgoletni tovariš in sodelavec Gyula Kallai. Trdijo, da sprememba ne bo prinesla nobene spremembe ne v domači ne v zunanji politiki, izvedena naj bi bila bolj v soglasju z novim redom v Moskvi, kjer si tudi delita glavni službi Kosygin in Brežnjev. SAN FRANCISCO, Calif. — Pan American 707 jet letalo je srečno pristalo na vojaškem letališču Travis, 50 milj od tu, ko se mu je v zraku vnel eden od motorjev in so njegovi kosi ter kosi krila padali na mestno okolico. Letalo se je dvignilo iz San Francisca s 153 osebami proti Havajem. Motor se je vnel že nekaj minut po vzletu. NEW YORK, N. Y. — Vrednostni papirji so včeraj padli na borzi največ od 22. nov. 1963, ko je prišla v javnost vest o umoru predsednika Kennedy-ja. Dow-Jones povprečje se je znižalo za 13.77 na 840.59, približno za 100 točk pod povprečjem 14. maja letos, ko so stali vrednostni papirji povprečno najvišje. NEW YORK, N. Y. — Tu so od včeraj na štrajku vozniki taksijev. Zahtevajo pravico do unije in kolektivno pogodbo. Okoli 7,000 avtotaksijev je obtičalo, vendar promet še ni prehudo prizadet, ker se privatni avtotaksiji štrajka ne 1 udeležujejo. CHICAGO, 111. — Vozniki kakih 6,000 avtomobilov Yellow Cab Co. in Checker Taxi Co. štraj-kajo od pretekle sobote v sporu zaradi nove kolektivne delovne pogodbe. SAJGON, J. Viet. — Včeraj so prvič enote ameriške 173 padalske brigade nastopile skupno z enotami južnovietnamskih padalcev proti rdečim na področju kakih 30 milj severno od tu. To naj bi bila “obsežna” vojaška akcija. HAAG, Hol. — Včeraj je kraljica Julijana objavila preko radia in televizije zaroko svo- Tudi državljanske vojne poznajo svojo tehniko vojskovanja Iz Clevelanda in okolice Zopet doma— Jože Grdina, opisovalec poti Po Vzhodu in Zapadu, se je vrnil z obiska Slovenije, kamor je šel pred Veliko nočjo. V razgovoru v uredništvu je včeraj povedal, da so gospodarske razmere tam precej žalostne, da vlada huda draginja, ker so cene sorazmerno zelo visoke za ljudi s povprečnimi zaslužki. Politični pritisk je po njegovem nekaj popustil in tudi cerkev puščajo bolj pri miru. Oblasti so do tujcev prijazne in na prehodih preko meje ne preveč natančne. Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mihaela Zernica ob 3. obletnici smrti. Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Leopolda Troho na 30. dan njegove smrti. V nedeljo, 4. julija, bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Jožefa Heglerja St. ob 13. obletnici smrti. Jutri ob sedmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Bojca na 30. dan po njegovi smrti. Jutri ob pol osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Richa ob prvi obletnici smrti. K molitvi— Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene jutri ob 7.45 zvečer v Ferfolijev pogrebni zavod k molitvi za pok. članico Jennie Zala. Popravek— Pogrebna sv. maša za pok. Barbaro Gundic v cerkvi sv. Pavla bo jutri ob devetih dop. -------o------ Zanimiva enourna mednarodna konferenca na letališču v Kairu KAIRO, ZAR. — Kitajski ministrski predsednik Ču-En-laj je bil ves pretekli teden v Kahu, da bi rešil propada znano alžirsko konferenco azijsko-afriškega bloka, kar se mu pa ni posrečilo. Ves čas je bil gost egiptovskega diktatorja Naserja. V soboto, 26. jun., je priletel na kairsko letališče indonezijski predsednik Sukamo. Naser in Kitajec sta ga šla pozdravit. Med pozdravom je pa slučajno priletel na letališče tudi indijski ministrski predsednik Šastri. Naser je prekinil pogovor s Kitajcem in Sukarnom ter šel pozdravit Šastrija, dočim se Sukamo in Kitajec nista hotela zmeniti zanj. Sta raj še počakala ob svojem, dokler se Naser ni poslovil od Šastrija, ki je nadaljeval pot v Indijo. Slučaj ni sam po sebi pomemben, pa je značilen. Pove, kako hudo zamerita Kitajska in Indonezija Indiji, ker ni hotela zagovarjati njihovega stališča, naj se alžirska konferenca vrši takoj, ne glede na notranji politični položaj v Alžirju. je hčerke princese Beatrix, ki ji bo sledila na prestolu, z zahodnonemškim aristokratom Clausom von Amsbergom. Zaroka je naletela na precejšen odpor v javnosti, ker je bil zaročenec član Hitlerjeve mladine in se je boril v Hitlerjevi oklopni diviziji tekom druge svetovne vojne. Holandija (Nizozemska) je bila med drugo svetovno vojno zasedena od Nemcev in je v njej okoli 300 tisoč ljudi izgubilo življenje. ». -v-1 cyv.rfci^-.^ % >■•«.» X ji' / IžjBfc • 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Ea Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Žrfv Kanado in dežele izven Združenih držav: I $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 126 Tues., June 29, 1965 Civilne pravice in poletje Kdor si hoče v poletnih mesecih ogledati našo deželo, si mora zadnjih par let! postaviti tudi vprašanje, ali se mu ne more pripetiti, da bo na poti zašel v demonstracije, nemire, nerede, pretepe itd. Povod je zmeraj isti: zagovorniki in nasprotniki civilnih pravic se borijo na cestah in trgih za simpatije javnosti. Tudi letos se postavlja isto vprašanje, seveda prilagojeno današnjim razmeram, ki so drugačne od preteklih let. V boju za civilne pravice so letos njihovi zagovorniki dobili prvo veliko bitko; tako velike si niso izvojevali še nobeno leto. Res pa je tudi, da še niso dosegli vsega, kar si želijo. Vendar imajo še mnogo želja in načrtov; marsikaj med tem, kar hočejo doseči, se pa ne bo dalo doseči le z zakonodajo. Tega se zagovorniki za civilne pravice zavedajo in temu primerno hočejo naravnati svojo taktiko. Pri tem se ne mislijo odpovedati nobenemu sredstvu, ki so ga do sedaj rabili v svojih bojih proti nasprotnikom. Že to in tako njihovo stališče nam ne more zagotoviti miru tekom poletnih mesecev. Nasprotniki civilnih pravic se zavedajo, da zgubljajo svoje položaje drugega za drugim. Zato jih je bojevitost vsaj do neke meje minula. Radi bi dosegli nedogovorjeno premirje. K temu jih sili tudi nevarnost, da bi novi nemiri utegnili škodovati gospodarskemu življenju vsakega kraja, kjer bi izbruhnili. Posebno škodo pa poleti povzroča zastoj turističnega prometa, ki ga ima nekaj skoraj vsak kraj naše dežele. Zato so vsa podjetja brez izjeme proti izgredom, ki jih rodi boj za civilne pravice. To čutijo nasprotniki civilnih pravic, zato bi tudi oni radi imeli mir vsaj tja do Praznika dela. Nočejo se zameriti tistim, ki normalno simpatizirajo z njimi, niso pa vneti za obravnavanje civilnih pravic na ulicah in trgih. Potemtakem bodo letos dale povod za nemire le akcije zagovornikov civilnih pravic, nasprotniki jih bodo vprizorili le izjemoma in pod pritiskom desničarskih zanesenjakov. Pa tudi med zagovorniki civilnih pravic ni letos še pravega navdušenja za javne nastope. To stališče je oprto na več razlogov. Zagovorniki se najpreje zavedajo, da so jim zakoni, posebno federalni