TRST, četrtek 4. aprila 1957 Leto XIII . Št. 81 (3616) PRMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI M. 8, II. nad. — TELEFON 93-808 IN »4-63* — Požtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA «. 21 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-II- Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 ln od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirlnl I stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak man širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10 meečno 210 din Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Tr3t Drugo nadaljevanje sestanka devetih Nezaslišani pogoji liberalcev za sprejem Fanfanijevega kompromisa Malo je verjetno, da bi bile zahteve PLI sprejete na današnjem, verjetno zaključnem sestanku - Odložena seja obeh domov parlamenta (Od našega dopisnika! RIM, 4. — Bilo je tudi danes že krepko čez eno, '°, se je zaključil sestanek devetih, pravzaprav enajstih s Segnijem in ministrom Colombom. Seveda še -ti nikakega uradnega poročila o razgovorih, saj še 11^° končani. Zvedelo pa se je vendar, da bi bili libe-alci pripravljeni pristati na Fanfanijev kompromis (v '-em smislu se je izrekel že po sestanku vodstva in Parlamentarcev PIJ tudi Colitto) za zelo hude proti-usluge. Zahtevajo namreč, da se socialdemokrati in demokristjani odpovedo zakonu o juridičnem priznanju kolektivnih pogodb, nadalje odpoved ločitvi IRI °d Confindustrie ter še od-P?ved nekaterim zakonom, kt jih je pripravil minister Vigorelli. Danes dopoldne se bo sestalo vodstvo liberalne stranke in zvečer se bo nadalje-sestanek devetih, kjerl d°do razpravljali o zah te-' ah liberalcev. Seveda je ze-0 težko, da bi mogle biti te anteve sprejete, razen seve- da. ,ce pride do še enkratne kapitulacije PSDI in KD pred gospodarsko desnico. Pričako-; at' kaj takega od Saragata n Simoninija nikakor ni ne-ogoče, saj je Simonini da-as po sestanku novinarjem s vip “Polagoma, polagoma e bližamo cilju.« Vprašanje P® Je, ali bo znal Matteotti In - kapitulacijo preprečiti. iit.ce ie ne bo mogel prepre-, 'L bo tudi to pot upognil hrb®t kot že večkrat? t Ma*ag°di in Colitto sta po-V , ., da se razpravlja o ne-aterih spremembah Colombo-n ?a zakona, medtem ko je omb° sam dejal, da «gre je • naPrej». Prav Colombo ‘mel danes, pravzaprav že ,, aJ, oster razgovor s Pa-s'°reiem. Očital mu je. da ■p avlja v nevarno:st vlado, za H j. Pa mu Pastore ni ostal sedah1 odgovora V lepih be- k» dokmU 36 deial da ni -ta' .1». * zamenjajo lahko0'80 ministe’r in ga sploh sn ..icijaju ob raznih vj/jmbtncah in dopolnitvah m_“.e’ medtem ko je njegovo ča , ta)hika CISL ter tolma-mnoa katoliških delavskih tuni ° mn°go starejšega da-za a ln *ucp mnogo važnejše ia^^nokratični napredek dr- zn^i*^ ^anfani ni mogel po-ohJ^ vzPostaviti miru med ma. Pastore je tudi zelo danes datl čerajšnjim, včeraj in n. Je osrednja točka ‘ranje politike sestanek Tod V treh vla€*ni-h strank, jj-uk po današnjem sestan-ozno • ■ ga vladna ANSA p acuje kot «pozitivnega») Hov®0 socialdemokrati po-00 Postavljeni pred vejo . Zgovornost. Ce hoče-ziv c nadalje obdržati na-t0v K^lalistov in demokra-pad morali odloč-šane Sti zares nezasli- gojp K nesprejemljive po-Prjsto nberalcev za njihov komn? . na Fanfanijev diteit s- Desničarski vo- v PSDI Simonini se Stank, na današnjem se-kov ?e 1)0 imel pomisle-herah. Pristanka na 11- tzjavii°rfizsiljevanie’ saJ Je 2ti aa so razgovori «bli- ^nist •*' Demokristjanski boli -,ri, Pa so seveda še ske ?Pljeni na ministr- tudi ,L°lcke, kar dokazuje dirp tr10 prepir med mlatijo p ambicioznim kme-boju ministrom Colom-sirnji).demokristjansklm Titči °m Pastorejem. kal pr^ ®egT1i se 1)0 poka- na današnjem na- sestanka v svoji kgolj ‘uci,: a'i je samo in ali na • 1 klerikalni prvak bekaf J6,v njem ostalo še Pekoč „ ega Segnija, ki je Post «ZaS°varjal neobhod-fažioo,, alnega upravičenega bab.54 v agramih pogod- In Matteotti? vZtraino d* ta dva tako cttčn« za§ovornika socia-^tenirn ,itve upognila Mij* !nico vanju nesramnemu iz-liberalcev? Pi^ed vesti ;-‘u j. o mednarod- ?°Pdarit? j111 . pa Je važno ^kolik« da Je Eisenhower z3av0 Pnpruvil Dullesovo Pdari] giede Sueza in po-1*, daiin j 1)0 vlada ZDA o,Ce PIo^k lovala- kar se h virp OZM Sl$0?;i Prekop, v ^ da iNri- dokler P° upa-h V .® doseže sporazum. L°r Prot! Pa se šlri od' o *P in at°mskim posku- sPorat sti so se konč-'ln)eIi o skupni reči^0- nai ^er° P^ivujo w.P čas^J odlozl za dolo-h3° * vPa.P°vedano eksplo-da r^i 0 P°mbo ter Wo^ePnvidf° Za- sP°razum Jedrnih eks- na kratko odklonil, da bi sprejel Fanfanijeve in vladne predloge, kar je Segnija, ki se je že pogovarjal s Saraga-tom v optimističnem tonu, spet spravilo v slabo voljo. Za jutri napovedane skupne seje obeh parlamentarnih domov ne bo. Danes so namreč ustavni sodniki AzKariti, Perassi. Bracci in Časamdro obiskali predsednika senata in poslanske zbornice ter jima izrazili svojo zaskrbljenost, da se lahko z izvolitvijo sodnikov sicilijanskega Visokega sodišča, ki je na programu jutrišnje skupne seje, ustvari konflikt, ki b-i imel hude posledice za državne ustanove. Sodniki so hoteli opozoriti parlament, da se lahko spor, ki že obstaja med obema sodiščema, sprevrže v hudo ustavno krizo. Svoj čas je Ustavno sodišče že izdaLo razsodbo, po kateri pripadajo kompetence sicilijanskega Visokega sodišča Ustavnemu sodišču. Od več strani se je vendar svetovalo, da b-i sicilijansko sodišče ostalo z drugovrstnimi funkcijami. Predlagalo se je tudi, da bi se ustanovil pri Ustavnem sodišču poseben odsek za sicilijanske zadeve. Obžalovati je treba, da so se tudi levičarske stranke — mogoče iz volilnih nagibov — odločile za ohranitev sicilijanskega organizma in niiso razumele ali hotele razumeti pomena razsodbe Ustavnega sodišča, ki pač ni mogle dopustiti. da še naprej obstaja organizem, kii b-i bil do neke mere konkurenčen. Tudi zaradi tega ne, ker bi se s tem ustvarjal nevaren precedens za primer ustanovitve drugih dežel. Glavna odgovornost, da ni znala pravočasno ukreniti vsega potrebnega, da bi se razsodba Ustavnega sodišča izvedla, pa pada seveda na izvršno oblast, ki je tudi v tem primeru pokazala, da se zelo malo meni za delo in razsodbe Ustavnega sodišča, V to kočljivo stanje je posegel tudi predsednik republike, ki je obema predsednikoma, senata ib poslanske zbornice, poslal pismo, ki je bilo v obeh domovih istočasno preoitano. Gronchi najprej omenja razsodbo Ustavnega sodišča, o kateri pravi, da je napravila vprašanje o dopustnosti nadaljnjega obstoja sicilijanskega Visokega sodisča, vredno proučevanja. Predsednik poudarja, da je že v razsodbi poudarjena bolj začasnost sicilijanskega sodišča kot pa njegova posebno kompetenca. Lahko vedno obstaja nevarnost, da si Visoko sodišče prisvoji kompetentnost v zadevah, ki pripadajo Ustavnemu souišču. Predsednikovo pismo se končuje s poudarkom, da je treba najprej proučiti dva predloga ustavnih zakonov, tako da parlament lahko vskladi svojo odločitev duhu ustave ter realnim potrebam dežele. Zaradi tega je želeti, da bi se seja odložila, da se lahko vprašanje temeljiteje prouči. Oba predsednika, Merzago-ra in Leone, sta se strinjala s predsednikom republike in sta jutrišnjo sejo obeh domov odložila. A. P. Zaključeni razgovori delegacij KPI in KP CSR PRAGA, 3. — Po treh dneh razgovorov med delegacijo KP Italije in KP CSR je bilo objavljeno skupno poročilo, v katerem je rečeno, da se morajo komunisti boriti proti vsem pojavom revizionizma in nacionalizma. Nadalje pravi poročilo, da so ogromne izkušnje KP SZ temeljne važnosti za vse mednarodno delavsko gibanje ter dostavlja, da tako komunisti kot druge delavske stranke trdno povezujejo svojo borbo s tradicijami in nacionalnimi izkušnjami. Končno obe stranki zahtevata utrditev odnosov med komunističnimi in socialističnimi strankami, kakor tudi z vsemi drugimi mirovnimi in osvobodilnimi gibanji. Ostavka vlade v Iranu TEHERAN, 3. — Predsednik iranske vlade Husein Ala je danes odstopil, kakor je bilo napovedano. Sah je dal nalogo sedanjemu dvornemu ministru Eghbalu, naj sestavi novo vlado. Preden je šahu sporočil svoj odstop, je Husein Ala predsedoval zadnji seji vlade. Od članov dosedanje vlade se zdi, da bodo samo trije od 14 obdržali sedanja mesta. Iranska policija pa }e sporočila, da so bili med spopadom s prebivalstvom Beluči-stana ubiti nekateri tolovaji. Eden od teh je bil morilec ameriške državljanke Carroll. Vendar pa policiji ni še uspelo ujeti večine tolpe skupno z njenim voditeljem Dad Sha-hom. - —o — Burgiba povabljen v Kairo KAIRO, 3. — V egiptovskih uradnih krogih se je zvedelo, da je predsednik Naser povabil tunizijskega ministrskega predsednika Burgibo, naj pride prihodnji mesec v Kairo. V istih krogih pravijo, da se bo Burgiba razgovarjal z egiptovsko vlado o sklicanju vseafriške konference, na kateri naj bi govorili o skupni politiki afriških držav. Zvečer so uradno javili, da je Naser povabil v Kairo’ tudi maroškega, sultana. Vukmanovič odpotoval iz Sirije v Atene DAMASK, 3. — Svetozar Vukmanovič je odpotoval danes z Ostalimi člani jugoslo- vanske delegacije po dvodnevnem uradnem obisku iz Sirije v Atene. Pred odhodom je Vukmanovič v izjavi novinarjem, poudaril široke možnosti za plodno gospodarsko sodelovanje med Sirijo in Jugoslavijo in je dodal, da je v razgovorih s sirskimi državniki ugotovil, enakost pogledov o mnogih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Poudaril je dalje, da sta sklep o gospodarskem in tehničnem sodelovanju im izmenjava misli o političnih vprašanjih Velikega pomena. Ko je govoril o svojih vtisih med Obiskom v Siriji, je Vukmanovič dejal, da so nanj napravili velik vtis napori Sirije za razvoj gospodarstva in premagovanja posledic preteklosti. —«i----- AMAN, 3. — Po sinočnji seji vlade, ki je trajala dve uri. je predsednik vlade Na- Kard. Mindszenty želi oditi iz Madžarske v inozemstvo Toda ni še gotovo, ali mu bo vlada dovolila - Kadar o Lukacsu in Nagyju - Vlada ZDA obtožuje Kadarja ^stalinističnega terorizma» BUDIMPEŠTA: 3. — Med odmorom med svečano proslavo obletnice osvoboditve Madžarske je Kadar povedal novinarjem, da je kardinal Min-dszenty obvestil papeža, da bi hotel oditi iz Madžarske v i-nozemstvo, papež pa je dvakrat zahteval, naj ponovno prevzame funkcijo ogrskega primata- Na vprašanje novinarjev, ali bo vlada kardinalu odhod dovolila, je Kadar izjavil: «To je odvisno od marsičesa. Kolikor je nam znano, ga ogrsko ljudstvo ne potrebuje, vlada pa prav gotovo ne. Zelo je težavno najti izhod iz tega položaja, bodisi za Mindszentyja, kakor za tiste, ki so mu dovolili zatočišče, ker je kardinala obsodilo madžarsko sodišče«. Kot je znano, je bil kardinal obsojen na šest let zapora, nato pa je bil • konfiniran na svojem domu ter se med vstajo vrnil v Budimpešto in se javno vmešaval v politiko. Glede vrnitve znanega marksista prof. Lukacsa, ki je bil minister v Nagyjevi vladi, in bil nato z njim v jugoslovanskem veleposlaništvu ter pozneje preseljen v Romunijo ter bi se moral sedaj vrniti domov, je Kadar na vprašanje, ali bo prišel pred sodi- šče, odgovoril: “Mislim, da se Nagyju — kakor tudi Min-dszentyju •— godi dobro tam, kjer sta. Tudi ta položaj je takšen, da ga ni lahko rešiti«. Za gen. Pala Maleterja pa je rekel: «Ni nobena tajnost, da se vrši preiskava o njegovem primeru. Zahodni novinarji so trdili, da je mrtev, toda to ni res«. Končno je Kadar povedal, da ne bo nobenih senzacionalnih sprememb v njegovi vladi. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški čržavni departma danes objavil dolgo izjavo o Madžarski. Izjava pravi, da Kadarjev režim «ne more obstajati brez zaščite sovjetskih čet« ter obtožuje predsednika madžarske vlade, da se poslužuje “najhujšega sistema terorizma, ki je veljal v stalinski dobi«. Izjava državnega departmaja pravi dalje, ča je poročilo, ki je bilo objavljeno po končanih razgovorih med Radarjem in sovjetskimi voditelji v Moskvi, »ponovno zavrnilo tezo pristojnosti OZN, da obravnava madžarsko vprašanje«, čeprav še dalje trdi, «v nasprotju z dejstvi, da je bila madžarska vstaja fašistična kontrarevolucija, ki so jo povzročile ZDA«. Eisenhower pojasnjuje Dullesove izjave ZDA bodo glede spora o Suezu še dalje delovale v okviru OZK Egiptovski odgovor na ameriške pripombe proučujejo - Angle■ ško bojkotiranje prekopa - Francoska vlada bi hotela spraviti zadevo pred Varnostni svet - Francoski kredit Izraelu WASHINGTON, 3. — Predsednik Eisenhovter je na tiskovni konferenci izjavil, da se bodo pogajanja o plovbi po Sueškem prekopu nadaljevala, dokler bo dana možnost zadovoljive rešitve. Pojasnil je tudi včerajšnje Dullesove izjave, ki je omenil rok 24 ali 48 ur, in je dejal, da je Dulles mislil na čas, ko se je predvidevalo, da bodo do- bili odgovor Egipta na ameriško noto o Sueškem prekopu. Eisenhotver je tudi poudaril, da se z zadevo predvsem ukvarja glavni tajnik Združenih narodov Ham-marskjoeld, ter je poudaril, da bodo ZDA še dalje delovale v okviru OZN, dokler bo obstajala možnost napredovanja. V odgovoru na razna vprašanja je predsednik izjavil, da se ne spie domnevati, da bo Egipt kršil pogodbo iz leta 1888, ki določa svobodno plovbo po prekopu. Dodal je. da predsedr.ik izraelske vlade Ben Gurion v dopisovanju z njim pred umikom izraelskih čet ni omenil zahteve po jamstvih s tem v zvezi. Dalje je predsednik izjavil, da bodo ZDA napravile Vse, da omogočijo rešitev spora v zvezi z Akabskim zalivom in bulsi izjavil novinarjem: “Sedaj je vse v redu.