94. štev.
V Ljubljani, v torek 11. avgusta 1874.
Letnik 11.
Inserati se sprejemajo in vel j i tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
t2 „ n	II * »I
,, ,| ,i ii 3 D Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. St. 16.
Političen lisi za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — za pol leta , . 5 za četrt leta
■ .2" 6f®§ ran iii volia*	V'
V administraciji velja:
celo leto . . 8 gl. 40
Za
za pol leta . . 4 „ '20 za četrt leta . . 2 „ 10 „' V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izha ja po trikrat na teden in sicer v torek. četrtek in saboto.
Ali hinavci ali bedaki.
Voltaire, kteremu bi „S1. Narod" prirekel: stari lisjak, saj ima polno zalogo psovek in priimkov, je enkrat zašel Pegaza, vzletel je kot orel pod oblake, gledal je svet in vrele so mu iz kipečega srca besede:
„Vse oznanjuje, da je jeden, večni Bog, kojega ni moči razumeti, kojega ni moči tajiti; glas vesoljstva oznanjuje njegovo moč, in glas naših src pravi, da ga moramo moliti."*)
Kako lepe besede! Kako pobožen je bil Voltaire! Ko je pel to pesem, gotovo je koprneče oči obračal proti Vsevladarju, in njegova duša se je topila v morju molitve in blaženosti. Pa kako čuden, kako različen je konec Voltairejeve himne! „Ko enkrat zatremo Jezuite, bodemo imeli lahko igro zoper ostudno" t. j. katoliško cerkev.**) Mesto z „Genitori genitoque," sklene svoj slavopev z „Ecrasez 1'' Infame!" „Uničite ostudno - katoliško cerkev!"
Kako čudenje Voltaire! Iz početka pravi, da je Bog, kojega moramo moliti: k sklepu pa zahteva, da se mora zatreti cerkev, ki ljudem oznanjuje Boga in jih uči moliti ga. Kako bi se dal razjasniti začetek in koncc Voltairiade? Poskusimo!
Le dvoje je mogoče; ali je „Tout an-
nonce____" Voltaire mislil v resnici, ali ne.
Če tega ni mislil v resnici, je bil hinavec; ker kdor drugače misli in drugače piše, je hi-
*) Tout annonce d' un Dieu 1' eteruelle esistence : On ne peut le eomprendrc, on ne peutl' ingnorer, La voix de 1' univers annonce sa puissance, ]. Et la voix de nos coeurs dit, qu il faut 1' adorer. **) Une fois quc nous aurons detruit les Jesuites, nous aurons beau jen J^ontrc 1' Infame."
navec, farizej, licemerec, ali pokritec. Če je pa mislil v resnici, je bil pa bedak. Kajti, če je po njegovih mislih Bog, kojega je treba moliti, bilo bi od njega umno in pametno, da bi bil spoštoval tisto cerkev, ktero je Bog postavil kot svojo zastopnico na zemlji. Ali ni to bedastoča pripoznati Boga, ob enem pa zatirati in pokončevati Božji ustav, Božjo cerkev!?
„Si parva licet componere magnis", prestopimo zdaj k našim mladičem, ki so Voltai-reju zlezli v srce in v glavo, moremo za gotovo vedeti, ali so hinavci ali bedaki. Ali veste, kaj je „Narodiada"? To je pesem, v kteri ni sicer „drekanja," kakor bi rekel Preširen; vendar je pa v nji veliko hribovske surovosti in pouličnega psovanja. Lansko leto je imela 299 strof, ali številk. V nji ni vzletnega pesniškega duha, kakor v Voltairejevih pesmih, zato poje o Bogu veliko prozaičnejše: „Positivne vere se ne dotikamo." (št. 185.) — „Vera mora biti. Vere nihče ne jemlje. Tudi gospodov duhovnikov, fajmošter in kaplanov mi nc sovražimo. Bog obvaruj! Ti gospodje oznanjujejo Kristusovo vero ljubezni in sprave. V cerkvi, kadar od sv. evangelija govore, jih poslušajmo." (štev. 210).
Ves respekt pred pevci slavne „NarodiadeI" Kako vero imajo! Kako se z vsemi štirimi branijo zoper tiste, ki se jim predrznejo očitati zaničevanje, izpodkopavanje vere! Spoznajo potrebo njeno, duhovuov ne sovražijo, ampak še vskliknejo: poslušajmo jih! Človek bi mislil, da naši mladiči brusijo kose in meče, da se vadijo v orožju za sveti boj, za boj zoper bogotajce, ki s smelo roko ljudem vero pulijo iz srca; človek bi mislil, da ojstro spičijo peresa in jih nevstrašeno vodijo zoper neverne
blatoplaze. Menil bi kdo, da mladiči pred duhovni padajo na kolena in jih prosijo blagoslova, kakor sv. Anton; da so vedno priprav-' ljeni slabosti duhovnov zakriti z vlastnim plaščem, kakor cesar Konstantin V., menil bi kdo da jih ni moči spraviti iz cerkve.