dali celo vrsto novih pravic in pooblastil, ki jih je treba sedaj šele postopoma uveljavljati. To pa ni lahko delo. Za tako delo je treba imeti zadostno število požrtvovalnih sodelavcev, ki so pripravljeni, da se posvetijo podrobnemu delu v organizacijah, pred uradi, itd., in ne na ulicah. Takih pa nimajo na pretek. Zato so voditelji zmernih črnskih organizacij sklenili, da se bodo vrgli najbolj na pridobivanje volivne pravice za črne rojake v tistih južnih državah, kjer zagrizena bela večina noče priznati dejanske ravnopravnosti na tem področju. Kako veliko bo dela na tem področju, pričajo sledeči podatki: Dr. Kingov delovni program “SCOPE” si je postavil za cilj, da uredi volivno pravico za pol milijona črncev, ki stanujejo v približno 75 okrajih v državah Georgia, Virginia, Alabama. Florida in obe Carolini. Da dr. King izvede svoj načrt, rabi najmanj 900 mladik sodelavcev, ki bi tekom 10 tednov delali v gornjih okrajih. Vsak sotrudnik bi torej moral tedensko pomagati več kot 50 črncem do registracije volivne pravice. Očitno je že sedaj, da je cilj previsoko postavljen. Zato je dr. King izpustil celo vrsto južnih držav iz svojega akcijskega programa. Jasno je, da beli nasprotniki politične ravnopravnosti ne bodo z veseljem opazovali dela SCOPE programa. Nihče ne more jamčiti na mir v gornjih 75 okrajih, SCOPE vrši pripravljalna dela že cele mesece. Najbolj skrbi za dobro izbiro sodelavcev; ne rabi samo navdušenih sotrudnikov ampak tudi vztrajne, požrtvovalne, prevdarne, hladnokrvne, bistroumne. Upa, da jih bo nabral do konca tega meseca. Druge črnske organizacije nimajo tako konkretnih načrtov, ne mislijo pa spati. Zagnale se bodo v boj za ravno-pravnost pri zaposlitvi. Tu bodo gotovo prišle v spor z unijami. To uči dosedanja skušnja. Skušnja pa tudi uči, da so take akcije skoraj zmeraj povezane s piketiranjem, demonstracijami, spopadi na ulicah itd., skratka z raznimi oblikami nasilja. Boj za ravnopravnost pri zaposlitvi bo obenem dal tudi dosti tvarine za poseg federalne zakonodaje. Dr. King je že napovedal potrebo po njej. V škripce bodo pa prišle mnoge unije. So načeloma zmeraj za ravnopravnost med belimi in črnimi delavci in uradniki, toda v praksi pa na svoje načelo le prerade pozabijo. Prepiri med unijami in črnskimi organizacijami zajemajo lahko tudi ulico. Ni pa treba pričakovati v poletnih mesecih neredov zaradi šolske integracije. Niso sicer izključeni, toda na dnevnem redu pa ne bodo. Če bodo, bodo šele proti jeseni. Dosedanja praksa pove, da je šolska integracija dosti sitna in težka zadeva tudi tam, kjer obstoja dobra volja zanjo. Glavno je: ideja integracije je zmagala, kako jo bo pa mo- goče uveljaviti v posameznih šolah, to je odvisno od lokalnih razmer. Kdor bo potoval po deželi, naj si ne beli glave, kaj vse se lahko zgodi. Glavno je da ohrani mirno kri in da ne verjame vsaki čenči, ki bi jo slišal v hotelih, motelih, go-stilnah, kavarnah, barih, trgovinah itd. Naj rajše posluša radijska poročila in bere resno časopisje, ki ga pa žalibog ni zmeraj in povsod na razpolago. Počitnic naj si pa zaradi vsega tega ne da kvariti. BESEDA IZ NARODA NOVICE 00 SV. VIDA rezidenci” pri Sv. Vidu. Poleg msgr. Johna J. Omana spada CLEVELAND, O. - šoLka "“f0« fane, =1»''“ske . ,.x n • a • duhovnike v Ameriki. Prvi, ki prireditev na P r i s t a v i. — , se je spomnil tega njegovega Glavni prostori odnosno kraji, " * . r., koder imamo clevelandski Slo- u °ym® Ju 1 eJa, je i . . v u . j•, clevelandski škofijski tednik venci svoje družabne priredit- ,(rrn TT • td n . ... “The Catholic Universe Bulle- ve, so v jesenskem in zimskem . , a - a ’ ^ Vi io nvinotjAl nrpr rptr- času naši Narodni domovi in CdhU IICRII uuiuuvi 25 tm_ v zvezi s tem nje_ delno cerkvene dvorane, po- . . , . , rrrvfTTm inhi oncxm U'VilIQa HVO- leg gostilen seveda, v spomla danskem in poletenskem času govim jubilejem krajše poročilo, katero vsebuje nekaj po- aansKem m poieiensKem času , ,, . . , , v. v, .... , , . , .. datkov iz jubilantovega zivlje- pa p Cl n ' | J ■Pr.vrvpiln tj TIR io rmvAm- ali daljni mestni okolici, ki so v glavnem lastnina posameznih naših osrednjih organizacij in ustanov. Tudi družabne prireditve spadajo med ona naša sredstva, ki nam na tujem pomagajo ohranjati našo materino besedo in naše narodno izročilo. Jasno je, da se tega sredstva poslužujeta tudi obe naši clevelandski slovenski šoli. Zadnjo nedeljo je imela vidov-ska šola na Slovenski pristavi svojo letošnjo počitniško prireditev. Bilo je res lepo prijetno vreme, kot nalašč pripravno za izlete v prelepo božjo naravo. Zadnjo nedeljo so se zbrali na Slov. pristavi skoro brez izjeme vsi slovenski starši, katerih otroci hodijo v Slovensko šolo pri Sv. Vidu. Veliko pa jih je bilo tudi iz župnije Marije Vnebovzete v Collinwoo-du. Bilo pa je z njimi tudi mnogo prijateljev slovenskega šolstva. Med drugimi, katere smo imeli tam čast pozdraviti, je bil tudi župnik od Sv. Vida g. msgr. Alojzij Baznik. Zelo dobre volje je bil. S seboj je pripeljal tudi svoji dve sestri. Tudi onidve sta se dobro počutili v naši sredi. Poseben del slovenskih šolskih počitniških prireditev je vsako leto nastop mladine v raznih otroških in mladinskih igrah. V nedeljo nam je naša mladina najprej na odru zapela vrsto pesmi, zatem pa se je na igrišču preizkusila v vrsti mladinskih tekem in iger. Glavna točka zadnje nedeljske šolske prireditve na Pristavi pa je bila izstrelitev dvodelne rakete skoro tisoč me-strov v zrak. Ovničevim iz Geneve posebna zahvala za to atrakcijo. Odbor staršev je kakor ob drugih priložnostih tudi v nedeljo nad vse skrbno vse pripravil, da je moral biti vsak več kot samo zadovoljen. Vsi starši, očetje in matere, so prav zares vse storili, da je morala prireditev v vsakem pogledu zadovoljivo uspeti. Njim in vsem, ki so jim pomagali, čast in hvala! OHIO KSKJ DAN — V nedeljo so imela društva KSKJ v državi Ohio svoj dan. Opoldne je bila sv. maša pri Mariji Vnebovzete, popoldne pa so se zbrali v parku sv. Jožefa na White Rd. Zaradi krasnega jih letih bilo. REV. JULIJ SLAPŠAK - 40-ETNICA MAŠNIŠTVA. ). rožnika - junija 1965, ob- tin”, ki je prinesel pret. četr- nja. Poročilo v UB je opremljeno z njegovo sliko. Rev. Julij Slapšek je obhajal 40-letnico svoje duhovniške službe danes z zahvalno daritvijo v slovenski cerkvi Marije s čudodelno svetinjo v Torontu, Ontario v Kanadi, ki jo upravljajo slovenski misijonarji (lazaristi). V Toronto je odletel preteklo nedeljo. V petek, 2. mal. srpana-julija, tj. na dan, ko je pred 40-leti v samostanski cerkvi slovenskih karmeličank na Selu v Ljubljani, katera pa je danes podrta, opravil svojo slovesno novo mašo, pa se bo zahvalil Bogu za milost duhovniškega poklica pri sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj, tj. v drugi slovenski