« Pripomnil je, da je politična napetost, ki je v Jordaniji vladala od nedelje, sedaj popolnoma popustila. •iiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiHHiHimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiniiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Angliji se širi odpor proti jedrnim eksplozijam Laburisti zahtevajo odložitev poizkusov z vodikovimi bombami na otoku Christmas Japonski odposlanec bo zahteval sprejem tudi pri Eisenhowerju in papežu - ZDA napovedujejo dolgotrajne atomske poizkuse v Nevadi Grotewohl za sporazum med obema Nemčijama proti atomskemu orožju - Ameriške zaloge atomskega orožja v Zahodni Nemčiji LONDON, 3. — V zadnjih urah so se nasprotja v zvezi z nevarnostjo jedrnih eksplozij v Angliji zelo povečala, kakor še nikoli do sedaj. Medtem ko je predsednik vlade Mac Millan včeraj potrdil predstavniku japonskega ministrskega predsednika, da Velika Britanija ne misli odložiti poizkusa z vodikovo bombo na otoku Christmas, in medtem ko je svet angleških cerkva javno obsodil jedrne poizkuse, so se nasprotja s tem v zvezi povečala tudi v laburistični stranki. Levičarski laburistični poslanci so namreč začeli sinoči ofenzivo proti uradni politiki stranke s tem v zvezi. Ta skupina skuša doseči re-viaijo stališča stranke, ki ga je zavzela leta 1954: odobritev izdelovanja atomske bombe in sredstev za njeno prevažanje. O tem je laburistična parlamentarna skupina razpravljala danes na zelo živahni seji. Do danes je bila skupina razdeljena na tri dele. Nekateri so hoteli, naj se poizkusi nadaljujejo, kakor določeno, čeprav so zagovarjali tudi sporazum za splošno prenehanje poizkusov Drugi so zahtevali šestmesečno odložitev poizkusov in v tem času naj bi skušali doseči sporazum za u-kinitev vseh poizkusov. Tretja skupina pa je zahtevala, naj Velika Britanija enostransko ukine poizkuse in s tem da zgled ostalemu svetu. Po dveh današnjih sejah je bila zvečer soglasno sprejeta tlinilllllHIIIIIIIIIIIIIIIimillliniHllllllllllllllltiiifiiiliiiiiiiiilliimillHIIHIIIinilllUIHIIIIIIIHtUinillllllllUifMIINIIMMHaiinilllHlIHMMHMHtlM« Obsedno stanje v Santiagu zaradi novih ve Več demonstrantov ubitih in ranjenih skupin na sedeže komunističnih listov Napad desničarskih Stavke v tovarnah SANTIAGO, 3. — Na podlagi dosedanjih podatkov je pil včerajšnjih neredih zgubilo življenje 8 ljudi, Vlada je proglasila obsedno stanje in vojaštvo je dobilo ukaz, da proti demonstrantom strelja. V bolnišnicah je 300 ranjencev. V današnjih jutranjih urah so v čilski prestolnici nastali novi neredi. V mestnem okraju Alameda »o vojaki streljali proti demonstrantom. V industrijskem področju v južnem delu mesta je množica napadla nekatere tovarne in je nato skušala oditi v središče mesta, kar ji je vojaštvo preprečilo. Pri današnjih incidentih sta bila ubita dva študenta v bližini sedeža študentovske zveze. Vojaštvo je na več krajih mesta streljalo. Več tovarn je bilo danes zaprtih, ker so delavci stavkali. Skupina desničarskih demonstrantov pa je napadla poslopje, kjer se tiskajo komunistični listi in revije in povzročila veliko škodo. Dane« ni bilo še mogoče oceniti škode, ki so jo povzročili demonstranti včeraj. Ta pa je vsekakor velika. Demonstranti so zanetili tudi več požarov, ki so jih gasilci 1« ■ te- žavo pogasili. Ministrstvo za šolstvo je u-kinilo pouk v vseh šolah. Študentovska zveza pa je pozvala študente, naj ne hodijo na cesto ter naj se ne udeležijo demonstracij, “ker so se v njihove vrste vrinili ekstremistični elementi«. Vlada je prepovedala vsa zborovanja in zbiranje v skupinah več kot treh oseb. V vladnih krogih obtožujejo »komuniste«, da so izkoristili položaj za hujskanje na nerede. Po včerajšnjih neredih se po ulicah prestolnice povsod vidi veliko razdejanje. V glavnih ulicah so razbite vse cestne svetilke in številne izložbe. Vojaštvo in orožnistvo neprestano kroži po ulicah, kjer skoraj ni videti avtomobilov. Sinoči so demonstranti oplenili tri trgovine z orožjem, nekaj trgovin-z dragulji in več drugih trgovin. Zveza študentov je objavila izjavo, s katero obsoja ta dejanja. Govori se. da so danes zjutraj ustrelili štiri osebe, ki so jih zalotili pri ropanju. Sedanji neredi so v zvezi z nezadovoljstvom ki je nastalo zaradi zvišanja voznin v javnem prevozništvu. Neredi so se začeli 28. marca v Valparaisu, kjer sta dve osebi zgubili življenje, štiri pa so bile ranjene. Konec tedna pa ae je protestno gibanje razširilo na Santiago ter je včeraj doseglo vrhunec, ko se je razširila vest, da so orožniki ubili mlado študentko med neredi v prostorih zveze študentov. V političnih krogih ugotavljajo, da je zveza čilskih sindikatov podprla proteste študentov. Vlada je medtem prekinila pogajanja, ki »o se začela med političnimi voditelji, da bi »e rešil spor zaradi zvišanja voznin. Demonstranti so včeraj napadli državno kovnico in sodno palačo. V mestu so demonstranti prevrnili in uničili 22 trolejbusov. Danes ne vozijo avtobusi in tramvaji, šole pa so zaprte. Voditelji raznih političnih strank so se sestali v senatu, da proučijo položaj. Sprejeli so predloge, ki so bili postavljeni vladi, naj se razveljavi ukaz o zvišanju voznin ter naj se izpustijo vsi aretirani. Vlada je prepovedala kroženje po ulicah po 22. uri. Politični opazovalci pouc ar-jajo, da so sedanji neredi posledica razmer, ki jih je u-stvaril sedanji desničarski režim. resolucija, ki zahteva, naj se nameravani jedrni poizkusi odložijo za določen čas, zato da bo vlada lahko sprejela takojšnje ukrepe s predlogi za ukinitev takih poizkusov na podlagi mednarodnih dogovorov. Na prvi seji je laburistična vlada v senci predložila kompromisno resolucijo, s katero je odločno obsojala atomske eksplozije in pozivala vlado, naj da pobudo, da stopi v stik z drugimi prizadetimi vladami, t. j. z ameriško im sovjetsko. V resoluciji niso bili izrecno omenjeni napovedani termonuklearni poizkusi. Proti tej resoluciji je bila postavljena resolucija, ki jo je podpisalo več poslancev. Ta je pozivala vlado, naj skliče sestanek treh, da se doseže sporazum o tem vprašanju, in naj da pobudo za takojšnjo ukinitev poizkusov na otoku Christmas. Tretji predlog pa je bil, naj bi poizkuse prekinil vsaj do tedaj, dokler ne bo kaka druga država povzročila eksplozije lastne bombe. Kakor piše danes «Daily Ex-press«, bo ena od vodikovih bomb, ki jih bodo preizkusili na otoku Christmas, povsem nove vrste. Njena eksplozija se bo lahko registrirala samo na kratko razdaljo. Dva laburistična poslanca sta položila v spodnji zbornici vsak svojo resolucijo in zahtevata odgovor od Mac Millana; poslanec Arthur Henderson vprašuje, ali so vodikove bombe, ki jih bodo preizkušali, nove vrste, tako da se njih eksplozija ne more registrirati na razdaljo. Poslanec Roy Mason pa zahteva tehnične podatke, ki o-nemogočajo registracijo termo-nuklearne eksplozije. Poslanec vprašuje, “kakšno novo tehniko so uporabili, da se onemogoči registracija eksplozije na razdaljo tisoč milj«. Velika Britanija je zavrnila tudi zahtevo japonskih družb za ribolov, naj prizna odškodnino zaradi škode, ki bi jo utegnili povzročiti jedrski poizkusi na otoku Christmas. Britanska vlada pravi v odgovoru na japonski protest, da radioaktivnost ne bo mogla zastrupiti rib, ker bo bomba eksplodirala v veliki višini, ter da bodo ribiške ladje zavarovane s tem, da ne bodo smele zapluti na široko varnostno področje, kjer bo plovba prepovedana. Toda rektor univerze »Saint Paul« v Tokiu je pobil te trditve in poudaril, da čeprav bodo eksplozije nastale v ve-. liki višini, se bo tretjina ra- j dioaktivnega prahu dvignila | v stratosfero, kjer ga bodo zračni tokovi prenašali okoli sveta, medtem ko se bo druga tretjina dvignila v višino 11 tisoč metrov in obe plasti bi utegnili zračni tokovi v določenem času potisniti nad Japonsko. Osebni odposlanec predsednika japonske vlade Masatoši Matsušita je danes v Londonu izjavil, da upa, da se bo sestal s papežem in s predsednikom Eisenhowerjem, da do- seže njih podporo za veliko gibanje za ukinitev vodikove bombe. Dejal je, da bo prišel v Rim 14. aprila. «Ob povratku na Japonsko skozi ZDA, je dodal, bi bil zelo srečen, že bi se lahko sestal tudi s predsednikom Eisenho-werjem ali z državnim tajnikom Dullesom, da zahtevam njih podporo za naše gibanje«. Medtem pa javlja tudi a-meriška komisija za atomsko energijo, da bodo 15'. maja začeli v državi Nevada novo vrsto atomskih poizkusnih eksplozij, ki se bodo nepretrgoma nadaljevale vse poletje. O atomskem orožju so govorili danes tudi na seji vzhodnonemške ljudske skupščine. Ministrski predsednik Grotevvohl je v svojem govoru predlagal, naj se med Vzhodno in Zahodno Nemčijo sklene sporazum, ki naj zabrani izdelovanje in hranjenje atomskega orožja na nemškem ozemlju. Dodal je, da bi hranjenje atomskega orožja v Zahodni Nemčiji prisililo Vzhodno Nemčijo na “protiukrepe«, meč katerimi ukrepe za letalsko zaščito. Ni pa povedal drugega. “Zahodnonemška vojska, ki bi bila opremljena z atomskim orožjem, je dejal dalje, bi bila vzrok novih nesreč in bi povzročila zmedo v vsej Nemčiji.« Dodal je, da postaja vedno bolj očiten obstoj neke vrste “napadalne atomske skupnosti« med ZDA in Zahodno Nemčijo. Ponovno je predlagal, naj se sovjetske, ameriške, angleške in francoske čete v Nemčiji zmanjšajo za eno tretjino leta 1958 in nato vedno bolj, dokler se ne bodo v celoti umaknile. Grotevvohl je zatem izjavil, da bi nevtralni pas v Evropi «v veliki meri prispeval k ozračju miru«. Glede enotnosti Nemčije pa je ponovno poudari, «da ni druge poti razen pogajanj med Obema nemškima državama«. Grote-wohl je tudi izjavil, da pomeni pogodba o skupnem tržišču in Evratomu »udarec vseevropskemu sodelovanju«. Medtem je ministrstvo za atomske zadeve v Zahodni Nemčiji objavilo sporočilo, ki pravi ,da je obrambno ministrstvo na svojo zahtevo dobilo zahtevane informacije, in sicer, da mu je bilo sporočeno, ali in kje je zavezniško atomsko orožje na ozemlju zvezne republike. Poročilo pa pravi, da ni mogoče sporočiti podrobnosti te informacije, ker predstavljajo vojaško tajnost. Izjave Makariosa o pogajanjih z Anglijo ATENE, 3. — Nadškof Ma-karios je v izjavi dopisniku atenskega lista «Akropolis» potrdil, da namerava priti v Atene, nato pa odpotovati v London. List je brzojavno postavjl Makariosu tri vprašanja: 1. Kam nameravate odpotovati s Sejšelskih otokov? 2. Kakšni so po Vašem mnenju pogoji, ki bi lahko privedli do rešitve ciprskega vprašanja? 3. Kaj mislite o britanskem sklepu, da se dovoli prost odhod s Cipra Digenisu in voditeljem EOKA? Makarios je odgovoril; 1. Nameravam predvsem oditi v Atene. Namen imam iti tudi v London, toda to bo odvisno od razvoja položaja. 2. Težko mi je od tu ceniti orientacijo britanske vlade. Moje mnenje je, da samo neposredni razgovori med britansko vlado in predstavniki grških Ciprčanov lahko odprejo pot za pravično rešitev vprašanja. 3. Ponudba o prostem odhodu se tiče izključno EOKA in jaz ne želim prejudicirati odločitve Digenisa. Iz Londona se je zvedelo, da je britanska vlada obvestila grško vlado, da bo petrolejska ladja «01ympic Thunder« lahko pristala v Mahe na Sejšelskih otokih, da se nanjo vkrca nadškof Makarios, ter ga bo pripeljala do Mombase. Predvidevajo, da bo ladja prispela v Mahe 5. aprila, v Mombaso pa 9. Nato bo Makarios nadaljeval pot iz Mombase v Nairobi, od tod pa z letalom v Atene. «»-------- LONDON, 3. — Jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda je obiskal danes državnega mi' nistra v britanskem zunanjem ministrstvu Alana Noblea. Sodijo, da se je jugoslovanski veleposlanik z Nobleom, ki je vodja britanske delegacije na razorožitveni konferenci OZN, razgovarjal o razorožitvi. področjem Gaze. pri čemer je pripomnil, da ne ve, kako se bo uredila zadeva v zvezi z vojnim stanjem med Egiptom in Izraelom. Na vprašanje v zvezi z vabilom, ki naj bi ga bil on poslal bivšemu predsedniku britanske vlade Edenu in predsedniku francoske vlade Mol-letu, naj bi prišla v ZDA, da od tam napovesta ustavitev sovražnosti v Egiptu, je Eisen-hower odgovoril, da niso nikoli imel; kaj takega v načrtu, ter je dodal, da nikoli ne razpravlja o tem, kar se lahko nanaša na njegova osebna sporočila. Dejal je, da se je mnogo govorile o sestanku treh toda pretekle jeseni je bilo sklenjeno, da ta sestanek ni priporočljiv. Sklenjeno pa je bilo, da bodo organizirali dvostranske i-estanke z Molletom in Mac Millanom. Predsednik je na nadaljnia vprašanja zopet poudaril, da bodo ZDA ostale še dalje na sedanjem stališču glede spora med Izraelom in Egiptom ter da bodo v celoti podpirale napore OZN. V Washingtonu so egiptovski odgovor na ameriške predloge o spremembi spomenice v zvezi s Sueškim prekopom dobili sinoči in ta odgovor sedaj pročujejo strokovnjaki. Danes so se začela posvetovanja v državnem departmaju z glavnimi koristniki prekopa. Državni departma je vsebino egiptovskega odgovora sporočil tudi predstavnikom prizadetih držav. V Kairu pa se je ameriški poslanik Hare danes ponovno razgovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom Favziiem. V Washingtonu so mnenja da bo egiptovska vlada v kratkem objavila besedilo svoje spomenice, ki jo ima za dokončno. Predstavnik državnega departmaja Lincoln White je danes na tiskovni konferenci potrdil, da je ameriška vlada dobila sinoči odgovor egiptovske vlade na predlog ameriških oblasti v zvezi z egiptovsko spomenico. Predstavnik pa ni hotel povedati nobene podrobnosti o vsebini egiptovskega odgovora in tudi ne o reakciji, ki jo je povzročila v ameriških krogih. Dejal je samo, da egiptovski odgovor proučujejo. Kakor piše egiptovski list “Al Shaab«, je sovjetski poslanik Kiseljev obvestil Fav-zija, da sovjetska vlada odobrava egiptovsko spomenico. Poluradni list «A1 Gumhuria« pa piše, da je Egipt predlagal sklenitev nove konvencije o (Sueškem prekopu, pri kateri naj bi bile udeležene države, ki niso podpisale konvencije iz leta 1888. List pripominja, da je Egipt predlagal, naj se nova konvencija položi pri OZN. Egiptovski tisk danes obsoja včerajšnje izjave Dullesa. “Al Akhbar« .piše; “Deloma pomirljivo, deloma z grožnja mi nas Dulles sprašuje, ko nam postavlja neke vrste ultimat, ali želimo ali ne vzpostaviti zaupanje sveta v upo rahljanje prekopa v skladu s konvencijo iz leta 1888. Zaupanje narodov, odgovarja list, je vedno bilo opora E- gipta. Gospod Dulles, vaša država je tista, ki je, na ža lost, zgubila zaupanje Egipta. Ali ste pozabili, da ste o-dobrili zamisel egiptovske u-prave prekopa? Sest načel OZN ni nikoli predstavljalo togih priporočil, pač pa predloge. Egipt je izrekel željo do pogajanj, toda postal je žrtev napada. Vendar pa smo naklonjeni razumnemu kompromisu«. Egiptovski listi objavljajo tudi z velikim poudarkom, da so egiptovske oblasti prepovedale britanski ladji »Verg-port» plovbo po prekopu, ker ni hotela plačati pristojbin E-giptu. Angleške paroplovne družbe pa so po razgovoru z ministrom za transporte Matkinso-nom sklenile bojkotirati Sueški prekop, “dokler ne bo predsednik Naser sprejel 6 načel Združenih narodov, kar se tiče svobodne plovbe, tranzitnih pristojbin in vzdrževanja ter izboljšanja te mednarodne vodne poti«. V londonskih pomorskih krogih zatrjujejo, da tudi Danska, Francija in ZDA ne bodo uporabljale Sueškega prekopa, dokler ne bo dosežen z Egiptom začasen sporazum. Predstavnik francoske vlade pa je danes po seji ministrskega sveta izjavil: «Ne zavrača se morebitnost pritožbe na Varnostni svet OZN, da se zadeva Sueškega prekopa premakne iz slepe ulice.« Na seji vlade je zunanji minister Pi-neau poročal o položaju na Srednjem vzhodu in o oskrbovanju Francije s petrolejskimi proizvodi. Predstavnik je izjavil, da ostane stališče Francije na diplomatskem področju nespremenjeno. Poudaril je zatem, da ima britanska vlada veliko zanimanje za izraelski načrt o zgraditvi naftovoda, ki bi povezal Eilat s Haifo. Na seji vlade so govorili tudi o nedavnih razgovorih izraelskega finančnega ministra Eskola z Molletom in s finančnim ministrom Pamadierom. Eskol Se je danes vrnil v domovino. Pozno zvečer so v Kairu javili, da je Egipt protestiral pri komisiji za premirje, ker je neko izraelsko letalo letelo nad področjem Gaze. Franc Zagožen se vrne k staršem PARIZ, 3. — Po vesteh iz Pariza je čanes prispel v An-vers slovenski otrok Franc Zagožen, ki so ga včeraj našli skritega v katoliškem internatu pri Koblenzu v Zahodni Nemčiji. Otroka, ki so ga med vojno odpeljali iz Jugoslavije v Nemčijo, je posvojila belgijska družina Champlin, ki ga po vojni ni hotela vrniti staršem. Zastopnik jugoslovanskega veleposlaništva v Bruslju je izjavil, da bo Zagožen Verjetno prispel še nocoj v jugoslovansko veleposlaništvo in da bo jutri odpotoval v Jugoslavijo. Franca Zagožna so našli na posredovanje Jugoslovanskega in Mednarodnega rdečega križa. Svoj čas je belgijsko sodišče odločilo, da je treba Zagožna vrniti staršem v Jugoslaviji! Njegov posvojitelj pa ga je skril, zaradi česar je bil kaznovan na dve leti zapora in denarno globo. ...................... Novi protesti proti grozodejstvom Fronta za osvoboditev Alžira obtožuje Francijo, da krši resolucijo OZN Posvetovanje afriško-azijske skupine • Novi spopadi in atentati NEW YORK, 3. — Alžirsko osvobodilno gbanje je danes obtožilo Francijo, ca krši resolucijo glavne skupščine OZN, ki narekuje mirno rešitev alžirskega spora. V noti, ki jo je poslala glavnemu tajniku OZN, poziva alžirska fronta za narodno osvoboditev OZN, naj izvede preiskavo o grozodejstvih francoskih čet proti Alžircem. V je rečeno, da je francoska vlada sklenila povečati vojaške operacije, uporabljati nasilje in zatiranje, zato da doseže vojaško zmago in stre odpor v Alžiru. “Francoska vojna v Alžiru, poudarja nota, je povzročila zgražanje svetovnega javnega mnenja. Voditelje osvobodilnega gibanja mučijo in jih nato umorijo, kadar ne podležejo francoski policiji.