Pa kako čuden je „Narodiadi" sklep! Dr. Zarnik*) na visokih berglah stoje se zaletuje zoper papeževo nezmotljivost, največo glupost jezuitov, (št. 191.) Herman je postal »čisti" klerikalec, zato so mladiči nanj zagnali peklensko vpitje, ko je dejal, da se ima podreti celi svet. (št. 154.) Duhovni so brezdomovinci, črnosuknjarji, fanatikarji, klepčeplazi (št. 154.). Črez program: „Vse za vero in domovino" so izrekli anatema, ker je v njem „vera", (št. 101). Ljudje ki pri nas niso vere izbacnili iz programa, dobili so lepo pomenljivo ime: »duševni evnuhi", (št. 182). Vasovanje je uživanje prate, (št. 171). Na svojo zastavo so z debelimi črkami zapisali: »Liberalizem!" in pred vsem svetom prisegajo, da so odločni liberalci, po vsem enaki nemškim liberalcem, ali naravnost po domače rečeno, da imajo tako vero, kakor psički in prešički, (št. 178). „Z delom in pogumom bomo vrgli celo črno gardo v kot, kamor so jo potisnili že drugi narodi
zdavnej." (št. 252).---Te krasne kitice
sem samo iz polovice lanske „Narodiade" nabral, kar jih je pa v drugi polovici in v letošnjem tečaju, teh še neseni paperkoval, tolažim se pa
*) Dr. Zarnik nezmotljivost napada, češ, da je en papež red Jezuitov odpravil, eden pa odobril
in potrdil. Sancta simplicitas! G. doktor, šen-brano s'e učeni! Izvrstna knjižica dr. Cebaška o papeževi nezmotljivosti Vam ne bi škodovala, ka li ?	Pis.
Kaj se vidi po Dunaju?
(Izv. dop.) I.
Stopi na dunajske ulice, kak šum in hrum ti vdari na uho! Po trdem tlaku drdrajo vozovi, cepetajo konji, drenjajo se ljudje, kriče vozniki, vse vrvi in drvi na desno, na levo, kakor o splošnjem ljudskem preseljevanju. Tam drči ponosna kočija, tu škripa težko naloženi voz, tamo razbijajo tla prekrasni konjiči, a tu šklem-peta revno fijakarsko kljuse — našopirjene gospe in gospodičine, pa uboge beračice, imenitni gospodje, pa raztrgani delalski pobje, vojak, duhoven, frančiškan, kapucin: vse se v enem gnjete in meša.
A kaj je tamo? Obila množica se tlači in gleda in smeja; komaj odide eden, že pristopijo trije namesto njega. Kaj je tako zanimivega? Poglejva! A, razložba podob je tu! Slike sem od nekdaj rad gledal, posebno umetne;
vsaj slikar očara človeško srce, povzdigne ga iz navadno suhoparnega življenja do svojega ideala, vzbudi in vname ga za lepo misel, ktero je vdihnil v podobo v popolni čistoti in vzvišenosti. Človek gleda vzvišeno misel vlito v podobo, prsa se mu širijo, srce se mu vname, sklep je storjen: po idealu koprneti, vresuičiti ga v sebi, vresničiti ga v druzih. Da, prava umetnost pripomore, da se vzbudi, vzrašča in vtrjuje v človeškem srcu ljubezen do čednosti, do delovanja, stud do nasprotnih nečednosti, do malomarnosti.
Tedaj poglejva podobo! Kakor zabliskne strela po nočni tmini, tako drvi iz nebeških visočin žarna, junaška podoba, blisk ji šviga iz očf, v roki se sveti ognjeni meč, tmine beže, na tla so popadale sovražne moči, z nogami jih tepta nebeški, zmagoslavni junak. Toda kake podobe se vijejo in leže podrte na tleh?
Spredaj je Napoleon III., dalječ proč mu je odletela cesarska krona, pod njim se zvija sinko njegov in na levi, oj! ali vidim pravdna tleh leži — Pij IX. s svojimi pismi v rokah; na desni ležita dva duhovna, eden jezuit, vsaj j to pomenja široki klobuk na glavi in drugi z'
biretom, ki srdito maha z molekom po zmagoslavnem junaku? Ne vem, kdo je to?
Ha! kaj naj pomenja ta prizor? Glej napis: »Der deutsche h. Michel, gewidmet dem deutschen Volke". . . . Zdaj mi je jasno! O, kako sem se zmotil! Že sem se radoval, misleč, videti kaj v resnici lepega, vzornega; toda strast, krivica in laž — to ni lepo! Naj bodo podobe še tako krasne, naj bo moč in dejanje in ogenj vlit v sliko, da se res oko pase in srce nekako vzplameti, duh se mora s studom obrniti proč od tega blišča, ako se poveličuje strast, krivica in laž.
Povej mi, ali ni strast vdihnila teh podob? Nemška ošabnost z nogami mandra nesrečno Francijo, ker v Napoleonu je slikar predočil leto 1870, v kterem je hotel oholi Bismark spraviti Francijo na beraško palico. Ali ni strast vdihnila teh podob? Z nogami tepta Pija, jezuita in druzega duhovna, to je strast zoper katoliško cerkev, ktera naj bi se zgubila pred moderno državo, zgrudila se na tla, bila njena jetnica ter vživala le toliko zraka, le toliko svobode, kolikor in kakor dolgo bi ji milostno dovolila mogočna država. Vse, svoj
s to nadejo, da jih bodem zbiral vsak čas in| ob priliki priobčeval čitateljem »Slovenčcvim." Kako so pa mladiči jezike — ne peresa — brusili nad sv. vero in jo s čekani poprijeli in vlekli v svoje stanovanje v blato, o tem še molči zgodovina. Kako so duhovne okidavali z blatom opravljanja, obrekovanja, kazali jih ljudem kot škodljivo gobo na človeštvenem telesu, in jih gerdo gledali, kakor „levi" razbojnik, tudi o tem še ni pisala zgodoviua. Tako hodi neki mladič — po pameti, a starec po letih od hiše do hiše, napada ljudi »stare" vere, in glasa ,,novo" vero. Oitalo se je tudi, da je mladičem obhajanje bolnikov — farška komedija. Po vsi pravici bi se na mladiče dale obrniti besede prvaka slovanskih pesnikov, Mi-ckiewicza, koje je pel v prekrasnem umotvoru: »Pan Tadeusz":
„— raptem paniczyki obce z cudzvch krajow W, targneli do nas horda gorsza od Nogajow, Przešladujac w ojczvžnie Boga , przodkow
wiare,
Prava i objezaje, nawet suknie stare."*)
Zdaj pa vzemimo v roke različna početja mladičev, in pridemo do sklepa, da so mladiči ali hinavci ali bedaki.