torontski župniji, katero vodijo ravno tako kanadski sloven, lazaristi. V Cleveland se bo vrnil konec tega tedna. Gospod jubilant je bil rojen 23. kimovca - septembra 1901. v Lesah na Gorenjskem. Rajnki škof dr. Rožman so o Lešah zapisali, da je to “gorenjska Vipava, kjer je najprej pomlad in še po zimi sonce toplo sije.” V zvezi z jubilantom pa so zapisali: “Menda mu je lesko sonce že v zibelki nalilo v dušo ono sončno vedrost, ki ga spremlja vse življenje. Vedrega nasmeška mu niso mogli ugasniti ne mnogi trpki doživljaji niti smrt, ki je prezgodaj utrgala dva ljubka cvetova iz družinske grede, dve dragi sestri. Ostal je “vedno nasmejani gospod Julče”, kakor so ga lani v Argentini splošno nazi-vali. (Primerjaj škofov članek” Father Julče Slapšak -srebrnomašnik” v Cerkvenem Vestniku fare sv. Lovrenca za 1949. stran lo!) Rev. J. Sl. izhaja iz učiteljske družine. Bil je prvorojenec številne družine slovenskega ljudskega pisatelja - učitelja Julija Slapšaka, čigar pisateljsko ime je bilo “Mišjakov Julče”. Po očetu je dobil ime tudi sin prvorojenec. V ožji družbi jubilanta nihče drugače ne kliče kot Jule ali še bolj po domače Julče. Njegovi materi je bilo ime Jerica. Kot dekle se je pisala Pangerc. Umrla je 23. 11. 1961. v visoki starosti 83 let. Jubilatov oče pa je umrl v starosti 77 let 8.9. 1951. Oba sta pokopana na draveljskem pokopališču v ’emena se je zbralo popoldne Ljubljani. — Ko sta Slapšakov medno veliko članov in čla- oče in mati 29.5. 1950 obha-ic. Vsa prireditev je bila jala zlato poroko, jima je dru-risrčna in domača, ena naj- žinski prijatelj naš ameriški •ijetnejših, kar jih je v zad- slovenski pesnik Ivan Zorman zapel lepo pesem-voščilnico. (Prim. Cerkveni Vestnik fare sv. Lovrenca za leto 1951, str. anes na praznik prvakov 18-19 s sliko , zlatoporočencev mstolov sv. Petra in Pavla, m tudi s pesnikovo sliko!). Jubilantovi starši so vzgo- aja 40-letnico mašništva g. jili 4 sinove in 6 hčera, kate-alij Slapšak, ki je bil polnih rim so vsem oskrbeli visoko-> let slovenski kaplan pri Sv.'šolsko izobrazbo, kar je goto-jvrencu v Newburghu in ki ivo nekaj izrednega za tako vi sedaj že nad eno leto “v veliko učiteljsko družino. Dva sina: Julij - najstarejši, in Bo-židar-najmlajši, danes župnik v št. Juriju pod Kumom na Dolenjskem, sta postala duhovnika; ena od hčera, tj. Jerica, danes s. Cita, pa je postala usmiljenka sv. Vincencija Paveliskega in deluje danes v svojem poklicu na ču-karici v Belgradu. Gospod jubilant je hodil v osnovno šolo najprej v Vodicah “v znožju Šmarne gore, ki stoji kakor stražni stolp sredi gorenjskega polja, od koder sama Mati božja Marija varuje svoje ljudstvo”, pozneje pa v Radovljici, zopet na Gorenjskem. Ali je kje na svetu lepše kakor na Gorenjskem? | Videl sem veliko sveta in lepih i krajev, a lepšega nisem videl ne v Švici, ne v Rocky Mountains, ne v južnoameriških Andih. Lepota Gorenjske je v mehko srce Julčetovo utisnila neizbrisen pečat” so zapisali in opisali vse to ranjki škof Rožman v citiranem šentolo-vrenškem Cerkvenem Vestniku, 1949, str. lo. Gimnazijske študije je Rev. J. Sl. opravil na znani škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano (Zavod sv. Stanislava), bogoslovne pa na ljubljanski teološki fakulteti. V duhovnika ga je posvetil takratni ljubljanski škof-nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Jubilantova prva dušnopastirska služba je bila v škocijanu pri Mokronogu na Dolenjskem, na zelo obsežni župniji z 11 podružnicami in s 3 šolami. Ko mu je tu potekalo že sedmo leto pasti-rovanja, je dobil iz Clevelanda od tedanjega šentlo-vrenškega župnika g. Janeza J. Omana pismo, v katerem ga je vabil, naj pride k Sv. Lovrencu za slovenskega kaplana. Odzval se je ter nato celih 32 let ostal pri dobrem newburškem slovenskem župniku msgr. J. J. Omanu. Lani pa je zapustil Sv. Lovrenc; odtlej živi pri Sv. Vidu, kjer je še vedno dobra pomoč tukajšnjim slovenskim duhovnikom v dušnem pastirstvu. K 40-letnici mašništva voščimo g. jubilantu s prav istimi besedami, s katerimi so mu voščili rajnki škof Rožman ob njegovem srebrnem mašni-škem jubileju, to je: ‘‘Naj mu Bog da dočakati še zlati jubilej v lepših časih. Zdrav in krepak je; naj ga Bog takega še dalje ohranja!” (Prim. Cerkv. Vestnik fare sv. Lovrenca, 1949, 11!) S. J. IXXXXXXXXXX1:;EXX1XXXŽX1XXXXXXXXXXIXYTTTTTTTTTTTTTTTTTT1 Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. CXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX JTTgTtTTTTTrgTTITTTTTTTI Duluth, Minn. — Skoro ves mesec april in v prvi polovici maja ni bilo čuti na radiu in televiziji skoro drugega, kakor o poplavah in viharjih vse križem našega osrednjega dela ZD. Odbor, ki ga je imenoval naš minnesotski guverner Karl Rol-vaag, da preišče in ugotovi povzročeno škodo po poplavah in viharjih, objavlja poročila, ki predstavljajo visoke vsote povzročene škode. Samo pri nas v Minnesoti ob nižavah reke Mississippi in po nekaterih drugih krajih je škode nad 40 milijonov dolarjev. Mnogim bo vzelo Zlata poroka m iapls leigfifsu Cleveland, O. -— V nedeljo, 20. junija 1965 sta praznovala zlato poroko, 50-letnico srečnega, zadovoljnega in uspešnega skupnega življenja, dobro poznana in spoštovana rojaka Joseph in Frances Legan, ki že dolgo vrsto let živita na 5099 Stanley Avenue na prijaznem Maple' Heightsu. Ta dan je bila ob desetih dopoldne v cerkvi sv. Lovrenca v ■Newburghu zahvalna sv. maša, po kateri sta zlatoporočenca obnovila zakonske obljube. Zlato-poročne obrede je opravil šent-Icvrenški župnik č. g. Francis ■Baraga. Posebno lepo in ganljivo pri cerkvenem slavju je bilo' celo poletje, predno si bodo zopet uredili domove in druga poslopja. Tudi vrtnarjem so povodnji sprale in odnesle mnogo rodovitne zemlje. Tudi tu se bo škoda poznala. Tako je vedno, da pridejo kake nezgode vmes in ljudem prekrižajo račune, ki jih delajo v začetku leta, pa se vse zaobrne in zasuče. * “NAPOVED VOJNE PROTI VOJNAM!” — To geslo je naglasil predsednik L. B. Johnson v svojem govoru, ko je imel o-tvoritveni govor v Gary taborišču, ki so ga pred kratkim otvo-rili doli v Teksasu in posvetili vežbanju mladih Amerikancev, katerih naloga in cilj bo zasledovati in delovati vsepovsod za mir med narodi. To gibanje je predsednik krstil z imenom “vojna proti vojnam”! Poročilo omenja, da navdušenja je bilo dosti in vsi govorniki so poudarjali važnost tega gibanja. Predsednik je še posebej poudaril: “Da nihče naj ne u-stvarja napačnega mnenja o tem gibanju, ki nas vse obvezuje in nam vsem nalaga skrb, da mir ne sme izginiti s sveta, tako tudi svoboda narodov ne sme u-mreti na svetu.” Občinstvo je predsednikovim besedam živahno in burno a-plavdiralo. V svojem govoru se je dotaknil svojega prejšnjega programa, s katerim je objavil še pred meseci “vojno proti revščini