« Afriško - aizdjska skupina v OZN pa je imela danes posebno sejo, da prouči položaj, ki je nastal v Alžiru. Delegacije arabskih držav nameravajo ustanoviti pododbor, ki bo stalno proučeval to vprašanje. Tudi v Franciji se vedno bolj širi protestno gibanje protj grozodejstvom v Alžiru. V katoliških naprednih krogih se množijo zahteve, naj se vojna v Alžiru konča. Včeraj je bilo v pariškem predmestju protestno zborovanje. Čeprav ni bilo pretežno katoliško, sta bila navzoča tudi pisatelj Francois Mau-riac in predsednik gibanja «Pax Christi« Maurice Vaus-sard. Na zborovanju je mistični pisatelj in Gandhdjev učenec Lanza del Vasto sporočil, da bo skupno z drugima dvema tovarišema začel 20-dnevno gladovanje kot protest proti grozodejstvom francoskih vojakov v Alžiru. Medtem pa je danes preiskovalni sodnik v Alžiru zaslišal 28 oseb, od katerih je aretiranih, ki so vmešane 18 v tako imenovano «afero liberalcev in progresivnih katoličanov«. Obtožujejo jih, da so pomagali in skrivali predstavnike alžirskega osvobodilnega gibanja. Med njimi sta soproga Gautron, ki sta nu-dila zavetišče alžirskemu vo-ditelju Benk - Heddi, in duhovnih Barthes, ki ga obtožujejo enakega dejanja. Obtožili so jih napada na zunanjo državno varnost. Spričo vsega tega so tudi Alžirci zaostrili svoj odpor z napadi na francoske voja- ške oddelke, z atentati ter s požigi posestev francoskih kolonistov. Na več krajih so bili te dni močni spopadi med francosko vojsko in alžirsko osvobodilno vojsko. Na ^ vprašanje novinarjev, kaj je resnice na govoricah, ča bodo generala De Bollar-diere in generala Faure kaznovali (prvi je javno izrekel solidarnost s člankom v listu «Express» v zvezi z grozodejstvi v Alžiru, drugi pa je bil v stiku z ekstremističnimi desničarskimi krogi v Alžiru), je predstavnik francoske vlade izjavil, da so na današnji seji govorili tudi o tem, da pa niso sprejeli nobenega sklepa. Izvršni odbor radikalne stranke je danes sprejel resolucijo, s katero poziva radikalnega obrambnega mini-stra, naj da potrebne informacije o nedavnih razkritjih v zvezi z Alžirom, »ki *o povzročila veliko razburjenje«. Odbor je tudi določil, da bo izredni kongres stranke 3. in 4. maja. Kongres bo v Parizu in na njem bodo verjetno izvolili Herriotovega naslednika kot predsednika stranke. Mendes France je namreč samo prvi podpredsednik. Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 13,5, najnižja 10,8, zračni tlak 1016,9, vlaga 66 odst., padavine 5,3, temperatura morja 10,4. Vreme danes,- Pretežno oblačno vreme, možnost krajevnih razjasnitev. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. aprila Izidor, Iskra Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 18.35, Dolžina dneva 12.55. Luna vzide ob 7.43 in zatone ob 23.05. Jutri, PETEK, 5. aprila Irena, Hvalislava Po dolgotrajnem odmoru so zopet zaceli z delom Na županstvu sestanek komisij za prosto cono in za pomorstvo Demokristjani se še niso izjasnili glede proste cone ■ Odgovor milanskega župana ■ Danes seja komisije za deželno avtonomijo Po dolgem prisilnem odmoru zaradi vprašanja podjetja Acegat in skoraj mesec dni trajajoče stavke Acegatovih uslužbencev, v katero so bile zapletene vse politične stranke in še posebno vse skupine v tržaškem občinskem svetu, no včeraj začele ponovno delovati občinske komisiie. Tako se je okrog poldneva sestala občinska komisija za prosto cono, da nadaljuje z obravnavo tega tako važnega vprašanja za naše mesto. Na zadnji seji komisije predstavnikov skupin je svetovalec Barbi (MEN) pristal na demo-kristjansiki predlog o postopni ustanovitvi proste cone. Obenem pa je predlagal demokristjanom, naj se ta postopnost izvede v najkrajšem času, oziroma naj bi se liberalizacija na vseh gospodarskih področjih v okviru proste cone izvedla v dveh letih. Tedaj so demokristjani izjavili, da bodo ta predlog predložili vodstvu svoje stranke in da bodo odgovorili na včerajšnji seji komisije za prosto cono. Včeraj pa je demokristjan-ski zastopnik Vascotto izjavil, da ne more še odgovoriti na Barbijev predlog, češ da njegovo politično vodstvo ni še ničesar sklenilo glede tega predloga. Zato je zaprosil, naj mu dovolijo, da bo odgovoril na prihodnji seji. Iz tega je razvidno, da se demokristjani nočejo na noben način vezati glede ustanovitve integralne proste cone za tržaško področje, čeprav so svoj čas v občinskem svetu glasovali za resolucijo, ki jo je predložila komisija in ki pravi, da mora biti Trst postavljen izven carinskih meia i-talijanske republike. Očitno je, da je bil demokristjanski predlog o postopni uveljavitvi proste cone samo manever, da bi zavlekli rešitev tega važnega vprašanja. Zdi se torej, da bi hoteli, da bi bila ta postopnost za nedoločen čas, kar bi zavrlo uresničitev proste cone. Sedaj pa, ko so postavljeni pred konkretni predlog, naj se postopna uveljavitev proste cone časovno določi, se ponovno izgovarjajo, da se mora o tem izreči njihovo politično vodstvo. Zvečer pa se je na županstvu sestala komisija za pomorstvo V tej komisiji so poleg občinskih svetovalcev zastopani tudi mnogi izvedenci, ki aktivno sodelujejo pri vseh pripravah načrta in predlogov glede rešitve vprašanja tržaškega pomorstva. Tudi včeraj je komisija ob prisotnosti mnogih izvedencev obravnavala nekatere člene zakona o pomorskih konvencijah podržavljenih pomorskih družb. Ta zakon, ki ga je sestavilo ministrstvo za pomorstvo in ki ga je vlada že predložila parlamentu, ne zadovoljuje nobeno jadransao pristanišče. Zaradi tega se je pretekli mesec sestala v Ra-venni skupnost jadranskih pristanišč. Q tem sestanku je včeraj poročal komisiji prof-Koletlo. Dejal je, da je bil glavni namen sestanka skupnosti jadranskih pristanišč ta, da določijo skupni nastop proti zahtevam in predlogom Genove, ki bi hotela monopolizirati italijanski in mednarodni pomorski promet. Prof. Roletlo je govoril tudi o pismu, ki ga je genovski župan poslal milanskemu in tu-rinskemu županu, v katerem ju je zaprosil za podporo glede razdelitve pomorskih prog m dodelitve ladij podržavljenih pomorskih družb. Skupnost jadranskih pristanišč je na tem sestanku sklenila načeti odločno akcijo proti tom genovskim neupravičenim zahtevam, ki si lastijo celo pravico do avstrijskega, češkoslovaškega, madžarskega in drugega zalednega prometa, ki naravno teži na tržaško pristanišče, Na sestanku komisije je bilo prečitano tudi pismo tržaškega župana Bartolija milanskemu županu Ferrariju glede genovskih zahtev. Milanski župan je odgovoril Bartoliju, da mu je šele sedaj poznano celotno vprašanje, ter zagotovil, da ne bo pristransko podpiral nobenega pristanišča. Milanski župan Ferrari pravi nadalje v svojem govoru, da bo podp ral tako tirenska kot tudi jadranska pristanišča. Poleg tega je prof. Roletto sporočil komisiji, da je beneški Župan osebno obiskal milanskega župana in se z ".j*1? razgovarjal o vseh nujnih vprašanjih jadranskih pristanišč, ki so zapostavljena in ki zahtevajo pravično razdelitev ladij ter prog podržavljenih pomorskih družb. Skupnost jadranskih pristanišč pa bo glede zakona o pomorskih konvencijah posredovala pri pristojnih vladnih organih. Kot torej vidimo, gre za obširno akcijo vseh jadranskih pristanišč proti genovski grabežljivosti. V tej akciji aktivno sodeluje tudi občinska komisija za pomorska vprašanja, ki bo v najkrajšem času sestavila obširno poorčllo o potrebah ln zahtevah tržaškega pristanišča. To poročilo bo predloženo v razpravo in odobritev občinskemu svetu. nakar bo poslano v Rim. Danes opoldne pa se bo sestala občinska komisija za deželno avtonomijo, drevi pa bo o istem vprašanju razpravljala tudi komisija trgovinske zbornice za proučevanj* tehni-črv>--gospodarskih problemov, ki se nanašajo na avtonomno deželo. V trgovinski zbornici bodo obravnavali podrobnosti o finančnih proračunih tržaške, goriške in videmske pokrajine v zvezi' z njihovo združitvijo v en sam deželni proračun. Obenem pa poročajo, da bo danes odpotoval v Rim tajnilk tržaškega pokrajinskega odbora KD prof. Romano, kjer se bo razgovarjal z o-srednjimi demokristjanskimi organi o zakonskem osnutku o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, ki so ga predložili parlamentu furlanski demokristjanski poslanci. Kot smo že pisali, furlanski poslanci v svojem osnutku popolnoma ignorirajo specifični gospodarski in politični položaj tržaškega področja. Zaradi tega je prišlo do precej hudega spora med tržaško in videmsko KD. Zdi se, da osrednje vodstvo KD v Rimu podpira videmske težnje, kar je razvidno predvsem iz tega, da so jim dovolili, da so predložili parlamentu svoj osnutek, ne da bi se prej sporazumeli s tržaškimi demokristjani. 2.525 obrtnikov v stalnem spisku Zaključen je popis obrtniških podjetij na našem o-zemlju ter je posebna komisija vpisala 2525 obrtniških podjetij. Skupno so bile predložene 3503 prošnje, a so odbili predvsem one prošnje, ki se nanašajo na podjetja, ki ne spadajo v okvir obrtniške dejavnosti. Popis obrtniških podjetij je praktično zelo pomemben, saj bodo vpisani člani od 1. julija do 4. avgusta izvolili 9 članov, ki jih bodo zastopali v svetu za obrtništvo. Poleg tega bodo izvolili tudi predstavnike v bolniško blagajno, ki jim bo nucila znatne ugodnosti v primeru bolezni. Zakon namreč predvideva, da bo država prispevala za vsakih 1000 lir, ki jih bodo plačali obrtniki, izredni dodatejc v višini 1500 lir. Sezmam obrtnikov, ki so bili vpisani v stalni spisek o-brtnikov, je interesentom na razpolago pri tržaški trgovinski zbornici. NA TRGOVINSKI ZBORNICI Včeraj razprava o tržaškem prometu Včeraj ob 17. uri se je sestala v prostorih tržaške trgovinske zbornice komisija za promet skozi tržaško pristanišče, ki je razpravljala o tržaškem prometu, o bližnji mednarodni konferenci, o zasedanju italijansko-avstrijske podkomisije za Trst in o sodelovanju Trsta na bližnjih mednarodnih velesejmih. Komisiji je predsedoval direktor Javnih skladišč dr. Bernardi, ki je v svojem govoru podčrtal avstrijsko stališče do tržaškega pristanišča in zlasti stališče, ki ga je za-vzei ugledni avstrijski predstavnik dr. Reininghaus. Na sestanku so tudi določili mednarodne velesejme, na katerih bo letos sodeloval Trst ter v zaključku odobrili letni obračun komisije. Danes bodo potovali iz Trsta v Rim tržaški predstavniki, ki bodo sodelovali pri delu omenjene italijansko-avstrijske komisije za Trst. Ti člani bodo sodelovali pri pripravljalnih delih in pri sestavljanju predlogov italijanske vlade. Omejitev brzine skozi naselja V prihodnjem Uradnem vestniku bo objavljen ministrski dekret, ki določa 40 kilometrov na uro kot največjo brzino motornih vozil skozi naselja. ... uniiitiiiiiiiiiiiiiitniitiiiiiHlitiiiiiiHiiiiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiilmmiililiimiiiimliiiii! Sporazum med sindikati in ravnateljstvom CRDA Izboljšanje nagrad delavcem petih delavnic Tovarne strojev Za te delavce pa ostane odprto vprašanje povezave s povprečjem akordov v vsej tovarni Po dolgotrajnih pogajanjih so včeraj ob 13, uri na Zvezi industrijeev predstavniki ravnateljstva CRDA in obeh sindikatov kovinarjev sklenili sporazum glede nagrad delavcev petih delavnic v Tovarni strojev. S tem sporazumom se je za FIOM spor delno zaključil, ostaja pa še vedno zahteva po povezavi nagrad teh delavcev s povprečjem akorda, ki velja za vso tovarno. Prav tako pa ostaja še nerešeno splošno vprašanje izravnave vseh a-kordov z akordi in nagradami, ki veljajo v podjetju Ansaldo v Genovi. Sporazum ugotavlja, da so delavci CRDA, ki delajo na akord, s sporazumom z dne 21. januarja 1953 dobili dve točki poviška, medtem ko niso bili deležni enaae ugodnosti delavci Tovarne strojev naslednjih kategorij: elektri- čarji. orodjarji, delavci, ki skrbijo za vzdrževanje livarne, modelisti im monterji na ladjah. Za te skupine, ki ne delajo na akord, določa novi sporazum tole: Modelistom in monterjem na ladjah bodo priznali zvišanje nagrad za 2 točki, in sicer od 6. oktobra 1956 dalje. Električarjem, orodjarjem in delavcem, ki skrbijo za vzdrževanje livarne, bodo tudi zvišali sedanje nagrade za 2 točki od 6. oktobra dalje; 60 odstotkom delavcev omenjenih dveh skupin pa bodo razen omenjenih dveh točk poviška priznali še nekaj točk, tako da jih dobe skupno sedem, in sicer po Rresoji ravnateljstva ter z veljavnostjo od 23. marca 1957. Računajo, da dobe delavci teh skupin in delavnic na podlagi tega sporazuma cd 5.000 do 6.000 lir zaostankov. Ne glede na dejstvo, da so delavci le delno dosegli uresničenje svojih zahtev, je treba poudariti, da je bil vendarle storjen prvi korak naprej. Seveda bi morali nagrade teh delavcev povezati s povprečjem akordov v drugih delavnicah, saj so s svojim delom povezani z njimi. «»---------- Za prosto izbiro zdravnika pri INAM Nekateri člani pokrajinskega odbora INAM v Trstu IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHItlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllflHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUItl Izpred kazenskega sodišča Devet mesecev ker je ukrade Edoardo Ciani iz Ul. Gozzi je kljub svojim 23 letom že nepoboljšljiv tat, vendar je treba tuci priznati, da je kriva njegove nepoštenosti delna slaboumnost, zaradi katere je bil že večkrat na zdravljenju v umobolnici. Mladenič je bil v zaporu v pričakovanju neke razprave, ko je moral' pred sodnike zaradi obtožbe, da je 23. avgusta 1956 ukradel 22.000 lir vredno kolo »Cottur« last 17-letmega mesarskega pomočnika Franca Puntarja iz Ulice Bonomea in tatvine drugega kolesa, ki ga je ukradel septembra istega leta Mariju Brajku. Puntar je prijavil tatvino še istega dne, ko mu je izginilo kolo, vendar policijski organi tatu niso mogli izslediti, dokler jih ni lastnik trgovine Cottur osebno spravil na pravo sled. Nekaj dni po tatvini je prišel v Cotturje-vo trgovino 19-letni Natale Nikolavčič hz Ul. delTEremo. kjer se je pozanimal, če je bilo kolo. katerega je pripeljal s seboj, kupljeno in če so bili plačani vsi morebitni o-broki. Cottur je kolo spoznal za onega, ki ga je prodal Puntarju, ki mu je ostal dolžan še dva obroka- Vedel je tudi, da je bilo kolo ukradeno in zato je o zadevi obvestil Nikolavčiča ter vozilo pridržal v trgovini. Policijski organi, ki so bili obveščeni o zadevi, so mladeniča zaslišali in tako so zvedeli, da mu je Ciani ponudil zamenjavo koles Mladenič je pristal ter bi mu dal poleg tvojega vozila tudi 500 lir, a se je hotel prej je pozanimati če je vse v redu. Ciani, ki je moral v zapor, je pred preiskovalnimi organi zanikal tatvino in dejal, da je kolo kupil od nekega neznanca. Kasneje je izpovedal, da je ta neznanec 22-letni Umberto Subtr iz Ro- cola, a to je bil le izgovor, kajti ugotovljeno je bilo. da je bil Suber že leto čni v francoski tujski legiji. Po prijavi druge' tatvine so agenti zopet zasumili v Cia-nija, vendar tega niso mogli nikjer najti. Ko se je po dolgi odsotnosti zopet pojavil v Trstu, ga je policija aretirala in mladeniču ni preostalo drugega, kot da je -priznal tudi tatvino Brajkovega kolesa. Sedaj je sodišče združilo obe obtožbi v en proces, ki se je končal z razmeroma hudo obsodbo: sodni zbor mu je sicer priznal čelno slaboumnost, a ga je obsodil na 9 mesecev zapora in 7000 lir globe ter tudi odredil, da ga bodo morali .poslati po prestani kazni za najmanj 6 mesecev na zdravljenje, «»------- Ezula v bolnišnico V teku ene ure so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico dva ezula, in sicer enega iz taborišča v Ul. C. Mar-zio, drugega pa od Oreha. Prvi je 73-letni upokojenec, kateiega so morali zaradi hudega udarca na hrbten, el z verjetnim zlomom sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki mnenja, da bo o-kreval. razen seveda, če ne bo komplikacij, v 10 ali 60 dneh. Stari mož ie Izjavil, da ie predvčeraj njim i koli 8. ure zjutraj nerodno padel v taborišču, ker mu je postalo nenadoma slabo. 