Mladi pravijo, da je Bog, da je vera potrebna, da duhovni, kadar oznanujejo Kriščev nauk se morajo poslušati: kasneje pa celo baterijo grobega streljiva obračajo v vero, v duhovne. Kako se to strinja? Dva pota sta mogoča: ali so njih besede o veri, o potrebi vere, o spoštovanju in poslušanju duhovnov, v resnici mišljene, ali ne. Če niso v resnici mišljene, so mladiči hinavci, farizeji; če so pa mišljene v resnici, so bedaki. Ali mar ni to piramidalna beda-stoča govoriti o Bogu, kojega je treba moliti, ob enem pa zasmehovati molitev, roženkranc in lita-nije ?! Ali ni to bedastoča govoriti o potrebi vere: ob enem se pa kruljevo zaletovati v verske članke, v Božje zapovedi? Ali ni to bedastoča, duhovne kot Božje namestnike pripoznavati, koje je treba poslušati: ob enem pa „črno gardo" uganjati v kot?! Ali mladiči mislijo, da se Bog časti z zasmehovanjem Božjih zapovedi? ali mislijo Božje uamestnike spoštovati s tem, da jih okidavajo z blatom, kažejo jih ljudstvu: »Ecce horno!-' „Ali so to ljudje!" in jih s koli
*) ,,— naglo so gospodiči v obče iz tujih krajev pridrli k nam kot horda hujša od Nogajcv, preganjajoči v domovini Boga, prednikov vero, prava in običaje, že celo suknje stare."
uganjajo v kot? Kje je um? Kje je pamet? Kje logika?!
Sklep: Če mladiči nimajo vere, pa se vendar štulijo, kakor da bi jo imeli, so hinavci. Če pa imajo vero, pa ob enem trdijo, da imajo vero tako, kakoršno imajo tisti, ki nimajo nobene (glej st. 178): so pa bedaki, ker trdijo nemogočost. Ali je po kterih pravilih logike mogoče: da ob enem verujem in ne verujem v Boga?!
Staroslovenci si ne upamo približati se k mladičem, da bi jim obisti in srca preiskali ter določili, ali so hinavci ali bedaki. Da se pa to važno vprašanje reši od kompetentne strani, zato 'pozivam mladiče, naj se sami iz-povedajo, kaj so.
K a u 1 u s.
Kazlagova
Narodu."
sodba o „Slov.
(Izv. dopis.) Gosp. Razlag razpošilja svojim osebnim znancem na Štajarskem vabila za duševno podporo „Slov. Nar." „Več mislečih rodoljubov, pravi, se nas je zbralo, da bomo celi mesec pisali objektivno v duhu prostega rodoljubja, in jaz sem obečal prezplačno namestovati glav-J nega vrednika, za mesec avgust. Za ta čas so vsi j radikalni elementi odstranjeni in po preteku j mesca hočemo rojakom pokazati vzor slovenskega političnega časnika za zgled." Radovedno očekivali smo prve liste mesca avgusta. Ali g. Itazglag nam dues oznanuje, da se Jurčičev odpust 14 dni pozneje počne in zato še je zmiraj v listu poprejšna surovost; v kratkem bo prej drugače. Vederemo! Na toliko Vas, gosp. Razlag, že zdaj osigurati zamoremo, da bodo „mirno misleči vseh stauov" se še le takrat najdli, ko „S1. N." prestane biti Jurčičevo neotesano glasilo, in ko nc bo „verfassungstreu iu hvperli-beral — angehaucht."
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 10. avgusta.
listi poročajo, da se bode Mac Mahon z našim cesarjem sošel v Brandižu, kjer so že 6 sob za-nj najeli. Pruskim, pa tudi našim nemško-liberalnim listom se ta novica ne zdi verjetna, kajti najrajši bi imeli, da Avstrija in Francija ostanete vsaka za-se,
ker bi niji potem veliko ložej pohrustali. Ker pa pruski listi čedalje nesramniše hujskajo zoper Fraucosko in tudi Avstrijo, kadar le morejo, kako debelo zasole, ni neverjetno, da se že zdaj vladarja o nekterih rečeh dogovorita, kar bi bilo tem važniši, ker ste se Avstrija in Rusija zopet sprijaznili. „Politik" smatra to sprijaznenje kot najvažnejši vspeh v življenju Andrassijevem. »Avstrija, pravi, zamore svojo samostalnost doseči le v prijaznosti z Rusko, v čudno prijateljskih objemih Nemčije pa mora poginiti. Že danes vidimo, da prosteje diha, da-si se je v novem prijateljstvu še komaj ogrela. Mogočna slovanska država Itoma-novska Ilabsburgcem ni bila nikdar nevarna; Ilohenzollersko nemško kraljestvo pa jih je z majhnimi prejemljeji vedno napadalo in prave prijaznotti do njih nikdar ni imelo. Mi privoščimo Andrassiju del nad tem vspehom, ki se bode pa dejansko le ohranil, če bode vnanja politika v soglasju z notranjo. Vnanje biti prijatelj Itu^ke, v notranje pa Slovane pritiskati na steno, to se nam zdi tako neumno, da bi ruskim diplomatom morali prisojevati neopravičeno kratkovidnost, ako bi hoteli misliti, da so v Petrogradu to podlago prijateljstva čisto prezrli. Ruska bi sama sebe slabila, če bi svojo moralično moč hotela obračati v zatiranja slovanskega živelja na korist nemški ideji."