in bedi”. Teh naših prizadevanj in gibanj ne smemo o-pustiti, ampak z njimi moramo krepko nadaljevati, da z njimi premagamo revščino, vojne in da z njimi pridemo do stalnega miru! Tako je zaključil svoj govor. Krasna misel, krasni načrti! Podpiraj ga pri tem Bog! * BIVŠI PODPREDSEDNIK NIXON si je privoščil pred kratkim malo potovanja po Evropi. Zdaj, ko ni privezan na kak važen položaj, kakor je bil, ko je bil podpredsednik ZD, si kaj takega lažje privošči. Bog mu “žegnaj” vse to, saj mož je potreben malo oddiha, ker doma na domačih , tleh mora itak dihati tako, kakršen republikanski duh in vonj prihaja iz sedanjih kr-vhinj stare garde GOP. Hoče ali noče, doma mora večkrat poslušati ono, kar godejo mladi republikanski petelini. O Nixonu je treba poudariti, da je izkušen praktičen državnik in politik. Bil je dovolj dolgo na drugem najvažnejšem mestu v to, ko so z zlatoporočencema pristopili k obhajilni mizi vsi otroci in vsa številna Leganova družina. Naj mi bo dovoljeno, da napišem nekaj iz življenja teh zlatoporočencev. Zlati ženin Joseph Legan je bil rojen v vasi Podgozd, fara Žužemberk na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1907 k teti Mrs. Košiček v Olean, N. Y. Leta 1915 se je preselil v Cleveland in se nastanil pri bratu Franku Leganu v prijaznem Newburgu. Istega leta je prišla v Cleveland iz vasi Brezovo, fara Št. Jernej na Dolenjskem, brhka in mlada deklica Frances Jordan k stricu Ignacu Bazniku, ki je imel gostilno na 8117 Aetna Rd. Nekega večera je Jože stopil v to gostilno na kozarec piva in opazil novo, mlado pomočnico. Hitro jo je vprašal, kdaj je prišla v Ameriko in odkod je doma. Beseda je dala besedo, pogled pa pogled, srci sta se združili, ljubezen vnela. Ker sta se imela rada, sta se dne 21. junija 1915 poročila pred oltarjem cerkve sv. Lovrenca. Poročil ju je father Lavrič in zvezal tako dobro, da ta zveza po 50 letih še vedno trdno drži. Bog je ta zakon bogato blagoslovil. Zlatoporočencema se je v zakonu rodilo šest otrok, pet sinov in ena hčerka. Vsi so poročeni in imajo visoko šolsko izobrazbo. Sin Stanley je bil 23 let v službi strica Sama, sedaj ima naziv rezervnega častnika COL in je zaposlen pri Xerox družbi v New Yorku. Sin Joseph je zobozdravnik in ima svoj zobozdravniški urad v Rocky River. Sin Herbert je advokat in ima svoj urad in pisarno v Columbusu, Ohio. Sin Lawrence je preddelavec v Fordovi tovarni, sin Thomas pa je zaposlen [ ^D in so mu premnoge pri poštnem uradu na Maple mednarodne in domače zadeve Heightsu. Hčerka Anna, poro- znanei kakor marsikatere- čena Lowery, je učiteljica in živi v Akronu, Ohio. Zlatoporočenca Joseph in Frances Legan imata tudi 17 vnukov in vnukinj. Vsi imajo dobre službe in lepo složno živijo. Joseph Legan je bil mnogo let zaposlen pri A. S. W. družbi, sedaj pe je že pet let v pokoju, ob potrebi pa prav rad pomaga v Slov. domu na Maple Heightsu. Tudi je že mnogo let naročen na Ameriško Domovino in na verski mesečnik Ave Marijo. Naj omenim še to, da se je po zlatoporočni sveti maši vršilo lepo slavje v Slovenskem narodnem domu v krogu družine, sorodnikov in prijateljev. Draga zlatoporočenca! K vsem neštetim čestitkam, ki sta jih prejela ob Vajinem zlatem jubileju, se pridružujem tudi jaz. Iskreno Vama čestitam k temu lepemu jubileju in želim, da bi v sreči, zadovoljstvu in zdravju živela še mnogo let. Ko pa bo prišla božja poslanka in Vaju odpeljala v nebeški dom, bo Vajina pot lahka, saj bo bogato posuta z dobrimi deli, ki sta jih opravljala na zemlji. Zlatoporočenca, bodita iskreno pozdravljena! Jakob Resnik mu drugemu. Tudi ni Nixon kake zaletele narave, pač pa trezno resen premišljen človek. Poročilo omenja, da je zadnje potovanje pred par tedni zaneslo Nixona .v Moskvo. Tam je bil prvikrat na obisku pred šestimi leti, to je bilo 1. 1959, ko sta v neki “moskovski kuhinji” debatirala s Hruščevim. Tedaj je Nixon Hruščeva opozoril, da če Rusi resno mislijo na mirno sožitje z drugimi narodi, tedaj naj nikar ne izvažajo v druge dežele revolucije (v mislih je imel komunizem). Tudi naj se ne prizadevajo, da bi v drugih deželah strmoglavili nekomunistične vlade. Zdaj, to pot, je v Moskvi šaljivo omenil, da sta se oba, to je on in Hruščev neprostovoljno podala v pokoj. Ampak, je pristavil, nihče se ne umakne iz politike, kadar zahtevajo časi velike in važne odločitve. O sedanjih političnih razmerah v Združenih državah je pripomnil, da niti demokratska, ne republikanska stranka nista u-jedinjeni, ampak poudaril je še, da po zadnjem velikem porazu bodo republikanci pri prihodnjih volitvah bolj ujedinjeni-(Dalje na 3. strani) HANADSH4 DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Mogočna verska manifestacija Tako preproste, pa obenem tako mogočne verske manifestacije Slovenci v Kanadi gotovo še niso doživeli. Bila je to procesija presvetega Rešnjega Telesa v nedeljo, 20. junija na slovenskem letovišču. Vse procesije do sedaj so bile izredno lepo obiskane. Letošnja je bila po šte- če zaradi teh težav temu ali onemu ponovno zaplapola v srcu lučka slovenstva, če s slovenskega dne odide nazaj v naše naselbine vsaj malo navdušenja in poguma in veselja, so žrtve poplačane. 1. avgusta, prvo avgustovo nedeljo, na VI. SLOVENSKI DAN, ki bo na Slovenskem letovišču pri Bol tonu! vilu udeležencev brez dvoma , Tr i najlepša. Slovenci so ta dlan | v 1S, 12 zapadite Kanade prihiteli na tvoje letovišče ne ^ že Sterle in njegova žena. Prišla sta na obisk. V Torontu imata namreč svoje sorodnike, domačine in prijatelje. Domačini in sorodniki izhajajo z bloških krajev v Sloveniji, prijateljev sta si pa nabrala na dolgi in križevi poti, ki je vodila skozi revolucijo, preko Vetrinjskega polja, skozi begunska taborišča in preko kanadskih dalj. Prijazna Mal-ka in Jože Sterle imata svoj dom v Calgariju. V njuni odsotnosti ga čuvajo trije odrasli sinovi. Da bi Malka in Jože svoje počitnice v Torontu in Ontariju srečno preživela, jima želijo vsi: sorodniki, domačini in prijatelji. še je dobrota med nami Pozornost javnosti je obrnjena na velike novice, ki jih prinaša masten tisk ter jih kričita v svet radio in T. V. Novice, ki vzgajajo današnjega človeka, so navadno hudega, krvavega ali vsaj nasilnega značaja. Na prvi pogled zgleda, da dobrote ni več na svetu. Kateri časopis pa še piše o njej? Kdo bo pa bral, če bi pisali, kako je nekdo nekomu skazal dobroto v dejanju, v vsakdanjem življenju, ponižno in brez ponašanja, ne da bi pričakoval povračila. O tem svet danes ne piše in ne govori, zato na dobroto pozablja in je čedalje manj pozna. Živi pa med nami mož, ki je malo poznan in se prav nič ne poteguje, da bi bil slaven. Skrito živi in neprestano delo mu je zakon. A ne dela za dobiček. Plačo sprejema s hvaležnostjo, kot da mu delodajalec skazuje dobroto. Svoje