40 minut kasneje, in sicer malo pred 19. uro, so morali pridržati s prognozo okrevanja v 8 ali 10 tneh ra diu-gem kir oddelku 27-letnega Enrica Ražmana iz taborišča pri Orehu, kateremu so ugotovili rani nad levim očesom ter na zgornji ustnici in razne praske na bradi. Kakor so'zdravniki zvedeli, je Ražman med vožnjo s kolesom padel nedaleč od bivališča. so poslali njegovemu predsedniku -pismo, v katerem poudarjajo, da je važno vprašanje proste izbire zdravnika po zadnjem sestanku v Rimu dne 25. januarja 1957 med predstavniki pokrajinskega odbora in vsedržavnim pred-seč stvom ustanove še vedno na mrtvi točki. Od tedaj ni bilo nobenih pogajanj, da bi se vprašanje rešilo. Vsedržavni osrednji organi tudi še niso odgovorili na resolucije pokrajinskega odbora INAM in na prizive, ki jih je krajevna prizivna komisija vložila pri izvršnem odboru v Rimu. Isto velja tudi za zdravniško arbitražno komisijo. Pokrajinski odbor INAM je soglasno odobril zahtevo, naj tej komisiji predseduje zdravnik, ki ga bo določila pokrajinska zdravniška zbornica, namesto zaupnega zdravnika INAM. Toda čas hiti in vsedržavno predsedstvo INAm sploh ne odgovori, medtem ko nastajajo vsak dan spori glede sposobnosti delavcev za čelo po njihovem obolenju. Tako so delavci pravzaprav brez organa, ki bi moral pravično reševati spore. Med drugimi vprašanji, ki čakajo rešitve, je tudi imenovanje odgovornega kirurga za novi kirurški sanatorij v Ul. Far-neto, o čemer je tudi svoj čas razpravljala komisija, ki jo je imenoval pokrajinski odbor INAM. Zaradi tega zahtevajo člani odbora Emesto Radich, Alceo Lucchesi, Car-lo Cerlovitz in Giuseppe Muslin, da se čimprej skliče sestanek pokraj inskega odbora, ki bo imel na dnevnem redu omenjena vprašanja. *»------- Obvestilo Krajevni odsek ustanove za zaščito živali opozarja prebivalstvo, da posedujejo zoo-filski agenti rjave izkaznice izdane od notranjega ministrstva in da imajo kvalifikacijo agentov javne varnosti. Opozarja tudi, da bodo proti onim, ki bi odklonili pomoč ali celo ovirali agente pri njihovem delu, postopali po zakonu. «»------ IZPRLu PRIZIVNEGA SODISCA S prizivom dosegel popolno oprostitev Septembra 1955. leta je 50-letni Carlo Camporese iz Vidma vozil s tovornikom s prikolico po cesti Videm-Tr-biž. Nedaleč od kraja Rivoli Bianchi je Camporese zavozil pod predor, a ker je bila prikolica previsoko naložena, se je moral ustaviti. Takoj zatem je za njim privozil s svojo Gilero 3l-letni Attilio Sturma, za katerim je sedela njegova 78-letna mati in ker zarači ovinka ni opazil ustavljenega vozila, je silovito treščil v prikolico. Njegova mati je na mestu umrla, medtem ko ji je sin malo kasneje sledil v grob. Sodišče v Tolmeču je bilo mnenja, da je Camporese odgovoren za dvojni nenamerni umor in ga je zato tudi obsodilo na 8 mesecev zapora ter na 3000 lir denarne kazni, medtem ko bi moralo civilno sodišče določiti višino škode, ki bi jo moral obsojenec plačati zasebni stranki. S prizivom, ki ga je mož vložil pri tržaškem prizivnem sodišču, pa je dosegel, da so ga oprostili s formulo, da njegovo dejanje ni kaznivo. Sinoči v prostorih trgovinske zbornice Občni zbor tržaške delegacije ital.-jug. trgovinske Izvoljen 9-članski odbor, ki se bo kasneje še razširil - Tržaška delegacija šteje 61 članov Za to priložnost bo prišel v Trst glavni komisar za turizem, ki bo verjetno prieo-stvoval tudi začetku del za priključke med glavno cesto št. 14 k morju in novemu sedežu mladinskega hotela «Ter-geste» v nekdanji vili Koz-mann blizu miramarskega gradu. O Organi za nadzorstvo nad cenami in živili tržaške prefekture so v marcu prijavili 21 trgovcev, ki niso izložili cen blaga. «»-------- O V prostorih tržaškega velesejma bo 14. aprila razstava psov. Sinoči ob 18. uri je bil v prostorih tržaške trgovinske zbornice občni zbor tržaške delegacije italijansko-jugoslo-vanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu. Za ta občni zbor je bilo veliko zanimanje ,saj je bilo prisotnih nad 50 članov od skupno 61 članov. Uvodni govor je imel predstavnik trgovinske zbornice podpredsednik dr. Paschi, ki je podčrtal pomen delovanja tega organizma za razvoj gospodarskega sodelovanja in okrepitev tržaškega gospodarstva. Nato je govoril dr. Vat-ta, ki je orisal napore za u-stanovitev delegacije milanske trgovinske zbornice. Lani sta bila namreč v Trstu ustanovljeni posebna tržaška zbornica za pospeševanje trgovine med Trstom in .Jugoslavijo in delegacija milanske zbornice. Ta organizma, ki sta imela bistveno enake naloge, sta se kasneje združila, kar je omogočilo ustanovitev enotne č elegacije, ki predstavlja veliko večino tržaških gospodarstvenikov, ki so zainteresirani pri gospo-čarskih stikih s sosednim jugoslovanskim gospodarskim področjem. Tržaška delegacija ima v odnosu na zbornico s sedežem v Milanu določeno avtonomijo, saj mora obravnavati nekatera vprašanja, ki so specifična za tržaško področje in spada v njen delokrog predvsem praktično izvajanje regionalnih sporazumov o trgovinski izmenjavi. V nadaljevanju , občnega zbora so člani sklenili, da bodo za sedaj izvolili 9-članski odbor, v katerem bo stalni predstavni^ tržaške trgovinske zbornice dr. Paschi. Sprejet pa je bil predlog, da se ta odbor razširi na 15 članov, ker je tržaška delegacija zelo številna, saj obsega približno tretjino vseh članov italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu. Sledile so volitve, na katerih je bil izvoljen novi odbor. Odbor se bo sestal na redni seji prihodnji četrtek, ko bodo izvolili tudi predsednika tržaške delegacije. «»-------- Za valorizacijo tržaške okolice Tudi letos je skupina delavcev «Selad« zaposlena pri urejevanju nekaterih turističnih poti in izgradnji razgled-niških stolpov na našem področju. Kakor smo že lani poročali, je za to dala pobudo ustanova za turizem s podporo vladnega generalnega komisariata, da bi na ta način valorizirala najlepše turistične točke na Tržaškem, Kakor poročajo, bodo 24. maja svečano izročili javnosti dva nova razgledna stolpa in odprli dve turistični poti. Nova razgledna stolpa bosta na hribu Sv. Primoža pri Križu ter v bližini Pa-drič. Istega dne bodo odprli tudi novo turistično pot od obalne ceste do Križa ter pot od Križa do razglednega stolpa na Sv. Primožu. Domnevajo, da bodo tedaj dogradili tudi novi razgledni stolp nad Krogljami. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinniiiiiiiiimiiiiniimiHiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiii Pred današnjo oddajo «0dnehaš ali nadaljuješ» Opertka in Rimljanka Luli «mala srpska curica» V televizijski rubriki «Od-| Pregljevi namreč nimajo več nehaš ali nadaljuješ# se bo I svojega posestva, katerega so danes zadnjič predstavila sim-1 oddali v najem krajevni za-patična Luli Mariani, ki ve drugi, kajti stric je postal Seja IO SGKZ Sinoči je imel izvršni odbor SGK2 svojo redno sejo, na kateri je predstavnik Odbora za gradnjo kulturnega doma podal poročilo o do,sedanjem poteku del v Ulici Petronio. Delo napreduje po načrtu in računajo, da bo dozidava stavbe v grobem stanju končana okrog konca februarja prihodnjega leta, nekako sredi prihodnjega maja pa bodo položili temeljni kamen. Nato je izvršni odbor razpravljal o dramskem društvu in o raznih vprašanjih, ki so s tem najtesneje povezana. O Predsednik pokrajine profesor Gregoretti je včeraj sprejel izraelskega konzula g. Pinchasa Lapido, s katerim se je zadržal v prisrčnem razgovoru. r DAROVI (N PRISPEVKII Za «Solsko blagajno« državne višje gimnazije s slovenskim učnim Jezikom v Trstu darujejo člani uredništva Primorskega dnevnika 5.400 lir. Marija Kosič daruje 500 lir za Dijaško Matico. imiiiifiiiiiimmiiiiiiiitiiimiiiiiitmiiimifitiiiiiHiititmiiiiiiiiiimiiHiHimiiiifiiiuiiiiiiiiiiitii Vprašanje poenotenja plač Jutri triurna stavka v krajevnih ustanovah Stavkali bodo od 10. do 13. ure vsi uslužbenci v teh ustanovah razen v bolnišnicah Jutri bodo uslužbenci krajevnih ustanov zopet tri ure stavkali, in sicer od 10. do 13. Tokrat se uslužbenci bolnišnic ne bodo udeležili stavke, ki jo je prva napovedala Zveza uslužbencev krajevnih ustanov in stare Delavske zbornice CISL in ki je sklicala za jutri dopoldne tudi zborovanje uslužbencev. Stavki se je pridružila tudi Zveza uslužbencev krajevnih u-stanov in bolnišnic CGIL, katere tajništvo se je včeraj sestalo, proučilo položaj, ki je nastal po 24-urni stavki, in stališče, ki ga je zavzela v sporu sorodna sindikalna organizacija CISL. Tajništvo je pozvalo vse uslužbence, naj uresničijo medsebojno e-notnost, kar bo zagotovilo uspeh sindikalne akcije. Po 24-urni stavki uslužbencev krajevnih ustanov pač ni bilo pričakovati samo triurne stavke, ki ne more biti u-spešna. Zdi se ,da sindikat uslužbencev, včlanjen v CGIL, .ni prevgč navdušen za tako kratkotrajno stavko, zlasti ker sledi celodnevni stavki. Po drugi strani pa je jasno, da ne mara cepiti vrst uslužbencev, kar bi bilo vsem le v škodo. Vsekakor pa takšne stavke ne bodo prepričale oblasti, da bi spremenile svoje stališče. Po drugi strani pa tudi oba sindikata poudarjata, da uslužbenci ne bodo odnehali, dokler jim pri popolnem poenotenju plač ne priznajo 5-odstotnih periodičnih poviškov. «»------- rji v • v • • 1 • lecaj za šivilje v Gabrovcu Vsedržavna ustanova strokovno usposabljanje sporoča, da se prične vpisovanje v tečaj za usposabljanje šivilj, ki je namenjen za brezposelne delavke in ki ga bo ustanova priredila v Gabrovcu v zgoniški občini. Učenke, ki bodo priipuščene k obiskovanju teh tečajev, dobe vsak dan 300 lir nagrade. Tečaj bo trajal 4 mesece. Vse tiste delavke, ki žele biti sprejete v tečaj, morajo nasloviti prošnjo na nekolkovanem papirju na namestitveni urad v Trstu ali direktno na ustanovo ENCIP v Ul. San Francesco 4. Vpisovanje traja do 5. a-prila. Na razpolago pa je še nekaj mest za mizarski, zidarski, tesarski in tapetniški tečaj. («K1TK«K IN POROČILA) Odlična predstava včeraj v cVerdijm vse (vsaj doslej) o Polineziji. Potem ko so nekatere italijanske revije objavile o rimski manekenki več člankov, v katerih je bilo tu pa tam omenjeno, da je bila rojena v Jugoslaviji, da ima tam še strica, da je njena mati Tržačanka slovenskega porekla itd., je razumljivo zanimanje naših čitateljev, kdo je pravzaprav Luli Mariani. Rojena je bila 2. januarja J 932. leta v Stari Moravici (Bačka), in sicer v hiši svoje tete Frančiške Pregelj, ki ima sedaj 62 let. Ko se je Luli (njeno pravo ime je Marija Grazia) rodila, njena mati Irma Vremec-Gomzi, ki izhaja iz stare Leketove družine na Opčinah, še ni bila poročena in je pustila svojo hčerko if varstvo sestri, medtem ko se je sama vrnila na Opčine. Tako je Marija, ki so ji- nadeli ime Luli, shodila na posestvu svojega strica in tam je začela tudi govoriti. Ko je Cez dobri dve leti prišla v sprem-stvu matere in očeta ing. Ma-rianija (na poročno potovanje so starši odšli po hčerko v Staro Moravico) zopet na Opčine. je znala sam o srbsko in se je še mnopi Openci spominjajo ko je odgovarjala: «Ja sam Luli, mala srpska cu-rican Družina Mariani je nato Uvela še kako leto dni na Opčinah, nato pa so se odselili v Rim. Omenimo naj še, da je teta simpatične Luli prišla pred tremi tedni skupno s svojim sinom v Rim, kjer je ostala pri Marianijevih 14 dni. Ko se je 'vračala v Staro Moravico, se je ustavila pri svojih sestričnah na Opčinah, kjer je povedala, da jih bo prišla Luli obiskat v Jugoslavijo in da bo tam ostala dalj časa. Luli je dejala, da bi se rada odpočila in bo pomagala svojemu stricu pri delu na vrtu. invalid in ne zmore več dela na polju. Obdržali so le hišo in vrt, kjer pa nikoli ne zmanjka dela. V imenu vseh Opencev, ki se ie spominjajo «male srpske curice«, pa tudi v imenu vseh gledalcev rubrike «Odnehaš ali nadaljuješ», ki simpatizirajo z sedaj že slavno manekenko, želimo Luli, da bi premostila še zadnjo zapreko, ki jo loči od najvišje nagrade, O Goriška hranilnica je 0-dobrila v okviru rotacijskega sklada za tržaško in goriJko pokrajino posojila v višini 143 milijonov lir. en—— Lažni agent pride pred sodišče Okoli 1. ure ponoči 3. a-prila je lastnik bara «Mio» v Carduccijevi ulici Mario Cieutto iz Ul. Buonarroti telefonsko naprosil agente letečega oddelka, da bi prišli v njegov lokal, kjer je neki mlačenič, ki se je izdajal za policijskega agenta, zahteval naprodaj cigarete. Njegovo vedenje je lastnika bara prisililo, ko seveda besede niso nič pomagale, da se je poslužil policijskih organov, ki so mladeniča identificirali Za 23-letnega Gian-carli Mainardisa iz Ul. Donatello, katerega so odpeljali na poveljstvo in ga zaprli v celico. Tu pa je Mainardis brez vsakršnega razloga začel kričati in zmerjati agente, katerim je povrhu še grozil. S tem si je precej poslabšal položaj, kajti prvotni obtožbi uzurpacije naslova javnega funkcionarja sta se sedaj pridružili še obtožbi žaljenja in groženja policijskih organov. Končno smo po dolgem času in vrsti lahkih in včasih — kar priznajmo — dokaj praznih komedij doživeli v tej dramski sezoni v gledališču «Verdi» pretresljiv večer. Gledališka skupina Anna Pro-clemer, Giorgio Albertazzi, Vit torio Sanipoli je nastopila z ameriškim delom sPremote-ni klobuk«, katerega avtor je Michael V. Gazo. Se mlada zakonca, ki pa sta preživela malo časa skupaj, ker je bil mož v vojski, ne moreta zaživeti pravega zaikonskega življenja. Ona bo sicer rodila, toda mož Johnng nima zanjo skoraj niti besede, odhaja z doma tudi cele noči in v kratkem času je že izgubil več služb. Z njima živi njegov brat Polo, ki mu žena