Pri volitvi za deželni zbor moravski v brnskein okraju so se bili glasovi med grofom Belkredijem, dr. K us i jem in vstavo-vrnim kandidatom Danovski-jem tako razcepili, da je bilo treba ožje volitve med Ku-sijem in Panovskijem. Izvoljen je dr. Kussy z 238 glasovi. Panovskv jih je dobil 123.
Novoizvoljeni Mi-h*ki patrijarh Ivač-kovič seje cesarju že priporočil v potrjenje. Ker je pred nekaj dnevi bil imenovan za tajnega svetovalca, ni dvoma, da bode tudi njegova volitev za patrijarha potrjena.
Vnanje države.
Francoska narodna skupščina je 5. t. m. imela zadnjo sejo, potem pa do 30. t. m. prenehala. — Vlada je prepovedala poulično prodajo lista »Journal de Havre" zarad nekega razžaljivega članka o avstrijski cesarici. Kadar se povrne iz toplic, bode Mac Mahon prišel jo v llavre pozdravit. Ker se govori, da cesar sam gre po njo na Angležko, bi
sveti nauk, svoje pravice, svoje oblasti, svojo vest, vse svoje bitje in vžitje naj bi temu novemu bogu na čast vrgla od sebe in le njemu služila, ne pa Stvarniku nebes in zemlje!
In ali se ne poveličuje tu najgrša krivica? Katoliška cerkev je svobodo živela v Nemčiji, vso Nemčijo je objemala v svojem maternem naročju; Luter je med sinove ene matere vrgel plamen razpora, množica sinov se je izneverila tužni maj ki; sklenil se je mir avgsburški, west-falski, v tem miru se je cerkev v javnih aktih slovesno pripoznala, pripoznala z vsemi pravicami, v popolnem njenem vstrojstvu. To pri-poznanje se je večkrat ponavljalo; v kratkem rečeno, katoliška cerkev je imela sveto pravico v Nemčiji živeti. Kar pride »der deutschc h. Michel", z enim mahom jo hoče vničiti, odtrgati od Rima, vzeti škofom vso oblast; zato proč z jezuiti, zato morajo biti semenišča državne šole, da si ondi država odredi svoje kreature, zato morajo škofje na državno povelje duhovne postavljati, prestavljati in od-stavljati. Več ne veljajo cerkvene zapovedi, ampak edino le zapovedi »des deutschen h. Michel". A gorje mu, kdor se ustavlja, kdor
ne proda svoje vesti, kdor se ne uklanja po-silniku: ječe se polnijo s škofi in duhovni, kteri hočejo braniti prostost cerkve in ž njo prostost državljansko! Premagala je sicer vnanja sila, da-si moč moralična ni še ulomljena; in to vnanjo silovito zinago, zmago krivice nad pravico, to poveličuje ta podoba!
O umetnost, kako se moraš ponižati, kako grdim namenom moraš hlapčevati! Ne smeš več vnemati za resnico, za dušno veličanost, ampak vzburjati moraš srca za oholost, za nizko strast, poveličevati moraš krutost in posilstvo !
Pa še laž je v podobi vtisnjena. Kaj, cerkev je zmagana? Ko bo naslednik Petrov odobril načela brezbožne, moderne države, ko bodo škofje enako Judežu izdali cerkev pruskemu Pilatu, takrat bo cerkev zmagana. Dokler pa sv. oče oporekajo, dokler škofje raji sami verige nosijo, kakor bi pomagali v verige vkovati cerkev, tako dolgo cerkev ni zmagana, tako dolgo ima moralično moč na svoji strani. Tudi Hohenstaufi, ti velikanski možje, so papeže preganjali, škofe zapirali, močno vihteli meč krute sile, toda Hohenstaufi so padli,
cerkev pa je na novo vzcvetela. Kaj je delal Ludovik Bavarski? a padel je, cerkev pa stoji. Enako pot hodi tuli sedanji „deutscher h. Michel", padel bo, cerkev pa bo stala očiščena, kakor nevesta v vsi krasoti. Vrata peklenska je ne bodo zmagala! Vnanji viharji so še dobri, da odpadejo gnjila jabelka, nevredni udje in se nasprotno značaji vzredč in ojeklene, kar se sedaj godi tudi na Nemškem.
Tedaj strast, krivica, laž je v podobi idealizirana. In radovednim gledalccm to dopada, kako se posmehujejo, kako se vesele! Se v<5, strast rodi strast in iz strasti natorno sledi krivica, posilstvo, laž; da se le strast nasiti in napije, pa je dobro! Čuti se šc bolj vnamejo, odpor zoper katoliško cerkev se še bolj globoko zaje v srce, zmota praznuje v posameznih novo zmago. Tako se zlorabi umetnost!
Bože dragi! Pojdiva proč od tega prizora! Le poglejva še, ktera nesrečna roka je naredila to podobo? Zapisano je: „von Kaul-bach". To mi je dosti! To je oni mož, kterega srce je gorelo sovraštva do katoliške cerkve, in to sovraštvo mu je vodilo roko!
utegnila Franc Jožef in Mac Mahon tam skupaj zadeti. Tako poroča „Gaz. de France", kteri pa „N. fr. Presse" oporeka, da se ima po prvotni določbi cesarica nazaj vrniti skoz Ostende, ne pa čez Ilavre. Se ve, da naši liberalci bi raji videli, da bi si Avstrija in Francija zobe kazali.
Šimnjski republikanski minister Ulloa je zastopnikom pri vnanjih državah poslal pismo, v kterem toži čez divjost Karlistovskega vojskovanja in čez ostudnosti v Cuenci. Ze zadnjič smo poročali, da je vse, kar se o tem po časnikih poroča, skoz in skoz zlagauo. Karlisti pa vrlo napredujejo in so si zopet nekaj krajev priborili. — Pariški listi pišejo, da je Nemška svojim poslancem neki naznanila, da sedaj je čas pripoznati španjsko republiko.