delo opravlja vestno in skrbno, kot da bi sam delil dobroto tistim, s kdterimi in za katere dela. Njegova služba je kot stalno dobro delo. Ta mož, ta živa dobrota je slišal, da mora mlad zakonski par, ki pričakuje prvega otroka, prav zaradi tega otroka zapustiti stanovanje. (Gospodar ni maral otrok pod streho!) “Tudi’ za otroka-novo-rojenčka mora biti streha. K nam pridita!” Tako je odločil mož, ki mu je bila dobrota bistvo njegovega življenja. Lahko jo biti zvit in prebrisan ter vase in v svoj prav zaljubljen. Težko pa je biti dober, ker je prava dobrota . skrita ... in orodje, da lahko pridno vadimo. Pomladanski ples STZ 5. junija na Manningu je lepo uspel, precej je bilo mladine, ki se je prišla razveselit v našo družbo. Najlepše se zahvalimo vsem, ki so tako požrtvovalno pomagali in vsem gospem, ki so spet spekle pecivo in s tem prispevali k uspešni prireditvi. Dne 31. julija bo STZ Toronto priredila letne tekme v telovadbi in atletiki. Vsi, ki se za tekme zanimajo, naj se pravočasno prijavijo! STZ treningi so še vedno ob sredah zvečer v Masarykovi dvorani, ob petkih zvečer so pa treningi ob 7.30 na Massaryktown-u. 1. avgusta bo STZ sodelovala na VI. Slovenskem dnevu. STZ samo iz Toronta, temveč iz vsega Ontarija. Videli smo celo znance iz Alberte in Združenih držav. Težko bi bilo našteti vse kraje, ki so bili zastopani. Prav gotovo do sedaj v Kanadi še ni bilo zbranih na enem kraju toliko Slovencev. Zbralo jih je versko prepričanje, ki mu v svobodi brez pritiska sledijo in ga javno izpovedujejo. Da ljudje niso prišli samo na “piknik” je dokazala procesija, v katero se je uvrstilo vse: mlado in staro, novi in najnovejši. Tokrat je res VERNOST zabrisala vse razlike, tudi miselne, društvene in politične. VERNOST je zmanjšala tudi razdalje milj in časov. Ko smo spremljali Naj svetejše, smo bili samo ena družina, velika, edina. Procesijo je vodil preč. g. F. Sodja C. M., ki je ob pol 12. uri tudi maševal. Pomagala sta mu preč. gg. A. Prebil CM in Plevnik S. J. Tudi vreme je bilo naklonjeno. Dan je bil topel, celo vroč. A da sonce ni preveč žgalo, so preprečili oblaki in lahek veter. VI. Slovenski dan v Kanadi Vsakoletni SLOVENSKI DAN v Kanadi je druga prireditev, ki privabi .največ rojakov iz najrazličnejših krajev. Da gremo k procesiji sv. Rešnjega Telesa, nas sili vernost, NA SLOVENSKI DAN NAS KLICE ZAVEST SLOVENSKEGA POKOLENJA. Slovenija nam je dala naše čutenje in nam izoblikovala način mišljenja in izražanja. Govoiica slovenske matere nam je še vedno najmilejša melodija. SLOVENSKA ZAVEST JE KLICAR NA SLOVENSKI DAN. Nihče ne more reči, da ni prav, da izmed vseh dni v letu vsaj enega posvetimo vsemu lepemu, kar se imenuje slovenstvo. Gornje misli niso nikaka prisiljena pisarija. Vzete so iz mišljenja ljudi. G. S. S. nam je pripovedoval, kako so se njegovi prijatelji, ki živijo v Ontariju daleč od Toronta in tudi daleč od vsega, kar slovenska naselbina v Torontu nudi dobrega in tudi slabega, pogovarjali na lanskem slovenskem dnevu. “Sklenimo in si obljubimo, so si prigovarjali, i cta bomo vsako prvo nedeljo v mesecu avguscu lezei-virali za Slovenski uan. Tukaj na tem mestu se naslednje leto zopet dobimo na VI. SLOVENSKEM DNEVU.” Mnogo, slovenskega življa je raztresenega po širni Kanadi. Na prvi pogled zgleda, da so se mnogi utopili v morju tujstva. V resnici pa v vsakem, ki je prišel iz Slovenije, še vedno živi toliko slovenskega duha, da en dan v letu želi preživeti med svojimi ljudmi in želi skupaj praznovati spomin na svoj slovenski izvor. Kakor je vernost močna vez, ki različnosti povezuje, tako je tudi slovenski izvor in slovenstvo nekaj, kar druži raztreseno kri, ki je pritekla iz Slovenije. SLOVENSKI DAN je zadeva vseh, ne samo peščice prirediteljev. SLOVENSKI DAN je namenjen vsem in vsakemu posamezniku. Noben poedinec na ta dan ne postane bolj ali manj slaven, bolj ali manj upoštevan. L. Ambrožič: Pred nastopom rdeče oblasll doma na varne v tujino hujšega. In tudi radi festivala so imeli naročeno, naj s tujci bodo čimbolj prijazni. Med našim bivanjem v Salzburgu je šlo več transportov tam skozi. Nekatere so na kolodvoru izložili in jih poslali v našo kasarno. Bili so pa tam ponavadi le eno noč, ali kvečjemu dve. Pa so jih že poslali naprej. Čudili smo se temu in skrbelo nas je. Kaj pravzaprav nameravajo z nami. Sicer je bila ena družina iz Domžal tam že dva meseca, a ti so čakali na prevoz v Brazilijo. Tja pa ves tisti čas ni nihče šel. Za Kanado so pa šli pogosti transporti, mi smo pa vedno ostajali. Zakaj? Nismo vedeli odgovora. Zakaj je moralo tako biti, smo zvedeli šele v Kanadi. Da je bilo vse še bolj neprijetno, je zbolela še žena. Na vratu zadaj je imela morda že od rojstva malo bradavico. Ker je bilo dovolj časa, smo se spomnili vsega, samo da nam je čas hitreje potekal ter da smo tolažili želodce. Pa se je spomnila mlajša hčerka, da ji bo to bradavico prevezala s tenko nitjo in se bo posušila. Rečeno — storjeno Čez sel sem bil in jezen. Zakaj namjdva dni ^ je pa zače]o to oteta. je naredd toliko skrbi? Povedal j ti in boleti. Nismo posvečali velike pažnje na to. Le tisto nit (Dalje) Zelo nas je skrbelo, kaj se je zgodilo z njim. Ker ga tudi k večerji ni bilo, sem šel ob šestih na policijo in zadevo tam javil. Vzeli so na zapisnik in telefonirali na vse policijske postaje, če jim je kaj znano. Nato so telefonirali še na ambulanto in v bolnico, če bi bil tja pripeljan. A nikjer niso nič vedeli. Rekli so mi, da če ga do sedmih ne bo, naj pridem še enkrat tja. Šel sem. Tedaj so dvignili vso službujočo policijo z naročilom, naj fanta iščejo, tudi v vodi, če bi se utopil, ker je bilo ravno po deževju in je precej narastla. Tudi nas je to skrbelo. Če bi se šel morda kopat v narastlo vodo. Ker so bili živci že itak vsi napeti do vseh “dobrot”, so se pri tem skrbi še bolj stopnjevale. Že se je delal mrak, a fanta od nikoder ni bilo. Sedeli smo na istem mestu, kot je sedel prej on in gledali na vse strani, če se bo od kod prikazal. Ko se je pa že skoraj popolnoma stemnilo, smo ga pa zagledali že od daleč na razsvetljeni cesti, ko se je počasi pozibaval proti nam. Ve- gega nam ne bo kazalo, kot da ostanemo tukaj vsi do njenega okrevanja. Kdaj bo eno ali drugo, nismo nič vedeli. Rana se ni prav nič celila. V takih in enakih težavah polnih skrbi in v pričakovanju neznanega, so. nas le neki dan pozvali v pisarno ter nam povedali, da odidemo v par dneh naprej in naj bomo na to pripravljeni. Vprašal sem jih, kam bomo šli? Dejali so mi — čez mejo v Nemčijo, potem pa dalje proti morju. O, da bi le res bilo tako. Ali se ne bo zopet kaj zataknilo. Čez dva dni so nam javili, da drugo jutro odidemo. Res smo se pripravili in zjutraj takoj po “kavi” odšli na dvorišče stare „ kasarne, kjer so nam naročili čakati. To je bilo 