polagoma zaupa, da moža več ne ljubi in dogovorita se, da bo moža pustila in šla z njim. Ne ve namreč, da je njen mož marža linist, ki se strasti ne more več ustavljati, in da potrebuje, da tej strasti ustreže, neprestano denarja. Brat mu pomaga, čeprav vsaj na videz nerad, da pride do denarja in nazadnje ga gangsterski prodajalci mamil prisilijo, da proda tudi svoj avto. Johnng je ob neki priliki že naperil revolver proti gangsterju, ko V zadnjem trenutku Polo prinese 800 dolarjev. Johnng upa, da bo mogel premagati strast in ko se žena Ceha vrne domov, ga najde povsem spremenjenega, tako da ne misli več na razgovor s Polom. Ko pa Johnng na prigovarjanje Pola ženi pove, da je uživalec mamil, Celio to priznanje strahovito pretrese, vendar pa pokaže do moža vso dobroto in vo- ljo, da mu pomaga. Johnng pa ne more vzdržati, da ne bi svoje nesreče razodel še očetu. Med bratom, očetom in ženo nastane prepir, kdo je kriv za nesrečo. Oče se je vsekakor v 27 letih za sina malo zmenil. In brat, ali mu je namenoma pomagal, da si je lahko nabavljal mamila, ko je že ves čas vedel za bratovo strast, ker je ljubil njegovo ženo? Ob vsem tem pretresu žena predčasno rodi. pri zdravnikih pa obenem izve, da oni pač lahko le malo narede za njenega moža. Ostane le še zelo malo upanja in žena se odloči: ko Polo deliričncpa Johnngja preda v roke očetu in se nato Johnng zateče v naročje žene, pokliče Celia policijo, da pride z vsem potrebnim, ko je treba odpeljati morjinisto ... Luipi ž>quarzina je dal delu s svojo režijo pečat velike gledališke ustvaritve. Seveda je našel v igralcih elemente, ki so mu to do popolnosti omooočili. Giorgio Albertazz i je ustvaril strahotno podobo morfinista John nyja, ki ie čuti, ki še ljubi a se ne more več ustavljati strasti, ki mu je zlomila voljo in telo. Anna Proclemer je bila žena. v kateri kipe in odmirajo čustva, a zna biti v težkih trenutkih močna. Tudi Vittorio Sanipoli in Ma rio Carotenuto kot brat Polo ter oče sta bila nadvse ustrezna igralta. Gum/ strska trojica so bili Gianni Gularot-ti, Orazio Orlundo ter Glau-co Onorato, dekle v njihovi družbi pa Silvia Monetii. Trodelno sceno je lepo realiziral Gianni Polidori. Gledališče je bilo polno kot pri redkih priložnostih in občinstvo je delo sprejelo z velikim odobravanjem. ( OI,EDALlSČA~) VERDI Danes ob 21. uri nastopi igralska skupina Proclemer-Alber-tazzi-Sanipoii z ameriško igro ((Premočeni klobuk« Michaela V. Gaza. TEATRO. NUOVO V petek ob 21.00: William Saroyan: «Dnevi življenja«. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU vabi na fotografsko razstavo s planinskimi in tržaškimi pokrajinskimi motivi Odporta bo v soboto 6. aprila od 18. do 20. ure v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11., v nedeljo, 7. aprila pa od 10. do 13. ure. Ves teden od ponedeljka do sobote 13. aprila pa vsak večer od 17.30 do 20. ure. Slovenski taborniki na Tržaškem — rod »Modrega vala« priredi v soboto 6. t. m. v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. filmski večer Na sporedu bodo dokumentarni filmi o življenju in delu skavtskih organizacij. Začetek ob 20.30 Vstop prost. IZLETI Mlaaina z Opčin priredi 14.1V. 1957 enodnevni izlet v Cortino dAmpezzo. Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva «Andrej Cok» vsak dan do 7. t. m. 1957 od 20. do 21. ure. ^ LJUDSKA PROSVETA J Prosveino društvo v Skednju. V torek, 16. t. m. bo v društvenih proslonh ob 19. uri občni zbor z običajnim dnevnim redom. Glasbenega pouka v Barkov-IJah in pri Sv, Jakobu kakor tudi nevskih vaj na Proseku ta mesec ne bo. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Drie 2. in 3. aprila se, je, v Trstu rodilo 15 otrok, porok je bilo 5, umrlo pa je 15 oseb. POROČILI SO SE: pilot Kyle L. Hensley in gospodinja Leo-mlda Zatchigna, mehanik Orlando Barbo in gospoidnja Ce-cilia Baumgartner, mehanik Va-lerio Bonifacio in gospodinja Er-silia Tureo, mehanik Luciano Tofiul in gospodinja Vinicia Mazzaroli, uradnik Sa,vatore Tho-m,a in šivilja Ripalta Colella. UMRLI SO: 91-letna Antonija Slamič vd. Vodopivec, 93-letni Emilio Lamberti, 60-letni Umberto Marin, 64-letni Mario Leoni, 60-letni Lino Mase, 70-letna Maria Racmann vd. Colombin, 82-letna Francesca Fabian vd. Covacich, 83-ietna Josipina Bu-govič vd. Parsch, 73-letni Gio-vanni Zoglia, 55-letna Amelia Czerwiusky vd. Manfreda, 70-letni Pletro Cucit, 74-letna Virginia Rosanz vd. Cattunari, 65-letna Rosa Balac, 60-letna Maria Lipolt, 68-letnl Cristiano Cris-man. NOČNA SLU2BA LEKARN skega dnevnika« pod fj-ko »Cinkogruf« do 1®- --jkl la t. 1. v Ul. sv. Fran«15 št. 20-111. Ravnateljstvo ztt ŠIVALNI STROGI Velika izbira novih i® ljenin — zelo ugodne Uredimo pošiljal® v katero koli sfhef c«" Podjetje DELPONTE PIETRO Trst, Ul. Tirnem 12, tel- jot' 4. aprila 1957 « Atomizacija? Zap. Nemčije BERLIN, v začetku aprila. -»Odkar se zavedamo, da živi-mo v bližini skladišč atomskega orožja, imamo v ustih neki čuden priokusa, so mi nedavno rekli znanci v Bonnu. «Kaj Menite, če bi to slučajno eksplodiralo!)) — «Ste slišali, da so v času madžarskih dogodkov nad nami stalno letela ameriška letala z atomskimi bombami«, me je vprašala go-sPa, pri kateri sem v Koelnu stanoval, «celo bencin so je-Mali med poletom«. «Samo pritisk na gumb in...», je dodal hjen mož. «Sedaj bomo dobili tudi mi atome«, je rekla spet zenska. «Kam to vodi?« Da, kam to vodi? «Nima sm.sla niti o tem razmišljati«, so mi rekli v Bonnu, «to itak nima haska«. V obrambnem Ministrstvu v Bonnu pa smatrajo «atomizacijo» zapadno-nemške vojske za nujno. Vprašujejo se: «ali ustvarjamo mi Moderno armado ali ne? Ce je temu tako, potem koliko tjudi lahko takoj oborožimo!« Zapadnonemška vojska bo si* cer za sedaj oborožena le s Pretežno klasičnim orožjem, Vendar bo organizirana tako, da «v vsakem trenutku« lahko preide na atomsko bojevanje. »Ni nujno povedati prav vse-?a», pravijo vojaški strokovni, «vendar ni potrebno n*ti riniti glavo v pesek. Ta preorientacija — ki jo v Bonnu imenujejo «sprememba oborožitve« — je plod najnovejših izkušenj vojaških strokovnjakov atlantskega pakta. Blankove ideje o ustanovitvi M izgradnji- velike ((klasične ^armade«, so že pozabljene in Pripadajo zaključenemu od-°Mku zapadnonemške povoj-ne zgodovine, prav tako kot hjen bivši obrambni minister. novim ministrom pa so v Ministrstvo vdrle tudi- nove l.eje, ki so za Zapadno Nem-clJo na vsak način povsem Vojaški strokovnjaki o-® elih zapadnih dežel so glede ega razčistili pojme že predlo jesen. Sedaj je bilo po- rebn0i ^ giecje jega ra2. '*«i pojme še Zapadna Nem-'-18 in Jo najprej v teoretič-eM pogledu nato pa tudi v Praksi. S teorijo se je stvar že za-e a. Izvedena je bila ža ope-aciia očrni lev«. V o-bramb-i am Ministrstvu v Bonnu so -.višji častniki »sobne vo-s e vaje«, ki so slonele ha ^ edPostavki atomskega napa-t ® na Zapadno Nemčijo in a-Mskega protinapada. Castni-°M novega zapadnonemškega S^neralštaba je bila pri tem ^ 'Kazana slika, ki je bila celo p' nJe precej strahotna: ankfurt so atomske bombe °Polnoma uničile, Hamburg, 2_rer?en in Koeln pa so uniči-r , uelno. Prikazana je bila ra h' beguncev> hude izgube, ato ■ Pete in Protinapad z b mskimi in vodikovimi bom-uii, skratka vsa Nemčija v Plamenu... Ta t “ le bi.o prikazano pri sobnih vojaških vajah«. Kaj Pa Praksa? Istega dne, ko se je začela eiacija «črni lev«, ko so to-dv Po‘zkusili vojaške vaje v orani vojnega ministrstva v “onnu> je v Bonn prispel dvodnevni obisk «mladost-Ev p°veljnik atlantskih sil v v; rop‘ gen- Norstad, ki je no-sijem rekel, da morajo »vse sg6 atlantskega pakta — to v .pravi tudi zapadnonemške inske Sile — biti izučene v ja °ublianiu atomskega orož-so 1* je dal vedeti, da ^aPadni Nemčiji že skla-si a tega orožja. Norstad je je b pn'pomnd. da je to orož-dar r?Z “atomskih glav«, ven-žini u S0 te “Slave« v bli-»brezglavega« orožja. Uje* V6*^ vzbud‘la prečejš-razdurjenje, pa čeprav je ne a naknadn° rečeno, da še Pak 23 leta*ske bombe, am-slto asamo>> za topniško atom-jimj strelivo- Norstad pa s svo-ral sedami ni le demanti-šifh p°veljnika zapadnonem-gera PEnskih sil gen- Roetti-ga l’ t ob koncu pretekle-zaoir * na,to,P!,l proti «atomi-* Bundeswehra (#Zaradi reDub!,nega. Položaja zvezne njen; *edai Pi3al ome- n0, in predpostavke, da bo morebitna bodoča vojna atomska vojna in zahtevajo, da se vojska vadi ((izključno za atomsko bojevanje«, ker je treba »načelno izhajati od predpostavke, da bo sovražnik uporabil atomsko orožje«. Konkretne posledice so sledeče: zapadnonemške divizije bodo verjetno — po zapadnem vzoru — zmanjšane in opremljene z atomskim orožjem, tako da se danes že postavlja vprašanje, ali bo sploh potreba organizirati vojsko 500.000 ljudi in uvesti splošno vojno službo. In tako se časi spreminjajo. Vendar tudi v Zapadni Nemčiji ni za te spremembe nihče preveč navdušen, kakor ni nihče navdušen za njene perspektive. Ljudje, kot se zdi, bodo potrebovali še dolgo časa, preden se bodo izmotali iz začaranega kroga, v katerem so se po sili- razmer znašli. Z. BRIHTA 72-letni filmski igralec Erich von Stroheim je ze 8 mesecev priklenjen na posteljo zaradi dekalcifikacije hrbtenice.Francoska vlada ga Je odlikovala z redom Častne legije. Ko Je prejemal odlikovanje je bil ganjen do solz umil '"•■•■■•■iiKHmiuiiitiiHlliluiiiiiiilminiiiiillliiiiifimmiiiiiimiiMmuiiHiiitruiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiiiii . BUDVA V ČRNOGORSKEM PRIMORJU - FILMSKO MESTO Pripravlja se filmska trilogija ojugoslovanskih španskih borrih v Čudovita okolica Budve z lepimi prirodnimi in zgodovin- \ skimi značilnostmi je kot nalašč za umetniško ustvarjanje general, »bi bilo nevar-,u a ki Se z enostransko vojsknePr‘m.Prno organizacijo Pred C na obrambo topKUnapad(,m s pomočjo a-sred-, °Ra or°2ja»), ampak, po-sbvai° Vsa-*’ Potrdil tudi nami-Meli-j0 in uganja o podze-orojh skladiščih atomskega jhje 8’ Je tu, kot se zatr-od v ^aPadni Nemčiji, že prv,«Ietfklega lcta- t. j. od tovake Madžarske in egip-odkrif kr'ze ‘n o čemer ie takti,--0 govor*1 tudi šef druge tračne flote britanski Nemcem31 Earl 01 0andon' Čei0 pa se hkrati za- Mogla ,*lje b0lJ zdet‘. d« bi kor K, bodc^a vojna, v koli-atom .► nje Prišlo, biti samo takem?a Vo^na in da i« potem- naiboiii«pr?‘IVM‘m *a Nemč‘i° lo k,. - L- .b* sP*ob ne bi* PrVa Jabfi' bda Nemčija njena uistrst>nnSkem obrambuem mine i,,.VU pa zatrjujejo, da jim *redr,e°Sta^a drugega, kot da rszvn vzP°rpcIno s splošnim n0v- ,em v°iue tehnike. Zato Weh_V0;|ažki PredPi"> Bundei-4 prav tako izhajajo od V zadnjih dveh letih postaja mestece Budva — poleg turističnega centra za Črnogorsko Primorje — v določenem smislu tudi nekako jilmsko mesto na Jadranu. V Budvi delujejo namreč že tri filmska podjetja: distribucijsko podjetje eZeta», filmsko podjetje «Lovčen-film» ter tehnično filmsko podjetje «Medite- ran-film». Tu bi bilo dobro poudariti, da je bila druga faza filma «V mreži» snemana v' ateljejih podjetja «Mediteran-filmr>, ki razpolaga z delavnicami za izdelovanje filmskih objektov, z laboratorijem za propagandne posnetke in tudi z bazenom za površinsko in podvodno snemanje. Poleg te- ga bo podjetje Mediteran-film» kmalu izpopolnjeno z najmodernejšimi filmskimi kamerami za črno-belo snemanje in za snemanje n barvah. Nadalje bo v krat- kem izpopolnjeno s pogonskimi garniturami in agregati, ki so bili naročeni v Franciji, Angliji in Nemčiji. S svojimi 25« sončnimi dnevi in 194 dnevi v letu s povprečno temperaturo zraka nad deset stopinj Celzija postaja Budva vedno bolj privlačna za umetnike in zato se krop umetnikov v Budvi stalno veča. V enem izmed zalivov, ki je obkrožen z oljčnimi gaji in nasadi mladih pomarančnih dreves, bodo v kratkem začeli graditi paviljone in ateljeje za likovne umetnike. Budva ima v stari trdnjavi vse pogoje za več poletnih gledaliških odrov, ki bi v poletnih mesecih mogli biti krasno uporabljeni za izvajanje dramskih in glasbenih programov. Poleg tega je bil pred kratkim izdelan tudi urbanistični načrt za plažo Bečiči, ki se razteza v dol- žini skoraj dveh kilometrov. Na področju kakih deset kilometrov, kolikor znaša razdalja med Budvo in Miloče-rom, bo zgrajeno pravo u-metnisko naselje, v katerem bo filmsko mestece imelo še posebno važnost. Tu je dovolj zgodovinskih in prirod-nih značilnosti in lepot, ki dajejo kraju vse prednosti. To je lovčenska skalnata o-bala, tropska flora in pa široko morje. Nadalje so tu stara primorska naselja in mestece, dolge peščene plaže. Vse to je pomešano z največjimi ugodnostmi in potrebami modernega turizma. Ce bi ustvarili in izkoristili vse pogoje za filmske delavce in ostale umetnike in za umetniške dejavnosti, bi mogla Budva v doglednem času postati pravo u-metniško središče v najširšem pomenu besede. *Lovčen-film» namerava v .... NA KRAJIH, KJER JE UMRLA WILMA MONTESI Sodišče nadaljuje z izvidom Po dramatični razpravi, ko je Giuseppe Montesi končno priznal, da je usodnega 9. a-prila 1953 dejansko zapustil urad in prebil večer s sestro svoje zaročenke, Rossano Spis-su, s katero ima celo dveletnega otroka, se je delno zamajala zgradba 'preiskovalnega sodnika Sepeja, ki je povsem izključil, da bi Giuseppe Montesi imel kakršno koli vlogo pri nesrečni smrti svoje nečakinje. Pa tudi celotno zadržanje Montesijev je več ka kor sumljivo, ker je dokazano, da so vsi lagali, najmanj pa prikrivali stvari, ki so jim dobro znane. Ce je morda pretirano prepričanje državne- ga pravdnika, namreč, da aMontesijevi vedoj (in pretirano je vsekakor, ker na o-snovi dosedanjega potega razprave in novih elementov nikakor ni mogoče zaključiti; da je Montesijevim znano kako je končala Wilma), je vendarle upravičen dvom, da Giuseppe Montesi tudi to pot ni govoril čiste resnice in da še vedno prikriva nekaj, kar noče da bi prišlo na dan. S tem seveda nočemo reči, da je on povezan s smrtjo svoje nečakinje, odnosno, da je on zakrivil njeno smrt, dejstvo pa, da je to danes tajil, kje je bil tisto usodno popoldne, in to kljub temu, da so za Slovita Capocotta, v katere bližini so 11. aprila t953 naSlt truplo zagonetno umrle VViline Montesi njegovo razmerje s sestro njegove zaročenke vedeli vsi in zelo verjetno tudi Monte-sijevi, in da torej ni bilo nobenega posebnega razloga, da tega ne bi bil priznal ta-kaj, kar bi že na samem začetku preprečilo vsakršen sum, da on nekaj prikriva. Toda o vsem bomo izvedeli kaj več šele ob nadaljevanju razprave 10. aprila, ko bodo ponovno zaslišali vse Monte-sijeve in vse one, ki morejo povedati kaj več v zvezi g tem novim alibijem ((strica Jožeta«, v katerega marsikdo dvomi. Sodišče se sedaj mudi na krajih, kjer naj bi se bil izvršil zločin in ponovno zaslišuje vse tiste priče, ki vedo kaj povedati o dogodkih, ki So v kakršni koli zvezi i Wilmo Montesi. Izvid na mestu samem se vrši »za zaprtimi vrati«, to je brez dostopa javnosti in novinarjev ter zato ni moč navajati podrobnejših podatkov o poteku izvida. Tako so šli na kraje, ki jih omenjata obe priči, in sicer pestunja Maria Capra in prodajalka časopisov Pieri-na Schiano Morello, od katerih naj bi prva videla Wil-mo Montesi okrog 18. ure na obali pri Ostiji, druga pa trdi, da je Wilma kupila pri nje] dopisnico, ki Jo je poslala v Potenzo. Sodišče