Lelo LXX štev. 252 V Ljubljani, v nedeljo, I. novembra I942-XXI tS^jLSfTS^^ Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za Inozem« stvo 20 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo SO Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.349 za inserata. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblnščenka za oglaSevanje Italijanskega in iujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Izhaja vsak dan i|ntra| raze« p onedelfka la dneva po prasnflra. S Uredolitvo In apravai Kopitarjeva 6, L|nbl|»na. e § Redaziona, Ammlnlitrazlonai Kopitarjeva 6, Lnblaoa. Telcioa 4001—4005. Abbonamentlt Mese 18 Llrei Estero, me« »e A) Lire, Eduuooe domenlca. anno 34 Lire, hstero SO Lire. C. C. fj Lubiana 10 6S0 per gli «bho-aanientt! 10.349 p« le Inaertloni, Fl Ii a I e i Novo me« t o. Concessionarla esclnslva per la pubbllcitA di proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Itnlinua S. A. Milana. Bollettino No 888 Te^ipo di arresto m\la bataglia in Egitto 3 apparecchi britannici distrutti la ferrovia El Alamein-Hamman bombardata II Ouarlicr Generale delle FF. AA. coinunica: Sul fronte delPEgitto la battaglia ha segna-to ieri un tempo d arrcsio; scontri di elementi esplorativi c duelli di artiglierie hanno caraltcriz-zato la giornata. Alcuni mezzi blindati leggersi, clte tentavano una inrursione nelle nostre relrovie veiiivano prontamente individuati e distrutti. Rcparti da caccia dcH"Assc hanno vigorosa-tnento contrasiato 1'attiviti della aviarion ncmica e abbattuto in combattiinento 7 apparccchi britannici; ua altro e prccipitato al suolo colpilo dal tiro conlroacreo. La ferrovia e la rotabile tra E1 Alamein e II a m a n n sono state bombardatc con buoni ri-sultali da uita nostra forntazione. Nel Meditcrranco orientalc velivoli italiani attaccavano due motovelieri, uno di qucli e da ritenersi affondato. Vojno poročilo it. 888 m egiptskem bojišču se je ustavila 8 angleških strojev sestreljenih Proga El Alamein-Kamman bombardirana Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja; Na egiptovskem bojišču se je bilka včeraj nekaj Časa ustavila. Ta dan so bili značilni spopadi med ogledniškiini oddelki in topniškimi dvoboji. Nekaj lažjih oklepnih sredstev, ki so poskušala vdreti v naše zaledje, jc bilo takoj osmaljeuih iu uničenih. Osni letalski oddelki so sc močno postavili po robu delovanju nasprotnega letalstva ter so v bojih sestrelili 7 angleških strojev. Neko drugo letalo je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva. Neka naša letalska skupina je z dobrimi uspehi bombardirala progo in vlake med E1 Alameinom in H a m 111 a n om. V vzhodnem Sredozemlju so italijanska letala napadla dve motorni jadrnici, od katerih je eno smatrati za potopljeno. „ Rim, 31, okt. AS: V precej pobitem govoru je angleški notranji minister Moryson dejal, da angleška armada z, angleškimi letalskimi silami v sedanji egiptovski bilki ni mogla doseči pravega uspeha. Seja preskrbovalnega odbora ¥ Rimu Pod Ducejevim predsedstvom je preskrbovalni odbor odobril večji obrok kruha za mladino in delavce, večje količine sladkorja za otroke in mladino ter dodatne obroke krompirja Rim, 31. okt. AS: Pod Ducejevim predsedstvom so je včeraj ob 17 v Beneški palači sešel medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdeljevanja in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora. Minister za kmetijstvo in za gozdove je odboru prikazal položaj prebrano v sedanjem trenutku. Navzlic neugodnemu vremenu, zlasli dolgi suši, je italijanska kmetijska pridelava zaradi razumnega in vztrajnega d a, s kulerim so se izkazali kmečki sloji, obdržala zadovoljivo raven. Načrt za kmetijsko pridelavo, delo ministra za kmetijstvo, delo konfederacij in gospodarskih ustanov naj ob sodelovanju vseh prizadetih upravnih panog in industrije zagotovi uoobhodno potrebna tehnična sredstva za obdelavo, moralna pomoč in vzpodbuda stranke, strast in vera kmetov pa dajejo poroštvo, da bodo uspehi prihodnjega žilucga leta odgovarjali pričakovanjem in potrebam. Po drugi strani je postopno ojačenje in razširjenje omejitve pri razdeljevanju pridelkov po oddaji, po zbiralnih organizacijah, po določitvi obrokov in količini omogočilo znaten napredek proli cilju, ki je v tem, da bi živež bil v celoti ua razpolago za splošno pravično razdelitev. Delo so bo v tem smislu nadaljevalo in končalo zaradi domoljubja in socialne zavesti pri večini italijanskih pridelovalcev in pa zaradi strogega nadzorstva in hudih kazni, ki hodo dajale vedno strožje poroštvo, da ne bo nihče svoje sebičnosti in svojo verižiliške lakomnosti predpostavljal socialni dolžnosti. Minister je končal poročilo s tem, da jo poudaril plodno sodelovanje med Italijo in Nemčijo tudi na področju prehranjevalne politike. Poudaril je ugodno upe. ki jih taka politika vzbuja za bliž-ujo prihodniost. Odbor je poročilo ministra za kmetijstvo odobril in jo po temeljiti razpravi na Ducejov predlog potrdil načrt za državno prehrano v prihodnjih mesecih. Načrt vsebuje: 1. Pomnožitev obroka krulin za mladino nd 9. do IS. lela in zn delavce. Od. 16. novembra dalje je za zimo obrok kruha pri mladini od 0. do 18. lota povišan od 130 na 200 gr. dnevno. Od istega dneva in za isti čas se temeljni obrok za delavce zvišuje od 1"0 na 200 gr. Torej bo dnevni obrok za navadne delavce zvišan na 300 gr., za tlclavce pri težkih delih na 400 gr., zn dclavce pri najtežjih delih na 500 gr. Obroki za ostalo prebivalstvo so nespremenjeni. V veljavi ostane mesečni dodatek 500 gr. testenin za prebivalstvo v južni Italiji in na otokili, dovoljenih 13. marca letos. 2. Izredna razdelitev znatne množine krompirja. Ker se jc zaradi sporazuma z nemško vlado začel uvoz znatne množine krompirja, bodo decembra po večjih mestih in po mestih v predelih, ki nimajo kmetijskih zalog, razdelili po deset kilogramov krompirja na osebo. Ta količina se pridružuje že razdeljujoči se količini domačega krompirja, katerega delitev se bo v redil nadaljevala. Vsaka rodbina bo poskrbela za ohranitev tujega in domačega krompirja ter si ga razdelila za porabo v ziui- i ski dobi. 3. Pomnožilcv sedanjih količin marmelade 15 ladij s 100.925 toni Sovjetski oddelki uničeni pri Nalčiku - Nove sovjetske izgube v Stalingradu Bombni napad na Leningrad in fcmansk Hitlerjev glavni stan, 31. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo jo včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo: Skupina nemških podmornic jo na severnem Atlantiku navzlic zelo slabemu vremenu napadla natovorjcuo ladijsko sprmcljavn, ki jo bila na poti proti Angliji ter je v silovitih ponovnih napadih ponoči ia podnevi, ne ozirajo so na močno obrambo spremstva, potopila 9 parnikov s skupno 68.500 tonami. Drugo ladjo so bile poškodovane po treh tornedih. Vrh toga so nemške podmornice na oskrbovalni poti med Anglijo in Ameriko potopile 6 parnikov s skupno 32.425 tonami. Nasprotno brodovje jo torej znova izgubilo 15 parnikov s skupno 100.925 tonami. Drugi boji proti nasprotnim ladijskim spremljavam so šc v teku. Iz Hitlerjevega glavnega stnnn, 30. okt. s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Nalčiku so nemške in romunsko čete nničile razpršene sovražne oddelke in so izsilile važen prehod preko rek.-. V Stalingradu je bilo s prodorom pridobljeno nadaljnje ozemlje. Zaradi velikih izgub jc sovražnik prenehal s svojimi protinapadi južno ed mesta. Oddelki bojnih letal so napadli sovražne postojanke v zaledju, srverno odAstrnhana. Churchill in boljševizem Berlin, 31. okt. AS. »Borsen Zeitung« na kratek, toda na učinkovit način pobija zadnje Cliur-chillove izjave o boju v Rusiji. List omenja Cluir-chiliovo potovanje v Rim leta 1927 ter takratno izjavo angleškega ministrskega predsednika, ki je dejal: »Ce bi jaz bil Italijan — je takrat dejal Churchill — bi se z vsem srcem popolnoma oklenil Mussolinijcve stvari proti zverinski ideji komunizma. V zunanji politiki je fašistično gibanje zelo korislilo celemu svetu. Italija je pokazala, da je eno samo sredstvo za pobijanje sil, nereda in razkroja. Proti boljševiškemu sirupu je potrebna pest.' »Borsen Zeitung« se ironično sprašuje, če je Churchill še istega mnenja. Italijanske in romunske čete so preprečile sovražne poskuse za prekoračenje Dona. Na ostali vzhodni fronti je položaj nespremenjen. Lastne napadalne operacije so privedlo do osvojitve nekaj bunkerjev in zajetja ujetnikov. Letalstvo jc v ozadju ob izviru Volge i dobrim učinkom napadlo sovražne spremljave, transporte, oskrbovalne kolono in industrijske naprave. Na L a d n š k e m jezeru so hilo z bombami potopljene 4 veliko ladje, določene za preskrbo Ljcningrada. Trije tovorni čolni so bili poškodovani. Bombni napadi na Ljeniugrad so povzročili veliko škodo. Letalski napadi na M u r m n n s k so se nadaljevali podnevi in ponoči. 29. in 30. oktobra so Sovjeti izgubili 124 letal. Pri tem imajo svoj delež tudi romunski in madžarski letalci. 8 lastnih letal se ni vrnilo. V Egiptu sovražnik včeraj ni nadaljeval svojega velikega napada. Krajevni angleški napadi so sc ponesrečili. Nemško in italijansko letalstvo je napadalo sovražne motorizirane in oskrbovalne kolone. Osem angleških letal jc bilo sestreljenih. in razširitev upravičenosti za nakup tudi na osebe, ki so sturc več kakor 63 let. Sklenili so znatno pomnožiti količine marmelade, ki naj se razdeli za porabo v zimskem času. Razdeljevanje bodo urejale pokrajinske oblasti z. ozirom ua krajevne navade. Po mestnih središčih, kjer so za mladino do 18. letu delili po jl)0 gr. marmelade mesečno nn osebo, bo obrok marmelade za to mladino povišan na 2 kg mesečno, razen tega bodo dajali po I kg marmelade na niocc osebam, starim nad 63 let. Novembrski obrok bodo ljudje lahko dobili v drugi polovici meseca. 4. Pomnožilcv obroka sladkorja za otroke do 3 let ter raztegnitov dodatka na mladino od 14. do 18. letn. Medtem ko je stalno povečan mesečni obrok sladkorja za otroke do 3 let in bo znnšal odslej I kg na mesec, se za november, december, januar in februar podaljšuje mesečni dodatek tO!) gr. sladkorja, dovoljen H. marca letos za mladino do 14. leta. Ta dodatek se zn isti čas raztegne tudi lia mladino od 14. do 18. leta. Duce sprejel japonsko delegacijo Rim, 31. oktobra AS: Duce jc sprejel admirala Aheja, pomorskega japonskega odposlanca v Rimu pri vojaški komisiji trojne zveze, vojaškega pribočnika generala Mini/u ter mornariškega pobočnika Mitunobiija, kalerim so jo iskreno zahvalil za čestitko fašistični Italiji ob priliki 211 obletnice revolucije Črnili srajc: Duce jo trem japonskim visokim častnikom v imenu vlade in italijinsekga ljudstva čestital k novim zmagam japonskega orožju. Brzojavna voščila vladarske dvojice Visokemu komisarju Na voščilno brzojavko, ki jo je naslovil Eksc. Visoki komisar ob 20 letnici revolucije zvišenima suverenonui, sta blagovolila odgovoriti s sledečo brzojavko: Njuni Veličanstvi Kralj in Cesnr lor Kra-ljica in Cesarica so živo zahvnliiijcta ter vračata Vam ter prebivalstvu najboljša voščila zu novo leto.« Minister dvora Aci|uurone. Dopolavoro ob 20 letnici Pohoda na I\m Veliko delo Dopolavora za Oborožene Sile Rim, oktobra AS: Za 20 letnico Pohoda na Rini je Dopolavoro objavil v svojem tedniku »Atualita« širok dokumentaričen in statističen pregled svojega delfl v XX. letu s koristnimi in pomembnimi primerjanji s |3 loti dela od svoje ustanovitve. I stanovni zakonski dekret jo takole opredelil naloge nove ustanove: ustanoviti, vzporediti ter razširiti ustanove za telesno, razumsko in moralno vzgojo intelektualnih ter ročnih delavcev v prostem času. Dopolavoro jo danes lahko ponosen na izpolnitev svojih nalog ter jih lahko nadaljuje z obširnimi sredstvi, ki ni u jih je socialna politika vlade dala na razpolago ter ga je naredila za najvažnejši čini-tolj gmotnega in moralnega dviga italijanskih delavcev, 'loda danes, ko je narod z zavezniško Nemčijo v vojni za socialni dobrobit, ki naj z.a vedno uniči stari bogataški in judovski svet v zvezi z razkra jalniin boljševizmom, ki uničuje civilizacijo, jc treba osvetliti to. kar jc storil Dopolavoro za slavne Obroženc Sile. Dopolavoro v polnem uresničuje vso, kar je geslo vsakega borca in vsakega pravega Italijana, Takoj v začetku vojne, junija 1910 jo Dopol.ivoro odredil, da so bili vsj njegovi člani pod orožjem zbrani na sedežih občinskih in okrajnih organizacij. V vsej Kraljevini, v Severni Afriki in Egcjskein morju jo bilo 10.000 organizacij, postavljenih v pomoč narodnim četam in četam zaveznikov, dočim jo bilo ustanovljenih 100 organizacij za Olniro/ono Sile. kjer ni bilo kr.i-jovnih organizacij. Dopolavoro je samo pozimi in o božiču poslal vojakom 2,329.200 paketov. Bilo jc okoli IO.imhi zabavnih in kulturnih manifestacij. kjer bp jo razdelilo mnogo pripravnih darov. Temu delovanju za junaške tovarišo v sivozelenem. jo treba pri:teti še nič manj koristno umetniško kulturno in športno vsakdanjo delovanje z« Oborožene Sile. Sledeč Ducejevim ustanovitvenim besedam da jc mirovno delo, ki izpolnjoje vzvišeno poslanstvo bratstva v srcu in civilizaciji«, je Dopolavoro prodrl v socialno življenje italijanskega naroda ter ima danes 4.612.294 članov v 23."62 organizacij v z 2S0.5S4 člani v 10IHI organizacijah leta primeri 1926-1 V. Japonska mornarica išče spopad z ameriško mornarico, ki se bitke izogiba Buenos Aires, 71. oktobra AS: Tudi v Wa-sliingtonu priznavajo, da Amcriknneein slabo prede na južnem Tihem morju, v Londonu pa so še naprej skrajno vznemirjeni. Po ameriški Določila za proslavo 4. novembra Rim, 31. okt. AS: Uradni list fašistične stranke objavlja: 4. novembra 1942-XXI bo državno vodstvo fašistične stranke ob 9 položilo lovorjev venec na grob Neznanega vojaka in na grob vojvode Zmage. V prestolnici vsake pokrajine 6e bodo zvezni tajniki v spremstvu predsednikov Združenja rodbin padlih v vojski in v letalstvu, Združenja bojevnikov, vojnih invalidov in pohabljencev in drugih organizacij šli poklonit spomenikom padlih v vojni ter položili tani venec vpričo zastopnstva oboroženih sil, fašističnih organizacij, GUF-a, GIL-a in prej navedenih združenj. Pri slraži ob spomenikih padlim v vojni se bodo vrstili tisti oddelki kakor 28. oktobra, in sicer od 9 do 18. Sedeži strankinih organizacij in javna poslopja bodo v zastavah. Za člane stranke in vladnih organizacij jc zapovedana navadna uniforma. Uvedba sončnega časa v Kraljevini Rim, 31. okt. AS: Z ukrepom, ki bo v kratkem objavljen, je bilo odločeno, da se z 2. novembrom ob 3 zjutraj spet uvede sončni čas. Po izdanih določilih bodo vse oblasti ter vse javne in zasebne ustanove morale poskrbeti, da se ob omenjenem času ure prestavijo za eno uro nazaj, da bodo kazale dve namesto tri. Isti ukrep določa, da se bo 29. marca 1943-XXI normalna ura pomaknila za 60 minut naprej z vsemi učinki. Zaradi tega bodo la dan vsi voditelji javnih in zasebnih ustanov morali poskrbeti, da se ob dveh zjutraj ure pomaknejo za 60 minul naprej. \\ Sovjetska armada je zelo oslabljena Buenos Aires, 31. okt. AS. Moskovski dopisnik lista »Ballimore Sun« se bavi z vprašanjem, če ima sovjetska armada dovolj vojaštva in orožja. Časnikar ugotavlja, da sovjetska armada danes ni več Ii6la, kakor je bila preteklo leto. Z izjemo veteranskih enot, ki tvorijo osrednji vozel, sestavljajo sovjetsko armado povečini vpoklicanci, ki so prišli pod orožje in jih je izuril Vorošilov šele po izbruhu vojne. Vzgoja dobrih podoficirjev bo stavljena preti trdo preizkušnjo. Na \X'ilkieja je naredil velik vtis visok odstotek Mongolov v sovjetski armadi, kar priča, da so ruske rezerve izčrpane. Toda naj bodo človeške ruske rezerve še tako velike, brez orožja in streliva ne bodo mogle ničesar doseči, nadaljuje dopisnik. Največje ruske 'industrije, najvažnejši petrolejski vrelci, električne naprave in cvetoče kmetijske pokrajine so v nemških rokah. Rusija bo navezana na industrijo svojih osrednjih pokrajin ter Združenih držav in Anglije. S tem pa ne bodo še od daleč dosežene stare ruske rezerve. Inozemski opazovalci vidijo le to, da je prebivalstvo prisiljeno k šlednji goriva in k smešnim obrokom hrane. Mnogo črnila so navdušeni dopisniki porabili za pisanje o Uralu in Sibiriji, loda od tu je težko dobiti zanesljiva poročila. Objektivna cenitev je, da sedanje rilčke pokrajine proizvajajo manj kakor država Pensilva-nija. Vsekakor pa bo Rusija s tem in 6 ]>oiiiočjo, ki po nevarnih potovanjih pride preko morja, lahko zadržala sovražnika med zimo — zaključuje anglosaški dopisnik. Vprašanje jc, če bo to res. prestolnici krožijo vedno pogtibnejši glssovi. Mod drugim se govori, da so Japonci z izkrcanjem novega vojaštva povečali svojo sile na Gimdalcanarju, ki znašajo /o okoli 50.000 mož. Sedaj divja bitka okoli letališča llcnderson, ki l>o poslala neke vr«tc tihomorska bitka pri Waterlloo s popolnim ameriškim porazom. Japonci se izkrcitjcjo pod ognjem ameriških bonih, kar vzbuja občudovanje celo pri njihovih nasprotnikih. Neki ncvvvorški list je včeraj prinesel poročilo, da mogočna japonska mornarica. sestoječa iz velikih bojnih ladij, številnih križark in drugih ladij in spremljane z letalstvom išče priložnosti odločilni spopad z ameriško mornarico pred Salomonskimi otoki. \Vashingfonski vojaški krosi no izključil jejo. da bi utegnilo biti novo bojišče severno od ameriških oporišč na Novih llebridih in Fidži otokih. Polok bitke za Saloinonske otoke Iki imel velik vpliv na nadomestne volitve v konsros in sonat, ki bodo prihodnji torek. Republikanska stranka bo verjetno pridobila 20 od vseli mandatov, ker bodo mnogi demokrati, nezadovoljni nad vojno, glasovali za republikance. išangliaj, 31. okt. Japonski govornik je izjavil zastopnikom tiska, do je po japonski zmagi v južnem Pacifiku bitka na Tihem morju stopila v drugo obdobje. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Protikomunistične milice Časnikar fl. Aiessandro Nicolrra je imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Prav usodno je, da morajo nekatere bolezni opravili svoj potok in da jih nobena zdravniška brada no more preprečiti. Dvajset let boljševiških izkušenj v Rusiji in dvajset let protiboljševizrna v Evropi — bolj ko kje drugod v bližnji Italiji — bi lahko Slovencem dokazala, kakšna strahota lahko poslane krvavi nauk iz. Moskve Ja slabost se v nekaterih krogih še ohranja zaradi spominov na panslovanstvo, ki pa jo bilo zgodovinsko premagano v tisloin trenutku,- ko je padel carski režim. Resnica je, da sedanji rdeči rar dokazuje, da iina mnogo bolj izstradano im-perialistično_ žrelo, kakor pa so ga imeli pravi carji; še večja resnica pa je, da je Peter Veliki dal Rusiji evropsko poslanstvo, Ljenin in tovariši pa so s svojim mongolskim barbarstvom spravili ruski svet nazaj v barbarsko puščave. Drugi narodi s slovanske veje morajo spre-vjdoli, poleg drugih stvari, kje je njihovo pravo zgodovinsko nieslo in proglasiti z.a končen prelom s takim svetom, kakor so latinski rodovi popolnoma prelomili s polomom romanskega imperija. ker ni noben več mislil na povrnitev k anitiki, prav tako pa tudi Rim ni nikdar mislil, ^Nadaljevanje na 2. sfrani.) Darili Visokega komisarja Zvezi fašjev ob 20 letnici Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Visoki komisar je daroval Zvezi fašijev ob priliki 20 letnico revolucije vsolo 2.r>.(X)0 lir za pomoč, ki jo izkazujejo ženski fašiji v prid tovarišem pod orožjem, ter vsoto 10.000 lir za novi sedež ljubljanskega faSija. Gesla K k se. Graziolija ne potrebuje nobenega komentarja. Ponovno se spričo teh daril izpričuje uineva-nie vladne oblasti za stranko (Nadaljevanje s 1. strani) da bi v dvajsetem stoletju obnovil svoj imperij ua stopinjah Avgustovega imperija. Vendar pa ne krenitno preveč m poti. Rekli smo. da so Slovenci hoteli |>rav pri sebi doma preizkusiti ta iKiljševizein, to veličastno presenetljivo IznajdlK), ki se jim je, kakor je bilo pred- I videli, razpočila v rokah med neprevidnimi poskusi v tem letu strasti. Upajmo, da je eksplozija za vedno pokopala pod seboj vse oslaline kulturnega in čustvenega značaja. Vendar pa moramo storiti važno ugo-ovitev, da zdravilni od|«>r nI izšel iz listih, ki -e ponašajo s tem, da razumejo vprašanja našo pokrajine in ki imajo pripravljenih 101 zdravilnih sredstev za sleherno od tisoč težav, ki jo mučijo. Odpor se je začel med ljudstvom in sirer med najnesrečnejšim in najnepoučenejšim, ki ni nikogar vprašalo za svet in je nekega dne čutilo, kako prazno je čakanje na pomoč od kogar koli in je edina rešitev bila v tem, da se samo združi v obrambi proti komunistom, z lastnimi ravnimi sredstvi; branili so sebe, branili svoje imetje, svoje življenje, čast slovenske zemlje. Tako se je začel protikomunizem v Sloveniji in vsi to dobro vedo. Nikdo ni pri tem sodeloval. Vodilni slovenski krogi niso sprožili nobene organizirane protikomunistične gonje; toda nastop italijanskih oblasti bi po računih podtalnih elementov in po najbolj rafiniranih načelih rovo-lucionarne tehnike moral rolo večati in širili boljševiški nered med prebivalstvom. Te pa, ki niso poprej poznale ruske, niti italijanske metode, so bile prisiljene izbirali in so sklenile olresli se smešnih krajevnih sovjetov. Čut za ohranitev in čut za red slovenskega kmečkega prebivalstva sta bila v tem slučaju močnejša od slepil revolucionarne tehnike. Vedno nam ugaja, če kak narod sam od sebe izžene iz svoje zemlje lioljševizem, ker čeprav hi se lemu lahko izognil in čeprav to stane preveč, se pokaže lak način vedno kot najuspešnejši; kdor je poskusil nekoliko boljševizma, ga prav gotovo mine za vedno volja, da hi ga še ka-tcrikrat okusil. In lako se je zgodilo, da so se kmetje sami javili pri poveljstvih in prosili za orožje, da bi se lahko borili proti zločinskemu komunizmu, pa najsi tudi skupaj s takozvanimi okupacijskimi četami. Tako so torej tisti, ki so pripravljali revolucijo v lastni hiši, dosegli, da so lahko videli na svoje oči lep rezultat, ko je hil boljševizem po-teptan od prav tistega naroda, kateremu je propaganda kominterne ustvarjala že novo uslavo v zgodovini, ali pa celo že ustanovila slovensko republiko za narod samih rdečkarjev, torej svobodnih. Ha, evo vam svobode! Edina, po kateri kliče ljudstvo, je ta. da bi sc lahko oborožilo, da bi moglo, pobiti čim več boljševikov, ki bi jim prišli nasproti, lako da ho nastala nova naloga oblasti, namreč zadrževati vročo željo po maščevanju ... Prvi oddelki so se ustanovili in že delujejo in se imenujejo zalo Prostovoljna protikomuni-stična milica. Ena sama stvar drži, združili so se stari in mladi z edino nalogo, rešiti slovensko zemljo boljševisko nevarnosti. Dolenjski kmetje se sedaj bore proti komunistom z veliko gorečnostjo, kar se nc bi nikomur pred enim letom nili sanjalo, saj oni tedaj niso vedeli, kaj bi utegnila biti sovjetska republika in niso tudi od nikoder dobili navodil, niti nasvetov. Tedaj tudi niso mislili, tla sc bodo morali s komun sli lako nenadno spoznati. Tako moramo prisostvovati tej izredni predstavi, ki ;;o jo priredili nekateri študentki in nekateri profesorji, ki so v mesecu aprilu, morda tudi malo preje ali malo kasneje, odšli kakor na križarsko vojno, tla osvoIkhIo kmete in jim naklonijo svoj komunistični paradiž. Na drugi strani pa je kmečko prebivalstvo pokrajine, namesto, da bi sprejelo takšno svobodo, zagrabilo za orožje samo zato, tla bi nagnalo prav te apostole svobode same v raj po možnosti še pred zimo. Sodba nas samih kot navadnih gledalcev, Ce bi se smeli tako imenovati, je takšna: cilj sedanje vojske je ta, tla izžene boljševizem s sleherne petli evropske zemlje. Naključje je hotelo, da so prav Slovenci padli v to nesrečno dogodivščino, še predn so prišli do istega prepričanja kot mi, da se bo slejkoprej treba odločiti za jasno, odkrilo. in duhovno protil*>ljševiško prepričanje. Prvi odločilni korak je bil torej storjen. Evropska revolucija, verjemite mi, goe|xxlje Slovenci, je na pohodu. Ta revolucija ni posrečen uspeh propagande, ni nekakšen izum ali doktrina. Je. kakor vse prave revolucije, dejstvo in uresničena stvarnost. Evropska revolucija se pri vsakem narodu začenja s proliboljševizmom in se končuje s fa šizmom. Ljubljanska pokopališča za Vse svete »Tjo, kjer znebi »e llovek vsake teie.t (Preieren.) Zadnje nam sije sonco prijazno z vedrega neba in dosti ljutli hodi še vedno po ulicah brez površnika. Najbolj zadovoljni so z lepim vremenom številni obiskovalci ljubljanskih pokopališč, zlasti največjega, namreč pri Sv. Križu. Ljubljančani so, kakor vsi Slovenci sploh, vedno gojili najgloblje spoštovanje do spomina svojih mrtvih. To spoštovanje je bilo vedno zasidrano v globokem verskem prepričanju, da zemska smrt šo ni konec vsega. Zato je pri nas spomin na mrtve vedno združen z dvema krščanskima znamenjema: s križem in z molitvijo. Še tako revna naša župnija kje v gorskih hribih zato z ljubeznijo neguje svojo pokopališče in »božja njiva«, kakor naši ljudje lepo pravijo pokopališču, je v vsakem kraju tudi redno oskrbovan vrt. Ni povsod na pokopališčih razkošja, spomenikov in marmorja, toda povsod je dovolj lepega cvetja in zelenja. Kar velja za podeželska pokopališča, velja ludi za ljubljanska. V Ljubljani imamo namreč pet pokopališč, od katerih pa jo eno opuščeno, namreč ono pri Sv. Krištofu, druga pa so: Sv. Križ, Štepanja vas, Vič in Dravlje. Tudi na zadnjih treh pokopališčih ima mnogo družin iz središču mesta svoje grobove in celo grobnice; zlasti pokopališče v Štepnnjl vasi je zadnja lela hilo za mnoge ljubljanske družine zelo privlačno in so mnoge dale lam pokopati svoje rajne. To pokopališče se je lani razširilo, jo pa skrbno oskrbovano in lepo, kot kak park. Tudi pokopališči na Viču in v Dravljah sla vabljivi za še tako natančnega meščana. S pokopališčem pri Sv. Krištofu ie združen velik kos naše zgodovine. Saj ni še dolgo lega, kar smo mogli reči, da je skoraj vsakdo, ki je v naši preteklosti, zlasti pa v 19. stoletju, kaj pomenil. bil pokopan tam. Nekaj let sem na tem pokopališču ne pokopujejo več. Tam, kjer so bili nekoč grobovi, je sedaj ponosna stavba Baragovega semenišča, tam je sedaj razširjena cerkev novo župnije sv. Cirila in Metoda, tam je poslopje novega župnišča. Torej je zemljišče nekdanjega pokopališča pietelno izrabljeno. Del pokopališča pa predstavlja sedaj Navje, kraj. kjer počivajo največji slovenski možje in kamor s pobožnosljo poroma vsak Slovenec. Pokopališče pri Sv. Križu je res prostrano, toda ni slaro. Odprto je bilo šele 3. maja 1900 in gre torej v 37. leto. Pa jo vendar na tem pokopališču pokopanih dosedaj nad 52.000 pokojnikov. Največ mrličev je bilo na tem pokopališču pokopanih med prvo svetovno voino in sicer: leta 1915 : 2785, 1910 ; 2174; 1917 : 3392 (bližina fronte in ofenzive na fronti) ter 1. 1918: 2598 (epidemija španske v Ljubljani). L. 1919, prvo leto po vojni, je število umrlih in Iu pokopanih že zdrknilo na 1300 in od tedaj je bilo vsako leto pokopanih povprečno po 1250 rajnih, približno toliko, kolikor v Ljubljani ljudi umre, nekaj jih namreč pokopljejo drugje, druge pa pripeljejo iz drugih krajev. Od 52.000 pokojnih, kolikor jih je na tem pokopališču pokopanih, moremo računati, da sta najmanj dve tretjini Ljubljančanov takih, ki so stalno prebivali v Ljubljani, torej okoli 35 tisoč. To se pravi, da ima vsaka ljubljanska družina najmanj enega svojra na tem pokopališču. Umevno je torej, tla na praznik Vseh svetih in Vseh vernih duš vse mesto hiti na to pokopališče. V resnici je to pokopališče vedno zgledno oskrbovano. Naši liudie kažejo vedno večji okus pri ureditvi groliov. Spomeniki so ali preprosti, toda okusni, ali pa resnične umetnine. Arhitekti, kiparji in najboljši vrtnarji se trudijo, da napravijo pokopališče čim lepše. Povsem izginevajo s pokopališča spomeniki s fotografijami, z neokusnimi okraski ali s patetičnimi napisi. Glavne točke pokopališča, kjer se vsak obiskovalec ustavi, so: spomenik dr. Janeza Ev. Kreka, grobnica nadškofa dr. A. B. Jegliča, skupna kostnica padlih vo- ■■■■aBBsaaaaaMBHBMaaHBHHM Dr. M. Mačenis na grob za prve Vse svete »Na tleh leže slovenstva stebri stari,« A že blestijo zarje iz daljave. Tesnobne še in rosne, vse sanjave Leskečejo, ko smrt nam gospodari... Agilni vodje padajo v prevari Časovnih zmed in njih ponosne glave Etlinstva prosijo za nas in sprave: »Nebo, očuvaj roti naš pred udari!« Umor poslednji močnega imena Mogočno brazdo v duše je zarezal, Ažurno jasnost, klenega semena Raztrosil v srca nam in jih povezal. Kdor danes čvrst ni, čistega namena, Uničeval naprej bo, globlje se pogrezal! Boris. jakov iz prejšnje vojne, grob trojice naše moderno Cankarja, Ketteja, Murna in še drugi lepi grobovi. Preprosti, a učinkoviti so na primer številni grobovi duhovnikov, redovnikov in redovnic. Že same Žale, predzadnja zemska postaja umrlih Ljubljančanov, kažejo, kako zelo je napredoval čut Ljubljančanov v pieteli do umrlih. Čeprav so malo starokoplmt, so se Ljubljančani takoj navadili na žale. Isti okus, kot se kaže že na Žalah, so vedno bolj uveljavlja tudi na pokopališču samem. Vso globoko spoštovanje, ki ga imamo do spomina pokojnih, se na naših pokopališčih prav lepo kaže. Spominjamo se vseh onih, katerih grobove bomo mogli obiskali in onih, ki so predaleč otl nas, n. pr. grobove neštetih tisočev, ki so padli na raznih frontah sveta. Tem in onim prižgitno v svojem srcu vsaj eno drobno svečko za mir njihovih duši Inventar zalog racionirane obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz kože ali iz usnja po stanju o polnoči 31. oktobra I942-XXI Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odloča: Cl. 1. S 1. novembrom 1942-XXI se preneha olrveznost voditi register, ki so ga odslej vodila podjetja, ki so se bavila s prodajo tekstilnih izdelkov, obutve in drugih oblačilnih izdelkov, kakor to predpisuje 2. člen odredbe z dne 9. oktobra 1942-XXI, št. 123. S tem datumom bo register, o katerem govori čl. 1. z dne 7. oktobra 1941 -XXI, št. 122 in ki so ga morale vodili omenjene tvrdke, zamenjan z registrom o nakupu in z registrom o prodaji po vzorcu, kakor je to določil Vi6oki ko-misariat. Čl. 2. Omenjene tvrdke bodo morale vpisali v register za nabavljeno blago vse zaloge, ki jih bo ugotovila inventura v njegovih trgovinah, skladiščih ali prodajalnicah o jx>lnoči dne 31. oktobra 1942-XXI. Inventar bodo podjetja sama izvedla po navodilih, ki jih bo po potrebi dal Visoki kotni-sariat. Inventar sc bo delal od 1. do 5. novembra 1942-XXI. V tem času bodo podjetja, kljub temu, da bodo imela lokale odprte v običajnem delovnem času, odklonila občinstvu vsako prodajo blaga, obseženega 6 sedanjo naredbo. Cl. 3. Tovarne, obrtniki, veletrgovei in zastopniki z zalogami blaga, kakor tudi uvozne in izvozne tvrdke — ki ne prodajajo občinstvu — so prav tako dolžne napraviti inventar, o katerem govori čl. 2. Poleg tega morajo začenši e 1. novembrom voditi register o nabavi in prodaji po vzorcu, ki ga je določil Visoki komisariat. Cl. 4. Kdor bi se prekršil proti tem določilom, bo kaznovan jio določilih odredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8. Ta naredba stopi v veljavo dan potem, ko bo objavljena v »Službenem listu Ljubljanske pokrajine.« Združenje indu6trijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino 0]x>zarja vsa industrijska in obrtna podjetja (proizvajalce in konlekcijoniste) uvozna in izvozna podjetja, da morajo po odredbi Visokega komisariata v zvezi z uvedbo novih oblačilnih izkaznic sestavit inventar zalog racio-niranc obutve, tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov, kovčegov in torb iz kože ali usnja po stanju o polnoči na dan 31. oktobra 1942-XXI. Inventar sc bo moral sestaviti ločeno za vsako podjetje, delavnico, skladišče, prodajalnico itd., četudi se nahajajo v isti občini, in to na posebnih obrazcih v treh izvodih za vsako jjodjetje, delavnico odnosno skladišče. Zaloge omenjenih predmetov se bodo morale vpisati v posebej za fa namen določene obrazce i. s. V obrazec št. 1 tkanine za obleke, podloge in za osebno perilo. V obrazec št. 2 konfekcijonirana oblačila, klobuki, rokavice in kravate. V obrazec št. 3 kožuhovina in konfekcijonirano osebno perilo. V obrazec št. 4 pletenine, nogavice, trgovska preja in čevlji. V obrazec št. 5 tkanine za pohištvo, tapete, kovčegi, torbe iz kože ali usnja, tkanine za hišno perilo, konfekcijonirano hišno perilo, prejica za šivanje in vezenje. Slednjič se setavi na posebni tiskovini še posnetek iz pravkar omenjenih prijav. Vsak izmed navedenih obrazcev, kakor tudi posnetek, mora biti sestavljen v treh izvodih. Pozivajo se vsa prizadeta industrijska in obrtniška podjetja, da nujno naročijo v pisarni Združenja, Beethovnova ul. 10, potrebno količino odgovarjajočih tiskovin za inventar. Službeni list z dne »f. okfofiVa prinaša tudi predpise Visokega komisarja o klanj n prašičev. Otroci bodo dobivali od I. novembra celotno količino mleka Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, odsek za mleko, obvešča one družine, ki imajo otroka v 6tarosti od 1 do 2 leta, oziroma rojene od L 10. 1940. do 30. 9. 1941., da bodo od 1. novembra t. I. dalje do nadaljne odredbe prejemali za te otroke celo predpisano količino, t. j. pol litra dnevno. Sezman teh otrok za vsak okoliš je razobešen v mlekarni, ki je poblaščena | razdeljevati mleko. Okrasitev Javnih poslopij ob obletnici Zmage V sredo i. novembra ob prilfld obletnice Zmage, liodo okrašena javna poslopja z. zastavami. Osebje javnih uradov in zasebnih podjetij bo im'To običajni delovni dan. Visoki komisar Emilio Grazioli. Jožef Lohel Povest o insulinu šli so spel čez dvorišče v neko drugo poslopje. Najprej so prišli v prostor, kjer je vladala pravcata moreča temperatura. V tej kamri so najprej puščali sveže raztopine insulina pet dni. Čo se niso v tem času in v tej kali vi vročini raz-l>ohotilo bakterije, pollej je bil insulin gotovo brez klic, hil je prav gotovo neškodljiv. Koliko zdravilno moči je bilo v njem, je pa seveda pokazala šele preskušnja za določitev enot. Preskušnjo delajo na kuncih, ne morda zdravniki ali biologi, temveč kar prav preproste delavke, ki morajo biti seveda izšolane in pose-sebno.. čedne. Vsaki živali — vse so vštevil-čene — vzamejo nekaj kapljic krvi, da ji izmerijo sladkor; da pa živalc ne mučijo preveč, jim ne zasajajo igle več v uhlje kakor v prejšnjih časih, temveč naravnost v — srce. Čeprav se je to gos j io Wellerjevi prvi hip zdelo otl sile nečloveško, se jc že minuto nato na lastne oči prepričala, da la postojiek očitno ne prizadene kuncem l>rav nič bolečin. Bočno in trdno je objela delavka z levo roko malo telsce in ko je začutila lia prsnem košu utri|>e srca, je z desnico zabodla iglo. Živalca se še zmenila ni za lo, da se ji jo drobna igla sesalke zabodla v srre. Kakor bi trenil, je delavka vsesala kri, jo preskusila in koj nalo vbriznila kuncu insulin. Insulin zniža pri normalni živali vsebino sladkorja v krvi, niža ga tem bolj, čim več enot ima. Na kuncu jo treba torej preskusili, kakšna količina je v skladu z enoto, ki jo je Zveza narodov dnjo-N za mednarodni standardni insulin. Ko je hil prejiarat že tako preskusen, so ga morali zastran učinkovitosti preskusiti še profesorji, častni člani insulinskega odliora. Šele tedaj so ga smeli »konfckeionirali«, to se pravi, smeli so ga za sjdošno jioralio natakali v skulice po 100 in 200 enot. Da so izognejo pomotam, jo vse, kar so tiče fahrikacije po 100 enot, zeleno, vse kar se zavojčkov po 200 enot tiče, modro pobarvano. Preden pa sploh začno zavijati, je jiolrelma še obširna in na moč zamotana manipulacija, ki jamči za jxrpo!no snažnost jtolnitve. Najprej izplakuje stroj stekleničke z navadno vodo, j>ollej jih duhovito sestavljene krožeče ščet-ke še |>osehej očedijo, na koncu jih pa izplakne spet posebej stroj v destilirani vodi. Selc zdaj so godne, da sprejmejo insulin, ki teče j>o razkuženem lijaku vanje. Za polnjenje imajo mizo. slično mizam v go-posko urejenih slaščičarnah, ki jo na vseh straneh obdana s steklom, v njem sta pa samo dve odprtini, da lahko seže delavka z rokami noler. Mo skulic tako seveda ne moro njen dih, tudi prašek ne, ne najmanjša klica. (Dalje.) Misijonarjeva nova maša v Šiški Na praznik kristusa Kralja se je vršila v širnem božjem hramu sv. Frančiška v Sp. Šiški edinstvena slovesnost: nova maša misijonnrja p. Albina Kladnika F. S. C. iz Knoblehsr-jevega zavoda v Dravljah (Kongregacija misijonarjev sinov presv. Srca Jezusovega). Že na predvečer so farni zvonovi z ubranim pritrkavanjem slovesno naznanjali tako pomembno misijonsko slavnost. Na praznik sam so se zbrali zlasti številni misijonski prijatelji pred župni-ščem, da ijospreini jo novomešnika-misijonarja v v svetišče lx>žje. Lepo sta ga pozdravili Mici Štrukljeva in Mara Kavčičeva, pred cerkvijo pa še posebno ljubko mala Irenca Meršoiova. Med številno duhovščino sta razen domačega žu|inika p. Modesta s svojo navzočnostjo povzdignila retlko cerkveno slovesnost g. (»relat Kalan in g. kanonik šimcnc. Veliko cerkev s prvovrstno okrašentin velikim oltarjem so v izredno obilnem številu napolnili verniki, zlasti prijatelji misijonov. Novomašni govornik gosp. prof. dr. Vilko 1'ajdiga jc sijajno razvijal misli, tako primerne za prelepo svetišče, za praznik Kristusa Kralja in zjlasti za novo mašo misijonarja, ki ga je Kristus pozval med svoje borce v prednjih četah, da gre širit Njegovo kraljestvo med afriške pogane. Vsi naj bi bili veseli in hvaležni Bogu ter to pokazali z dejanskim misijonskim navdušenjem. Cerkveni zbor je po zaslugi g. organista Franceta Arha in pod'vodstvom pevovodja g. Kranjca zelo dovršeno izvajal Sattnerjevo Missa Seranhica, med darovanjem pa so zares lejio zapeli Kimovčevo »Duhovniško srce imaš, Gospod« in Premrlovo himno »Kristusu Kralju« Za šišensko župnijo in za okolico je bila ta lepa misijonska slovesnost gotovo velikega pomena in misijonišče Knoblehar-jev zavod, ki je na ta praznik poslalo prvega svojega novomašnika k oltarju Gospodovem, je ob tej priliki brez dvoma dobilo tudi novih prijateljev in dobrotnikov, ki bodo velikodušno pomagali vzgojiti kar največ hrabrih borccv za Kraljestvo Kristusa Kralja. Sanic in resnfca Zdi se, tla ruski oblastniki sami niso mnogo verovali v to, da bi se njihovi načrti mogli uresničiti. Velika kriza v Fa.šodi je oživila borbeno raz|ioloženje v Angliji, kjer so sestavili načrte za oboroževanje na morju, ki jim v zgodovini ni bilo primere. V Evropi so bili na splošno prepričani, tla bo vojna izbruhnila pred koncem leta. Zato pač ni bilo preveč na mostu govoriti o omejitvi oboroževanja in o miru. Zato je Muraviev še sestavil velesilam noto, v kateri jih je vpraševal, če menijo, tla je čas za mirovno konferenco ugoden. Preden ja nolo odposlal, je imel nemški cesar Viljem pre-stolni govor, v katerem se je izrekel za konferenco in zato je Muravjev od načrta odnehal. Rusi so se bali, da bi se Nemci jiopol-noma sporazumeli z Angleži, ali pa se priključili angleško-japonsko-ameriški zvezi na Daljnem vzhodu. \Vitte je v razgovoru z nemškim veleposlanikom izjavil, da je blazno, ko se evropsko države tako oborožujejo druga proti drugi. Anglija je prebrisanejša, ker si gradi vojno brodovje, »edino orožje, ki l>o odločalo o gospodarstvu nad svetom«. Najbrihtnejše bi bilo — jx> njegovem mnenju —, da bi Evrojia denar za oboroževanje na kopnem prihranila za oboroževanje na morju. Muravjev je zato sklonil zbrali pri sebi v Petrogradu vse vele[x>slatiike in z njimi sestaviti dnevni red mednarodne mirovne konference. V svoji spomenici o tem je dokazal, kako je ruska vlada sama gledala na vse to cinično. Menil je, da bo nekaj velesil zavrnilo ruski predlog, nakar bo ruska vlada tnogla lo dejstvo politično izrabiti. Anglija bi bila proli omejitvi oboroževanja na morju, Amerika pa bi zahtevala povečanje vojske na kopnem. Ko bi bili Anglija in Amerika razkrinkani, bi javno mnenje moglo vedeti, kje jo nevarnost. Prav tako bi se kontinentalne državo v Evropi povezale med seboj v nasprotje proli Angležem in Ameri- kancem in Rusija bi bila v odličnem jioložaju med obema taboroma. Muravljevo okrožnico so razdelili med zastopnike velesil dne 11. januarja 1899. Med drugim je v njej stalo: »Kljub temu, da so velesile zelo naklonjene miru in da javno mnenje jx>dpira gibanje za mir, so nekatere države vendarle začele z novim velikim olioro-ževanjem in streme za tem, da bi svojo oboroženo silo še [x>večale.« Vp raseval se je, če se velesilam zdi, da bi bil čas za razpravo primeren. Če so tega mnenja, tedaj naj začno z izmenjavo misli. Cilji konference bi bili: »najdejo se naj sredstva, ki bj omejila oboroževanje na morju in suhem, ker bi se sicer tekma v oboroževanju no mogla več ustaviti; oboroženi spopadi se naj preprečijo s sredstvi mednarodne diplomacije«. Dalje so navajali Še druge predloge o tem, kako se naj vojna »počloveči«, da naj se izločijo nova eksplozivna sredstva in prepove uporaha jKKlmornic in da se razširi ženevski dogovOr o načinu vojskovanja. Ti predlogi so bili seveda samo uvodnega značaja. Velesile so pristale na izmenjavo misli o položaju in nazadnje je bilo sklenjeno, tla naj lto mednarodna mirovna konferenca v Haagu. Seje konference so se začele dne 18. maja, na carjev rojstni dan, in so trajale do 29. julija. Prišli so zastopniki iz 26 držav. Največ je bilo med zastopniki preizkušenih diplomatov, vojaških in mornariških osebnosti, s stvarnimi nazori o položaju, nazadnje pa ni bilo malo strokovnjakov mednarodnega prava. Rusko zastopstvo je vodil ruski veleposlanik v Londonu baron de Stani, ki je t»i I osemdeset let slar, precej naglušen, ne preveč brihten in ki je le malo vedel o parlamentarnem načinu obravnavanja vprašanj. Vendar so ga izvolili za predsednika konference iz ozirov spoštovanja do carja. Ruski pravni strokovnjak Marfens je bil p*h vsem svetu znan in se je zelo zavzemal za razmah mednarodnega prava. Nemško zastopstvo je vodil grof Miinster, ki je bil tudi 80 let star, ki je na vse to delo gledal s sovražnim očesom in jo trdil, da se na konferenci ne bo sklenilo nic koristnega. Nemški vojaški strokovnjak je hil polkovnik Schvvarzhoff, ki jo bil zelo spreten in je neomajno zaupal v moč vojska. Nemci so poslali tudi dva pravna strokovnjaka: von Slengel je bil zelo znan, ker je objavil knjigo pod naslovom »Trajni mir«. V tej knjigi je trdil, da l*i sv. pismo pripuščalo vojno v božjem redu, pisal je, da ima vojna ogromen kulturni pomen, oboroževanje ne uničuje narodov in trajni mir je nesmisel. Pustimo ob strani zastopnike Avstrije in Italije, ki niso mnogo posegali v potek razprave. Pač pa so ozrimo po zastopnikih Francije, Anglije in Združenih držav. Francoska vlada se je izkazala zelo spretna pri izbiri svojih zastopnikov. Zastopstvo je vodil Leon Bourgeois, ki je bil predsednik vlade in je pripadal rftdikalni stranki. Bil je navdušen zagovornik načel o mednarodnem sodelovanju, dasi se je j>ozneje izkazal nepopustljiv v vprašanju mednarodne varnosti. Drugi francoski zastopnik j ebil baron Constant, mlad in dostojen naslednik Benjamina Constanta, ki je hil zagovornik mednarodne sprave. Angleško zastopstvo je vodil angleški veleposlanik v \Vashinglonu sir Julian Pauncefote, ki se je izkazal v poravnavi spora med Anglijo in Ameriko in je hil glavni zagovornik načela o mednarodnem razsodišču. Med vojaškimi strokovnjaki je bil tudi admiral Fisher, ki je bučno trdil vsakemu, kdor ga je hotel poslušali, da ima po njegovem mnenju vedno lisli prav, ki je najbolj močan, pa naj stori razsodišče, kar hoče. Ameriško zaslopstvo je vodil ameriški veleposlanik v Berlinu Andrevv d. White, ki je iskreno želel, da hi se konferenca posrečila in je veroval v načela o razsodišču. Toda med ameriškimi strokovnjaki je hil kapitan Ma-han, prosiuli pisatelj knjige »Vpliv mornarice«, ki je le malo. oziroma prav nič, odobraval namene konference. (Dalje.) \ stev. asa. Q\o£t*te ftoioce Eksc. Visoki komisar io sprejel novega rektorja Glasbene akademije v Ljubljani Visoki komisar je dne 31. t. m. v Vladni palači sprejel novega rektorja Glasbene akademije prof. Julija B^tetta. ki jc Ekscelenci izročil tople pozdrave tudi v imenu učiteljskega zbora. Vilsoki komisar se je zahvalil za pozdrav ter se Je s profesorjem Betettom razgovarjal o nekaterih vprašanjih tičočih se Akadrmijc. Koledar Nedelja, 1. novembra: Vsi sveti; Cezarij, mučenec; Cirenija, mučenica; Marija, mučenica. Ponedeljek, 2. novembra: Verno duše; Just, mučenec; Viktorin, škof in mučenec; Tobija, mučenec; Pegazij, mučenec, Torek, 3. novembra: Hubert, škof; Silvija, sveta žena; Malahija, škof; Domen, škof; Vene-frida, devica in mučenica. Lunina sprememba: Zadnji krajec 1. novembra ob 7.18. llerschel napoveduje megleno vreme. NAŠA KNJIGA II. POLLETJE Prezanimivo Ninno Salvaneschijevo delo Paganini-Chopin ..Hudltev goslal" - ..Hrijel klavirja" izide ta teden Kdor še ni naš naročnik naj pohiti, ker je naročniška cena zelo nizka 4 knjige po 400 str. samo 168 L ali 4 obroki po 42 L Založba Naša knjiga »LJUDSKA KNJIGARNA« v Ljubljani - Pred Škofijo štev. 5 — Dri. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo dri. učitlejišča sporoča: 1. pouk na obeh vadni-cah se bo pričel v torek 3. novembra t 1. v I. nadstropju na ženaki (severni) strani šolskega poslopja, Resljeva cesta. Učenci vseh štirih razredov naj pridejo v šolo ob tri četrt na devet, učenke pa ob pol 11. Glede razporeditve pouka je nastopila od zadnjega razglasa važna sprememba glede zasedbe naših vadniških učilnic. Vadnica bo imela pouk vsak dan po tri ure v dveh delih: od 8—10.25 in od 10.40—13.05. Kakšen bo vi stni red, bodo učenci in učenke zvedeli prihodnji torek. Bržkone pa bo tako, da bodo imeli učenci prve tri dni v tednu začetek pouka ob 8, učenke ob 10.40 in druge tri dni (četrtek, petek, sobota) pa učenke ob 8 in učenci ob 10.40. Pouk glavnih predmetov ne bo zaradi tega nič trpel, je pa ta rešitev dobra s tega vidika, da bodo vadniški učenci in učenke opravili svoje učne ure v dopoldanskem času. 2. Otroški vrtec prične s svojim delom tudi v torek 3. novembra. Otroci, ki so bili sprejeti, naj pridejo v šolo (I. nadstropje) ob 9. 3. Kdaj bodo pričeli z rednim poukom učenci in učenko II. do IV. letnika učiteljišča, bo ravnateljstvo javilo v časopisih. Predvidoma bo to med 15. in 20. novembrom. — Višji trgovski tečaj za ekonomsko-komer-eialno izobrazbo. Vpisovanje se vrši še do 10. novembra. Pogoji za sprejem: višja šolska prde-Izobrazba. Šolnina zmerna, manj premožni uživajo popust. — Izrednim slušateijem-icam je dovoljen tudi obisk posameznih predmetov po želji. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska 15. — Oblačno vreme. Za slovo je zadnji oktober prinesel čemerno in oblačno vreme. Ze zgodaj zjutraj, ko ni bilo megle, so se vlekli dolgi trakovi deževnih oblakov nad Ljubljano in okolico, prihajali so od zahodne strani. Prvi oktober je bil nasprotno meglen, pozneje lep in sončen. Imeli smo takrat vročino, kajti toplomer je podnevi dosegel +24" C. Zadnji oktober je z jutraj pokazal minimum +9.5» C. To je nekoliko višja jutranja temperatura ko pa 1. oktobra, ko je bilo samo +9° C. V petek se je dnevni maksimum dvignil na +19.4° C, bilo je prav toliko ko 26. oktobra. Barometer je pod norma-lo, a se je napram petku za milimeter izboljšal na 761 mm. V oktobru je bilo 25 lepih in sončnih dni. —Učite se strojepisja! Novi eno-, dva- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v sredo 4. novembro. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola. Največja moderno urejena strojepisnica. Uč-nina zmerna. Posebni oddelek tudi za dijake-inje. — Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, jezike — po želji in izbiri. Novi prospekti s slikami in podrobne informacije na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. — Ročne lutke bodo letos krajšale zimske večere. Nabavite si Kuretov priročnik »Pavliha«, ki vas bo vpeljal v te igre. Dobi se v vsaki knjigarni. — Večerni trgovski tečaj — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se v m do nadaljnjega v zgodnjih popoldanskih urah, še preden prične poslovanje v uradih in trgovinah. Pouk iz vseh trgovskih predmetov. Posebni tečaji za tuje jezike, stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo. Tečaji so odobreni od šolsko oblasti. Zahtevajte prospekte. — Pohitite! V enem dnevu dobite slike za legitimacije. Dijaki 6 slik in 1 povečano, luxus, 20 lir. Atelje je ob nedeljah odprt ves dan. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34, Prešernova 9. — Malo je bilo dežja v oktobru. Letošnji oktober je bi! zelo reven dežja, toda bogat sonca in toplote. Naj navedemo podatke o dežju za posamezne mesece v tem letu! Po vremenskih zapiskih meteorološkega zavoda so posamezni meseci zaznamovali poleg deževnih dni tudi množino padavin takole: januar 15 dni 55.7 mm, februar 20 dni 89.3 mm, marec 16 dni 97. mm. ®JP"1 ,17,dni 97 mm. maj 13 dni 81.6 mm, junij 10 dnii 78.8 mm, julij 12 dni 151.6 mm, avgust « dni 34.8 mm, september 13 dni 103.8 nun, oktober 6 dni 38.6 mm dežja. Po teli podatkih je bil torej oktober razen januarja in avgusta najrevnejši dežja, zelo mokra pa sta bila samo julij in september, toda zanimivo je, da letos se ni noben mesec tlosegel svojega, na osnovi vremenskih zapiskov izračunanega mesečnega povprečnika padavin. Lani je bilo v 10 mesecih 151 deževnih dni in 1031 mm dežja, letos pa 128 deževnih, a samo 806.2 nun dežja. Pred 40 leti je oktober zaznamoval 17 mokrih dni in 196.8 mm dežja. — Prve nogavice. Približno 700 let je, kar so se pojavile prve nogavice. Izročilo nam pripoveduje, da je Španija domovina nogavic. Tam je prišla bistra glava na misel, plesli nogavice. Ta novi način obuvala se je ljudem zdel sprva čuden. Prej so zavijali noge z dolgimi suknjenitni pasovi ali pa so si dali pri krojaču sešiti gamašo. Ko so bile nogavice iznajdene, so veljale kot znamenje plemenitosti in plemenilaši so se ponašali s tem, da so nosili nogavice. Iz Španije je prišla ta iznajdba tudi v inozemstvo. O Henriku VIII. Francoskem je znano, da je nosil nogavice, ki so prišle iz Španije. Ko pa je pod Jakobom I. Škotskem, torej v 14. stoletju, neki \Villiam Lea sestavil statve za pletenje nogavic, s svojo iznajdbo ni uspel. Čas še ni bil zrel. da bi doumel pomen tn iznajdbe. In tako so še naprej nosili z roko pletene nogavice, ki pa so bilo tako drage, da so si jih privoščili samo bogatini. To je veljalo posebno za svilene nogavice, in bili so celo kralji, ki niso imeli takih nogavic. Ohranjeno je pismo že omenjenega Jakoba I. Škotskega, v katerem prosi nekega grofa, naj mu vendar za en dan posodi svoje svilene nogavice, ker mora sprejeli španskega poslanika in hoče vse sloriti, da bi pred poslanikom izgledal zelo dostojanstveno. čZjuMjana 1 Velikodušen dar Italijanskemu kulturnemu zavodu. Ravnateljstvo Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani je prejelo od nekega industrialca dar v znesku 2000 lir. Ravnateljstvo se iskreno zahvaljuje za velikodušni dar, ki ga bo porabilo za italijansko-slovensko kulturno zbližanje. I V pokopališki cerkvi pri Sv. Križu bodo na Vernih duš dan. 2. nov. ob 9 tri sv. maše za ranj-ke. Vsako nedeljo in praznik je tam ob 9 sv. maša in kratek govor. Pred 6v. mašo je tudi prilika za spoved in med mašo za sv. obhajilo. Ta želja naj se pred mašo javi v zakristiji, I Za vse umrle vojne žrtve na slovenski zemlji bo na Vernih duš dan, 2. novembra 1942 ob 9 sv. maša zadušnica v Ljubljani v cerkvi Marijinega Oznanjenja (pri Frančiškanih). Ljubljančani, udeležite se kot vsako leto tudi letos žalne slovesnosti in molite za pokoj duš vseh žrtev! 1 Za rajne križanske moške kongreganiste se opravi sv. zadušno opravilo v torek, dne 3. novembra ob pol 7 zjutraj v križanski cerkvi. So-bratje, udeležite sc! 1 Srednješolski odsek katehetskega društva bo imel v ponedeljek, 2. novembra t. 1. ob 17 sestanek. Na sporedu bo razgovor o učbenikih za srednjo šolo, ki so le dni na novo izšli in o smernicah za njihovo praktično uporabo. — Odbor. 1 Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije javlja, da bo začetna sv. maša v torek, dne 3. novembra ob 9 v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Po sv. maši se zbero učenci 4. do 7. razreda v svojih učilnicah na gimnaziji za Bežigradom, učenci 1. in 2. razreda pa pridejo v šolo popoldne ob 13.50. Sv. maše se morajo udeležiti vsi učenci-katoliki. ■■■■■■■■■■»■■■■■■■■■naaaasatiBBv Za Miklavža izide »Slovencev koledar« Naročite ga že sedaj! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a 1 Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 2. novembra ob % na 7 zvečer. Pridite vse! I Rckolekcija za gospe in matere bo v Lich-tenthurnu v sredo, 4. novembra ob 4 popoldne. Prisrčno vabljene. 1 Župni urad sv. Petra v Ljubljani javlja, da v zadnjih letih ni dal nikomur kakšnega priporočila za prodajanje svetih podob in drugih podobnih predmetov. Priporočilo, s katerim bi se kdo izkazoval, naj se smatra za potvorje-no ali zastarelo. 1 Naknadno vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši do 10. novembra. Redni dijaki Gin je) uživajo slične pravice kot na drž. šolah. Šolnina zmerna. Manj premožnim se dovoljuje popust na šolnini. Podrobne informacije in prospekti so na razpolago v pisarni ravnateljstva. 1 Ženska strokovna nadaljevalna šola se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulali, Vajenke opozarjamo, da se prične redni pouk na PrulaJi v četrtek 5. novembra ob 14. uri. 1 Trgovcem in pekom sporoča mestni preskrbovalni urad, da bo odrezke oktobrskih živilskih nakaznic za moko, riž in testenine sprejemal v ponedeljek 2. novembra od trgovcev z začetnimi črkami A do J, v torek 3. novembra z. začetniacami K do L, v sredo 4. novembra z začetnicami M do O, v četrtek 5. novembra z zacetnicami š do Ž in v soboto 7. novembra od vseh pekov. Vse navedene opozarjamo da bo urad te dni sprejemal le odrezke, ne bo pa delil nikakršnih nakazil. Zalo naj vsakdo odda odrezke s potrebnimi seznami in register (zeleno knjigo), ki ga lahko dobi nazaj že naslednji dan. 1 Za onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču so podarili v počaščenje blagopokojuc gospe Tekle dr. Kaiscrjevc stanovanjski najemniki hiše Groharjeva c. št. 3. lir 240. Darovalcem izreka županstvo najtoplejšo zalivalo tudi v imenu podpiranih. 1 Stcnografski tečaji — dnevni in večerni — se prično dne 6. novembra. Začetni in nadaljevalni oddelek, brzopisne va je po diktatu. Specialni tečaji po hitri in najuspešnejši metodi. Učnina nizka. Posebni oddelek za dijake (-in je). Posebni tečaji za strojepisje, knjigovodstvo, jezike itd. Novi prospekti s slikami in informacijami na razpolago pri ravnatel jstvu: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15, 1 Dijaki (-inje) in visokošolci (-ke), ki obisk ujete redne srednje, strokovne in visoke šole, porabite svoj prosti čas čim koristneje, da se priučite tega ali onega pruktičuega predmeta. Dne 6. oktobra se pričenjajo posebni tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino itd. (Izbira predmetov po želji.) Učnina zmerna. Tečaji bodo trajali 3 4 mesece, tedensko do 4 ure pouka. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu: Trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. I Jezikovni tečaji — italijanščina, nemščina, francoščina itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — se otvorijo v dneh 3., 4. in 5. novembra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji z osnovami italijanske trgovske korespondence. Najnovejša učna metoda. Pouk iz vseli trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. 1 Drama pripravlja za uprizoritev dramo Henrika Ibsena »Gradbenik Solnes« v režiji Marije Vere, z Levarjem v naslovni in Milevo Ukmar Boltarjevo v glavni ženski vlogi ter tlelo italijanskega dramatika Rina Alessija- »Primer dr. Mirna« v režiji prol. O. Šesta, z Gregorinom v naslovni in Miro Danilovo v glavni ženski vlogi. 1 Na Vernih duš dan, v ponedeljek, 2. nov. bodo uprizorili dramatski ciklus v sedmih podobah z uvodom: Oče naš...« za red A nakar abo-nente posebno opozarjamo. To novo delo je spisal član Drame E. Gregorin. Delo prikazuje sedem zgodb iz sodobnega življenja. Z.ičctek predstave bo ob 16, konec ob 1S.45. Delo je zrežiral avtor E. Gregorin. 1 G. Verdi: »Traviatac. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetla — Ribičeva, Flora — Poličeva, Anina — Polajnarjeva, Alfred — Sladoljev, Ger-mont — Janko, Douphol — Anžlovar, Obignv — Dolničar, Ga6ton — B. Sancin, Grenvil — T. Pe-trovčič k. g., — sluga — Gregorin. Dirigent: D. Žebre, režija in scena: C. Dcbevec, zborovodja: R. Sinionili, koreogral: inž. P. Oolovin. 1 Koncert. V torek, dne 3. t. m bomo slišali na koncertu Ljubljanskega komornega tria Smetanov trio za klavir, violino in čelo, opus 15 v g-molu. To delo spada med najslavnejša dela češkega mojstra in zloženo je bilo ob smrti skladateljevega otroka. V to glasbo je vlil mojster vso svojo veliko žalost, ki jc našla izraz v bgatih do-mislekih, polnih širokega čustvovanja. — Trio, ki zahteva ne samo mnogo tehničnega znanja, temveč tudi mnogo tonske vzdržljivosti in izredne napetosti od vseh treh izvajalcev, bomo slišali na koncertu komornega tria v torek, dne 3. t. m. v veliki iilharmonični dvorani. Na koncert še prav posebno opozarjamo in vstopnice so v predpro-daji v Knjigarni Glasbene Matice. I Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. če hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga \|iišite v korep. tečaj, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, m 11 jo razložili, popravili naloge, ga izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šolo, kajti učimo po učnem načrtu, da ne bodo izgubili šolskega leta. Učnina zmerna, revni jKijiust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16. Korep. tečaj, Mestni trg 17-1. 1 Zdravnik za očesne bolezni dr. Ernest De-reani od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema Kongresni trg 14 od 9—10 in 2—3. 1 Poglobitev znanja italijanskega jezika dose-žete, če se vpišete v popoldanski (od 14—15) ali večerni^ (od 18—19) konverzacijski tečaj za tiste, ki so žo kjerkoli obiskovali začetni tečaj, in za samouke. Začetek 2. novembra ob 14 in 18. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16 Mestni trg 17-1. Novi tečaji tudi za začetnike. 1 Gospodinjska šola »Mladika« prične s poukom 2. novembra v Kollmanovem gradu. Vpisovanje sc vrši še 2. in 3. novembra od 9 do 11. 1 Prvi simfonični koncert letošnje koncertne sezone bo v jionedeljek, dive 9. t. ni. v veliki ttnionski dvorani. Na iniciativo članov radijskega in opernega orkestra se je sestavil poseben simfonični orkester, ki si je nadel nalogo, da bo izvedel v letošnji koncertni sezoni pod okriljem Glasbene Matice ljubljansko serijo simfoničnih koncertov z izredno zanimivim sporedom. Prvi simfonični koncert bo dirigiraj priznani dirigent Drago Marijo šijanec. Kot solist bo nastopil violinist Albert Dermelj. Spored simfoničnega koncerta je naslednji: I. Smetana: Slavnostna uvertura; 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v D-duru; 3. Schubert: Simfonija v H-molu (nedovršena);" 4. Verdi: Siciljske večernice, predigra k istoimenski operi. S|>orcd je sestavljen tako, tla mora zadovoljiti strokovnjaka in ljubitelja glasbe. Začetek koncerta bo ob 18. Vstopnice bodo od torka naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene nizke, to je sedeži od 15 do 5 lir, stojišča t>o 4 lire, dijaška 2 liri. 1 Živilski trg pred praznikom Vseh svetnikov. Že zgodaj so v soboto nekateri vrtnarji zasedli svoje, od tržnega nadzorstva jim odka-zane prostore pri Vodnikovem spomeniku. Razpostavili so lončke lepih krizantem ter tudi druge rože in posebne zelene vence, namenjene na grobove naših umrlih. Živilski trg pa je bil v soboto tako bogato okrašen s krizantemami, da je bil pogled nanj kar diven. Na.jrazličnejšše vrste krizantem v šopkih je lahko človek izbral za grobove svojcev, šopek je bil navadno jio 1 do 2 liri. Drugače jo sobotni živilski trg kazal običajno sliko. Na izbiro je bilo mnogo uvožene cvetače. Tam na Pogačarjevem trgu pri semenišču je bila cvetača zložena na velik kup. Poseben delavec je te cvetače čistil, z dolgim nožem je odsekaval listje in nato drugi delavec cvetače lepo sortiral v zaboje, da so nato bile poslane posameznim prodajalcem na trgu. Pri tem kupu je stal deček, ki je odsekano listje marljivo nabiral in ga spravljal. Baje je to listje tudi dobro za zajčke, porabno pa je tudi za prikuho. ki se napravi kakor iz olirovta. Na trgu je bilo tudi mnogo zelenjave domačega pridelka. Naznanila GLEDALIŠČE. Drama: Nedella 1. novembra oh 11. uri: »Hamlet«. Izven — Ponedeljek 'J. nov. oh IH, •Oče naš« Red A. — Torek .1. novembra: Zaprto. — Sreda 4. novembra oh 10. »Hamlet«. Ited B. — Cclrlek 5. novemhra oh 1G.30: Sestero oseh išče avtjrja. Ped A. Opera: Nedelje. 1. novembra oh 1(5.: »Traviata«. T7.v. Ceno od 21 lir navzdol — Ponedeljek 2. novembra: Zaprto. — Torek 3. novembra ob lfi. »Gasparone«. Opereta. Izven. Cene od 2' lir navzdol. — Sreda t. novembra ob 10. »Traviata«. Red Sreda — Četrtek 5. novembra ob 16 »Dos Pasquaie«. Red Četrtek. RADIO. Nedelja, 1. novembra: S Napoved Saša; poročila v italijanščini — s 15 Koncert orgnnista Benjamina Zambetti.ia — 11 Prenos pete mašo iz bazilike Prcsv. Oznanjenja v Firenei — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (o. Marino) — 12 15 Razlaga evangelija v slovenščiir (o Sekovnnič) — 12..'10 Poročila v slovenščini — 12 45 Pisana glasba — 1.1 Napoved časa: poročila v italijanščini — 15.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.10 Pet minut g. X — 1.1.20 Operno glasbo Izvajajo mladi umetniki — 1.1.50 Vojaške pesmi — 11 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent, D. M. Sijaneo — Slovenska glasba — 11.45 Poročila v sloveuščini — 17.35 Veru em v občestvo svetnikov Kakor rožo v venru se vrsto naši cerkveni prazniki v letnem krogu. Vsak ima svojo posebno barvo, svojo posebno lepoto, vsakega doživljamo čutno iu duhovno na drug način. Vsi sveti, tesno zvezani z Vernimi dušami, nam prinašajo pozdrav od onstran in nam pokličejo v spomin čudovitih skrivnosti polno, u premalo poznano iu premalo uvaževano resnico o občestvu svetnikov. Eno družino tvorimo z uajodličnejšimi osebnostmi, ki so kdaj hodile po zemlji. Domovinsko pravico imamo v krogu božjih prijateljev. Uspešno jih kličemo ua pomoč, oni pa za nas ltoga prosijo. Zaradi občestva svetih smo pa v zvezi ludi z dušami v vicah in sicer tako, tla jim moremo na razne'načine pomagati: z molitvijo, z dobrimi deli iu odpustki, zlasti t daritvijo sv. maše. Smrt kristjanu ni popolna ločitev. Naše molitve gredo za rajnimi, nase žrtve so njim v prid. i odpustki i i m nukladjaiuo odpuščanje kazni. Čudovita zvezi, ki veže tudi preko groba. Nadvse tolažljiva resnica zanj, ki umira, in za one, katerim umira. V polni meri pa uinevajo dobroto tega občestva šele duše v vicah. Pa smo tudi verniki na zemlji med seboj zvezani s skrivnostno božjo vezjo, ker smo vsi »v enem Duhu krščeni v eno telo,« kol piše sv. Pavel. Krščanski naziv brata in setre ni prazna formalnost, ampak globoka resničnost. Čo bi to misel enkrat res doumeli in spravili v življenje, bi bili naši medsebojni odnosi naniah urejeni kar najlepše. Ne bi si stali nasproti kot tujci, ampak bi s spoštovanjem zrli v bližnjem dragega brata in ljubo selro. Brata i vsemi pravicami in dolžnostmi v Kristusu. Urala, ki ima pravico do moje naklonjenosti. do mojo Ijiihezni, do moje pomoti. Nihče se ne more oprostiti tega bratstva, ako noče biti črtan iz družine božjih otrok. 'I ista skrivnostna vez, ki nas vse reže v eno telo, ki nas veže preko groba z dušami v vicah in nas združuje s poveličnnimi brati in sestrami v nebesih, je milost božja, l-ta milost božja oživlja mojo dušo. oživlja tvojo dušo. oživlja duše v vicah. oživlja zveličane v nebesih. Ta resnica je med najlepšimi resnicami naše vere. Govori nam o skrivnostnem prelivanju božjega kraljestva iz nebes na zemljo, na zemlji iz brata v brata, od zemlje v duše v virali. od tam v nebesa. To jc velikansko krogotočenje milosti božje. Ta teden bomo zopet prišli do prvega petka naše spravne pohožnosti. Naše oči bodo zopet uprte v Srce Jezusovo. Naše duše bo zopet oživljala, oziroma se v njih še namnožila milost božja. Ce kdaj, mora ravno v našem času ta milost okrepiti zavest katoliške skupnosti iu sti. Skrivnost moči je v skupnosti, v protlimi medsebojni zvezi. Posamezni je igrača. Premetavajo ga iz rnke v trden zid pa lahko udarja sto pesti, gane. Sto mož naj se upre vanj. zid stoji. Iz posameznih katoliško izklesanih kamnov mora biti zgrajeno naše občestvo. Kjer koli sta dva katoličana, spadata skupaj. Ako je eden reven, drugi bogat, nima pomena. Ne sme imeti pomena. Oba sta uda engea telesa, sinova en ematere in brata. Duh občestva mora priti do veljave tudi pri naši pohožnosti. V resnično pobožni duši živi tudi ta temeljna resnica n občestvu svetili. Zdi se ji, da hi njenim molitvam nekaj manjkalo, če iih ne bi usmerjala na skupnost, na občestvo. Majhen postane sčasoma človek, ki vidi samo svoje težave in potrebe, prezre pa pri tem svetovne načrte odrešilnega dela Kristusovega. S tem seveda ni rečeno, da moramo spraviti iz svojih molitev svoje osebne zadeve. Le molimo zn^e, samo nikar no pozabimo, da so na svetu še vse važnejšo stvari in zadeve. V trenutkih, ki jih preživljamo pred taber-nakljem, naj vidijo naše oči vesoljno Cerkev. Papeža in vse njegove velike zadevo, škofa in vso njegove težke naloge v sedanjem času. duhovnike in njihovo delo. Prav tako pa naj bo v naši duši pogosto memento za razširjamo sv. vere. in spreobrnienie grešnikov in za ponižanje sovražnikov sv. Cerkve. Čimbolj smo pri svoji molitvi prežeti duha skupnosti, tem lenše tudi sami dozorevamo, ker rastemo preko sebe in svojih malenkosti no občestvo. ojačiti in solidarno-tesni. ne-kos opeko roko. Na zid se ne i I solj v vc- Na harmoniko igra Stanko Avgust — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Polke — 21) Napovod ča.ia; poročilu v italijanščini — 202u Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Lirična prireditev družbo EIAR: Madame Sans Gene — glasba — Giorduno. V odmorih: predavanju v (lovenSolni, zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini. Ponedeljek, 2. novembra: 7.30 Pesmi iu napevl — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Simfonična glasba — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini — 13.10 Pet minut g. X — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent I). M. fii.ianeo — Glasba za godalni orkester — 14 Poročila v italijanščini - 14.15 Koncert, organista Luigiju Kenzija — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Zbor in godalni orkester Dopolavora »Guido Monaco di 1'rato , vodi dirigent Pietro Bresei — 10 »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Leben — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Cerkvena glasba — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini — 2020 Komentar dnevnih dogodkov v slovonščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Oru. ster vodi d irigcnt Simonotti. V odmoru predavanje ■' slovenščini — 21.55 Koncert madrigalislo- -Citii d, Milano« — 22.10 Orgelski koncert Pavla Rjinčigaja iz cerkve sv. 1'ctra v Ljubljaui — 22.45 Poročila v italijanščini. CERKVENA GLASBA V STOLNICI na praznik vseh svetnikov: Premri; Vsi svetniki (E dur); Brosig: Missa solemnis in h mol: Foersler: Graduale in 01-fortorium; Premrl. Vsi svetniki (I) dur). LEKARNE. Nočno 9lnžbo Imajo: v nedeljo: dr. Piccoli, Bleivveisova c. 6; mr. Hočevar, Celovška c (12; mr. Gartus. Moste, Zaloška c. 47: v ponedeljek: dr. Kmet. Blelwol8ova c, 4.1; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4: mr. Uslar, Selenburgova ul. 7. POIZVEDOVANJA. - V soboto popoldne na poti v službo od Tavčarjeve do Strellške In nazaj v Ljudsko tiskarno sem Izgubila s kuverto 312 lir In plačilnim Izkazom. Poštenega najditelja prosim, da denar prinese v lnseratnl oddelek »Slovenca«, Kopitarjeva ulica S Spodnjega štajerskega V Mariboru je umrl ključavničar Franc Kreb. star 79 let, v mariborski bolnišnici pa 24 letna Frančiška Junker z Janževskega vrha pri Ribnici na Pohorju. V Novi vasi pri Mariboru ja umrl B!) letni državni železničar v pokoju Anton Kolednik. V Rogalni je umrla Marija Merdovnik roj. Stabus, v Tlakah pri Rogatcu pa Edvard Čer-noša. Poročili so so v Rogatcu Vincenc Kital; in Marija Vrez, oba z Donačke gore, ter Jakob Kora-žija in Marija Polajnar, oba iz. Tlak pri Rogatcu. Ponesrečen gasilec. 53 letni prostovoljni gasilec Avguštin Marčič iz Slovenske Bistrice je pil gašenju požara padel z lestve in si zlomil nogo nad kolenom. Poleg tega ima hude notranje poškodbe. — V bivši pivovarni »Union« v Mariboru se je 30letni Grk Aleksander Neovitilis nevarno poškodoval na desni roki. Levo nogo si jn zlomil 16 letni vajenec. Franc Brauduer iz Studencev pri Mariboru. Posmrtni ostanki Spoštovanje in nekakšno nadnaravno čustvo na6 prevzame, kadar stopimo v grobnico, kjer počivajo veliki in zaslužili možje. — Ni dolgo :ega, kar so odkrili v Pisi grobnico Henrika VII, v Ve-roni pa grobnico Cangrandeja; odkrili so tudi grobnico nekega davnega španskega kralja. Našli so dele prstov Galileja, ki jih je nekdo izmaknil za spomin, ko so I. 1753 njegove zemeljske ostanke prenesli v ccrkev Sanla Crocc. Toda vse najdbe relikvij presega pogled v grobnice velikega Dauleja Alighierija v mestu Raveua. Le majhno Danteja število znanstvenikov je smelo prisostvovali, ko so rakev odprli. Lahko bi rekli z Dantejevim »Rocco Mozzijem?: »Kdo bo zbral to raztreseno listje?« Prvikrat so odkrli Dantejevo grobnico samostanski bratje leta 1519., z namenom, da bi rešili za Italijo Dantejeve zemeljske ostanke. Rakev je hranil pater Anton Santi. Leta 1810. pa so rakev zazidali pod oboke stolpa Bracciaforte. Tu jo je ob prezidavi slučajno našel neki zidar leta 1S65. Z velikimi slovcstnostmi so prenesli kosti spet nazaj v grobnico. Preden so prenesli rnkev v grobnico, 60 jo naskrivaj odprli in raziskali in siccr pod nadzorstvom župana, grofa Jakoba Raspenija, grofa Alojzija Guaccimanija, notarja Rambelhja in nekega kamnoseka, kateremu so lo važno delo zaupali. Ni še tako dolgo tega, kar so pomrli ti odlični meščani iu preprosti kamnosek, ki so, edini pogledali v Dantejevo krsto. O tem, kar 60 tu videli, so ti možje trdovratno molčali. Težko je bilo ugotovili, kalero okostje je pravo. Našli so namreč grobnico, v grobnici pa krsto z napisom Dantejevega imena. Pa vkijub temu so še dvomili, ali je okostje pravo. O tem ni bilo drugega poročila kot mala opazka frančiškanskega patra loma/a Marradija v inašni knjigi, ki pravi, »la so leta 17S0. Dantejevo grobnico odprli, in da je bila grobnica — prazna, lods med ljudstvom je ostalo mnenje, da so Dantejevo grobnico vsa stoletja skrbno čuvali. Ta opazka v niašni knjigi priča, da so bili krsto res nekam skrili. Ko so dognali, da jc okostje pravo, so prenesli zemeljske ostanke pesnika iz ponižne fratrove rakve v novo grobnico, ki jo jc zasnoval arhitekt Morigia. Od leta 1921., ob Tslolclnici njegovega rojstva, je postala Raveua sveto mesto Dantejevo, kamor prihajajo Dantejevi častilci iz vrega sveta, celo iz Amerike in Japonske. Znanstvenike zanima Lakota v kitajski pokrajini Honan Nenavadno huda lakota je zajela pokrajino Honan. Poglavitni vzrok lakote je suša. Kar je zraslo, so pa pokončalo kobilice. Ker jo sredi tega leta nastala lakota, se je mnogo prebivalcev izselilo. Selijo se pa še zmeraj holj in čungkinška vlada ne ve, kam bi z izseljenci, ko sama nima dovolj živil na razpolago. Val beguncev se pa dalje vali proli zahodu čez Loyang. Potresni sunki v Turčiji V ranih urah zadnje srede so čutili manjše in hujše potresne sunke v Erzindčanu, Erzeruntu, Kritahiji in v Imiru in okolici. Posebno škode ni bilo. V četrtek zjutraj (22. okl.) pa se ie treslo v Topsutu, Kritahiji in Imiru in okolici. Vesli o škodi še niso prispele. Z živalmi na potovanju Mamilarije — znane so slehernemu prijatelju kaklej — se razmnožujejo tako, da se krušijo od njih kroglasta semena. Da pa ta ne obtičijo na tistem prodoru, kamor padejo, pa imajo ščetine, ki so mamilarije z njimi okrašene, majhne ka-veljce, ki se z njimi oprimejo dlake živali in jih živali tako raznašajo okoli. Ob trgatvi Vinske gorice so sijale v oktobrskem soncu in zidanice so se belilo z gričev. Grozdje je bilo zrelo za trgatev. Vsi so pripravljali kadi in sode, pomivali stiskalnice in se klicali iz gorice v gorico. Tudi Kovačev Marlin se je pripravljal na trgatev. Prejšnje leto je podrl stari leseni hram in sezidal novo zidanico. Mlad gospodar je bil, priden in podjeten, morda edini v vasi, ki je bil tako priden, da je sam prenovil hišo in gospodarsko poslopje. Stari Kovač, njegov oče, je bil že slaboten in ni bil več za delo. Le včasih je s trudom stopal v gorico, ogledoval si je novo zidanico in zadovoljen prikimaval. Zal mu jc bilo sicer starega hrama, ki je stal že tam več rodov, toda vedel je, da tudi hram ne bi mogel več dolgo stati. Tudi ob trgatvi jo prišel in vesel gledal svojega sina, kako je delal, Žal mu je bilo, da tudi on ne more pomagati, toda kaj bo nebogljeni starec, ko so mu popustile že vse moči. Sedel je na klop pred zidanico in sc grel na soncu. j-Oče, kaj pravile, ali bj naredil novo stiskalnico? Veste tako, ki ne bi imela uteži, samo pri vrhu bi se privilo in maši bi tekel kar sam. Zadnjič, ko sem bil v mestu, sem si tako ogledoval in kar všeč mi je bila,« je Martin izprašava! očeta za svet. »Naredi, kakor se ti zdi bolj prav, Marlin, saj vem, da si pametnejši od mene.« »Toda dober svet mi le lahko daste.« »Ali pa veš. da boš lo zmogel? Samo dolgov nikar, ker dolg tlači in nikdar se ga ne moreš rešiti. Tudi jaz sem holel marsikaj naredili, pa sem se bal dolgov.« »Toda, oče, doz.daj se še nisem zadolžil in se ne bom. A vinska letina kaže dobro, in če bomo dosti obrali, bom vino prodal in kupil stiskalnico.« *Bog daj srečo, oče,« je pozdravil Stranjčcv ustroj okostja in proučujejo na njem značaj in bistvo slavnega pesnika. — Raziskovanje učenjakov, Dantejevih oboževateljev, je zaključeno med 28. in 31. oktobrom. Krsto M) odprli ob navzočnosti arhitekta Ambroža Annonija, Konrada Riccija, prof. Viktorja Guaccimannija, predsednika odbora za ohranitev spomenikov, prof. Santi Muratorija, knjižničarja in župana Fortunata Buzzija ter dveh uradnikov mestnega županstva. Zidarsko delo je opravil zaprisežen zidarski mojster ter njegova dva pomočnika. Delo so opravili na skrivaj, da meščanstvo o tem ni nič vedelo Prolesorja Fabijo Frassetlo in Josip Scrge, sta okostje, ki so ga menihi leta 1515. do 1519. hranili, na novo preiskali, anatomsko sestavila in uredila. Dela so trajala več dni in noči zaporedoma brc/ prestanka. Ni bilo lahko spraviti skupai koščice, ki so se ob prenosu, ko je leta lSt)5. zidar našel rakev, razsule po tleh, ker se je rakev odprla. Nekaj kosti so našli jx>zneje na hodniku Pobrali so jih in shranili v Dantejevem muzeju Bilo je sedem ali osem manjših ko-ščic. o katerih so trdili, da so Dantejeve. Profesorja sta jih primerjala in sta sc prepričala, da jc le ena koščica del Dantejevega okostja. Okoli leta 1805 je več oseb trdilo, da ima v posesti dele Dantejevega okostja. Pozneje, posebno po temeljili raziskavi leta 1SS2. se je izkazalo, da te kosti niso bile prave; dvoje koščic pa sploh ni bilo od človeškega telesa. Tudi ni bila pristna Dantejeva relikvija, ki jo jc bil zapustil Filip Mordani knjižnici v Raveni. Skrinjica z relikvijo jc bila iz 6tekla iu fine kovine. Mordani jo je |>odedoval od nekega svojega človeka iz Turina. Ko so to relikvijo preiskali, so ugotovili, da je bila koščica jagnjetova. Strokovnjaki so se rotili, da je pristna relikvija notarja Saturnija Malagole, ki je po njegovi smrti prišla v lasi mestnega muzeja. Tudi okrasek 6 koščico Dantejevega okoslja, ki ga je bil kupil neki Amerikanec za pet tisoč lir, je ponarejen. Pristen utegne biti le členek leve roke, ki je v okostju ret- manjkal in ga je sedlar Angelo Šansoni vrnil. Zadnji pregled Dantejevega okostja je bil 31. oktobra ob razsvetljavi dveh bakel, in duhovnik je blagoslovil zemske ostanke. Krsto so naložili v bakreno rakev in jo zaprli z vijaki. Rakev bodo zapečatili, upajmo, da za vedno. Ta hip bo zazvonil veliki zvon v ravenski cerkvi sv. Frančiška. Takoj potem pa sc bodo oglasili še drugi zvonovi v mestu, in bodo pozdravili praznik vseh svetnikov. (Corriere della Sera.) Križanka it. 59 i 3 4 ) 0 i d i) IU 11 U tj N 13 lu 1/ 16 \S> 20 il 23 >4 25 2 i 27 28 29 10 31 3 L 33 U j5 ;6 37 i« 3 J 40 41 i2 43 41 45 4ti 47 48 49 50 52 53 54 :5 56 57 >8 59 Vodoravno: 1. puščava v vzhodni Afriki — 5. naslov Vombergarjeve komedije — 9. poglavje iz korana — 13. kraj na Dolenjskem — 17. naslov Čapkove drame — 20. Jiraskova drama — 21. znanost — 22. del polja — 23. reditev, vzgajanje — 21. mlinarska priprava — 25. druga beseda za vrsto (kakovost) — 20 slovenski slikar — 27. Živilo — 28. beda, revščina — 29. poljski plevel — 30. svetopisemska oseba — 32. naslov Finžgarje-vo povesti — 3-1. bližnja sorolnira — 80. olok v Malajskem arhipelu — 38. reka v Sloveniji — 40. del stenske ure -- 42. del glave — 44. Iiožia čednost — 4od zimo, astre in ciprese božajo nam lice, mislimo na konec, strah nas je, molčimo, mrtve na groliove trosimo cvetlice. Blizu smo vam danes, dragi, niste sami: na zeleni ruši smo v ljubezni zbrani, mir in odpuščanje druži nas ob jami, tukaj v naši srenji in na drugi si rani. (G. K.) Dve jesenski obleki vidiš nn pričujoči sliki. Na levi je prijeten ko. stuin, ki mu je ovratnik iz krzna, a tudi oba žepa sta okrašena s krznom. — Na desni pa je jako moderen plašč s 3 vrstami gumbov in s prav velikima žepoma. Mogoče te zanima, da.. • ... je tako zvana »fantovska pričeska« (Bu-bikopf) jiovzročila pred 3000 leti majhno svetovno krizo m več bitk. Kraljica iz Sabe je bila prišla v Jeruzalem, da bi postala žena kralja Salomona. A ta ženitovanjski načrt se je izjalovil, ker se je kraljica branila, da bi si dala lase na kratko pristriči, kot je bilo takrat moderno na jeruzalemskem dvoru. Kraljica je spet odpotovala in zaradi njene uža-ljenosti je nastalo več vojn. ki so prav občutno ogražalc Salomonovo državo. Zakaj so zakonski prstani? Zakonski prstani so pri nas v navadi nekako od 5. stoletja dalje. Ta šega je bila prej že pri Rimljanih vdomačena in je izhajala iz mnenja, da vodi ljubezenski živec s prstanca desne roke naravnost do srca, in da more, ker je obtežen s prstanom, povzročiti, da ljubezen večno traja. Jože, ki je bil na poti k svoji zidanici,« se malo grejete, kaj? Saj sonce je kar toplo, da bi človek sedel, čo no bi imel toliko dela.« »Sedel boš dovolj, ko boš slar, kot sem jaz, toda zdaj si še mlad in moč je v tebi. Delaj, dokler moreš, ker z delom si krajšaš čas iu krepiš telo.« »Imate prav, delati je treba, če hoče človek kaj imeli.No ja, pa zbogom, tudi jaz moram pripraviti kadi, da ne bodo presušene in da nc bo mošt iztekel.« »Srečo voščim,« .je odgovoril stari Kovač. »Vidiš, Martin, kar vesel sem,ko vidim takšne fante kot si ti ali Joža pri delu To je za vas. to, ne pa postopanje.« se je polem obrnil do sina. Komaj je sonce pokukalo izza goric, so vinogradi oživeli. Culi so sc klici in veselo ukan,je, pesem trgačev,smeh deklet. Vse je trgalo grozdje in brenlači so odnašali z hrentami po bregu grozdje v kadi. V Kovačevem vinogradu je bilo najbolj živo. Največji ja bil, domačih deklet je I ilo dovolj, pa tudi druge so prišle pomagat. Martin je ostal pri zidanici in pomagal zvračati brente v kad. Zdaj in zdaj jc tudi sam zadel brento in jo prinesel zvrhano do zidanice. Med smehom in petjem, mod šalami so obtrgali črnino, ki je dozorela prej kot belo grozdje. Na večer pa, ko jo bilo delo končano, so po večerji zaplesali v hiši. Stari Kovač je sedel na zapečku in gledal mladino, kako se vrti. Spominjal se je tistih časov, ko .je bil tudi on tako mlad in ga ni utrudil ne ples nc delo. Zdaj pa .je betežen, in Bog ve, koliko časa bo še živel. Martin je nosil starine na mizo, napi vali so si, kot bi zadnjikrat plesali ob trgatvi. Pozno v noč so se razšli. Ko so odhajali, so fantje ukali, da je donelo jio vasi in tja v griče. Drugo jutro je Martili odšel v zidanico. Sestre so mu pomagale, ko je zajemal iz kadi gosti mošt in ga vlival v sodček. Kar jo pa bilo pre-mečkunrga grozdja, pa ga je stresal v stiskalnico in vrtel kolo, počakal, da je ulež sama zlezla do tal in zopet stiskal. Znojne kaplje so mu padale na ilovnata tla, a nič zato, delal je z veseljem, saj je delal zase iu za svoje domeče. Tako je teklo delo nekaj dni, čez dva tedna pa so trgali tudi belo grozdje. Črnina sc je takrat že malo ustalila, da je bila godna za pijačo. Ko so sedeli pri malici, jc Pepca, Martinova sestra, gledala svojega brata. Kar občudovala je tega fanta, ki je bil tako krepak, močan ko hrast in vesela je bila, da je njen brat. »Martin,« mu je dejala, »drugo leto bo pa še lepše, takrat bomo imeli že novo stiskalnico in lažje bo šlo delo iz-pod rok. Kar veselim sc, kako bo vse pri nas lepo.« »Pepca, kaj pa če no bom mogel kupiti stiskalnice,« ji je odvrnil napol v šali, napol zares. »Boš, boš, Martin, saj bomo vsi pridno delali. Glej, koliko sj že napravil: pod, nov kozolec, zidanico, streho na hiši, vse to v teh lelih! 1'a stiskalnice ne bi zmogel?« »Kaj bomo govorili, zdaj je trgatev in take stvari bomo imeli čas pogovarjati se pozimi, ko bomo sedeli za pečjo. Če boš pridna, boš dobila na Martinovo novo, svileno ruto« »Bom pridna, pa no zaradi rute, zato, ker hočem delati in ker jc doma tako lepo. Ne vem, kaj bi me spravilo od doma.« »Ko se boš omožila, boš pa pozabila tudi na dom. Svojega moža boš imela in otroke, preveč skrbi, da boš mogla mislili še na svoj dom, na hišo, kjer si se rodila!« »Ne vem, kdaj bo lo, a veni, da mi bo zelo hudo. Tudi, če sa omožim. bom prišla vedno domov, saj je pri nas tako lepo Glej, odkar (lomnim, se šo nikoli nismo skregali; če komu ni bilo prav, je potrpel.« Pogovor je tekel še naprej v delu. Res, sloga je vladala pri Kovačevih, da malokje tako. fcc je kdo hotel zabavljati, ga je zavrnil Martin, njega so pa vsi ubogali. Le mati, ki jc bila dokaj osorna in stroga, je dala prav sinu, kadar se je šlo za resno stvar. Stregla mu jc, saj jc bil edinec med sedmimi dekleti. Sestre so ga tudi imele tako rade, da bj skočile v lase vsakomur, ki bi samo besedo rekel čez njega. Na Martinovo nedeljo, ko je bil mošt že zrel, ko je zavrel, je hil Martinov god. Takrat je šel tudi v trg in nakupil za vsako posebej kaj lepega. Na večer pa je povabil svoje prijatelje in zaplesali so po hiši kot ob trgatvi. Temne oči so žarele Martinu v veselju, saj so pili pridelek njegovega vinograda. Na vse je mislil Martin, vsakemu je postregel. »Martin, ko se boš oženil, da na nas ne pozabiš,« mu je šaljivo dejal Stranjčev Jože. »Še ne mislim na ženilev, imain še časa na pretek. Najprej moram urediti vse, potem bomo pa mislili na ženilev, kajne mati?« je dregnil svojo mater v komolec. »Mlim,« je zamrmrala. Nič kaj ji ni bilo po godu, da bi prišla tuja ženska v njihovo hišo in zasedla njeno meslo pri ognjišču. Najrajši se je ogibala takih pogovorov. Tekli so dnevi in zapadel jo sneg. V zimskih večerih so sedeli za pečjo, Martin je računal, koliko je dobil izkupička, kaj bo lahko dokupil, kak o bo kupil novo stiskalnico. A Martin ni kupil nove stiskalnice. Ni mogel, ker ga je zatekla smrt na poti. Majlw»a nesreča in obležal je pod hlodom, ko je v zimi vlačil iz gozda les za pomlad. Tudi stari Kovač je umrl. Ženske so ostale same v hiši, brez očeta in brez brata. Za težko delo "o morale najeli hlapca. Kadar gre kakšna v zidanico po vino, ne more sama, ker ji jo preveč hudo za bratom. Mati pa joka dneve in noči, vsaka jed je zalita s solzami. Saj je bil Martin Iako čvrst, tako priden, zdaj ga pa ni več Njegov gospodovalni glas ne zapoveduje več. njegov zdravi smeh ne odmeva več od sten zidanice. Oba sta šla po plačilo k Bogu, oče in sin. oba, ki «ta bila tako navezana na vinograd Zdaj ne gledata več svoje gorice, ki se koplje v sonrii. Njune roke so otrpclc in počivala skupaj za cerkvijo. Preureditev gasilske službe Imenovanje upravne komisije Gasilskega zbora in likvidatorja Gasilske zajednice ter društev prostovoljnih gasilcev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja: Člen 1. Ustanavlja so in podreja neposredno Visokemu komisariatu Gasilski zl>or Ljubljanske pokrajine. Člen 2. Gasilski zbor upravlja upravna komisija, kateri predseduje podprefekt in kalere člana sla en glavni računovodja in poveljnik zbora. Komisiji je na skrbi upravna in računska služba zbora. Njene sklepe pa mora odobriti Visoki komisar. Člen 3. Pokrajinski poveljnik Gasilskega zbora skrbi za vzdrževanje disciplino in za tehnično delovanje zbora. Imenuje ga Glavno ravnateljstvo gasilske službe v Himu •Direzione Generale doi Servizi Anticendi in Roma« in mu jo v pomoč potrebno nižjo osebje iz drugih pokrajinskih odi-nic po odredbi omenjenega glavnega ravnateljstva. člen 4. Sedanje gasilske organizacijo se dodeljujejo Gasilskemu zboru, čigar sestavni del jo tudi zbor ljubljanskih mestnih poklicnih gasilcev. Člen 5. Gradivo, ki jo kakor koli namenjeno za gasilsko službo in vobče za tehnično pomoč, za postavitev in opremo gasilskih domov in poslopja, določena za gasilsko službo, preidejo v last Gasilskega zbora. Na Gasilski zbor preidejo vsa finančna sredstva, ki so jih doslej določale občino ali druge ustanove za casilsko službo in so kakor koli namenjena loj službi. Člen (i. Gasilska zajodnioa in krajevna društva prostovoljnih gasilcev so razpuščena. Gasilski zbor poskrbi, da se zagotovi gasilska služba na ozemlju pokrajine pn njegovih oddelkih. Člen 7. Ta naredim stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. • Istočasno odloča Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, ker se mora sestaviti upravna komisija po členu 2. naredbe: Upravna komisija Gasilskega zbora je sestavljena takole: Comm. dr Peter David, podprefekt, predsednik; Ca v. llugon Castellani. glavni prefekturni računovodja in Cav. dr. inž. Kvgen Ventili, poveljnik gasilcev ali kateri drugi po njem odrejeni funkcionar, ki opravlja tudi tajniške posle komisije. * Dalje odloča Visoki komisar zn Ljubljansko pokrajino, da se zaradi ustanovitve Gasilskega Cenik za zelenjavo in sadje št. 22 veljaven od I. novembra Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe šl 17 z dne 0. maja H)4l-XIX naslednje reno v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene. ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. 1/. tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Cene so za kilogram težo. Na debelo Na drobno lire Česen , , ■ ■ i 9.50 Čebula......2.30 Solata glavnata , . 4.50 Jajčniki.....6.20 Paprika zelena . . . 4.50 Paradižnik .... 2.00 Radič......7.00 špinača.....4.90 Zelena......4.90 Limone la (15 cm ob9, 3.80 (komad 0.60) Jabolka la (n. pr. Zlata parmena) 6.15 Hruške I a .... 6.40 Hruške lia . . . . 5.80 Grozdje la . . . . 6.00 Maroni......7.00 Opombo: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. 2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov. 3. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrsto in enotne cene. tor morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 4. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mostu in velja le za uvoženo blago. Razume 6e brez tare. 5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje ceno od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata. 7. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, SI. i. št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. 10.80 2.80 5.30 7.40 5.70 2.40 7.80 5.70 5.90 4.85 7.15 7.40 6.65 7.20 7.80 msmmmami Delavniki: 15-30, 17-30, Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10, 13-30, 15-30, 17-30 Ganljiva filmska drama po istoimenskem romanu „Duša, ki se vrača —" V glasni vlogi lega K ATA LIN KAFAtJT, poznima iz filma ..Umirajoča pomlad" Vsak dan predstave! Ob 14, lf."50 in 1740 Konec predstav ob IS'15 KINU SCiOOA - TFX. 27-30 Drama sodobne socialne vsebine Da, milostlffva . . . EMMA GRAMATICA Marta Denis — Leonnrdo Cortese KINU MATICA - TEI,. 22-4 7 Sijnjna komedija o očarljivi /eni, fiidaSkemu možu ter čustvenem mladonlčn. ki le veroval v ..veliko ljubezen" Icgubliena liubavna pismo Alfred Ha-taer — Anne-Marie Illnne UNION l'EI.. 22-2» KINU KOOELIEVO TEL. 41-64 Romantika prve ljubezni mlndih dekliških are laltubliena dekleta Olloda Bozan — Detla Garees Senzacionalna nogometna tekma Nezgoda na stadionu tieslie Ilanka — Greta Gynt Predstave: nedelja ob 14 in 16 30. oetnvnik ob 17 zbora Ljubljanske pokrajine razpusti Gasilska za-jednica in krajevna društva prostovoljnih gasilcev. Cav. dr. inž. Kvgen Ventili, poveljnik Gasilskega zbora Ljubljansko pokrajine, se imenuje za likvidatorja Gasilske zajednice Ljubljanske pokrajine in krajevnih društev prostovoljnih gasilcev. Ta odločba jo takoj izvršna in so objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Najvišje cene za presno mleko Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja : Člen I. Najvišja cena presnemu, ne posnetemu mleku se določa takole: 1. pri proizvajalcu liter 1.70 liro; 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši občinsko trošarino: a) pri veleprodajalcu liter 2.10 lire, h) pri prodajalcu na tlrobno liter 2.20. Člen 2. Kršitelji dolofb to naredbe so kaznujejo po predpisih naredbe z dno 26. januarja 1942-XX št. 8. Člen 3. Ta naredha, ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujočo ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Sprememba časa za odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja : Člen 1. Naredha z dne 12. septembra 1912-XX St. 174 se deloma spreminja in so dolofa čas za odpiranje in zapiranje naslednjih trgovin do nadaljnje odredbe takole: t. prodajalnice kruha in mlekarne: od 6.30 do 19; 2. prodajalnice peciva, slaščic in piškotov: ml 8 do 19; 3. prodajalnice rastlin in cvetja: od 8.30 do 12.30 in od 14 do 19. Člen 2. Vse ostale določbe naredbe z dne 12. septembra 1942-XX št. 174 so v ničemer ne spreminjajo. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. --o..--*,-— - '-v:;^" cvfl. "V /"-:s* j-.- nšpSflB So»raznu ladja, ki jo je nu Atlantskem oceanu torpedirala italijauska podmornica, sc potaplja. Šport Danes nogomet na stadionu Ljubljanski nogometni turnir, katerega se udeležuje lt moštev, se razvija proli svojemu višku. Da nos bodo igrali tretje kolo, prihodnjo nedeljo pa bodo na vrsti finalne tekme. Kakor poročajo, mo bodo današnjo tekmo na igrišču Ljubljane, pač pa na sosednem lepem stadinu. Tam bodo igro preglednejše, obiskovalci sami pa so bodo vsekakor boljše počutili na lepih stadion-skili galerijah kakor pa na skladiščih drv krog zelene trate igrišča Ljubljana. Ob pol li dopoldno bodo začeli z mladinskim turnirjem, ob 13.30 pa s turnirjem starejših. Popoldanski spored l>o obsegal tri tekme. Nastopila bodo vsa moštva razen Ljubljane, ki je že opravila svojo dolžnost do finala. Ljudje, ki bodo krenili takoj po kosilu na stadion, bodo gledali najpreje srečanje med Dopolavorom to- Začarani romar 4. knjiga II. letnika Slovenčeve knjižnice • • V 1 je izšel Zanimivo m napeto povest iz življenja in trpljenja ruskega ma ega človeka je napisal veliki ruski pisatelj Nikolajevič Semjonovič Ljeskov, o katerem je na uvodnem mestu podal kratko in pregledno razpravo prevajalec dr. Nikolaj Preobra-ženskij. — Začaranemu romarju jo dode-jana še krajša povest o .Nesmrtnem Golovanu" od istega pisatelja. Naročite se na „Slovenfevo knjižnico" še do božiča, da se vam dopošljejo vse do sedai izišle kniige. — Po božiču ne bomo naročil sprejemali več. Knjigarniške cene so znatno višje. bačtoe tovarne in Vičem. Moštvi sta približno enako močni; prednost zastopnikov tobačne tovarne bo v večji fizični moči, mladi Vičani pa bodo skušali to nadoknaditi z njim lastno požrtvovalnostjo. Precej vroče lio na zelenem polju, ko se bodo sjiogledali Mladikarji in Korotanci ter reševali vprašanje kdo je boljši. Če bi vzeli kot morilo tekmovanje z Ljubljano, ko je Korotan podlegel z visokim dvoštevilčnim številom. Mladika pa je prisilila ugledno enajstorico Ljubljane na remis, tedaj no moro hiti o izidu nobenega dvoma. Je pa res, da sta igrala Mladika in Korotan povsem različen nogomet in zanimivo bo gledati, kako so ho,-ta obnesli enajstorici v medsebojnem srečanju. Na svoj račun bodo najbrže prišli tudi navijači, ki uživajo v golih. Ti bodo morali vsekakor počakati na tretjo tekmo, ki bo ob 16.10 med Marsom in Zabjakom. Mars je eno najboljših moštev, Žahjak pa eno najšibkejših. Kakor rečeno, če bo zaigral Mars podohno, kot pretkolo nedeljo, tedaj bo imel vratar fcabjaka hud dan, prijatelji streljanja v mrežo pa bodo videli lepo število zadetkov v polno. Sodniško sltižln) današnjega sporeda, ki smo jo objavili v potek, izpopolnjujemo v toliko, da bo sodil tekmo mod Doj>olavoioin tobačne tovarne in SK Vičem g. Pušenjak. -m. DRUŽINSKA PRATIKA ZA LETO 1943 JE IZSlA in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tratikah Cena izvodu L 2«- Zahtevajte povsod le našo DKUŽINSKO PRATIKOI Naročajte in čitajte »SLOVENCA« PO VASI ŽELJI VAM IZDELA žemSGOViZMKft ljudske murni V LJUBLJANI KOPITARJEVA 6/II v svoji cruumci razne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tndi vsa druga knjigo veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, de narnio, kovčkov in dragega usnjenega galanterij blaga Vam n udi te predmete vedno v lepili, okusnih in modernih oblikah vsaki čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! POSLUŽITE SE JIH! Kupujte pri naših inserentih -"O^ i/ v^/- s—--'—- Kmmm 50. KO SEM PRIŠLA K BERAČU, JE TA NAGLO VSTAL, ZAVEZAL MI USTA Z, ROBCEM, NESEL II KONJU, KI JE HI L SKRIT ZA GRMOM, IN ME ODPELJAL V SVOJ ROPARSKI GRAD. 51. TAM SEM SPOZNALA, DA JE POGLAVAR ROPARJEV HARAMBAŠA IN DA MU BOM JAZ, KRALJEVA PRINCESKA, KUHARICA. IN ODSLEJ SEM STREGLA KAJ ČUDNIM LJUDEM. Na loncih čez reko Stari Egipčani so imeli lončena vozila, da so spravljali svoje tovore |m> Nilu. Mnogo lončenih posod so zvezali skupaj in jih obdali z obodom iz šib ali vej. •' ; r. Zahvala Osulo se Je listje ln mehko so peli žalostinko zvonovi pri Sv. Juriju, ko jo odšel k Pravičnemu nas ljubljeni France Kunstelj posestnik in prevoznik Vsi pa. ki so Ka poznali, so tekmovali v plemeniti težnji, da nam olajšajo zadnje slovo. Zato se čutimo dolžne, da izrečemo naSo najlskrenejfo zahvalo vsem, Se prav posebno pa proč. gosp. župniku Puclju za duhovno tolažbo In spremstvo, spost. g. dr. M. JamSku za vso požrtvovalno zdravniško skrb, gasilcem Iz Sto-žlc za tako častno udeležbo, vsem darovalcem krasnega cvctja. vsem ljubim sorodnikom, dragim sosedom, prijatellem in znancem, ki so posledntlč Izkazali rajnemu spoštovanje In ljubezen in mu v tako častnem številu dali spremstvo za njegovo poslovilno pot. Bog plačaj vsem! Stožice, 31. oktobra 194S. Žalujoči ostali Zahvala Zahvaljujeva se vsem, ki so sočustvovali z nami ob Izgubi na-Sega ljubljenega očka doc. dr. Josipa Cholewe In ga spremili na zadnji poti. Zlasti smo hvaležni Visokemu komisarju Kksc. Kmllio Crazioli za počastitev rajnega odličnima govornikoma dr. Carmelu rsalistrierl, pokr. zdravniku ln dr. It. Gcrlovlcu, ravnatelju umobolnice, vsem plemenitim 'darovalcem vencev, cvetja In v dobrodelno namene, preč župniku g. Al. K o smeri Ju. če. sestram In vsem gg. predstavnikom ohlastl In ustanov. Posebno hvaležnost dolgujeva gospe ln g dr .lakfl za Izredno pomoč v najtežjih trenutkih. s,v-,maSa zadušnica bo v sredo, 4. novembra, ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Bcrtn in Ana Marija Cholevva. Pijanci v - živalskem svetu Široko je Bakhusovo kraljestvo, njegovo gospostvo sega celo v brezumni svet Človek bi po pravici lahko sodil, da najdemo pijance samo med ljudmi, ker morejo le li bili pametni ali — nespametni. I'a poznamo nešteto primerov, ko so se tudi spoštovani zastopniki živalskega sveta čisto »hote' nasrkali opojnih pijač, ki so jim vzele še tislo malo »pameti«, s katero so se lahko pobahalo pred pijanim človekom, ln teh zastopnikov ni malo: v vseh žlvalskin vrstah jih najdemo, od slona pa do drobne mušice. Neka skupina dijakov so je navadno sestajala v neki sloviti pivnici v Heidelbergu. Eden od njih jo zmeraj pripeljal s seboj psico, ki ji je »Domače živali« — kmečko orodje Kmet nima udomačenih živali samo v hlevu. Hlev jo premajhen, zato jih je nastanil kar v drvarnici in celo v hiši iu v kuhinji. Toda te »domače živali niso živo, ainpak so le orodje, ki ga uporablja kmet pri svojem delu. Zavijmo iz hleva, kjer smo se nagledali krav in prašičev, v drvarnico. Tu stoji moško razkora-čen kozel, ko bi hi! najpametnejša žival na svetu. Potrpežljivo sprejema na svoj hrbet debla in debele veje, da jih na njem razžagajo. Ker šo ni nastopil zimski čas, najdeš v drvarnici v razno leseno šaro zamotano — kobilo. Pozimi jo bodo odvlekli v hišo in na njej bo >bog-nar« delal kolesa, s katerimi bo živa kobila s|iu-mladi zdrdrala na cesto. Kozel in kobila sta oba na štirih nogah. Kozel ima noge navzkriž kot križ sv. Andreja ln obe dvojici nog veže za laket debel drog. Kobila pa ima drobno noge in obilnejši trup. Obe desni nogi imata svoj trup in obe levi svojega. Olje strani trupla sta zvezani le po prečnih letvah, na katerih drsita sem in tja. Kobila se lahko debeli ali hujša, kakršno kolo je pač v delu na njenem hrbtu. še večja pokveka kot kozel ali kobila pa je koza ali kožica, v kateri evre gospodinja mast in zaseko. Ta že tudi vseh štirih nog nima vedno, ludi čo ima tri jo še vedno koza. Če stopimo iz kuhinje v hišo, bomo lam kje pri >beštartu< gotovo staknili lisico. To je malo manj kol meter dolg kij, ki ima na debelejšem koncu vdelano kljuko, ki se na tečaju pregiblje. Koder je treba dali »šino« na kolo vedno priskoči na pomoč. S spodnjo leseno Čeljustjo zagrabi platišče od zdolaj, 7. zgornjo žedezno čeljustjo pa potisne šino navzdol. Poleg lisice, ali morda mnlo vstran varno leži maček, če ga morda kje ne rabijo. Lisičje druščine se ne boji, saj je ves železen. Na enem koncu je sploščen in zakrivljen. Zakrivljeni del je preklan in zgleda kot krempelj. Z njim maček zagrabi žebelj za glavo in ga potegne iz lesa. V hiši pod klopjo dremlje ves božji dan zajec. Šole zvečer se za toliko prehudi, da potegne moškim škornje z utrujenih nog, nalo pa zadremlje nazaj. Tam kje v kotu je skrit volk, ki ga je zavrgel sinček,- naveličan igre z njim. To je zelo pohlevna žival z debelo glavo in eno samo nogo. Po mestih imajo otroci namesto volka vrtavke. Stopimo še v vežo. Tudi tu jc gotovo kaka žival. Na vratih, ki drže v shrambo, sedi žabica in varuje, da ne bi prišel kdo nepovabljen v shrambo, kjer so dišeča jabolka. Na vežnem oknu gleda iz lesenega hleva kamenitn oslica. Vedno je šo kaj košnje okrog vogla.zato ntora še vršili svojo oslovsko službo, da v svojo lastno nevarnost drsa sem in tja ob ostrini. Tnka je pač njena usoda. Najbrž je prav zato bila krščena za oslico. Sicer so |)a tudi ljudje na svetu, ki hodijo za drugo po kostanj v ogenj. Morda ie še kje kakšna žival, ki sem jo spregledal? Pač. Vrhu slrehe se obrača petelin in hoče vladati vremenu. Ker je fio svoji podobi precej podoben živemu petelinu, misli da so oblaki kure. bilo ime »Vandn«, Ta »Vandn« vam je bila strastna pijanka, da nič bolj, saj je posekala v pivski krejKisti celo svojega gospodarja. Brž ko j<* pritekla v pivnico, je v neutešni žeji planila proti posodam, ki so stale pod sodi piva in v katere je nakapljnla dobra mera mamilnega hladila, kadar so lučaji polnili vrče. Ves večer se psica ni ganila s tega inesta. Na otoku Zanziharju pripravljajo domačini palmovo vino Kadar sok vre, ga imajo v čebričih pred kočami. Tedaj se često dogaja, da sladka pijača privabi iz bližnjih pragozdov na stotine in tisoče o|iic, ki strastno planejo nn opojnino in jo z vidno slastjo pocukajo Dogaja se, da se je tako nesmrtno nalezejo, da ne najdejo več domov; če se jim pa le |>osreči, da srečno prikolovratijo nazaj v svoje temne gozdove ler se spravijo na drevesa, jim česlo mine čut za ravnovesje, da potem pogosto počepajo na zemljo Tudi pri nedolžnih konjih najdeš včasih čisto izredno nagnjenje do alkoholnih pijač. V nemški konjenici je bil vojak, ki je imel navado, da je svojemu konju sleherno jutro postregel s koščkom kruha, pomočenim v jnneŽevcu. V konjskem siru se je j>o teh dobrotah vnela globoka lju- bezen do gospodarja. Ko so vojaka pozneje premestili k neki drugi edinici, so njegov konj celih štiri dni ni hotel dotakniti nobene krme. Začel je kar z gladovno stavko, tako hudo je bil užaljen, ker so mu gospodarja vzeli. Zakleti sovražniki vzdržnosti opojnih pijač so tudi sloni. Ti imajo namreč posebno nagnjenje do riževega žganja, ne zaničujejo pa ludi drugih nadomestkov, samo da nuno požgače po rilcu. V berlinskem živalskem vrtu je bil čuvaj, ki je slonu vsako jutro postregel s steklenico piva. Nekega dne pa je steklenko napolnit z vodo A slona ni mogel ukauili: žival se je zaradi sleparije tako razhudila, da je Čuvaju z rilcem zadala besen udarec, da je mož takoj obležal in si kotlini rešil življenje. Na Bavarskem je planinska krčma, — paše agencija Centraleuropa — kjer so imeli udomačenega krokarja. Ptič jo imel navado, da je letal od mize do mize in kljun slastno pomakni v vse vrče. Io zasedenih pokrajinah izrecno prepovedana, a tudi dejansko nemogoča Ta pomožni denar je torej nove vrste, ki ima nekakega prednika v tako imenovanem kan-tinskem denarju, kakršnega so pred nekim časom d,ili v promet v Bolgariji in Romuniji. Povod k izdaji tega novega denarja je bilo dejstvo, da so mezde in oskrbovalne plače nemških čet, ki so nastanjene v prijateljskih državah jugovzhoda predstavljale dodatno in tnko znatno kupno moč, da bi to utegnilo zelo slabo vplivati na cene v dotičnih deželah. Zalo so vci-jakom mezde izplnčevali v denarju dotične dežele. toda le v omejenem znesku, medtem ko so ostalo dobili izplačano v novem k,mlinskem denarju. Zn kantinski denar so uporabljali prnve rajhovske novce- za S iu jo pfenipov, poleg tega pa so izdelali nove bankovce za I pfenig, na katerih je bilo natisnjeno »pomožno plačilno sredstvo oborožene sile« in ki torej niso imeli veljave pravili nemških kreditnih bankovcev. Da pa vojaki ne bi tega denarja uporabljali pri drobnih nakupih po zasedenih deželah, so določili, tla naj ima denar v plačilnem prometu med vojaki in kantino desetkratno veljavo nominalne vrednosti. S tem so dosegli, da kantinski denar lii šel v splošni promet, sni l>i zunaj vojske izgubil 00 odstotkov svoje vrednosti in bi torej dejansko bil brez veljave. Kantinski denar se je dobro obnesel. Znto gii je nemško vrhovno poveljstvo zdaj spremenilo v splošni »pomožni denar nemške vojske«, la ima v primeri s kantinskim denarjem poleg drugega to veliko prednost, da ga vojaki lahko pnšlji-jo tudi domov. V tem oziru so doslej vladale precejšnje le/koče, ki so pa zdaj odpravljene, ker je možno novi pomožni denar v Nemčijo uvažati in izvažati. V Nemčiji imajo za to posebne vojaške blagajne, denarne zavode iu obmejne menjalnice, ki novi denar brez nndalj-nega znmenjajo v rnjhsmarke. Novi »pomožni denar nemške vojske« so izdali v bankovcih |io 1, 5 in It) pfenigov. Podobno kakor pri kanliuskem denarju ga zamenjajo po desetkratni nominalni vrednosti in s lem je zloraba tega denarja v prijateljskih državah in po zasedenih pokrajinah izključena. S tem bistrim ukrepom je nemško vrhovno poveljstvo hotelo doseči, da odvišna kupna moč nemških čet ne bi slabo vplivala nn cene in |>ro-skrbo dotične dežele, kjer so nemške čete nastanjene. Turčija in ameriško prodiranje na Bližnji vzhod Arabija in Iran vpiivno ameriško območje? »Donauzeitung« prinaša naslednji značilen dopis nemškega diplomatskega dopisnika: »Zasedba Buhreinskih otokov po ameriških četah je zbudila v turških političnih krogih mnogo razinotrivanja in tolmačenja. Znane so že podrobnosti iz turških pristanišč, kako prodirajo Amerikanci v Prednji in Srednji vzhod na podlagi določenih razgovorov med vladama linije in Anglije. V kolikor so obveščeni v Ankari se je Anglija sprijaznila s fein, da prepusti Arabski polotok, pa tudi Iran kot vplivno ameriško področje in se omeji le z oblastjo nad Egiptom in Sueškim prekopom. Izjemen polo/,i j je bil dovoljen le Palestini, da bi zadostili željam ameriških in angleških Židov. Že precej časa so člani ameriških vlad vedno bolj delavni v tem predelu v vojaškem, političnem in propagandnem oziru. Turčija spremlja ta dejstva z največjo pozornostjo, t.re za sosednj«* dežele Turčije. Turčiji ni vseeno, katera tuja sila gospodari na tem ozem- lju. Turki so že od početka republike dalje tega mnenja, d(1 naj bodo de/ele, ki so svojčas pripadale Turčiji — Sirija, Iran, Transjorda-nija in Saudijcva Arabija, pa tudi sosednji Iran — vedno samostojni in neodvisni. Turška javnost je zalo vkorakanje Angležev v .Sirijo in zasedbo .Irana po Angležih in Sovjetih sprejela z vso pozornostjo in ogorčenostjo, |irav tako pa je na drugi strani sjire-jela z vsem dopadenjem borbo za egijitsko neodvisnost. Ameriška vlada je imenovala sedaj tudi odposlanca za Sirijo in Libanon. Dogodek zanima tudi Ankaro. Prav tako se Zanimajo v Ankari za vojaško poslanstvo v Iraku in Iranu ter za velik propagandni nastop ameriških organizatorjev v teh de/elali in v Turčiji sami. Značilno je pri tem da so Sovjeti preprečili dostop ameriških in ansleških obiskovalcev in poslanstev na ono ozemlje Irana, ki so ga zasedli. Zadružna gospodarska banka Kadar se bliža smrt Kaj počenja človek v najhujši sili V povestih najdemo včasih kak tak jx>pis. kako je s človekom, kadar se mu bliža smrt. ln čudno, da pisci često sodijo, da »človek ledaj v kratkem hipu nekako vidi pred seboj vsa svoja dejanja in vse življenje«; nekateri pa tudi pristavljajo, da se človeku ravno v trenutku smrtne nevarnosti nekam nagonsko posveti edina prava možnost rešitve. Povesti so povesti in piščeve sodbe so vsakemu na voljo, če ustrezajo pravi resnici ali pa ne. Kako je torej v nevarnih hipih, ali tedaj strah hromi sleherno misel in vsako ravnanje? Ali je v katerih primerih možno tolikšno samopremagov.i-nje, da se človek kljub vsem velikim nevarnostim lahko oklene edine možnosti rešitve? Nad poslednjimi trenutki visi skrivnost Odgovor na taka vprašanja ni posebno lahek. Kaj umirajoči v resnici občuti, ne boino menda nikdar izvedeli. zaka| nad |K>slednjiini trenutki našega /emskega bivanja visi skrivnosten zastor Toliko pa vendar lahko doienemo. kaj človek v smrtni nevarnosti, torej tak, ki na videz umira, doživlja in kako ravna. Stvaren popis človeka, ki je smrti gledal v oči Značilen za tako ugotovitev je doživljaj slovitega nemškega lovca na divje zveri Johna Georgea llagenbecka. Bil je na lovu v vzhodni Indiji, koga je nenadoma napadel divji slon ter ga ga pognal daleč v goščavo. Obležal je v nezavesti. Ko se jc prebudil ;z omotice, se ni mogel ganiti, ker je bil ves jiolomljtn in ranjen. Še huje pa je bilo to, da je llagenbeck obležal v bližini potoka, ki je od minute do m mite bolj naraščal, ker se je v bližini utrgal oblak in tako se je «truga naglo polnila z deročo vodo V medlevici je videl, kako se n:u bliža smn, A do najhujšega še ni prišlo, ko je llagenbeck začel klicati na pomoč. Njegovi klici so namreč predramili kraljevo kobro, ki je ležala ob štoru blizu vode Skrajno nevarna strupena kača se jc jela plaziti proti njemu s tihim grozljivim sikanjem Bližala se je in bližala ter mu nazadnje po roki zdrsnila na prsa. Tam «e je zvila v klobčič, i glavo pa vznemirjeno oprezovala okrog ter z leskelajočimi se očmi gledala za kakim plenom. Alož je bil v strahotno nerodnem položaju, iz katerega ga je moglo rešiti samo eno: popoln mir. Kače napadejo samo to. kar sc giblje, to je izkušeni lovec llagenbeck prav dobro vedel. A nesreča je hotela, da je prav zdaj začulil vse prejšnje grozne bolečine. Hkrati so ga neusmiljeno obdelovali krvoželjrii komarji, trpinčile *o ga mravlje in nešteto pijavk se mu je povsod vsesalo v kožo. Na vso moč ie želel, da bi »t- vsaj nialo mogel premakniti. Toda tu je bila kača... zraven pa je voda naraščala tn naraščala. llagenbeck je potem pripovedoval, da v teh trenutkih ni čulil drugega ko strah. A čudno je bilo to. da se mu je v smrtni nevarnosti ravno zaradi strahu um čudovito zbistril. Spoznal je, da bo edina njegova rešitev, če ostane docela miren. To spoznanje ie v napetih trenutkih podprlo njegovo voljo tako silno, da je nečloveške bolečine prenašal, ne da bi enkrat vzdihnil ali zastokal. Gon za ohranitev življenja je izključil vsak drug premislek ter premagal najhujše živčne dražljaje, tako da je lahko dolgo vztrajal. Naposled ga je kača imela za mrtvega ler se počasi splazila shan. Voda se mu je tudi že nevarno približala, ko so mu vendar prišli na pomoč njegovi tovariši, ki so ga ves čas iskali. Torej v tem resničnem popisu nc najdemo romantičnih sanjarij o globokih pogledih v preteklo življenje, pač pa sirnjenos! vseh sil človeške volje, ki si hoče ohraniti življenje za vsako ccno. rki trdijo, da mora imeli Anglija nujne vzroke da odstopa položaje, ki jih je toliko časa Ijuliosiimno čuvala in z vsemi sredstvi toliko let utrjevala. Politiki v Ankari s0 mnenja, da ho morala Turčija tudi v svoji zunanji politiki računati z vsem tem. Amerikanci žele podedovati Anglijo v svetovnem položaju in se tudi pred Turčijo nc bodo ustavili. V vodilnem ameriškem časopisu je že junija meseca izjavil ameriški geografski učenjak, da bi lulo najbolje, da odstopi Turčija svojo evropsko posest in morske ožine Sovjetski uniji,« Telefon 2057, 2979 A. Fogazzaro: Palača ob jezeru »Še predobro vesle. Vendar pa igrate' zakrito, igrate previdno; niste še premaknili kraljice Ubogi vaš ponos! Potem pa še govorile o povračilu. Ne poznate me Še. Pred kratkim so mi pisali, da sem prevzetna, da bi rada živela v zvezd; iz biserne matico in da na leni meščanskem planetu, na tej umazani in zloglasni zvezdi m prostora, kamor bi mogla stopiti. Odgovorila bom, da sem našla prostor in...« »Tukaj je moja nečakinja,< ie dejal grof, ko je vstopil z manjšo družbo. Sila se ni ganil. S široko razprtimi očmi je gledal Marino. Ona je torej bila tista, ki mu je pisala! Ona je bila Cecilija! »Gospod Konrad Silla. moj prijatelj,« ga je predstavil grof.c Zdi se, da so njegove 'misli še pn kahu,« je pristavil. VII. Tistega dne je bila beneška plemenilašinja povabljena, da stopi iz svojega okvirja in prisede k mizi. Krasotica pa je odgovorila « svojim običajnim smehljajem. Če prav je bila miza obložena s srebrno in kristalno posodo ter cvetlicami, nje, ki je bila vajena vzhodnega razkošja, ni mikala. Kako malovredni pa so tudi bili oboževa-telji ob njenih nogah. Ta. ki jo je prosil, naj prisede, je bil komtur Finolti, državni poslanec, star kakih šestdeset let, starec po vsej svoji zunanjosti, razen po iskrečih se očeh. Bil jo ludi l.oin. Vezza. književnik, kaddidat za senat, majhen, okrogel, natrpan z znanostjo in duhovitostjo zelo priljubljen pri gospeh. ki pn ni priial tej, ki se ni navduševala za književnost, ki ni bila hi-navka in se .je posmehovala njegovim zlatim naočnikom, njegovemu prekratkemu sivemu suknii- izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja cirkularne čeke Telefon 2057, 2979 ču in njegovim smešnim oblikam, ki so ga delale podobnega pajacu iaz gumija. Bil je tukaj ludi profesor, inženir Ferrierj, nervozen, z bistrimi in razumnimi očmi, s skeptičnim smehljajem, s popolnoma svetlimi možgani in črepinjo. tudi tn ni bil privlačen za lepo benečanko. Rodil se JO s pesniško in umetniško iskro, a jo je spremenil v mehanično. V tej odlični družili je bil tudi odvetnik Binnchi, eleganten mladenič, nenavadno boječ, tako da je bil bolj podoben neizkušeni nevesti. fudi nanj je s posmehom gledala izkušena dama s svojogn okvirja. Drugih, neznanih obrazov m bilo pri mizi, kajti klavrne doktorjeve postave nj bilo mogoče prištevati med tujce Vzrok, da so se ti gostje zbrali tukaj, je bila samotna rečica, ki teče iz jezera na vzhodni strani ined topoli. Nekateri kapitalisti iz Milana so naročili profesorju Forrieriju, da naj si to rečico ogleda in ugotovi, če ima dovolj moči, da bi se ol) njej zgradila papirnica. Profesor naj bi naredil osnutek za tovarno, potinal občinsko zasto|i-stvo v I'..., če lii bilo pripravljeno, da poskrili za zgraditev ceste in odstopi brezplačno del občinskega zemljišča Profesor je bil zelo znamenita osebnost in le pn r besed, ki bi jih napisal on, bi zadoščalo za pridobitev ogromnega števila delničarjev. Kosilo je bilo izbirno in gostje dobro razpoloženi. Grofov nizki bas je od časa do časa zakrival vse ostale glasove ler žvonketanjc krožnikov in kozarcev. Mladi odvetnik je molčal, le mnlo jedel, pil vodo in pogledoval Marino. Steinegge in dotkor sta si ves čas nekaj šepetala. Le od časa do časa sta spregovorila s Sillom, ki pa ie t il raztresen in za ioni Wi v druge misli, tako da jima večkrat ni odgovoril Tudi Marina je skoraj ves čas molčala. Oba njena soseda sta klicala na pomoč naravo |n umetnost, nebo in zemljo, da bi jo zapletla v pogovor, a nista mogla spraviti iz. n;e več kot par besed. Vendar pa jc njen obraz bil popolnoma miren in ni kazal nikakc zaskrbljenosti. Po dolgem prizadevanju sla se morala zadovoljiti s tem, da sta se pridružila splošnemu razgovoru. ;Kmalu pride občinski odbor iz R.. .,« je dejal državni poslanec, s Preden se začno pogajanja, ga je treba namočiti s to izborno kapljico, da bo dovzeten za profesorjeve prepričevalne besede.« »Premalo poznaš le ljudi,« mu je odvenil grof. »Napili se bodo vina, poslušali profesorjeve besede, pohvalili vse, a odločili ne bodo nič. Čimbolj se tem ljudem skušaš prikupiti, tembolj so nezaupljivi. Sicer jim pa tega ni zameriti.« »Že res. A profesor ne prinaša nikakih darov in tudi njegov profil je tako malo grški. Kajne markiza?« Marina je suho odvrnila, da se ne zanima za grščino. »On pn žo štirideset let pozablja, da se je slabo zanimal zanio,« je izjavil profesor. »Nikar ga ne poslušajte. Brez dvoma jih bom znal prepričati, da je ob tej rečici mogoče zgraditi šo več tovarn in da bodo nazadnje dobili tudi železnico. Na vsak 'način moram dobili cesto in zemlijšee »Gradovi v oblakih! Ali. rdeče postrvi I Nikar nam ne pokvari teka s svojimi načrti.« Razvil se jo razgovor o ribah in ribolovu. Poslanec pa je medtem zapletel v pogovor doktorja iti izvedel zanimive podrobnosti n Konradu SillK Z užitkom je poslušal vse čenče, ki so krožile o njegovem skrivnostnem poreklu. Ril i" presrečen, če je mogel odkriti kako podobno človeško slabost. Mnlo pozneje je služabnik naznanil prihod župana in občinskih odbornikov. Splošen vrvež, ropot stolov, vsesplošno predstavljan ie. tišina, žvenketanie kozarcev, slovesne napitnice za prospeh občine R... Župan in od- borniki so gledali vsi presenečeni, kakor tisti, ki ga hvalijo a ne ve zakaj, pač pa se boji, da je padel v kako zasedo. Nalo so vsi vstali od mize. Grof, profesor, odvetnik in občinski možje so odšli v drugo sobo, da se pogovorijo. Fintli je odvedel Marino v ložo. Med poKo ji je Šepetal franeske besede in so smehljal, brž-kone na račun občinskih mož, ki so razširjali neprijeten duh po hodničnem platnu.* Kako prijeten občutek je prevzel človeka, ko je iz zaprle sobe prišel v hladno ložo. kamor se je z dvorišča dvigal opojen vonj cvetlic. Tudi" jezero pred Palačo je bilo pokojno. Gore in voda, v kateri se je odražala njihova podoba, so bilo pozlačene. Vzhod se je blestel v jasnim. Na zahodu pa so se rdečkasti vrhovi Alp dotikali temnega, oblačnega neba. »Kako krasen razgled!« je vzkliknil Finolti in so naslonil na ograjo «Krasna pokrajina, a preveč samotna. Kako vam mineva čas v lej samoti, markiza?« »Saj ne mine,« je odvrnila Marina »Brez dvoma pa je v tej okolici kako počesano m umito bitje, ki zna spregovoriti par besed.« »Je eno. pobarvano.« Namignila ie na doktorja, ki je z odprtimi usti poslusa! živahno razpravljanje komturja Vez-ze in Steineggejn, Silla je stal nekoliko proč od ostalih in opazoval vodomet na dvorišču. »A grof Cezar ima vedno goste,« je vztrajal Finolti. »Tudi zdaj, se mi zdi...« je pristavil in vprašujoče pogledal spremljevalko, ki pa mu ni odgovorila. »Kako lo. da je Cezarjev prijatelj?« je tiho vprašal Finolti. . »Nn vetn.« ■ •Jaz ga pa zavidam.« »Zakaj neki?« »Ker živi v vaši bližini.« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: Inž. Jože Sodia .Urednik: Viktor Cenčič