18. avgusta 1948. čakali smo pa tam od osme zjutraj pa do ene popoldan. Kako dolge so take ure. Ves čas smo se bali, če ne bo treba še enkrat na zdravniški pregled, ker brez nje bi ne šli nikamor. Pa je bila tu poleg še ena skrb. Ako bi morali na tak način ostati, bi iz begunske kuhinje nič več ne dobili hrane in bi se v tem slučaju morali sa- IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA (Nadaljevanje z 2. strani) Za tem je izrekel še par opazk: — Ameriško ljudstvo tradici-jonalno nasprotuje preveliki koncentraciji moči, takšni, kakršno ima zdaj predsednik Johnson in bo preokrenilo to neenako ravnotežje. Nixon, omenja poročilo, je prispel v Moskvo iz Helsinkov na Finskem in da je šaljivo pripomnil ob prihodu, da to pot nima namena ne želje iti v bližino kake “kuhinje”, kakor pred še stimi leti. ALI PRIDE DO JEKLARSKE STAVKE? — Vse odvisi od časa gospodarskih in političnih razmer. Gospodarske razmere niso ravno preslabe. Trgovina vse povsod dobro cvete. Finančna poročila ob zaključku prvega četrt leta letos izkazujejo, da so velike korporacije zopet pospravile milijone in milijone dobička pri vseh industrijskih obratih. To ravno vidijo računski strokovnjaki raznih delavskih unij in so mnenja, da bi moralo delavstvo dobiti od kolačev in pogač profita, večje deleže, kakor jih pa dobivajo. To seveda, če bi do kaj takega prišlo, bi to pomenilo večjo inflacijo, kakor pa jo že imamo. Plače gor, cene izdelkom na drugi strani gor. Ista stara pesem: ti mene, jaz tebe... Ampak prišlo je v navado, da zahteve po višjih mezdah se na- Več njiv za pridelke KANSAS CITY, Kans. — Zaradi opuščanja reje in rabe konj v kmetijstvu v korist traktorjev je bilo vključenih v pridelek žita in drugih deželnih pridelkov 55 milijonov akrov površine, ki je preje služila za pridelek konjske krme. CLEVELAND, O. Moški dobijo delo SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes A ve. išče oskrbnika Za informacije kličite upravnika Victor Derling 681-9675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955. (x) MALI OGLASI Stanovanje oddajo Petsobno stanovanje, n a novo dekorirano, zgoraj, oddajo v okolici St. Clair Avenue. Kličite 943-3790 ali EN 1-6997. —(129) mi preživljati. Kako? Prejšnji glaša skoro vsako leto. Morda X¥IIL ieškosla^esiski dp Toronto, Ont. — V nedeljo, 4- julija prirede Čehi XVIII. Ceškoslovenski dan, na kata-rem bodo tudi praznovali 100-letni jubilej ustanovitve Ame-rikanskega Sokola v svobodnem svetu. Pričakujejo zelo velik obisk, zlasti goste iz Amerike, saj bodo pri programu sodelovale enote iz Monchesterja, New Yorka, Clevelanda, Detroita, Chicaga in celo Los Angelesa. Slavnostni govornik bo Hon. Paul Martin, minister za zunanje zadeve v Kanadi. Tudi STZ Toronto je bila povabljena k bratskemu sodelovanju in bo nastopila s posebno točko na konju, člani bodo pa tudi nastopili na. orodju. S tem se pa tudi zahvali-Uspeh teh dni je odvisen samo j mo bratom Čehom, ker nam že od žrtev, ki so mu darovane. In 1 dolgo vi'sto let nudijo dvorano je, kako dobro se mu je godilo Tudi na večerjo, ki je bila zelo obilna, ga je Anglež popeljal v hotel. Fant je iz šole znal že nekoliko angleščine in je odgovarjal po možnosti na razna vprašanja, ki mu jih je Anglež zastavljal. Zelo ga je zanimalo, zakaj smo tam v tisti kasarni in koliko nas je v družini. Predno ga je odpustil domov, mu je kupil za vsakega nekaj. Za druge nekake “donace” in čokolado, za me pa cigarete. S tem so bile skrbi popoldneva nekako poplačane. Takoj smo javili na policijo, da se je našel zgubljeni sin. Policija bi ga še malo vrtela, zakaj ji napravil te sitnosti. A ko je povedal, da je bil temu kriv angleški častnik, so pa takoj utihnili. Pred te vrste Ijud- sem ji takoj odrezal. Čez noč je še ostalo pri tem, a drugi dan jo je pa začelo zelo boleti in še bolj otekati. Šla je v mesto k zdravniku, ki ji je to takoj prerezal, izčistil in s tem naredil precej veliko rano. Naročil ji je, da mora priti dvakrat dnevno, da ji bo prevezal. Ker s prevezo vanjem ikri ni mogla cirkuli-rati, se je stvar zastrupila. Če bi ne šla ob pravem času k zdravniku, bi bila zadeva zelo nevarna. Rana je bila zelo trdovratna in zgledalo je, da se celo veča, namesto da bi se celila. Spet nove skrbi. Če se ji ne bo ta čas zacelilo, ko bo prišlo povelje za odhod. Saj ne vemo, če bo in kdaj bo prišle. Vendar pa menda za stalno ne bomo ostali mi so imeli takrat še precej re-j tukaj. Kako težko bo, če je ne špekta — da ne rečemo, kaj bodo pustili naprej ... Nič dru HČERKA SLAVNEGA OČETA — Pert Geraldine Chaplin, 20 let stara hčerka slavnega filmskega igralca, nastopa pri snemanju nekega' filma v Madridu na Španskem. večer smo zalkupili zadnje groše, kar smo jih še imeli, ker pozneje ne bodo imeli nobene veljave več. Nikjer v okolici pa ne poznanega človeka, ki bi nam priskočil na pomoč. V teh skrbeh in tem premišljevanju so postajale ure še daljše. Zdravnika sem prejšnji dan vprašal, če je žena zmožna za na pot in če ni nevarnosti. Dejal je, da ne. Poravnal sem mu račun in ga prosil, naj o tej bolezni nič ne javi v našo pisarno, da ne bo kaj zadržka. In res ni. Opoldan smo še enkrat obiskali v kuhinji Rusinje, da so nam odmerile naše porcije blekov. Umazane kuharice so jih kuhale v vodi, ki je med kuhanjem porjavela od prahu na stopnicah. Nič jih niso zabelile, pa so bili boljši kot danes najlepše pečena kokoš. Ob eni uri je priropotal kami-jon, naložil našo prtljago in nas, ter nas odpeljal na kolodvor. Izložili so nas in zopet smo čakali do treh popoldan. Ta čas je pripeljal vlak tam od Koroške gori. Naložili smo se vanj in zopet čakali do pete ure. Ob petih smo še zadnjič pogledali nad krasno mesto, starodavni Solno-grad, in že smo brzeli proti nemški meji. Kar hitro in brez težav smo jo prešli in kmalu zagledali, kako strašno je Nemčija bombardirana. Saj po naseljih ni bila niti ena hiša cela. In ko smo se peljali že nekoliko v mraku mimo Muenchena, se nam je zdelo, da je mesto popolnoma zravnano. Mislil sem 'si, — koliko nedolžnih ljudi je pod temi ruševinami pokopanih ... Vozili smo se celo noč brez kakega čakanja ali zastoja. Tudi prihodnji dan smo le v dveh krajih stali malo dalje. V Muen-chenu so odklopili vagon z begunci za Anglijo. Tudi to mesto je bilo vse podrto, kakor tudi vsa večja naselja in mesta skozi katera smo se vozili po “Vsemogočni ’ Nemčiji. Neverjetno se nam je zdelo to. Čudili smo se in zgrozili nad toliko podrtijo in škodo. (Dalje sledi) zato, da voditelji unij pokažejo, da so na delu in potrebni in da njih vpliv ne trpi. Če bo šlo samo za to, znamo čuti letos tja proti jeseni nove zahteve zlasti po višjih mezdah jeklarskih delavcev. Če se pa mednarodne politične razmere poslabšajo in poostre, to so naši odnošaji z Azijo, južnimi ameriškimi državami in deloma drugod po svetu, tedaj bo imela v zadevah zahtev po višjih mezdah in drugem v jeklarski industriji vlada precej besede. Vlada sama je še vedno glavna in na j večja odjemalka jekla in tej ne bo vseeno, ali naj gredo zaradi mezd cene jeklu gori. Johnson se celo trudi, da bi še kje za kak odstotek davke znižal. Kako naj jih zniža, če bi bili izdatki vedno višji? Za rudarsko industrijo po teh naših krajih bi bila taka stavka vse prej kot koristna. Mezde bi šle tudi tu gor. Velike korporacije pa bi zopet iskale rude po drugih krajih, kjer bi cena bolj kazala. Tako menijo mnogi. * ČE VAS ZANIMA? — Ali veste, kje na svetu je morsko obrežje, na katerem je najti največ vsakovrstne zabave? — To je “Coney Island” (otok) v New Yorku. — Kje se nahaja največja puščava na svetu? — Sahara v severni Afriki, ki obsega 3 in pol milijonov kv. milj zemeljske površine. — Ali veste, da je bilo med osmim in četrtim stoletjem pred Kristusom na Kitajskem v dolini rek Huang-ho in Yang-tse-kiang nič manj kakor pet ali šest tisoč malih državic in okrog dvanajst večjih držav, ki so jim vladale. V deželi so vladale neprestane vojne. Napad je ukazala Bela hiša WASHINGTON, D.C. —Napad strategičnih bombnikov B-52 z oporišča na Guamu na področje v Južnem Vietnamu nedaleč od Saj gona, kjer naj bi bilo oporišče rdečih, je ukazala sama Bela hiša. Nekateri označujejo to operacijo za neuspešno, drugi jo zagovarjajo kot vsaj delno uspešno. Tekom poleta sta dve letali v zraku trčili drugo v drugo in padli v morje. — Pisavo za slepce braille rabijo v 85 jezikih, služi 8 milijonom ljudi. CLEVELAND, O. Zenske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za pomoč v kuhinji in splošno hišno delo, 4 do 5 dni v tednu. 3733.2 Euclid Ave. Willoughby 942-9852. (129) Hiša naprodaj na 6223 Glass Ave. Za informacije kličite EX 1-0564. __________________(126) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) V najem E. 58 in St. Clair Ave., opremljeno 4-sobno stanovanje, pripravno za 3 moške, ženske ali zakonski par. $75 vključuje vse udobnosti. 881-7138. (127) Kupite od lastnika in prihranite Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 2(4 bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925 od 4. do 6. pop. — (130) Naprodaj Shelli Custard and Lunch Counter na 6106 St. Clair Ave. Kličite HE 1-1126. —(126) V najem Lepo, 6-sobno, na novo dekorirano stanovanje, blizu šole in cerkve, zgoraj, zadaj. V šentviški okolici. Cena 55. Kličite HE 1-6169 po 4.30 popoldne. (129) Lastnik prodaja Hiša, 4 spalnice, krasno dvorišče, V Richmond Heights na 1937 Skyline Drive. AN 1-0354. (129) Lastnik prodaja Dvodružinska hiša, 5-5, na 15210 Lucknow Ave., blizu vsega. $18,500. Kličite IV 1-1784. (129) V najem Na 7304 St. Clair Ave., 4 sobe, nedavno dekorirane, neopremljene, $50.00. Kličite EV 2-8604. (129) WANTED Part-time Cashier SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno čiščenje. Kličite 391-6379. (128) V najem Opremljena soba se odda poštenemu moškemu, pripravno za upokojenca. Kličite od 8. zj. do 3. pop. KE 1-6129. _________ (128) V fari Marije Vnebovzete Enodružinska, 7-sobna hiša, na novo dekorirana, bakrene cevi, plinska gorkota, dvojna garaža, dobra za dohodek, samo $11,900. Kličite lastnika 944-6640. (29,1,12,14, 1619 jul) V najem Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, spodaj, na 1235 Addison Rd. — (29 jun,l jul.. 000<=>0()oo<^>ooo Sedaj, ob uri solnčnega vzhoda, je bil mrak v njej zelo globok, tako globok, da iskalci niso ničesar videli in so se morali pretipavati od stebra do stebra. Nenadoma pa se je prikradel skozi odprtino v vzhodni steni, oblikovan v podobi Osirisovega očesa, žarek vzhajajočega solnca in je obsijal, kakor vsako jutro skozi več tisoč let, oltar boginje in prestol, ki je stal pred njim. Zagledali so prestol in na njem Neter-Tuo, njeno egipčansko veličanstvo. Bila je resnično krasna, ognjevita postava sredi teme. Kraljevsko oblačilo, ki ga je nosila, je blestelo v solnčni svetlobi, blestelo je njeno žezlo, njen nakit in urej na dvojni kroni, toda bolj ko vse to so blestele njene jezne in sijajne oči. Resnično, bilo je nekaj tako krasnega v teh očeh, da so vsi opazovalci, ki so jo tako nenada odkrili, odstopili, šepetaje si, da na prestolu sedi boginja in ne ženska. V svojem miru, svoji ponosni lepoti in svojem molku je bila podobna nesmrtnemu bitju, zmagovalki, ki je premagala smrt, ne ženski, ki je teden dni umirala v stolpu od lakote. Umaknili so se, se stiskali med vrati in obstali tamkaj, dokler ni jutranja svetloba obsvetila tudi njih. Toda postava na prestolu se ni menila zanje, zrla je preko njihovih glav, kakor da je izgubljena v svoje misli in skrivnosti. Slednjič se je Kaku opogumil in je rekel Abiju,: “O princ, tu je tvoja nevesta, kakršne ni imel še noben CHICAGO, ILL. MALE HELP WE NEED DRYWALL TAPERS EXPERIENCED ONLY STEADY JOBS, GOOD PAY l APPLY HOLLENBECK DRYWALL, INC. 23387 Telegraph Road, Southfield, Michigan — Tel.: (313) 353-5032 l (129) PRINTER Comb. Press And Type Experienced on letter press, lock up own forms, light typesetting, die cutting and embossing. — Private plant, No lay off. Established 1934. Salary open, based on ability. Call GEORGE 561-2050 (127) CHEF - EXPERIENCED For Restaurant and snack shop. Good pay. For information, Call, Aurora, 111., 896-9001. (127) EXPERIENCED PRESS BRAKE OPERATOR j Capable of Making Set-Ups Also Need EXPERIENCED ARC WELDERS Gary Steel Supply 139 & Seeley Blue Island, 111. (128) CENTERLESS GRINDERS Experienced. Set up and operate. Paid vacation and holidays, overtime. Call 678-7885. (128) mož poprej. Pojdi torej in si .jo, vzemi)” in vsi drugi so ponavljali za njim: “Pojdi, o princ, in sl jo vzemi!” Na ta poziv je prfnc, da bi ne veljal za strahopetnega, stopil naprej, a se je večkrat ozrl nazaj, dokler ni prišel do prestola, kjer je obstal in se poklonil. Bil je dolgo časa tako sklonjen, dokler se ni utrudil, zakaj nič ni vedel, kaj bi rekel. Tedaj pa je nenadoma spregovoril nad njim jasen, srebrn glas: “Kaj počneš tukaj, gospodar Memfide? Zakaj nisi v celici, kamor te je bil faraon zaprl? O, spominjam se — strežnica Meritra, tvoja plačana vohunka, te je izpustila, kajne? Zakaj je ni tukaj s čarovnikom Kaku jem, ki je izdelal začarano podobo, s katero ste faraona umorili? Ali zato, ker se mudi pri zdravniku s svojimi hinavskimi ustnicami, ki so se preklale nocoj, preden si prišel k tistemule Kakuju, da ti razloži neke sanje?” “Kako veš vse to? Ali imaš vohune v moji palači, o kraljica?” “Da, stric moj, vohune imam v tvoji palači in vsepovsod. Kar Amen vidi, ve njegova hči. Sedaj si prišel, da me odvedeš kot svojo ženo, kajne? Dobro, čakam te in sem pripravljena. Stori, če si upaš!” “če si upam? Zakaj bi si ne upal, o kraljica?” je odgovoril Abi z dvomečim glasom. ‘‘Na to vprašanje moraš sam odgovoriti, grof v Memfidi in podložnih ji pokrajinah. Toda povej mi še prej —- zakaj se je nocoj brez razloga razletel kristal v Kakujevi sobi in zakaj verjameš, da ti je Kaku razložil pravi pomen tvojih sanj — Kaku, ki ne bo nikoli govoril resnice, razen CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY GAS STATIONS FOR LEASE We have choice PHILLIPS SERVICE STATIONS ready for immediate occupancy. — Heavily traveled transient and excellent residential neighborhood business. — $ for $ inventory. — REAL moneymakers for qualified individuals. — Established business. 