je pregledalo razdaljo med postajo in krajema, kjer naj bi omenjeni priči videli Montesijevo in u-gotovilo, da Wilma ni mogla biti na teh krajih v tako kratkem času po prihodu vlaka (če je v Ostiji sploh bila in če je tja prišla z vlakom in ne s kakšnim drugim prevoznim sredstvom.) Nato so še zaslišali prič: Di Francesca in Piccininija, ki sta pomagala spraviti na cesto avtomobil, v katerem sta bila princ Hesaenski in njegova spremljevalka, in pregledali še nekatere kraje in zaslišali nekatere priče. letošnjem letu posneti tu tri umetniške filme in več dokumentarnih filmov. To so Tolstojeve «Polikuškei>, nato eUpor kotorskih mornarjem) in sNa meji« to je Prvi del trilogije o jugoslovanskih članih internacionalnih brigad v španski republikanski vojski. Med dokumentarnimi filmi pa se omenja Njegošev mavzolej na Lovčenu, ki ga dela Me-strovič, film o Niksičevi železarni ter drugi dokumentarni filmi. Mnogi poznavalci črnogorske filmske produkcije bodo sicer z nezaupanjem sprejeli tako obsežen program črnogorskega filmskega podjetja «Lot>čen», podjetja pač, ki je v dosedanjih sedmih letih obstoja napravilo komaj tri umetniške in 15 dokumentarnih filmov, toda veruje se, da trenutno obstajajo vse možnosti, da bi se če ne ves, prav gotovo velik del tega načrta mogel dejansko tudi uresničiti. eUpor kotorskih mornarjev» na pr. bo stvar koprodukcije z nekim filmskim podjetjem iz Prage. Scenarij je že napisan. Tudi Tolstojeve uPolikuškes bodo prav tako posneli v koprodukciji. Kar se pa tiče filma «Na meji«, ki je po splošnem mnenju izvirna zamisel, bo posnet z izključno domačimi silami. Po scenariju za prvi del trilogije, ki ga je napisal španski borec Danilo Lekič, se dogodek razvija v Španiji v času, ko je bilo sklenjeno, da se mednarodne brigade španskih borcev umaknejo iz španske republikanske vojske. S tem se je hotelo prisiliti, da bi se umaknile tudi mednarodne fašistične sile iz Frankove vojske. Partija je sklep o razorožitvi borcev mednarodnih brigad izvedla, vendar je bilo mnogo tudi takih, ki so se temu sklepu odločno uprli. Med temi nediscipliniranimi borci je bil tudi znani komunist Makedonec Danče, ki je bil zaradi tega izključen iz partije. Ko se je pozneje videlo, da tuje fašistične sile ne nameravajo zapustiti Španije, ampak da svoje položaje celo krepijo, so bile mednarodne brigade ponovno oborožene in te vrnile v republikansko vojsko. Jugoslovanski »Spanci« so na nekem sektorju fronte nar šli makedonskega komunista Dančeta kot poveljnika neke španske republikanske enote. Kljub temu da je bil Danče izključen iz partije, mu borci mednarodnih brigad — kot svojemu poveljniku — nudijo vso podporo. V neki strahoviti bitki pa poveljnik Danče pade. Nad njegovim truplom se sestane partijski komite in mu partijsko čast, ki jo je izgubil zaradi nediscipliniranosti, vrne. Drugi del zamišljene trilogije obravnava umik mednarodnih brigad iz Španije in življenje borcev v francoskih in nemških taboriščih. Tretji del pa obravnava pobeg eSpancevs iz nacističnih taborišč in njihovo vključitev v narodnoosvobodilno vojsko Jugosla vije• —-------------------------------------------------------N. Zena - otrok - dom - gospodinjstvo - moda Pravilna prehrana najvažnejša da bosta mati in otrok zdrava Ni važna količina hrane, marveč njena sestava Nosečnice naj jedo dosti sadja, mleka, mesa, jajc Prav gotovo ste že slišale, da je ta ali ona med porodom izkrvavela pred očmi porodničarjev, ali pa umrla zaradi hude porodne božjash. Da, tudi to se lahko zgodi, čeprav je porodništvo v poslednjih desetletjih tako napredovalo, da terja materinstvo zmeraj manj žrtev. Kaj je pravzaprav v omenjenih primerih povzročilo katastrofo? Najbrž boste iskali vzroke vsepovsod drugje, samo ne v napačni prehrani Stvar pa je takale: če hrani, ki jo uživa nosečnica, primanjkuje beljakovin živalskega izvora in železa, iz česar se tvorijo rdeča krvna telesca, postane nosečnica slabokrvna. Ce se slabokrvnost zelo poveča in če žena ne dobiva v hrani dovolj vitamina B (12), bo ob porodu zelo krvavela ali celo izkrvavela. Tudi porodna božjast se pojavi Zelo pogosto zaradi napačne prehrane, predvsem zaradi pomanjkanja živalskih beljakovin. Seveda je mogoče obe bolezni pozdraviti, če se nosečnica pravočasno zateče k zdravniku. Marsikdaj pa napačna prehrana pogubi samo otroka, tako da se rodi mrtev, ali pa zaradi neodpornosti proti raznim boleznim umre že v prvem letu starosti. K sreči posledice napačne prehrane niso vedno smrtne. Toda, ali ni že dovolj, da se otrok rodi rahitičen, ali da žena izgubi več zob med no sečnostjo? Ce bi uživala redno dovolj mleka, ki vsebuje za gradnjo kosti potrebni kalcij, fosfor in D vitamin, bi se otrokovo okostje normalno razvilo, njej bi ostali zobje . Nasveti Plesnobo s klobas in suhega mesa odstranimo z redko kašo kuhinjske soli in vode. Ko se maz posuši, plesen zavoljo nastalih solnih kristalov ne zrase več. Masten sir se bo dolgo o-hranil, če ga zavijemo v krpo, namočeno v vinu, pivu ali kisu. Mleko ne bo prekipelo ako položimo čez lonec srebrno žtico. Pomaga tudi če notranji rob lonca namažemo s surovim maslom. Meso za zrezke bomo uspešneje stolkli, ako med obdelovanjem tolkač sem pa tja pomočimo v hladno vodo. * * * Umazane dežnike očistimo šele potem, ko so se posušili. Ce umazanije ne moremo iz-krtačiti, se je lotimo z volneno krpo, namočeno v raztopini s kisom. Lončnice zalijemo s postano vodo tako, da prilivamo vodo ob robu lončka, ne zlivamo je pa z višine po rožah. Rjave čevlje, posebno otroške, ki so že močno obdrg-njeni premažemo po ranjenih mestih z jodovo tinkturo. * * * Lakasto usnje operemo s sladkim mlekom, nato ga namažemo s surovim jajčnim beljakom in otremo z volneno krpo. * * * Iz cvetličnih lončkov odstra. nlmo gliste na kaj preprost način. V bližino rastline položimo nagnito jabolko. 2e čez nekaj časa se prikažejo gliste, ki jih odstranimo, jabolko pa položimo nazaj v zemljo. in vsa pota k zdravnikom b' bila odveč. Plod namreč vse snovi, ki jih potrebuje za svoj razvoj, odvzame materi; če jih ta ne nadomešča s hrano, občuti sama neprijetne posledice, kasneje pa tudi otrok. Kdo bi naštel vse težave, ki se lotevajo nosečnic prav zaradi pomanjkanja živalskih beljakovin, vitaminov in rudninskih soli v hrani? Pogosto bruhanje, vrtoglavico, živčno razdražljivost, nespečnost, razna vnetja, splave in prezgodnje porode — vse to lahko povzroči nepravilna prehrana. V nosečnosti torej ni toliko važna količina hrane kakor njena sestava. Kaj pomaga, če noseča žena poje vsak dan ogromno polente, če pa v njej ni dovolj vitaminov in vsega drugega kar nujno potrebujeta z bodočim otrokom. Od obilne hrane se bo samo zredila. s tem pa še ni rečeno, da ne bo postala na primer malokrvna, ali da bo otrok lepo razvit in odporen proti boleznim! Seveda pa zdravniki odsvetujejo tudi stradanje zato, da bi bil porod lažji. Otrokova glavica namreč zaradi pritrgovanja pii hrani ne bo nič manjša: prav glavica pa povzroča ženam z ozko medenico največ težav pri porodu. Za vse nosečnice naj velja, naj se hranijo zmerno in pojedo toliko, kolikor jim tekne, uživajo pa naj predvsem jedi iz zelenjave, mleka, mesa in jajc in čim več sadja, zakaj v vseh teh hranilih je največ življenjsko važnih snovi. miHMMMtiiiiiHinamitiiiiiiiiiiiiiniiHniiiiniiiHiiiniiiHiiiiiiitiiiittiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitit Kam te more pripeljati mnogoženstvo Se pred nekaj leti je bilo v Indiji dovoljeno mnogoženstvo ne da bi moral mož obvezno skrbeti za svoje žene. Tako se je zgodilo, da so si izbrali večje število žena ne samo premožni Indijci muslimanske vere, marveč tudi drugi, ki niso zmogli finančnega bremena, ki ga nalaga družina, v kateri je po več žena in tudi po več desetin otrok. Toda z novimi zakoni, ki jih je na področju zakonske zveze uvedla nova Indija, so možje dolžni skrbeti za svoje žene, bilo njih število kakršnokoli že. Prav zaradi tega je prišel nedavno pred sodišče v Kalkuti neki 90-letni Mrityunjay Bhattacharjee, katerega je prijavil brat njegove prve žene. Mož se je namreč v svojem življenju poročil nič mani ko s 36 ženami, s katerimi je imel 210 otrok. Doslej je preživel že 24 žena, tako da jih je ostalo pri življenju samo še 12. Srečni mož ni nikoli delal, ker so žene skrbele zanj. Od časa do časa je namreč obiskoval po vrsti vse svoje žene, ki so živele v različnih krajih in se preživljal z njihovimi darili. Toda zadnje čase se je brat njegove prve žene naveličal prepogostih obiskov človeka, s katerim je moral deliti svoj borni zaslužek, zato ga je skupaj s sestro prijavil oblastem, da ne izpolnjuje svoje zakonske dolžnosti in žene ne vzdržuje, temveč celo živi na njen račun. Na sodišču so bili pri razpravljanju o tem primeru dokaj v škripcih, vendar so moža obsodili le na pogojno denarno kazen s pripombo, da mora poskrbeti za prvo ženo, če noče priti na stare dni v zapor. Stanovanje naj bo svetlo Zato pazimo, ko kupujemo žarnice za razne prostore Marsikatera gospodinja misli, da bo več prihranila, če bo imela v stanovanju slabše žarnice. A stroški za luč niso tolikšni, da bi bistveno vplivali na gospodinjski proračun, medtem ko bomo imeli zaradi slabe svetlobe težave z očmi. Morda bi bilo vredno omeniti nekaj o jakosti žarnic v posameznih stanovanjskih prostorih. Najbolj bomo osvetlili dnevno sobo, kjer bomo imeli eno 100 ali 120 svečno žarnico, ali pa več šibkejših žarnic z enako skupno močjo. V kuhinji je priporočljivo ali ena 100-svečna ali pa dve 40-svečni žarnici, ki jih prižigamo po potrebi, se pravi nad štedilnikom, pri mizi itd Sploh je bolje v prostoru, kjer se zadržujemo najdlje, več svetilk, ki jih prižigamo po potrebi. Prostor, kjer či-tate, mora osvetljevati povprečno 60-svečna žarnica. Luči naj bodo tako razporejene, da ne ščemijo v oči. Kuhinja Pomladanska zeliščna juha Mlada zelišča: regrat, kislico, koprive in nekaj špinače očistimo, operemo, sesekljamo in dušimo na masti z nekoliko čebule. Posebej napravimo prežganje, zalijemo, pri-denemo zelišča, smetano in limonin sok ali kis. Čevapčiči za 6 oseb 60 dkg mastne govedine, sol, 5 strokov česna, za noževo konico popra, 2 dkg olja ali masti, 15 dkg čebule. Govedino dvakrat zmeljemo na mesnem stroju, nato jo še sesekljamo z nožem. Primešamo zdrobljen česen, poper, sol. Vse dobro zmešamo in oblikujemo na deski, ki jo zmočimo z mrzlo vodo, za palec debele svaljke. Del šte-dilnikove plošče, kjer je precej topla, dobro zbrišemo s čisto krpo, jo namažemo z oljem ali mastjo in nanjo takoj položimo čevapčiče. Ko zrumenijo na eni strani, jih obrnemo še na drugo. Naložimo jih na topel krožnik, obložimo s kolobarčki zrezane čebule in jih postavimo s kruhom ali prikuho na mizo. Kruhov puding z rozinami 12 dkg starega črnega kruha zmeljeno in presejemo. Nato vmešamo 10 dkg surovega masla ali margarine, pri-denemo 4 rumenjake. 10 dkg sladkorja, 7 dkg rozin, nekoliko cimeta, limonino lupinico in končno presejane drobtinice črnega kruha, 2 žlici ruma ali drugega žganja ali mleka ter trd sneg 4 beljakov. Zmes nadevamo v namazan m z drobtinami potresen model in kuhamo v sopari tri četrt ure. Vinska pogača 20 dkg sladkorja, 6 rumenjakov, 20 dkg moke, sneg iz 6 beljakov, šodo iz črnega vina četrt 1 sladke smetane. Iz sladkorja, rumenjakov, moke in snega naredimo pi-škotno testo, ki ga spečemo v podolgovatem pekaču. Pečeno testo drugi dan vodoravno prerežemo in ga poškropimo z močnim črnim vinom. Eno polovico obložimo z gostim šodojem iz črnega vina, l.i smo mu dodali žlico riževe moke. Na to položimo drugo polovico testa in okrasimo pogačo ob robu s sladko stepeno smetano. Makaroni za «linijo» Mednarodni zavod za prehrano je objavil vest, po kateri bo kmalu omogočeno proizvajati makarone iz testa Minus Amid, ki bo imelo to pozitivno stran, da jedce ne bo debelilo. Tega se bodo najbolj razveselile manekenke in pa filmske igralke, ki so morale doslej jesti le z očmi porcijo italijanskih makaronov, posutih s parmezanom. Za proizvodnjo tega testa so potrebovali precej časa in eksperimentov, vendar so z njo razveselili mnogo žensk, ki hočejo obdržati linijo. iiiiiliMumiillliiimiiitliimimiliiilliiiiiiiMmimiiiiiltiiiiiiJiiiiHiitiiiiiiuiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiifi Starim oblačilom nov videz Vsaka si žen praktičen pomladanski površnik; najveCja težava pa je pri izbiri barve, ki se rada menja, zato bodo pametnejše izbrale svetlosivo, temnomodro ali rdečo barvo blaga, ki bo verjetno živela največ leti Biti moderno in okusno oblečene z neprevelikimi izdatki je že prava «majhna umetnosti). Nekaterim ženskam je to prirojeno, druge pa si morajo ta čudoviti dar skromnosti in elegance pridobiti. Zenska, ki hrani v sebi pridnost, skromnost in dobro voljo, ne bo vzdihovala za nedosegljivimi cilji, marveč se bo takoj lotila dela. Odprla bo vrata garderobe, pregledala kos za kosom vsa oblačila, preštudirala modele in vtisnila starim oblekam nov modni pečat. Prav gotovo imamo v garderobi princes obleko brez pasu. Kako smo je bile pred letom vesele. In z daj? Citale smo o vrnitvi pasu in to te videle na modelih. Tako nam ne preostaja drugo, kot da ji vtisnemo letošnji pečat — pripravimo pas. Morda ste te ob nakupu blagu pomislile, da se bo moda spremenila in zahtevala pas. Ce je tako, vam pas ne bo delal preglavic. Poiskale boste blago in si ga kar same sešile. Vsem onim pa, ki nimajo blaga, ta-le nasvet: kupite usnjen pas v skladni barvi s čevlji, torbico, rokavicami itd. Kombinaciji bluze in krila se kar ne moremo odreči, saj je za vsakdanje življenje najbolj praktična. Bomo tudi tu kaj popravile? Vsekakor. Krila se nam ni treba dotikati-Ce je bilo lani moderno, ga bomo tudi letos brez bojazni oblekle in pogumno stopile na ulico. Bluzi pa bomo morale »pričarati« nekaj novega. Morda bo zadostovalo, da bomo izpustile vsi tke; bluza bo tako postala ohlapna in ker jo bomo nosile čez krilo moramo na spodnji del vstavit i pas. Ce smo se naveličale o- vratnika, ga kar odstranimo in skončajmo bluzo s preprostim vratnim izrezom, ki se oprijema vratu. In kostum? Tudi tu ne bodo odveč malenkostni popravki. Pri jopici bomo skrajšale dolge rokave, tako, da bo 7/8 dolžine. Ce je jopica tako krojena, da nosimo spodaj bluzo, jo bomo poskusile zapeti nekoliko više. Namesto bluze pa bomo okrog vratu nosile samo ogrlico ali vratno verižico. Krilo naj ostane isto, ozko ali nagubano. Nekoliko drznejša je misel, da bi se same lotile popravljanja plašča. Vendar se malenkostnih popravkov ne smemo ustrašiti, temeljitejšo obnovo pa naj izvrši šivilja. Ob ravno krojenem plašču nam ni potrebno veliko premišljati, saj je prav gotovo moderen. Mogoče mu bomo prisile le gumb, kajti letošnfn moda priporoča visoko zapete pomladne plašče. Za rokave velja isto kot pri kostimu, le da jim lahko našijemo še zavihke, seveda če ijnamo blago, da jih lahko pripravimo. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi krasila plašč našita žepa — tega .letošnja moda ne trpi. Raje naj bo naš plašč brez žepov, kakor da bi imel našite, saj brez torbice že itak ne moremo nikamor. Iz plašča pa, ki smo se ga že naveličale, dajmo ukrojiti 7/8 ali tri četrt epal-to)>, saj je ta še vedno priljubljen. Letošnja moda zahteva sledečo kombinacijo plašča in obleke: k enobarvnemu plašču bomo oblekle vedno le pisano obleko, k vzorčastemu pa enobarvno obleko ujemajočega se ali kontrastnega tona. Ce se le malo potrudimo, bomo tudi v starih oblekah moderno oblečene, SILVIJA Mj&e. Praktična zena fnorlško-beneškt dnevnik Z včerajšnje seje občinskega sveta v Gorici Na goriško pokrajino odpade 7 odst, davčnih dohodkov dežele Battello (KPl) poudariI protislovje med idejo o evropskem združevanju in lokalno politiko Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici so o deželni avtonomiji, kateri so bile doslej posvečene že štiri seje, govorili štirje svetovalci, in sicer; Zuccali (PSDI), Battei-lo (KPI), Corsi (KD) in Pe-droni (monarhisti). Po zad njem govoru je župan odredil, da bo prihodnja seja v petek. Na njej bodo obravnavali številne točke dnevnega reda, med drugimi tudi vprašanje dodatnih davkov, o katerih mora občinski svet sprejeti odločitev najkasneje do konca prihodnjega tedna. Od vseh svetovalcev je Battello imel najboljši govor, vendar je bil tudi govor odbornika dr. Corsija zelo naklonjen u-stanovitvi dežele. Battello je uvodoma rekel, da mora Gorica v novih pogojih, ko je izgubila velik del zaledja, ohraniti svojo funkcijo, ki jo je imela v preteklosti. Toda naše mesto ne bo moglo ostati pokrajinsko središče in opravljati tradicionalne funkcije, če se bo izgubljala izpred oči perspektiva. Govornik se je strinjal s političnimi iniciativami, o katerih govori zakonski osnutek Krščanske demokracije o avtonomiji, vendar pa je pripomnil, da bodo uspešne samo kadar se bo Gorica uveljavila kot pokrajinsko središče, kadar bodo njeni upravitelji videli mimo vaškega zvonika in kadar bodo imeli širše poglede, ki jih imajo predstavniki številnih drugih občin naše pokrajine. Rešitev vprašanja goričkega letališča, železniške zveze .ned severno in južno postajo, železniške zveze med Zagrajem in San Giovannijem itd., o čemer je govoril odv. Deve-tag, bo najlaže rešiti z obsežno diskusijo s predstavniki videmske in tržaške pokraj4-ne ter predstavniki vseh 25 občin naše pokrajine. Battello je nadalje omenil, da so videmski agrarci pred kratkim zahtevali od rimskih oblasti 18 milijard lir in da so tudi tržaški industrijci baje zahtevali približno enako vsoto za svoje potrebe. Naravno je, da sedanji centralizirani sistem dovoljuje tako tekmo, v kateri zmaga tisti, ki ima z Rimom boljše zve/.e. Toda avtonomna dežela bo takemu ravnanju napravila konec. Zavrnil je trditve nasprotnikov avtonomije, da bi dežela predstavljala odtujevanje dela državnega ozemlja od celote. «Dežela se noče ločiti s kitajskim zidom od ostalega dela države«, je rekel svetovalec Battello. Avtonomija nima nobenih takih namenov; ustanovitev dežele je samo izvajanje ustave. Med diskusijo o avtonomiji se je govorilo tudi o zbliževanju evropskih držav, ki bo nujno dovedlo k odpravljanju nacionalizma in sporov ob mejah. Govornik je vprašal prisotne, kako se bodo orientirali v bodoči združeni Evropi, če pa pri izvajanju lokalne politike poudarjajo vlogo našega mesta kot prednje straže, zaradi česar potrebuje posebno vladno podporo. Rekel je, da se strinja z izvedbo referenduma, kot ga predvideva ustava, da se izve za mnenje prebivalstva o tem vprašanju, vendar pa se z koncu poudaril, da se kažejo sicer neznatni znaki, da iztegne odpasti prosta cona. Zaradi te možnosti se mora Gorica že sedaj vključiti v življenje dežele in pokazati svoje avtonomne življenjske sposobnosti. Seja občinskega odbora Občinski odbor se je sestal v ponedeljek in v torek. Razpravljal je o povečanju davčnih obremenitev za zmanjšanje občinskega primanjkljaja. Vse kaže, da bodo povečali dodatne občinske davke. Pogovorili so se tudi o proračunskih postavkah. Vprašanji deželne avtonomije in proste cone sta prav tako bili na dnevnem redu. Odborniki so povedali svoje mnenje glede predloženih dnevnih redov svetovalcev. Končno so odobrili en milijon lir za zdravila občinskim revežem v mesecih januar -februar in osem milijonov lir za civilno bolnišnico. Zavrnili pa so prošnjo za gradnjo garaže v Ul. gen. Canto-re 5, Matično poročilo iz Krmina V drugi polovici marca so umrli v Krminu: 75-letni Gio-vanni Batta Fain, meseca star Tiziano Picech, 81-letna Vittoria Kojetanec por. Bran-dolin, 36-letni kmet Basilio Cucit. Poročili so se: Aspreno Guerra in Nerina Nikolavčič, Attilio Dusch in Palmira Sau- li. Oklici: šofer Mario Marco.n in Paolina Pecorari, šofer Al-fredo Bergomas in Josipina Kocina, kmet Luciano Mar-con in Marija Peršolja, delavec Antonio Pelesson in Maria Calabrese. Rodili so se: Renata Panze-ra, Bruno Luisa, Elisabetta Obnova vodovoda v Mažerolah Vodovod v Mažerolah v ta-vorjanski občini je star že nad 90 let, razumljivo da so vodovodne cevi marsikje popustile in tekoča voda prinaša prebivalstvu lahko tudi nevarne bolezenske klice. Pred dnevi je župan z drugimi predstavniki občine obiskal Mažerole in sl ogledal vodovodne naprave, ki so bile precej poškodovane tudi v dveh svetovnih vojnah. Komisija je ugotovila, da bo v najkrajšem času potrebno nadomestiti vodovodne cevi z novimi znamke Manes-mann, ki so se povsod zelo dobro obnesle. Za olajšanje stanovanjske , krize 36 novih stanovanj za uslužbence CRDA in S01VAY Uprava INA - Casa v Tržiču je najavila natečaj za 24 novih stanovanj, ki so jih zgradili na pobudo CRDA iz Tržiča v Ul. Smareglia in G. Tartini. Prošnje za nova sta novanja vložijo lahko vsi tisti uslužbenci CRDA, ki so vložili vsaj eno mesečno doklado EMA - Casi in ki niso lastniki nobenega stanovanja, ali pa se vanj ne morejo iz kakršnega koli razloga že vseliti. 12 stanovanj, ki imajo tri sobe s kuhinjo in drugimi pritiklinami bodo delavci in uradniki CRDA lahko kupili, v ostalih 12 pa se bodo lahko vselili kot najemniki. Za kupljeno stanovanje bo moral lastnik plačevati 25 let vsak mesec po 1.450 do 1.700 lir za vsak prostor, za stanovanja v najemu pa zahteva INA - Casa po 900 do 1050 lir mesečno za prostor. Na pobudo SOL/VAY pa so zgradili 12 stanovanj v Ul, Caprin. Sest stanovanj nudi INA - Casa v najem, šest pa na prodaj. Tudi ta stanovanja imajo povprečno tri sobe s pritiklinami. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII Brv v bo služila Stražicah prometu že junija Pričeli so jo graditi lanskega februarja, toda pred časom je zmanjkalo sredstev za zaključna dela Lansko leto februarja so po številnih prošnjah in obljubah danih tudi na občinskem svetu začeli z gradnjo 250 metrov dolge brvi na Soči pri Stražicah, ki bo v glavnem služila delavstvu zaposlenemu v podgorski predilnici pa tudi prebivalcem Podgore, ki morajo sedaj izbirati med enim ali drugim mostom, ki sta oba precej oddaljena od vasi. Brv je bila dograjena že pred dvema mesecema, toda zmanjkalo je denarnih Sredstev za povezavo z enim in drugim bregom reke. Sedaj se je zvedelo, da je gradbeno podjetje le prejelo 3.500.000 lir, ki Jih bo potrebovalo za zaključna dela. Tehniki ob- Paolini, Mariangela Liberale. ljubljajo, da bo prehod čez flllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIIIHtlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllB Nenavadna nesreča na bloku pri Stupici Med obmejnima avtomobil zdrknil Kot mnogo drugih Furla nov, ki imajo obmejna dovoljenja se je v nedeljo popoldne odpeljal na izlet v Kobarid tudi 40-letni Pietro Cor-nelio iz Pontjaka. Cornelia je spremljal njegov prijatelj Natale Culvan. Oba izletnika sta se precej pozno vrnila z avtomobilom na jugoslovanski blok pri Stupici. Ko sta o-pravila vse formalnosti in sedla v avtomobil ter se odpeljala proti italijanskemu bloku, ki je oddaljen kvečjemu 200 metrov je vozniku Corne-liu nenadoma postalo slabo in izpustil je volan. Avtomobil, ki je bil precej na desni strani ceste je zavozil še bolj na desno in zdrknil v dolino ob reki, na srečo pa so drevesa preprečila, da bi padel v vodo. Preden se je vozilo ustavilo se je še nekajkrat prevrnilo, toda oba potnika sta se srečno izmazala. Poškodbe na desni rami je občutil samo Cornelio, medtem ko je njim ne smejo povzročati dvo- prijatelj ost;, nepoškodovan. mi med prebivalstvom. Glede manjšine je poudaril, naj se vodi do nje pametna politika, ki naj stremi k vključevanju naših predstavnikov v življenje države, katere državljani smo. Pripravljen je umakniti resolucijo, ki jo je predložil županu, če bi se sprejela skupna resolucija, ki bi vsebovala splošna načela za priznanje avtonomije za ustanovitev dežele. Odbornik dr. Mario Corsi pa je rekel, da hodijo tudi druge evropske države po avtonomističnih poteh. Navedel je primer avtonomne razdelitve Nemčije, Švice in v zadnjem času tudi Anglije. Tudi v okviru bivše Avstrije so imeli naši obmejni kraji svojevrstno avtonomijo. Leta 1922 so bile vse italijanske stranke, tudi najbolj desničarske, za priznanje avtonomije našim krajem. Medtem Ito je govornik najprej poudaril tiste zakone iz osnutka KD, ki bodo nujno morali biti v skladu s temeljnimi državnimi zakoni, je rekel, da bodo listi republiški zakoni, ki za naše kraje ne bodo primerni, spremenjeni in prilagojeni. Tudi on je pobil trditve, da predstavlja avtonomija odtujevanje od države. Med navajanjem nekaterih podrobnosti pa je rekel, da bo dežela z davki imela približno 33 milijard dohodkov; od tega bo odpadlo 1 odstotkov na gori ško pokrajino. Govornik je na Hude poškodbe je seveda u-trpel avtomobil, katerega so šele naslednjega dne lahko spravili na cesto. s«—— Pokvarjena riba povzročila zastrupitev cele družine Predvčerajšnjim so pripeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši v Gorici 43-letnega Eligia Narduzzija, njegovo 31-letno ženo Adelo in 2-letno hčerko Ido iz Romansa, ker bi se bili kmalu zastrupili s pokvarjeno ribo. Kmalu po kosilu so namreč vsi trije člani družine občutili hude bolečine v Želodcu, ki so se vedno bolj stopnjevale. Na srečo so takoj obvestili goriški Zeleni križ, ki jih je odpeljal v bolnišnico, kjer so vsem trem izprali želodec. Ozdraveli bodo v petih dneh. «*------- Nov dvolastniki blok v Škriljevem v Brdih Prebivalstvo upa, da bo blok kmalu odprt tudi za lastnike propustnic V ponedeljek dopoldne so ob prisotnosti italijanskih in jugoslovanskih obmejnih o-blasti odprli nov dvolastniški blok v Škriljevem v občini Dolenje v Brdih. Novega dvo-lastniškega bloka se bo po-služilo 150 dvolastnikov z ita- lijanskega področja, ki so se morali doslej posluževati zelo oddaljenih dvolastniških blokov v dolenjski občini. Nekateri so morali napraviti približno 30 kilometrov do svojih njiv onstran meje, sedaj pa bodo čez novi blok prehodili komaj kilometer. Prebivalci Skriljevega ln bližnjih naselkov upajo, da se bodo obmejne oblasti Italije in Jugoslavije pomenile tudi za prehod lastnikov propustnic skozi novi blok, posebno sedaj, ko je zima pri-kraju in se bližamo toplejšim dnem, ki bodo kot nalašč za krajše izlete v Brda. brv pri Stražicah omogočen že v zadnjih dneh maja ali najkasneje prve dni junija meseca. Vsekakor bodo prebivalci Podgore in posebno delavci zaposleni v podgorski predilnici pa tudi v SAFOG pozdravili ta zaključna dela, ki bodo končno omogočila uporabo brvi za prehod pešcev in morda tudi vespistov. «» ------ Seja odbora prefekture V torek popoldne se je zopet sestal odbor prefekture, kateremu je predsedoval prefekt dr. Zerbi. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki zanimajo občinske uprave naše pokrajine. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna Sv. Justa na Korzu Italia 102, tel. 31-52. — KINO — CORSO. 16.00: «Ana.stazija», Ingrid Bergman, J. Bryner, v cinemascopu in tecbnico-lorju VERDI. 16.30: «Bandido», R. Mitchun, U. Thees, v cinemascopu. VITTORIA. 17.00: «Mož, ki je iivel avakrat«, J. Mahoney. L. Snowden; od 21. do 22.: «Odnehaš ali nadaljuješ«. CENTRALE. 16.30: «Zgodba treh ljubezni«, K. Duglais, A. M. Pierangeli; od 21. do 22.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Orient ekspress«, S. Pampanini, H. Vidal.* Športni dnevnik V prvi tekmi za pokal evropskih prvakov Crvena zvezda izgubila proti z igralcem Fiorentini manj (0:1) Toplak zaradi pretresa možganov v bolnišnici- IS9pred koncem poškodovan tudi Rudinski - Fiorentino je rešil «catenaccio» BEOGRAD, 3. — Crvena zvezda — Fiorentina za pokal evropskih prvakov. Rezultat 0:1 (0:0). Goli: v 43’ drugega poičasa Prini (F). Koti: 6:5 (3:1) za Crveno zvezao. Gledalcev 45.000; na častni tribuni: A. Rankovič, Popovič, italijanski poslanik Guidotti, itd. Crvena zvezda: Knvokuča; Popovič, Zekovič; Mitič, Spa-jič, Tasič; Sekularac, Toplak. Cokič, Kostič, Rudinski. Fiorentina: Sarti; Magnini, Cervalo, Chiappella, Or- zan, Segalo; Julinho, Gratton, Virgili, Montuori, Prini. Sodnik: Aisten (Belgija). ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV v GORICI priredi v NEDFLJO 7. APRILA ob 16. uri v prosvetni dvorani Korzo Verdi 1 PEVSKO-BALETNI KONCERT sodeluje: šola za klasični balet iz Trsta in mladinski pevski zbor Dijaškega doma iz Gorice Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — 2oga je okrogla, pravijo pogostoma, da bi opravičili nepričakovani rezultat. Toda zmage Fio-rentine ni verjetno nihče pričakoval v Beogradu, posebno tisti ne, ki so si v nedeljo ogledali lepo in učinkovito igro Crvene zvezde proti Zagrebu, ko je natresla 6 golov v mrežo svojemu nasprotniku. Tega ni pričakovalo tudi 40 tisoč gledalcev, ki so se zbrali na stadionu JLA vse do 43. minute pred koncem tekme, ko je padel zmagoviti gol. Po neštetih jalovih napadih Crvene zvezde, ko je kazalo, da se bo tekma končala neodločeno, so gostje izvedli napad z leve strani. Julinho je poslal oster strel proti desni strani, kamor se je premaknil Prini. Krivo-kuča se je najprej vrgel naproti žogi, nato pa se je vrnil nazaj na gol črto. To neodločenost je takoj izkoristil levo krilo Prini, ki je z deset metrov poslal žogo z desne strani v nasprotni kot. Kri-vokuča se je vrgel, ker pa je bil deplasiran, je šla žoga mimo njega v mrežo. Gol je deloval kot mrzel tuš na občinstvo, ki že pred tem ni bilo zadovoljno z današnjo igro jugoslovanskega prvaka. Crvena zvezda ni zaslužila poraza in bi se tudi tekma končala verjetno z drugačnim rezultatom, da ni od 33. minute prvega polčasa pa vse do konca igrala z desetimi igralci, 15 minut pred koncem pa celo samo z devetimi. Toplak Je namreč v 33. minuti v skoku za žogo pred golom Fiorentine zadel ob glavo Cervata in si tako močno pretresel možgane, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Toda čeprav Crvena zvezda ni zaslužila poraza, njena današnja igra ni zadovoljila in to tudi v tistem delu igre, ko je še igrala kompletna. Domači so igrali slabše kot smo jih navajeni gledati. Verjetno je temu bila vzrok taktična igra gostov, ki so dosledno pokrivali svoje nasprotnike in niso dovoljeva. li domačim, da bi razvili igro. Fiorentina je namreč dosledno izvajala svojo taktiko; z obrambno igro preprečiti nasprotniku, da pride do gola in z nepričakovanimi ostrimi napadi poskušala doseči gol. Pogosto smo videli v obrambi Fiorentine po osem igralcev, medtem ko sta v napadu Julinho in Virgili ves čas čakala na žogo. Zaradi te taktike gostje niso pokazali vse kar znajo. Tako da so gledalci imeli nervozno, zlasti v prvem polčasu z izjemo Mitiča, ki je gradil igro in se je znašel povsod kjer je bilo potrebno, oskrboval je nspad z lepimi pred-ložki in pomagal obrambi, ki je — če ne bi bilo nesrečnega gola — uspešno opravila svoje delo. Najslabši del moštva je bil napad. Igral je nervozno, brez medsebojne povezave. Rudinski in Šekularac sta le na momente zadovoljila. Toplak se je mnogo trudil, dokler je igral, Kostiča pa je o-bramba gostov tako paralizirala, da ni imel niti enkrat možnost, da bi streljal na gol. Prvi polčas )e potekel brez razburljivih trenutkov. Domači, ki jim je pomagal tudi veter, so skušali iz daljave presenetiti Sartija, toda vsi njihovi streli so šli mimo gola, tako da vratar gostov sploh ni Imel priložnosti, da bi pokazal svoje znanje. Nasprotno je Fiorentina, ki je le redko napadala, v 20, minuti prisilila Krivckučo, da je moral oster strel Prinija poslati v kot. V drugem polčasu je Zvezda, čeprav je igrala le z 10 igralci, igrala bolje *n odloč- neje. V 53. minuti je Kostič zastreljal lepo priložnost. Takoj natern sta Montuori in Virgili zaposlila obrambo domačih. Montuori je preigral Tasiča in ostro streljal, Krivoku-ča je odbil žogo proti Virgi-liju, ki je takoj streljal na vrata, toda v zadnjem trenutku je pritekel Zekovič in s same gol-črte odbil žego v kot Kmalu zalem je Rudinski pobegnil Orzanu, ki se je požrtvovalno zagnal za njim in v zadnjem trenutku izbil Rudin-skemu žogo v smeri proti Sar-tiju. Po nesreči, ki se je pripetila Toplaku in ki ga je del občinstva napačno tolmačil kot namerni faul Cervata, je igra postala bolj ostra z mnogimi obojestranskimi fauli. V 30’ sta trčila Rudinski in Magni-ni. Rudinski je moral zapustiti igrišče in se je vrnil v igro šele pred koncem popolnoma neuporaben. Po igli Je trener Zvezde Čirič izjavil, da je njegovo moštvo izgubilo, ker je sprejelo igro, ki io je diktirala Fiorentina. »Da smo igrali mirneje, — je izjavil Čirič, Fiorentina ne bi zmagala in tako dobila več, kot je pričakovala.