Na l<ašk<»iu internacijonalci rogovilijo in so jih vltimini in v Bolognji nekaj zaprli. — „Unita Naz." od 3. t. m. poroča, da avstrijski cesar na jesen za gotovo obišče laškega kralja.
Angleški parlament je bil 7. t. m
sklenjen. Prestolni govor omenja prijaznosti z vnanjimi državami ter pravi, da si bode Angleška tudi za naprej prizadevala za ohranjenje miru. Boj na Španjskem obžaluje in željno pričakuje povrnitve reda in miru, kar se bode tem hitrejše zgodilo, če se čisto nič ne vtikajo v notranje zadeve neodvisne dežele „N. fr, Pr." je to strašno zbodlo, ker ona bi rada videla, da bi vse države Serranu na pomoč hitele zoper — Karliste.
— Za srbsko skupščino se bodo volitve vršile konec tega meseca; zborovanje pa se prične 20. septembra; posebno važni bodo predlogi učnega ministra.
Itnski dosedanji poslanec na Angleškem, grof Brunnov se poda po 56letnislužb ' zarad starosti in bolehnosti v pokoj. Car mu je pri ti priliki pisal jako prijazno pismo, v kterem obžaluje odstop tako izvrstnega diplomata. Na njegovo mesto pride grof Šuvaloff
koncu šolskega leta, ker že ministerstvo noče dovoliti daril, dajali spomini, obstoječi v različnih lepih bukvah. Slovesnost razdelitve daril, ali kakor so jih morali prekrstiti, spo minov, imela se je vršiti prav slovesno, kot p o nekdanji stari navadi, v mestni dvorani; a pozneje je bilo zaukazano, naj se ta razdelitev vrši v vsakej šoli posebej, kar se je tudi zgodilo.
V okolici pa se prično preskušnje še le 19. avgusta, slovesna razdelitev spominov pa bode poslednjo nedeljo meseca avgusta.
Izmed programov srednjih šol imam pred seboj onega c. k. mestne gimnazije. Na čelu ima spis prof. K. liiedl-a: „Ist der dem Tacitus gemachte Vonvurf begriindet? Aphoristische Betrachtungen uber die ersten 6 Biicher von acit. Annaleu." — Itednih učiteljev je bilo na tem zavodu z vodjem vred 12 iu 2 suplenta. JČencev je bilo 171, po narodnosti: 74 Nemcev, 55 Lahov, 30 Slovencev, ll Grkov in l Francoz. 32 učencev je dobilo I. red z odliko; 114 I. red, 7 dvojko, 4 trojko; 14 pa jih more slabi red po počitnicah popraviti. Največ učencev je bilo v I. razredu (48), najmanj v V. (8) Za maturo se je oglasilo vseh 18 osmošolcev Prestalo jo je njih 17, med njimi 4 z odliko.
Slovenščino, ktero uči znani profesor \Vratschko, in ktera je le za Slovence više gimnazije obligatoričen predmet, je obiskovalo v I. oddelku 7, v II. 6, v III 12 učencev
Slovenske naloge, ktere so med letom učenci izdelovali, so bile: Moje počitnice. -Popotnik in učeuec. — Basen, iz ktere se povzame nauk: Kakor zlato v ognji, tako se pravi prijatelji v nesreči skušajo. — Poskušnja s Cirilico. — Slogom rastu male stvari, a nesloga vse pokvari. — Ktere premembe vidimo na sadonosnih drevesih v štirih letnih časih? — Misel, da si človek, naj te povikšuje in po-uižuje. — Slovenščina oživela. — Dijak svari svojega sodijaka igre s kvartarni. — Mnogovrstna korist ognja (za maturo). (O programih drugih srednjih šol prihodnjič.)
matematik, nikdar ne more biti res dober duhovnik.
Dijaci: I no, veleumni profesor! in toraj Vi celo niste duhovnik, ker niste dober matematik.
(Znanega Prelesnika) so žandarji pred nekimi dnevi vjeli v Cesti pri Lašičah ter pripeljali ga v Ljubljauo. Jim jo bo pa že kmalo zopet upihal!
(Nesreči). V soboto popoldne ob treh je utonil pod št. peterskim mostom hlapec mesarja Pavšeka. Peljal je jabaje konje napajat ter zabredel v kotel. Konj se je plavaje rešil, on pak v vodi zginel. Vojak polka Sachsen-Meiningen skočil je za njim, toda voda je bila narasla in kalna, in skoro je malo manjkalo, da ni sam našel smrti v Lljubljanici.
Včeraj dopoldne ob enajstih pade iz odra nove hiše zraven „Maliča" v III. nadstropji tesar Janez Drašler tako neprevideno in nesrečno na tla, da se mu je čepinja razbila. Nesrečnež je takoj svojo dušo izdihnil.
Izvirni dopisi.
■k Dolenjskega, 8. avg. (Ceste.) Na novomeško-krški cesti smo zapazili nekaj nenavadnega, namesto z drobnim peskom, kakor drugod, videli smo jo ob kraji nadelano z blatno ilovko, da zlasti o deževji skoro ni moč ogniti se, razun če se ti zljubi zahajati v mastno žlabodro. Na moje vprašanje, zakaj ljudje to delajo, mi nekdo odgovori: „Ker se bo moralo to nasutje zarad obilne po cesti rasteče trave prihodnje leto zopet izkopati; kaj pa bi bilo sicer drugo leto kopati, in kje bi bil zaslužek, če bi se že prejšnje leto ne poskrbelo za to? Tudi je izkopana zemlja s travo in cestnim blatom pomešana dober gnoj in se lahko proda". Bi-li ne bilo potrebno, da se tudi pri nas cesta ob kraju posuje z drob nim kamenjem, kakor se menda godi povsod, razun pri nas na Dolenjskem? Potem ne bi bilo treba nepotrebnim kopačem toliko goldi-narčkov plačevati, zlasti če bi se dovolilo, da naj se trava ob kraju popase.
Iz Trsta, 8. avgusta. (Sklep šol skega leta.) Zadnji dau julija končale so se tržaške šole in sicer mestne ljudske, kakor je že nekaj let v navadi, brez službe božje, sred nje pa in c. k. normalka z navadno sv. mašo. Ker so šolska darila postavno odpravljena, in ker ministerstvo na zahtevanje tržaškega mestnega zbora ni hotelo dovoliti, da bi se darila v ljudske šole zopet vpeljala, je mestni zbor sklenil, uaj bi se otrokom mestnih šol na
Domače novice.
Ljubljana, 11. avgusta.
(G. Jurčič) nas v št. 177 „Slov. Naroda" stavlja na laž, češ, da ni res, kar smo pisali, da ide na odpust. Zares — zmotili smo se; še le 14. t. m. bo upravni odbor „Narodne tiskarne" o g. Jurčičevi osodi sklepal in mla doslovenski voditelji bodo na korist lastne stranke strastnemu prenapetežu Jurčiču menda dali odpust — na veke! Novelist Jurčič v politiki, in — zajec pri bobnu! Kakor slišimo, namerava začasno vredovanje „Naroda" prevzeti g. dr. Razlag sam in sicer brezplačno, kar je najočitneje znamenje, da list stoji na jako slabih nogah. Tudi za podlistek in za politični pregled so neki iskali novih moči, pa gospodje, pri kterih so na vrata trkali, tega posla niso hoteli sprejeti in to menda je bil poglavitni vzrok, da se vredništvo ni že spremenilo 1. avgusta. S to spremembo nekteri žele rešiti „Narodno tiskarno", za trdno se nadjaje, da se ji potem gotovo prepusti tisk \Volfovega besednjaka. Pa kakor reči zdaj stoje, ga ,,Narodna tiskarna" tudi po spremembi „Narodovcga" vredništva, dokler bode „Narod" zagovarjal mladoslovensko državi in cerkvi pogubno politiko, ne bo tiskala. Sicer pa je od dr. Razlaga pričakovati zmerne možate pisave in jedrnatih člankov.
(Istina.) Profesor Wurner: Vidite dijaci! in dobro pomnite, kdor je res dober
Razne reči.
—	Ptujska dolina bo zbog pogostih umorov in nezasegnjenih morilcev popolnoma čelarna (unheimlich). Zopet je bila 31. julija lGletna deklica na cesti proti Vurbergi najdena oropana, oskrunjena, in prav grozovito umorjena! — Bog se usmili! Ali ni nobene pomoči zoper take peklenske pošasti, ki so vero v božjo pravico in usmiljenje do ljudi zavrgle?
—	Iz Trsta, G. avg. se nam piše: Po hudi vročini meseca julija so nastopili v zadnjem času deževni dnevi, kar polju zelo hasne. Kjer v spomladi ni slana škodvala, se nadjajo dobre „bendime". — Pa tudi Trst ni brez nesreč. Včeraj opoldne vlila se je strašna ploha proti isterski strani, in žalibog, da je voda več žrtev tirjala; štiri osebe, ki so se na vozu peljale, je voda, ki je čez cesto v Žavljah pridrla, vzela, vsi so utonili; konja pa so pozneje še živega dobili. Govori se tudi, da je voda neko žensko, tako imenovano „Breškico" (tako namreč imenujejo v Trstu one ženske iz Brega, ki kruh v Trst donašajo), z oslom vred vzela. Blizo sv. Jakoba pravijo, je strela udarila in ubila neko dekle, drugo pa poškodvala. Po noči pa se je zopet vlila druga strašna ploha nad sv. Ivanom, Longero, Katinaro in napravila mnogo škode potok, kteri od sv. Ivana skozi Trst teče, je tako narastel, da je voda pri „ljudskem vrtu" obok predrla ter se po ulicah valila, in po nekterih magazinih veliko škodo napravila, in še danes zjutraj je veliko blata po mestnih ulicah ležalo.
—	Novi namestnik baron Pino je v torek zvečer v Trst došel ter tudi že vodstvo deželne vlade prevzel in razne deputacije sprejel. —
_ Šematizem tržaške škofije leta 1874
kaže duhovnov, „in cura animarum" 250, od kojih jih je za Stremajerjeve groše letos prosilo okoli 150. — Med temi, ki so za te groše beračili, so neki tudi duhovni' pomočniki (izjemši le dva) fare novega sv. Antona v Trstu. Velika podpora, ktero so duhovni tržaške škofije do sedaj dobivali, je znašala od
50-100 gold.
—	Tržaška ekonomična kuhinja dobro napreduje; meseca julija so oddali 19,687 porcijonov, toraj 831 na dan.
—	Cafova literarna zapuščina ni tako majhna in slaba, kakor bi bil marsikdo mislil, ki je bral, da se je prodala le za 10 gld. V istini je velika in gre nekterim
gospodom še posebna hvala, da so jo vedeli za tako nizko ceno pridobiti Matici slovenski. Knjižnica Cafova pa obsega dela, ki so stala 50 do 400 goldinarjev.
—	164 očetov obsojenih. V občini Penzing poleg Dunaja je bilo 164 očetov od okrajne sodnije v Ilietzingu obsojenih k 12 dnevnemu zaporu, ker na večkratno opominje-vanje svojih otrok v šolo niso pošiljali.
— Beračenje posebno v večjih mestih dan za dnevom raste, in nektere babure pri tem prav dobre kupčije delajo s svojimi otroci, ktere po sili obvežejo, kakor da bi bili bolni, in si jih potem za beračenje iz-posojujejo. O tacem izposojevanji otrok se pripoveduje v Kolinu poleg Itena to le: „Kaj velja ta mladič za danes?" vpraša beračica mater, ktera je tako goljufijo imela z otroci ter ravno peljala dete z obvezanim očesom. „10 grošev" jej odgovori. „Koliko pa velja ono, z obvezano ročico in glavo?" — ,,Za to dobim 13 grošev". „To je pa vendar premnogo, saj dobim za 15 grošev (75 kr.) celega slepca v izposojilo!"
—	Strela v darila v vlak. Minulo sredo, kakor piše Francoski list „La Decen-tralisation", je udarila strela ob petih popoldne v vlak, drdravši iz Villefranche v Lijon na Francoskem. — Strela je šinila v nakladni voz, ter pobila vso kuretino, ktero so peljali seboj v kurnikih. Kondukterja je oslepila, drugim pa se ni nič zgodilo. —
—	Ladije potopljene. Ne mine skoro mesec, da bi na širokem morji ladija ne bu-tila v ladijo in sto in sto ljudi spravila ob življenje. Ravno na tistem mestu, na kterem se je vlani potopila ladija „Northfleet", ki je trčila s španjskim parnikom, se je potopil 18. p. m. parnik »Milbank", ki je jadral z bakrom iz Kartagene, pa tu v dugeneškem zalivu trčil s parnikom „Hankove"; 14 plavcev od »Milban-ke" — s kapitanom in glavnim krmilnikom, ter ženo kapitanovo je poginilo v valovih, 16 pa jih jc bilo rešenih.
—	»Napoleon Ca m ar er o", laška ladija, je minuli mes. odplavala s 40 mornarji, 663 činskimi izseljenci, ter 800 sodi smodnika iz Makaoa. Na morju nastane zarota ter so se Činjani hoteli polastiti ladije. Po hudem boji zažgo izseljenci ladijo, ogenj pride do smodnika in z gromovitim treskom ladija zleti v zrak. Le poveljnik ladije in polovica mornarjev se je otelo v malih čolnih.
—	P. H i a c i n t, staro-katoliški fajmošter v Genfu, se je tej službi odpovedal.
—	Duhovske spremembe v Goriški nadškofiji: Č. g. Jak. Pušič, kaplan pri sv. Roku v Gorici, gre za fajmoštra v St. Peter (deli 'Isonzo.)
Vabilo
v mesečni shod političnega društva »Slovenija" v četrtek 13. avgusta 1874 ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani.
Vrsta razgovorov: 1. Razgovor o vžitnin-skem davku v Ljubljani; 2. Palacky in zadnje literarno delo njegovo; 3. razgovor o prihodnji ljubljanski volitvi za deželni zbor mesto dr. Suppana.
Razpis učiteljskih služeb:
V Kranji na 4razredni ljudski šoli služba učitelja z letno plačo 500 gl. in v Sclcah nad Loko z 1. pl. 400 gl. in s prostim stanovanjem.
Prošnje do 24. avgusta pri krajnem šol. svetu v Kranji in Selcah.
C. k. okrajni šolski svet v Kranji.
V	Semiču na 2razredni lj. šoli služba nad-učitelja z 1. pl. 500 gl. z dovoljenjem si. c. kr. dež. šol. sveta v povišanje na 600 gl. in prostim stanovanjem. Prošnje do 15. nvgusta pri krajneui šol. svetu v Semiču.
C. k. okrajni šolski svet v Črnomlji.
Na Goriškem. V šolskem okraju goriške okolice razpisuje se s tem: a) Učiteljska služba v šolski občini II. vrste v Ajdovščini; b) učiteljsko službe v šolskih občinah III. vrste v Biljah, Oepovanu, Gergarju, Lokaveu, St. Petru, St Martinu, Žabljab, Birjah, Cerovem, Oseku, Vip.ljšah, Botah in Pevmi; c) učiteljske slučbelV. vrste na Vogerskeni, v Kojani in v Gabrijah; č) službe učiteljic v šolskih občinah III. vrste v Kamnjah, Mirni in Solkanu; d) služba podučitelja v šolski občini II. vrste v Černičah. — Dohodki teh služeb so določeni v §§ 22, 30, 33, 36 in 39 dež šolskz postave 10. marcija 1870.
V	pomanjkanju sposobnih ponudnic pod č) razpisanih služeb, namestili se bodo tudi podučitelji z 1. pl. 300 gl. Učiteljica ali podučitelj v Kamnjah dobival-a bode še doklado 50 gl. iz občinskih blagajnic, kteremu je določena tudi soba aa stanovanje v šolski hiši. Prosilci naj vložijo svoje prošnje previdene z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do 15. avgusta t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih.
C. k. okrajni šolski svet goriške okolice v Gorici dne 8. junija 1874.
Umrli so:
3.	avgusta. Janez Iliinig, sedlarsk otrtk, 2 1., za mrzlico. — France Hribar, delavsk otrok, 6 1., za črnimi kozami. — Katarina Rems, gostica, 50 1., umirajoča v bolnišnico prenesena.
4.	avgusta. Franjo Hrovat, trgovski pomočnik, 27 1., — in Jože žl. Kleinmeyr, pisar, 56 1., oba za pljučno sušico. — Antonija Gabršek, branjev-čev otrok, 7. m.,— in Ivana Sluga, delavsk otrok,
10	tednov, oba za drizgo. — Jožefa Rozmanit, za božjastjo.
5.	avg. Marija Riedl, mašinista otrok, 2 m., za drizgo. — Ferd. Kočar, postreščekov otrok, 3 1., za ošpicami. — Avg. Krsnik, profesorjev otrok,
11	ur, la božjastjo. — Terezija Jabornik, mašin. ključarja žena. za krvotokom.
6.	avg. France Skrjanec, delavec, 50 1., — in Anton Schubert, kondukter, 38 1., oba za pljučno sušico. — France Trtuik, fabr. del. otrok, 2 m., za božjastjo. — France Jtirecič, česar, 49 1., za mrtvoudom.
Eksekutivne dražbe.
13. avgusta 3. Jož. Pirc-evo iz Ljubna (637 gl.) v Radolici; — 1. Jan. Frice-ovo iz Nem. Loke (450 gl.); 1. Neže Briški jeve iz Štrucnice (305 gl.) vse v Kočevji. — 3. Fr. Drobničevo iz Oblaka (1200 gl.) v Ložu. — 1. Jan. Huta-vo iz Skrila (353 gl.) v Kočevji.
14. avgusta. 3. Jož. Gerl-ovo iz Harij (800 gl.) v Bistrici. — 2. Jak. Derganc-evo iz Metlike (2150 gl.) v Metliki. — 1. Štef. Mohnič-evo iz Št. Mihela (1073 gl.) v Senožečah. — 1. Tcrez. Rizzolli-jeve" hiša in vrt 1200 gl.) v Novomestu, — 1. Fil. Jak. Žorž-evo s Slapa (1070 gl ) v Vipavi.
Teleicrallriie drnarae (tiic
10. avgusta.
Papirna renta 71.25. — Srebrna renta 74.75. — I8601etno državno posojilo 108.75. — Bankine akcije 974 — Kreditne akcije 213.75. — London 109 55. — Srebra 103 40,— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.76 ",.
Denarsh ene eene.
7. avgusta.
Državni fondi.			Denar.	Blago.
5e/0 avstrijska papirna renta .			70.55	70.65
5% renta v srebru . . . .		, ,	74 50	74.60
Srečke (loži) 1854. 1. . . .				99.76
„ „ 1860. i., celi. .			107.—	107.50
„ ,. 1860. 1., petinke			111__	112.—
Prcmijski listi 1864. 1., . . .			134 —	134.50
Zemljiščine odveznice.				
Stnjarske po 5"',.....	B		93.50	94.—
Kranjsko, koroške in primorske po 5°.			86 50	_,_
Ogerske po 5%.....			78.—	78.50
Hrvaške in slavonske po 5°'0 ,		. t	79.-	78.—
Sedmogradske po 6*/, . . .	.	• •	75 25	75.75
Delnice (akcije).				
			972	974
Unionske banke.....			122 75	123.—
Kreditne akcije.....				
Nižoavstr. eskomptne družbe .	#		905.—	915 —
Anglo-avstr. banke . . . .				155 25
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	v. .	160.-	160.50
Tržaške „ 100 .,	k.	d. .	106.—	106.50
,, ,. 50 ,,	,,	„ ,	52.—	5».—
Dudenske ,, 40 gld.	a.	v. .	25.—	25 50
Salmove „ 40 „	M	n •	31-	32.50
Palffi-jeve „ 40 ,,	ti	n •	25 50	26.60
Clary-jeve ,, 40 ,,	»>	i« •	28.50	29.50
St. Genois „ 40 ,,	n •i	n •	24.—	25.—
Windiscbgriitz-ov6 „ 20 ,,		»i •	18 50	19.50
\Valdstein-ove „ 40 „		ii	—.—	—.—
Srebro in zlato. Ces. cekiLi ...*..
Xapoleousd'or.....
Srebro .......
5.23 8.81
5.24 8 82
103 50 103.75
* i- 2 2 2 2 2 £ 2 i" 2222 2 * 2 2 i 2 2 2 22X2222 21S9S S Podpisani se počasti p. n. občinstvu w
« naznaniti, da je v Ljubljani pri gosp. ►» « **
M
M
L ud o v i k u 31 a r ch e tt i -j u
(na Starem trgu št. 163) odprl zalogo z
oljnatimi barvami Mat mul.
«
►s >*
►s w
Podobe z okvirom vred se dajo f< po muštru brez napak, če se kaka napaka ^ g ali poškodovanje podobe naznani v 8 dneh, " se tudi brez ugovora zameni za drugo.
H HI
g se tudi brez ugovora zameni za drugo.
g Da pa lahko vsak omisli si take podobe, Jf
«	H
»
se dajo tudi na 8mescčne obroke. « (39—3)	Ferdinand Rudi. „
XS.T.ZXXXXXXSX»XXX»XZXX»UZXK
Oznanilo.
Podpisani se us<5ja uljudno oznanjati, da je kupil
lekamico „pri zlatem orlu" v Ljubljani :
j	(pred čevljarskim mostom, tik judovske ulice)	i
in po odloku si. c. kr. deželne vlade ddto. 5. dne t. m., št. 4200, dobil potrebno
obrtno dovoljenje.
Opiraje se na skoro 20letne izkušnje, katere sem pridobil si pri farmacevtič-nem poslu v različnih kronovinah našega cesarstva, posebno poslednjih 6 let kot pro-Ivisor ene najimenitnejših lekarnic dunajskih, drznem se zagotavljati, da mi je moeig| vstreči vsaki tirjatvi gospodov zdravnikov i p. i. občinstva. \	Z vsem spoštovanjem
i	»Tosef Svoboda.	w
[	V Ljubljani, 23. julija 1874.
mm
Natisnili Blaznikovi dediči v Ljubljani.
Izdajatelj in a vredništvo odgovoren: F. Pevec.