183rd and Crawford, Homewood 189th and Torrence, Lansing 4953 Fairview, Downers Grove 69th and Pulaski, Chicago 895 N. Milwaukee, Chicago For information call Jerry Long, Monday thru Friday PO 7-7300, — weekends and evenings 747-0734. (128) COCKTAIL LOUNGE FOR SALE $5,000 Monthly. 12733 S. Western Avenue Phone FU 5-9659 (127) FEMALE HELP HOUSEKEEPER UNDER 50 YRS. OLD Some child care, experienced woman to live in, very pleasant conditions. Own room & TV in Suburban German home. Good salary. References Req. Call FL 8-2493. (127) MATURE HOUSEKEEPER Requirements are, light housekeeping, meals and other household duties. Private quarters with bath. Reference required. Good salary. Call ID 2-0208. (130) pod šibami?” “Ne vem, kraljica,” je odgovoril Abi, “toda s Kakujem se morem pomeniti kasneje na način, ki si ga predložila, če bo potreba,” in je svetlo in jezno pogledal čarovnika. “Ne, princ Abi, ti ne veš ničesar in Kaku ne ve ničesar drugega, razen da šibe morejo zlomiti kači hrbet, če ne najde zidu, da se skrije vanj,” in je pokazala na zvezdoz-nanca, ki se je splazil v senco. “Nihče ne ve ničesar razen mene, ki mi Amen podeljuje modrost in odpira pogled v bodočnost, in kar vem, hranim zase. če bi bilo drugače, o Abi, bi ti pripovedovala reči, da bi ti lasje popolnoma osiveli, in bi napovedala Kakuju in vohunki Meritri plačilo, da bi se jima zdela mučilnica v primeri z njim mehka pernica. A to ni dovoljeno in bi tudi ne bilo prijetno poslušati ob tej svatovski uri.” Kaku je v senci momljal med šklepetajočimi zobmi molitve, Abi in njegovi dvorjani pa so strmeli v to strašno kraljico, kakor strmijo dečki, ki so iskali v trstju jajec divjih ptičev in so naleteli na leva, preden zbežijo. Dvakrat je princ pogledal proti vratom v prijetno svetlobo tam zunaj, ker se mu je zdelo, da se je napotil na temno in negotovo cesto, nato pa je rekel: “Tvoje besede, o kraljica, režejo kakor dvorezen meč, in zdi se mi, da puščajo strup v rani. Povej mi, če si človeško bitje, kako je mogoče, da po sedmih dneh lakote tvoje telo ni shujšalo in se tvoja lepota ni zmanjšala? Povej tudi, kdo ti je prinesel to krasno oblačilo, ki ga nosiš, v prazni tempelj in kje je tvoja rednica Asti?” “Bogovi so me hranili,” je odgovorila kraljica prijazno, “in mi prinesli to obleko; da bi te bila bolj vredna, o princ. Asto pa sem poslala na Ciper da mi prinese neko dišavo, ki jo izdelujejo samo tamkaj in nikjer drugod. Ne, pozabila pipi V blag spomin ENAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA Corp. Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih. Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina, brata, nečaka si ugrabila, za nedolžno žrtev izbrala si ga. Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: JOSEPH, oče BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ Cleveland, O., 29. junija 1965. sem, že včeraj mi je prinesla s Cipra dišavo, ki je sedaj razlita po mojih laseh; da, danes je v Thebah, kjer ima nekaj opraviti zame. Saj ni skrivnost in ti jo hočem povedati — poskrbeti mora, da se vkleše vsa zgodovina faraonovega umora in izdajstva v prvi sobi njegove grobnice.” Pri teh čarodejnih in zlo-slutih besedah je vsej družbi upadel pogum, tako da so se začeli umikati proti vratom, in Abi je šel z njimi. “Kaj!” je zavpila kraljica z bolestnim glasom, ki je pa vendar bil poln posmeha. ‘‘Ali me hočeš pustiti samo? Ali te plaši moja moč in modrost? Ah, ne morem ti pomagati, zakaj če se poln vrč prevrne, teče vino iz njega, in če deneš luč za alabaster, se bo beli kamen svetil. Saj bi vendar bila primerno okrasje kraljevski palači, celo palači takega kralja, kakršen boš ti, o Abi, ki te Osiris ljubi. Glej, plesala in pela ti bom, kakor sem ne- 70-1-1 LETO 70-1-1 iMEeiiM SIOVEIRIU KHOUIKt JEDNOIA ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. Premoženje-----------------------$15,700,000.00 Članov - 45,000 __________Certifikatov - 47,500 Solventnost - 118.33% : Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ................................................. NASLOV .............................................. MESTO ............................................... DRŽAVA ........................... CODE =:jiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»ii»im»m»iiiii»iiiii»i||||||||i|ll||l||lllliill|lllillill|iii9||i9ii||ii|||||i‘^ SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ...-—*....................... Moj novi naslov: ................. MOJE IME: ........................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Ji koč pela princu iz Keša, dokler mu ni Ramesov meč vzel življenja, tako da me boš mogel oceniti, Abi, ti, ki si gledal že marsikatero lepo žensko.” Ko je izgovorila, je zelo počasi, tako počasi, da so nje gibdnje komaj zaznali, zdrknila s prestola, se postavila predenj in začela premikati noge in telo ter jim peti pesem. Besed njenih pesmi se ni mogel pozneje nihče več spomniti, toda vsem, kar jih je bilo tam navzočih, je odprla pot v srce in jim je priklicala pred oči njih mladost, ženska, ki jo je kdo najbolj ljubil, je tam plesala in ga božala s svojimi nežnimi rokami; besede, ki jih je pela, so bile prikazni, ki mu jih je smrt šepetala v uho. (Dalje prihodnjič} ---------o------- — Na Nizozemskem je 200 milj peščin, ki služijo za naravne nasipe. : ZULICH : ; INSURANCE : - AGENCY ' 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 ’ Cleveland 19, Ohio > COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION 45 West 45th Street Tel.: Cl 5-7711 NEW YORK, N. Y. 10036 HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA Mullmly Funeral Hom ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA POGREBI VSAKIH CEN 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 KDO JE BOLJ ZADOVOLJEN? — Viktorija Meyer-ink, ki je že nekajkrati nastopila na TV, se zadovoljno smeji, ko stiska ovčici k sebi. Tudi ti dve izgledata zadovoljni. TEŽKO BREME — Na sliki vidimo posebni preskusni tank vojne mornarice na poti na njegovo novo mesto v bližini Beaumonta, Calif. Tank bodo uporabljali za preskuse novega sistema za reševanje mornarjev iz potopljenih podmornic.