« Za njega so najboljši igralci Fiorentine bili Julinho, Montuori in Virgili. Kapetan Mitič ie menil, da je poškodba Topla ka v veliki meri kriva za poraz, sicer pa je dejal Mitič, da Fiorentina igra precej ostro. Gostje so igrali obrambno, izkoristili so številčno prednost in zmagah. Belgijski sodnik Aisten, ki je vodil tekmo zelo odločno, je našemu dopisniku izjavil po tekmi naslednje: «Igra je bila težka, kar je razumljivo, ker sta obe enajstorici igrali za zmago. Zvezdo sem videl bolje igrati kot danes. Najboljši igralec je bil Mitič pri Fiorentini pa Julinho.« Bernardini: »Zadovoljen sen} z rezultatom. Od mojih igralcev ne bi nikogar posebno pohvalil, vsi so igrali dobro in izvršili so svojo nalogo. Pokrivali so tako dobro svojega nasprotnika, da Zvezda m mogla razviti igre. Obžalujem nesrečni slučaj, ki se je pripetil Toplaku, zaradi česar je morala Zvezda nadaljevati igro z 10 igralci. Verujem, da bo Zvezda v Florenci igrala bolje kot doma. Mi bomo igrali za neodločen rezultat, da obdržimo prednost. Najboljši igralec pri Zvezdi je bil organizator igre Mitič. O Kontiču sem mnogo slišal, toda danes ni mogel pokazati svojega znanja, ker so ga dohro pokrivali. Kapetan Cervato pa je dejal: «Zelo obžalujem nesrečo, ki se je pripetila Toplaku. Skočila sva oba za žogo in nesreča je hotela, da je Toplak odnesel slabši konec. Meni je zelo žal, da se je to dogodilo.« Montuori je prav tako obžaloval nezgodo Toplaka, pohvalil je igro Mitiča in igro desnega krila Šekularca. Za svoje tovariše pa je rekel, da so bili vsi dobri. M. BOŽIC ................................... Boksarska prireditev v Milanu Duilio Loi premagal nemškega prvaka Bička Zmaga Polidorija nad Nemcem Bukom zaradi prekinitve MILAN, 3. — Rezultati bo- strija) 2’23”6, 2. Bruno Burri-ksarskega večera v Milanu: j ni (It.) 2’25’9, 3. Dino Pompa- Mušja kat.: (6 rund) Salva- nin (It-) 2-26-., 4. Adrien Du_ tore Burrm, je premagal Mau- li,,ard (Fr.) 2’27’’9, 5. Frdz rizia Sevilla (Fr.) zaradi od- I ... , /XT ’ n,00„a stopa v F35’’ četrte runde. Wagnerberger (Nem.) 2 28 2, SrednJetežka kat.: (6 rund) 6- R«me Collet (Fr.) 2’29”9, 7. Srednjetežka kat.: (6 rund) Luciano Finiletti je premagal Herberta Sawa (Hamburg) po točkah. Peresna kat.: (8 rund) Alti-doro Polidori je premagal zaradi prekinitve dvoboja v 1’45” četrte runde Wemerja Buka (Nemčija). Lahka kat.: (10 rund) Duilio Loi (evropski prvak) je premagal prvaka Nemčije Heinza Bička zaradi prekinitve dvoboja v 2’42” desete runde. Težka kat.: (6 rund) Giaco-mo Bozzano je premagal po točkah v 6 rundah Nemca Hansa Drabesa. SMUČANJE žonglerske sposobnosti Julin- I Zimmermann zmagovalec ha, čeprav je treba priznati,] „1*1 r, • ••• da je bil nezadržen in zelo ne- VeleSlalOma V CerVlllljl varen, ko se je spustil proti Gino Burnni (It.) 2’30”1, 8. Peter Schenk (Nem.) 2’30”4, 9. Otto Gluck (It.) 2’32”1, 10. Davide David (It.) 2’32”9. KOŠARKA ZA ZENSKE vratom. Glavno vlogo je pri Fiorentini danes opravila o-bramba, k; ni dala igralcem Crvene zvezde možnosti, da bi prišli v položaj, da bi uspešno CERVINIJA, 3. — V veleslalomu za pokal Furggen o okviru tekmovanja za zlati pokai cervinijskih vzpenjač je na 2800 m dolgi progi s 630 m vi- V petek v Turinu: Italija - Romunija RIM, 3. — V nedeljo on 17,30 bo v Tuiinu mednarodna košarkarska tekma med žensk.-ma reprezentancama Italije in Romunije. Tekmo bosta sodila Jugoslovan Stefanovič m Švicar Cazenave. Italijansko reprezentanco bodo sestavljale naslednje igralke: Brada- * mante, Geroni, Vendrame, Bajc, Ronchetti L., Ronchetti F., Maprtli, Persi, Magris, Nunzi. Fausich, Vaseotto, Šesto, Albonetti. streljali v mrežo. Obrambni razlike^ in 45 obvezni- igralci gostov, ki so igrali zelo požrtvovalno, so pokazali izvrstno igro z glavo m večjo gibčnost kot napadalni igralci domačih. Montuori in Gratton sta se predstavila gledalcem kot neutrudljiva graditelja i gre. Zvezda je igrala p«ecei KOLESARSTVO mi vratci zmagal Avstrijec Egon Zimmermann s časom 2’23”6. Tekmovalo je 56 smučarjev z Italije, Avstrije, Francije, Švice, Nemčije in ZDA. Vrstni red: 1. Egon Zimmermann (Av- BILBAO, 3. — Organizatorji kolesarske dirke po Španiji smatrajo odsotnost Miguell Pobleta v reprezentanci Španije škodljivo za ugled «Vuel-te». Sporočili so, da se bodo začeli pogajati s Pobletom, da bi prevzel vodilno mesto V OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOI ma peč; pepelu rečejo lug, nabirateljev ljudskih tradi-stip je omara; muka, moka cij v deželi Molise do ljud-in ne brašno; met — metla; skih običajev ali sploh do svrič — »veča »li sploh luč; folklore teh srbo-hrvatskih jezikovnih skupin, ki so tu doživele, z navedbo avtorjev K sklepu sem hotel še ve- 'n kratke vsebine spisov. V ta red uvrstim© tudi krono- R1HARD OREL RD ■L. Etnografski in folklorni zapiski s 3. obiska hrvatskih naselbin v Južni Italiji rub — prt; rabit — delat; in čovjek brižni je ubog. 5.______________________________________________________________________________________________________ deti, kako so opredelili v Vrnil sem se nato v Kruč tra mama po* (poč) trgat, dv* obliki glagola: jidema njihovem narečju, po kaj ho- ?oMt°, . *lovan«ke proučevalce in ker je bilo sonce še pre- ke grozje je zdrij e mama in ji jama; prva je od ned o- dim jaz tja dol k njim in cej visoko na nebu, sem ob- poč van, ke hoča moja mat ločnika jesti, druga pa iti. kako bi jim jaz to povedal: iskal še nekaj znanih dru- i moj otac, moje sestre e V neki drugi biši, kjer sem »Jg sam doša lani za vaze minulega stoletja se je pri- žin v vasi. Tu se ne hodi po moje bratje. Kada rivama dobil primerne osebe, sem si (vze(j) ove kancune (canzo- žel° novo razdobje v prodal povedati, kako nazivajo ngy . finjje vaze, su do- Jv.«.. _ .. -- niihiurom * in obiskovalce. Nekako v drugi polovici ravnem, vse ulice vise navzdol in to ni prijetno, ker je e kruh je treba iti potem navkreber. Ta vas ni na vrhu, kot na (dospemo) van jidama grozd- činimo kolač- dneve v tednu v njihovem ša joppa (zopet) za funi va- učevanju molisanskiih ljudskih tradicij: To novo raz- jun (zajtrk). Kada jijam« narečju: nelj^ m,i (jemati) 'tun (vse).» Pro- dobje je eno najplodovitej- okrajšana oblika, prvu da.n . ii», i«___________________j___:-i (ide mo) doma ke sa ver- učevanje tega narečja bi dalo tistemu, fci bi se ga oprijel, primer Sfilič. Seveda so uli- nem, jidama mes (meso) ma- (ponedeljek), jutarak, usred, ce tlakovane, drugače bi bi- karon. Grozdje, ke nabran, čitrtak, petak, tudi petek, -.n lo od nalivov vse razrito in vožema u nutre u baun (če- subit. Potem mi je gospodi- ogromnega dela, kar bi mu zidovje omajano. Tako sem ber, ki je na vozu), pa no- nja naštela, kakšna opravila posredovalo primerjavo s se- si dal pokazati oba glavna studenca, od katerih se prvi simo dom, uržema u mitra imajo vsak dan pri hiši: danjimi dalmatinskimi na-tinjač (čeber, iz tino ital ), «Satr (zjutraj) ja si se usta- rečji. Tako bi ugotovili, v imenuje Kortii-trog (korito) pa mama zrnasti, Oviteg (de- la u šest sati sam pola (šla) in drugi, bolj krepak, Mar- lo) ma ga čini moj brat « u bos (hlev) data jest pra- je odmaknilo od prvotnega ''— 4 u:'~ Tudi to, sicer zelo prepro- set i dopp (iz ital. dopo) san morice. Ker je ravno bila trgatev, kmeta, naj mi pokaže, kako sebnosti kot narečje; namreč san arcelala (opravila) dicu tisti glagol mamo je (namiš- za školu« itd. Potem mi je . . . ... , P in ta>lik0 I« v niem natrpa- sem prosil nekega sto besedilo, ima svoje po- preparala za jist kofe. Pa njh _ jzp(>sojer4k jo opravljajo. Tako sem imel priliko bo- ljeni pomožni) glagol imamo naštela, zatem ko je rekla: zelo važno, kakšni so odno- lje spoznati njihovo narečje z opuščenim prvim samoglas- «Cakaj na mal« — nekaj imen si in kolikšno je zanimanje in način pripovedovanja. »Su- nikom i. Zanimivi sta tisti hiin« oprave: ucu miner m a- italijanskih proučevalcev m ših in značilnih v zgodovini proučevanja folklore y tej pokrajini. To proučevanje je izzvalo zanimanje v Italiji in izven nje za srbohrvaške je-_ zikovne skupine v pokrajini koliko ;č je dana7n“je'naieč- je P‘>maf1al° lrti bistvo in dosežke stikov, ki so se ostvarjali z zanimanjem za ljudsko kulturo. K odkritju teh etničnih skupin so pripomogli najiprvo domači razumniki. Prikažimo sedaj še, kar je (Nadaljevanje Utdi), pokrajinskem moštvu Pirene-jev, ker menijo, da Po-blet moralno je dolžan startati 26. a-prila na tej največji spanski dirki. RAVENNA, 3. — Švicarsko moštvo na kolesarski dirki za veliko nagrado Evrope, ki bo na velikonočno nedeljo v Ra-venni, bodo sestavljali Koblet, Strehler in Graf. Odbojka med srednješolci Zmaga klasične nad realno gimn. Preteklo soboto sta se v telovadnici pri Sv. Jakobu pomerili odbojkarski moštvi klasične in realne gimnazije. Zmagala je klasična gimnazija v treh setih z rezultatom 15:7, 15:5, 15:13. Moštvi sta , nastopili v naslednjih sestavah: Klasična gimnazija: Lašič, Pavlica, Senica, Bajc, Sancin, Orel (Košuta). Realna gimnazija: Pahor. Pulich, Juricich, Pečar, Palčič, Furlanič, Brajnovich (Rudolf'. Sodil je prof. Mamoio. Prvi set je bil dokaj nezanimiv, v drugem pa se je razvila ogorčena boroa. Pri «klasikih» je Košuta zamenjal Bajca, najbolje pa je v tem deiu dvoboja igral Pavlica. Najbolj zanimiv in napet je bil tretji set. «Klasiki» so po zaslugi Lasiča in Bajca prešli v vodstvo, to-da »realci« so do odmora izenačilii na 8:8. V nadaljevanju je kazalo, da se bo zmaga le nasmehnila poslednjim, toda Pavlica je s svojim ser visom zapečatil njihovo usodo. Klasična ekipa je pokazala mnogo požrtvovalnosti in si je zmago zaslužila. Sedaj je čaka še tekma s trgovsko akademijo in ima lepe izglede, da si zagotovi prvo mesto v okviru troboja. ALEKSANDER KR1SCJAK v- Šport in politika MOSKVA, 3. — Sovjetska revija «Literarna.ja gazetan piše, da je ob priliki zadnjih olimpijskih iger v Melbournu šef «Ameriške obveščevalne službe» AHen Dulles (brat državnega tajnika) brezuspešno poskušal pripraviti sovjetske atlete do tega, da bi zaprosili za politični azil na Zahodu. Ta namen naj bi hfr tel speljati s pomočjo očarljivih deklic. Revija piše, da se je Allen Dulles odpravil v Melbourne že pred začetkom olimpiade, da bi skupno z angleško in avstralsko tajno službo izdelal načrt na škodo sovjetskih atletov. Dul-les naj bi poskušal organizirati tudi protisovjetske manifestacije in izzvati protisovjetsko razpoloženje s pomočjo plačanih vohunov in načelnikov ruske emigracije. Ameriški agenti naj bi poskušali tudi najti način, da bi zalotili sovjetske atlete v posesti tajnih dokumentov in fotografij vojaških objektov, ki bi služili za obtožbo o vohunskem delovanju. Revija zaključuje, da so ti načrti spodleteli in da so si sovjetski atleti pridobili simpatije in ugled pri svojih kolegih in avstralskem prebivalstvu. Nemčija-Holandska 2:1 AMSTERDAM, 3. — V prvem srečanju od leta 1935, ko je zmagala Nemčija s 3:2, je danes nogometna reprezen-tanza Nemčije premagala reprezentanco Holandske z rezultatom 2:1 (1:0). Gole so dosegli: Siedl in Alfred Schmidt za Nemčijo ter Wil-kes za Holandsko. Razmeroma ležerni tekmi je prisostvovalo 65.000 gledalcev. IZKLJUČITVE, GLOBE Rota - dve nedelji Brunazzi - strogi opomin MILAN, 3. — Disciplinska komisija -talijanske nogometne zveze je sprejela proti moštvom in posameznikom naslednje disciplinske ukrepe: Z globami so bila kaznovana moštva: Atalanta 60.000 lih Napoli 51' 000 lir, Bo'ogna 4n tisoč lir, Roma 35.000 lir, itd--■•-Za dve nedelji je bil izključen Rota (Bologna), za eno nedeljo pa Tesconi (Venezia). Strogi opomin je dobil poleg drugih Brunazzi (Tnestina), navadni opomin pa poleg ostalih: Ballacci (Bologna), Muc-cinelli, Lovati, Sentimenti (La-zio). Zaradi protestov prot' sodnikom so bili kaznovani: Zanon (Padova), Comaschi (Napoli), Mialich (Palermo), Sentimenti in Corraaori (La-zio) 18.000 lir. Firmam in Ber-nasconi (Sampdoria), Eufem' (Lazio), pivatelli in Rota (Bologna) 6.000 lir, itd. Puskas suspendiran za dobo enega leta BUDIMPEŠTA, 3. — Bivši kapetan madžarske nogometne reprezentance Ferenc Puskas je bil suspendiran za eno leto, ker se po končani turneji Honveda ni vrnil v domovino, Za različne dobe so bili »uspendirani tudi Grosics, Czibor in Kocsis. n«------ LIMA, 3. — Disciplinska komisija južnoameriškega nogometnega prvenstva je sklenila, da se prekinjeni tekmi meu Brazilijo ir, Perujem ter med Urugvajem in Čilom smatrata za veljavni z rezultatom L® za Brazilijo oz. 2:0 za Urugvaj. S A H PRAGA. 3. — V 10. kold mednarodnega šahovskega turnirja v Pragi je Jugoslovan Bertok remiziral z Bolgarom Tringovom. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • Trrt KINO SKEDENJ predvaja danes 4. t. m. ob 18. uri We>1ern barvni film: «Topkis divji junak* Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ* ntuc naCnčitinh predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob It. ort Unlversal film: Posledice («11 prezzo del la pauran) Igrajo: MERLE OBERON, LEX BARKER, CHARLES DRAKE, GIA SCALA Borba aa oprostitev pred obtožbo dvojnega zločin« Od 21. do 22. ure televizijski prenos ■ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ«