110. številka. Ljubljana, v soboto 16. maja. XVIII. leto, 1885.
I shaja vsak dan mvW-er, izinisi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejemati za av stri j ako-ogerske deželo za vse leto 15 gl<l., /.a p6\ leta 8 «ld., za Četrt leta 4 gld., ** jeden meaec 1 gld. 40 ki. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce i tfld. 10 kr. Za pošiljanje oa dom radona se po
10 kr. za tnenec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četimtopne peti t-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če h« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kelmana biši, .Gledališka »tolba". Upravniltvu uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari.
Železnice na balkanskem poluotoku.
ui.
V zadnjem članku so bila imenovana poglavitna mesta južno-vzhodnjega tržišča, katero se prerodi, kadar bodo mogli do njega drugi vnanji uplivi po dovršujočih se orijentalskih železnicah. Predno imenujemo nekoliko teh vnanjih, v prvi vrsti seveda avstrijskih gospodarskih uplivov na balkanski poluotok, seznanimo se poprej še z odgovorom na vprašanje, kdo-li, kateri narod-li ima dosedaj v rokah kupčijo z blagom. V drugem članku je bilo namreč ob kratkem povedano nekaj o novčnih in kreditnih razmerah v trgovstvu Levante. Za nobeno trgovstvo ne mara Turek in razlikuje se tako od drugih svojih sovernikov, od Arabca v Egiptu in v Siriji in od Peržana. Peržani imajo svoje trgovske naselbine t Carigradu, v Smirni in drugodi ter so prav bogati prekupci mej Perzijo in Evropo. Toda trgovski prvaki so v Levanti Grki in v prejšnjem odstavku imenovani španjski židje iz Soluna. Slovanski rod tudi na jugu dosihdob si trgovstva ni dokaj osvojil. Malo izfmo delajo Srbi, a trgovci mej njimi so priseljenci, španjski židje, ki so se posrbili. Imenovati je še tujih trgovskih naselbin. Le-te posredujejo uvoz in izvoz, vsako kupčijo, ki gre čez mejo iz dežele ali pa v deželo. Ti prekupci so Grkom in Armencem trn v peti. Zato grški in armenski trgovci pošiljajo čedalje več svojih ljudij v London, Manchester, v Pariz, Marseille in drugam, da tam iz prve roke kupujejo in konsumentom v roko prodajajo. Ta Emancipacija pa je uničila že mnogo tujih firem. Tujci imajo v obmorskih mestih tudi podrobno trgovstvo; vender pa jim na vse plati tudi tukaj konkurencijo delajo Grki in Armenci. To pa napravlja, da se v podrobnem mnogo ceneje kupuje, nego 1 i po velikih mestih drugod v Evropi, to seveda samo tedaj, če se z gotovino plača. Ali to se le malo godi in zategadelj „na upanje8 cene poskočijo. Sploh ima trgovstvo Levante to posebnost, da se še na široko godi na podstavi blagovne menjave, da terja dolge kredite in da torej morajo trgovci, zlasti importerji biti s kapitalom dobro založeni. V Levanti se terja mnogo kredita, a daje se ga le malo in nerado. To pa je naravno, lahko umevno, zakaj. Preveč je bilo konkurencije, preveč ponudbe,
LISTEK.
»Človeka nikar!"
(Odgovor na dva dodutka dra. Mahniča v „Slovenci".) t Konec, v
G. dr. mi na dalje očita, da bom Boga obsodil, ako moje prošnje ne usliši. To bi lahko g. dr. vsakemu očital, — a meni je menda posebno naklonjen, za to stori to le meni. On vpraša: „Kaj pa potem, ako Bog njegove zapovedi (tako je krstil mojo prošnjo) ne usliši? Ali Bog potem uide njegovi obsodbi?" To vprašanje zopet ni logično potrebno pri naših prošnjah do Boga. Človek nima nič Boga soditi: „incomprehensibilia judicia ejus, investigabiles viae ejus". To vem tudi jaz. Jaz no sodim nikoger rad, še ljudi ne, — kamo li Boga? Toliko bi mi g. dr. že lahko zaupal, da si tolike drznosti ne dovolim. ^Vprašanje k večjemu nastane, ker imam prosto voljo (to poudarjam samo Vam nasproti, g. dr.!) ali sprejmem to, kar mi Bog odloči in prisodi voljno ali z nevoljo. Kako pa, jaz Božje naredbe in sklepe vsprejmem, ni nikjer v
zato se je orijentalec razvadil in brezvestno na upanje jemal. Plačni pa je le redkokedaj in bridke take izkušnje so trgovce učile previdnosti. Vender pa so le naprej v navadi dolgi in veliki krediti, ki tako mnogotero ovirajo prodajanje evropske obrtovine.
Modernih naprav za varstvo in pospeševanje trgovskih interesov ne poznajo v Levanti. V Carigradu nam je sicer avstrijska trgovska zbornica, a kakor smo že dejali, ni nič kaj prida. Tudi trgovsko pravo, zlasti javno ne ustreza trgovski stvari, vender pa ni tako ničasto, kakor se sploh rado misli. Evropski konzulati obravnavajo trgovske stvari blizu s tistimi načeli in tako hitro, kakor se obravnavajo pri nas; tudi turška sodišča so baje boljša, kakor njih slava.
IV.
Seznanivši se nekoliko z razmerami orientalskega tržišča utegnemo sedaj z večjim pridom pogledati v tega tržišča bodočnost, snujočo se tačas z novimi in dopolnilnimi železnicami, kajti zgodovina je bila obrisana v prvem članku.
Karta balkanskega poluotoka razodeva nam na prvi pogled velike trgovsko-politične premembe, ki bodo nastopile v teh deželah, kakor hitro se vanje duri odpro zmagovitim faktorjem modernega prometa. Ker pa, kakor znano, ima trgovstvo tudi moč in veljavo civilizatorno, napočila bode orijentu z novo železnocestno dobo tudi ob jednem nova doba civilizacije in prosvete. Dvojna pot veže Evropo z orijentom, od dveh stranij se more iz središča Evrope dospeti pod Balkan. Morska pot vodi do pristanišč srednjezemskega morja, lahka je, hitra in ne draga, služi pa le trgovstvu. Druga in drugačna pa je not po suhem. Napreduje se po njej le počasi in s težavo, toda promet po njej ne doseza le trgovskih namenov. Taka pot postane s Časom tudi suma nekakšen trg, dobi življenje, združuje ljudi, jih uči in razsvetljuje, taka pot ima torej tudi velik kulturen pomen. Morska pot v Levanto je narejena izza pravekov, po njej hoditi pa je kazalo le trgovskim in plovskim narodom zahodnje Evrope, y prvi vrsti Angležem in Francozom. Srednja Evropa pa je dosedaj morala s svojim blagom najprej v Trst ali v Hamburg in tako trpela mnogo Časa in mnogo denarja. Njen upliv bil je zategadelj v Levanti in pod Balkanom le majhen in neznaten. To
pesmi rečeno, torej moj kritik nima nobene pravice hudega misliti. / Če tudi nimam Jobove potrpežljivosti, mi vender že pamet nareka udanost v Večnega sklepe, katerih premeniti ne morem. Da bi pa to udanost prav konci pesmi poudarjal, brani pesniška dikcija} Sicer se pa take reči ume vajo same ob sebi. ^
GL dr. mi nadalje očita obupnost in popolen obup. Bojim se, da je g. dr. zašel v pesniške figure, in da mi bo nazadnje vender le delal konkurenco! Drugače si njegovih besedi »obup iz katerega ni rešitve" ne morem tolmačiti. Obupal vender še nisem in ne bom, naj se ne boji. In tudi pesmi ne učo obupa. Jaz govorim tako tožno le tam, kjer gre za vzbujo sočutja in sicer dejanskega. Bore naj o tem dva zadnja odstavka moje »obrambe"; tu tega, kar je že pisano, ne bom ponavljal, i In da moje pesmi ne budijo obupa, prepriča naj se blagi čitatelj iz dveh odlomkov iz pisem, ki so mi došla. Nek g, profesor na Hrvatskem mi piše: „Ležalo je moje milo dete na odru — in Vaše poezije bile so moj edini vir tolažbe. Oh, kako sem jih umel, kako sladko čital! In če Vam človek, ki je gledal na svoje oči, kako se njegovo ljubljeno dete bojuje
vse pa se bode korenito predrugačilo, kakor hitro bodo orijentalske železnice zvezane mej sabo in z občili srednjeevropskimi, neposredno z našimi avstrijskimi. Kupci na severu od Balkana, Bolgari, Srbi, Hercegovci in Bošnjaki uvideli bodo kmalu, da je pač le njim v prid, ako potrebno rokotvorino in obrtnino naročajo iz srednje Evrope, imenito iz avstrijske soseščine. S cenami naših produktov ne bode moglo zanaprej konkurovaui angleško blago, ker bo podraženo z voznino iz južnih turških pristanišč dalje. Po sredi balkanskega poluotoka pa bode za avstrijsko trgovstvo vsaj tako ugodno kakor za angleško. Prvaštvo angleško se utegne stisniti v grške luke in tudi tu se bode le tedaj držalo, če se bode vse storilo, da angleško blago more laglje konkuro-vati. Kakšna nevarnost tukaj preti angleškemu tržišču, to v Angliji dobro vedo, zato pa se tudi na-pira vlada angleška, da bi odvrnila ali vsaj manj kvarljivo storila to nevarnost. M. (Konec prili.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
VLjubljani 16. maja.
Orieijozni listi sami ne vedo, kako bi sodili o kandidaturi Aleksandra Bacha za državni xl»or.
Nekateri jo s tem nekako opravičujejo, da se tudi Bachu ne more zabranjevati, posluževati se ustave, kakor da bi bil kdo oporekal mu pasivno volilno pravico, drugi pa trdijo, da je ta kandidatura le odgovor na postopanje poslancev dr. Knotzevega mišljenja. Po tem bil bi Bach le nekak strah levičarjem. To se nam naravnost absurdno zdi. Kdo se more bolj radovati Bacha, kakor baš nemški centralisti, vsaj je njim nemški državni jezik in centralizem glavna stvar, svoboda pa le nekaka olepšava. — Že v minulem državnem zboru je Jurij Lienba-cher hodil svoja pota, tako hoče tudi v novem. Zbrati hoče okrog sebe poslance svojega mišljenja in osnovati kmetski klub. Poslanci tega kluba zagovarjali bodo interese kmetskega prebivalstva, poleg tega pa nemški državni jezik in centralizem. Ko bi se dvornemu svetniku posrećilo dosti poslancev pridobiti za svoj klub, skušal bode v zvezi levičarjev uzakoniti nemški državni jezik. Mi se sicer nadejamo, da se to ne posreči, če tudi ni nemogoče, ker mej nemškimi konservativci vedno bolj gine naklonjenost slovanskim narodnostim. — V Šle-ziji hudo agitujejo protisemiti in baje ne ravno brez vspeha.   Pa tudi na Dunaji je protisemitsko
s smrtjo, človek, kateremu je srce pokalo, ko je slišal, kako kaplje prst na krsto, v kateri je ležalo pol ujegovega življenja, — če Vam tak človek v svoji neizmerni žalosti čez gore in doline pošilja srčno zahvalo za blagodejno tolažbo, ki jo je pil takrat iz Vaših poezij, ko je bridko jokal, — to naj Vam bode dokaz, da niste pohujševali, ampak storili krščansko dolžnost." In iz druzega lista to: ,,Naj le trdi učeni dr. M., da nam z nevero in obupom polnite srce, naj mu veruje, kdor mu slepo veruje, brez prepričanja. Duša moja pije iz divnih Vaših poezij tolažbo, mir, notranjo srečo in moč in ljubezen do Boga, naroda, človeštva in vsega vzvišenega." Ti listi tedaj govore kar najživeje proti M. očitanju!
Še en ugovor ostane dr. M. in menim, da je ta edini in zadnji onih, na katere je opiral svojo trditev: „Kaj pomaga, ako pesnik ni hotel pan-teizma v pesem položiti, če se pa iz nje izvajati da?tt G. dr.! evangelij piše: „bolje, da bi ne bil rojen tak človek". Iz teh vrstic se d d iztolmačiti prav lahko to: ,,bolje'1 — jo comparativ, tedaj eno bolje, eno slabše; daje tedaj bil tist človek rojen, je slabše, ker bi bilo bolje, ko bi ne bil rojen in
gibanje prečoj močno. Židovski liberalci imajo že strah pred protisemiti. Deputacija liberalnega volilnega odbora 2. okraja šla je že k policiji prosit, da naj zabrani protisemitske agitacija Načelnik državne policije VVeiss obljubil jim je pomoči Kes pravi svobodoljubi so Židi, ki vsako njim nepovoljno gibanje hote /atreti s policijo. — Predvčeraj je bil v Pragi shod čeških zaupnih mož kateremu jo pred« sedoval dr. Ilieger. Od Mladočehov sta se tega shoda udeležila Trojan in Tilšer. Potrdil je ta ihod vse kandidate, katere so dozdaj postavili okrajni volilni odbori.
Včeraj je ogcvMlta gospodska  zbornica volila aO svojih članov.
Vitanje <lrr/av<».
Adjutant siitskt^a kralja podpolkovnik Frana ovič imenovan je poslanikom v Rima. — Novo j srbsko ministerstvo je tako le sestavljeno : tiara- j šanin predsedstvo in vnanje zadeve; Marinkovič, j notranje zadeve Vukariu VetroviĆ, linauce; polkov- [ nik Petrovič, vojsko: Pavlovie. pravosodje; Popović, ; bogoeastje in nauk; li.ijovie, narodno gospodarstvo; polkovnik Prutić, javne zgradbe.
Dnevno povelje ru*l4t*ga vojnega minister- j stva zaukazuje, da se pomnoži trdujavsko topnifiar- i stvo v več trdnjavah na Rusko-Poljskem. To je že i lani bil sklenil vojni sovet. — Vedno je manj upa- i nja, da bi ozravel minister notranjih zadev grof i Tolstoj. Zato se pa tudi vedno ninože kombinacije, kdo bo njegov naslednik. $edaj se Imenujejo grbi ; Melikov, minister domen Ostrovski in grof 1'ahlen. j Prvi je jako velik prijatelj svobode in napredka, j poslednji pa odločen konservativec Pahlen je že I bil pravosodni minister, in je jako oviral izvajanje I reforme pravosodja. Ko so bili porotniki oprostili i Vjero Zasulić, dal je bil svojo ostavko.
Pogajanja mej  Rusijo  in AngEijo zaradi ! afganske meje se vrše povoljno.   Ko bodo končana, I odpotuje Lessar v Azijo, da z angleškim komisarjem Da mestu določita mejo    Nova meja se bode neki začela severno  od  Sultikara,   potem  poj de prpU VZnodu do Čumambuda na reki Kušk, tam se nagne ■ proti severovzhodu do Kodjasaleha  na Amu D.iriji. \
Francoski konservativci so že osnovali v Firizu odbor za bodoče volitve v zbornico. Pred VSem bode namen temu odboru nabirati sredstva za agitacijo Sicei pa monarhisti nemajo dosti upanja na prihodnje volitve, ker mej njimi manjka sloge, j Republikanska ideja se je pa tudi v ljudstvu že pregloboke) ukoreninila, da bi se takoj dala omajati, i
Ei'.iHMHuo-itii.ijNti.«  pogajanja za mir j dobro  napredujejo.   Kitajci se  pomikajo s svojimi četami iz Tonkinga. Njih povrat zavira le ponuinj- i kanje transportnih sredstev.   Zato so prosili Francoze, da se jim obrok za izpraznenje Tonkinga za deset dnij podaljša. Po se jim je dovolilo s pogojem, da 23 t. m  izroče Tuvenouang Francozom. Odkar odhajajo   kitajske Cettf,  se   semtertja prikazujejo pomorski  roparji,  katere  pa Francozi hudo preganjajo.
Komisija, ki se je v Parizu posvetovala o neutraliteti Sutvšlirgju prekopa, sklenila je, da vsaka veievlast odpošlje po dve vojni ladji za varstvo nevtralitete tega prekopa. Ta sklep bil je pred vsem obrnen proti Angliji. Ko bi imela vojno v Aziji, bi druge vlasti utegnile v ime neut.ralitcte zaprečiti njenim vojnim ladijain prehod Bkoži pre kop. To bi jako oviralo vojevanje. Govori se tudi, da je Bismarck mej diplomati že Sprožil misel, da bi se jednake naredbe sklenile tudi za varstvo Dardanel.
1)<)|I
MSI.
1% Vipave 14. maja. [Izv. dop.) Čudim se, da se ni oglasil od tukaj do sedaj ni jeden o vo-litvi za našega bodočega državnega poslanca ; saj so vendar volitve pred durmi in saj imamo, kakor
je vsakemu znano dva kandidata. Voliti nam je ali liivsega državnega poslanca g. Obrezo ali pa sedanjega deželnega poslanca g. dr. H. Dolenca. Kolikor je meni znano, imata oba pristašev za se, kakor pa iz prijateljskih pisem razvidim, je vender ljudstvo sedaj bolj za dr. Dolenca kakor za Obrezo uneto, in prav radi tega mi ni mogoče umeti, zakaj iz vi sevalni odbor v Ljubljani v svojih razposlanih oklicih zaupne mo'e za njih mnenje samo glede Obreze povprašuje. Mari se odbor dra. Dolenca boji? Odbor se vender ne more izgovarjati, da ni vedel za dra. Dolenca. Saj je lahko čital v „Slovenskem Narodu", predno je svoje oklice razposlal, da baš dr. Dolencu od več stranij dohajajo pisma, v kojih se ga prosi, da bi pri volitvah za državni zbor kan-didoval. Naravno, odbor je s svojim dobro premišljenim ravnanjem mogoče tudi dosegel, da se je večina (?) zaupnih mož za Obrezo izrazila. Pa zakaj ? Prvič, ker ni omenil odbor dr. Dolenca in drugič, ker ni vedela večina zaupnih mož, da na- j nierava tudi dr. Dolence kandidovati. Naj samo omenim, kaj mi prijatelj iz Idrijskega okraja piše: „Bili smo v resnici vsi za g. Obrezo, ali le vsled tega, ker se nam je priporočeval in nesmo za dražega vedeli. Ker mi pa pišeš, da se tudi dr. Dolence za mandat poteguje, bodi gotov, da bodo vsi j volilni možje v mojem kraji in tudi v druzib našega okraja gotovo svoj glas dr. Dolencu oddali. Mi pozdravljamo njegovo kandidaturo z veseljem, ker dobro nam je znano njegovo moško neustrašljivo postopanje v dežolnem zboru, njegov jeklen značaj in marljivo delovanje."
Svest sem si, da bi centralni odbor od večine stranij jednake odgovore dobival, da je zaupne može tudi glede dra. Dolenca povpraševal Pokladain zatorej slav. odboru prav toplo na srce, da bi se ne prenaglil s proglašenjem kandidata za Postojinsko-Logaški okraj. Da bi se narodna disciplina ne rušila, bilo bi še najbolj pametno, da odbor za ta okraj nobenega kandidata ne postavi. Boj se potem prične, toda pošten boj in prepričan sem, da bo potem večina za dra. Dolenca. — Da nema Obreza duhovščine na svoji strani, bi se ga gotovo ne spominjal noben zaveden Slovenec, razen malega števila neprostovoljnih privržencev.
Še   -Slovenec"   ne   more dr.  Dolencu dru-zega očitati,  kakor da je uradnik,  češ — odvisen je. Poznam pa Slovence,  uradnike  in neuradnike, j koji ostanejo, kljubu odvisnosti, vendar značajni in i neustrašljivi, ko jim je treba braniti naše narodne, zatirane pravice.   In za tacega moža  pozna vsak Slovenec našega dr. Dolenca; kdor ga poprej ni poznal, in takih bo gotovo malo pri nas na Notranjskem, pozna ga,  odkar je stopil v javno življenje — v mestni in deželni zbor.   Kaj pa Obreza v narodnem oziru?   Ko bi  on tudi druzega greha ne imel, kakor tega, da se je za kandidata postavil v deželni zbor proti za našo narodno stvar prezasluž-nerau dr. Zamiku in je tudi to zdatno moč s po-' močjo vladnega lističa našemu zboru odtegnil, bi I mu jaz nikdar ne zamogel odpustiti.
Naš poslanec mora tudi v gmotnem oziru po svoji moči za svoj okraj skrbeti in delati. Vprašam pa, kaj je gosp Obreza v tem oziru za nas storil ? „Abendrothove groše nam je priboril", mi kdo poreče. Pojte se solit s tem! Je pač žalostno te groše
Bog, ki je pustil, da je bil rojen tist človek, je s temi besedami sam sebe obsodil. To je tudi logično. Ali pa ste zadovoljni s to razlago, ki se tudi da izvajati iz teksta. Ne! Šli boste po drugo, autentično tolmačbo in prav storite. Tako storite tudi pri meni!
Vi pravite: „se d a'izvajati", dobro, ali se pa mora, ali se sme prav to izvajati? Ali se ne da tudi kaj druzega, kaj boljšega? Tukaj odgovorite! In iz moje pesmi se da boljši, celo pošten pomen dobiti! In mora se! In dolžnost poštenega eksegeta je: iskati misel auktorjevo, ne to, kar bi se sicer dalo v pesem položiti. In tudi verovati ste mi dolžni, in vsprejeti mojo razlago, dokler mi ne dokažete naravno, neprisiljeno, brez zavijanja, da je moja tolmačba nemogoča. Tako je g. dohtarI
O pesmi „eloveka nikar" ste se motili skozi iu skozi, tako se motite tudi o drugih. Kako je z lirskinii pesmimi, vi ne veste, tega ne umete in jaz sploh mislim, da tega ne boste omeli nikoli: Vam manjka organ za to. Zavrnem pa le ono krivo me-nenje, ki ga imate: Vi mislite, da v vseh pesmih lirik poje le o svojem življenji, o svoji sreči ali ne
sreči. To ni vselej tako. Čuti so moji, to pač, a vzbujeni so lahko pri pogledu na druge ljudi, objekt mojega čuta je lahko drug. Tako n. pr. „v celici" .....Toliko o tem; — ko bi hotel popravljati vse vaše krive misli o poeziji, napisati bi moral polno knjigo. —
Še jedno, predno končam. Jaz sem pri izdaji „poezij" izbiral vestno in skrbno in gledal najbolj na to, da bi ne bile proti veri in proti nravnosti. Več kot za zvezek mislij in pesmij pol dokončanih in tudi že dovršenih sem zatrl, uničil, (— čeravno niso bile po mojem prepričanji ne proti veri, ne proti morali —) zatrl sem jih zamo zato, ker po-* znam naše ljudi, ad evitmdum scandalum pusillo-rum et pharisaicum.j Slovenci sploh mi zato pač ne bodo hvaležni, a „Slovence" in moj kritik bi me po tej izjavi lahko sodila nekoliko mileje.
Končajmo. To je moja zadnja beseda 'v tej zadevi. Naj piše kdo o tem, ako hoče cele knjige jaz zanaprej ne bom tega niti bral, karao-li na to odgovarjal. Slovenci, ako se ne varam, pričakujejo kaj druzega od mene. Bog mi daj moči, da bi mogel izpolniti njih nade!
S. Gregorčič.
omenjati, ako se pomisli, koliko naših ljudij je pri tem ob premoženje in celo življenje prišlo. Privoščite nam dolenjskega Pfeifer-ja — tacega zastopnika bomo veseli. Ko je na Dolenjskem 2 ali 3 krat toča polje in pridelke nekoliko pokončala, napel je ta gospod vse strune, da so njegovi volilci vselej zdatno pomoč od vlade prejeli. Kaj pa Obreza? Že več let zaporedoma pokončava nam na Vipavskem toča, trtne bolezni itd. naše pridelke, postali smo v pravem pomenu besede siromaki — on pa, ki bi nam vsaj nekoliko lahko pomagal, se za nas še ne zmeni ne. Spodobi se in navada je, da poslanec večkrat mej svo.e vohlce pride in za n;ih mnenje in potrebe povprašuje. Ali večina nas. Obreze še ne pozna ne, toliko bolje nam je znan mož z ru-dečo kapico, ki vedno od kmeta do kmeta, od vo-lilca do volilca roma ter tem nikakor ne po lastni krivdi zadolženim ljudem neke liste pomalja, na kojih je zapisano: boben ali denar. — Toda lagati ne smem, Obreza so nas je vendar spominjal, toda komaj sedaj, ko je čas voliti. Preplavil nas je s svojimi pismi, toda pripravil tudi ob krajcarje, koje smo morali pismonoscem dati.
Ker nam tedaj Obreza do sedaj v gmotnem oziru ničesar ni pridobil, akoravno je bilo potrebno in zanj lahko, tako nemarno nobene nade, da bi on tudi v bodoče kaj za nas delal. Pač pa pričakujemo to od dr. Dolenca, svojemu narodu uda-nega in v vsakem oziru marljivega moža. On tudi ni mož, ki bi so svojih volilcev izogibal. Obljubil nam je, da ako to zahtevamo, je on vselej, pripravljen med nas stopiti, da pove taistim, ki bi ga še ne poznali, kaj si je in kaj si bode on vselej prizadeval in da posluša svojih volilcev težnje in se posvetuje ž njimi o potrebni pomoči. Pridite tačas Vi drugi, ki ga mogoče do sedaj še ne poznate in ste vsled tega njegovi nasprotniki! preverjen sem, da se potem vsi složni raziđemo, in da bomo 28. t. m. v Postojini jednoglasno volili dr. Dolenca za svojega zastopnika, kar ne bo le njemu, temveč tudi nam v čast.
rA ?Votraiij*ltcga 15. maja. [Izv. dop.] Če je kdo rad drž poslanec, je to gotovo g. Obreza. Sam hodi okrog volilcev, pošilja liste na vse strani in se trudi na vse mogoče načine, da bi le zopet bil izvoljen Je že tako, g. Obrezi dopada Dunaj, kjer se marsikaj lahko dobi in vidi, česar na deželi dobiti ter videti ni.
Včeraj popoludne prišel je g. Obreza v Bistrico, kjer se je bilo zbralo nekoliko gospodov njegove stranke, proti njegovi volji pa se je tega sestanka udeležilo tudi nekaj mož s Pivke. V začetku svojega govora začel je svojo kramo hvaliti ter povedal nam je, da on je popolnem na strani vlade, od katere smo Slovenci silno dosti že dobili. Trdil je, da so v minulih šestih letih slovenski poslanci več dosegli,  kakor njih  predniki ves čas poprej. Znano mu je sicer, da nekateri se drznejo trditi, da Slovenci smo jako malo pridobili v minulih šestih letih, ali taki, ki to trdijo, po mnenji g. Obreze čisto nič ne berejo in nič ne vejo.   Samo postava o preuredbi zemljišnega davka, koja je osobito slo« venskim   kmetom toliko tešga  bremena olajšala, koliko je vredna!   S to trditvijo dokazal je gosp. Obreza, da niti ne ve, da to postava se je že pred šestimi leti skovala. Da pa bodem bolj kratek, povedati mi je, da je bil cel govor popolnem jalov, ter da se mu je od jedne iu druge straui vedno oporekalo in to tako opravičeno, da je naposled, ko je uvidel, da ni zmožen se braniti, rekel, da ne govori več ter je nehal poročati o svojem, hočem reči, o splošnem delovanji prešlega drž. zbora.
G. Obreza bi moral vender uvideti, da ogromna večina notranjskih posestnikov je odločno proti njemu in s tem, da se nam zopet usiljuje, ne dela druzega, kakor razpor v narodu, koji razpor več škoduje, kakor more deset Obrez koristiti. Dobremu poslancu se ni treba ponujati in usiljevati, tacega še celo prosijo, da mandat prevzame. Ako si je g. Obreza svest, da nas je v drž. zboru dobro zastopal, naj bode miren ter naj doma čaka poročila, da je zopet izvoljen. AU ker g. Obreza dobro zna, da po celem Notranjskem kraljuje splošna antipatija proti njemu, primoran je sam glasove okrog loviti.   Pa ves njegov trud bode zaman, ker, ako Bog da in sreča junačka, izvolili bodemo dr. H. Dolenca, koji je odločen narodnjak in koji ima veliko, veliko več zmožnosti, nas v drž. zboru zastopati, kakor pa g. Obreza.
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodn" St. 110.16. maja 1885.
Iz litije 14. maja. [Izv. dop.] V Slovenskem Narodu" bilo je 1. maja naznanjeno, da se priredi v Litiji veselica, pevski veter, v blag namen. Čakal sem, da se oglasi spretnejši dopisnik in poroča o izidu imenovane veselice, a zaman.
Ker vse molči, drznem se jaz prav površno opisati večerno zabavo s tretjega maja. Kakor že poprej naznanjeno, pričela se je veselica ob 8. uri s pesnijo „Naprej , katero je pel moški zbor jako precizno. Na to pozdravi g. poverjenik šol. društva odlične goste, kojih je bila prepolna vsa velika dvorana g. Oblaka, ter tudi omenja, da se bode dohodek uporabil v izdajo knjig šolo ostavši mladini itd.
Vse druge točke te veselice z vršile so se tako povoljno, da je bilo od mnogih stranij čuti, zakaj se večkrat ne napravi kaj jednacega v Litiji, kjer vendar ne manjka spretnih močij. Slava vsem vrlim sotrudnikom! Posebno uneto je naše prebivalstvo za petje; pa, kakor čujemo, ustreglo se bodi kmalu tudi tej želji, ker se ravnokar snujejo priprave, za ustanovitev pevskega društva.
Dohodek iznašal je 30 gld , od katerih izročilo se je 25 gld. g. predsedniku šolskega društva V Ljubljani v izdajo poučnih beril.
Naj bi se gg. poverjeniki tudi drugod že začeli oglašati in unemati ljudi za prevažno stvar; nekaj vsak lahko stori, treba je le resne volje in nekaj dela.
Omenjeno naj bode še, da nas je zelo iznenadilo, da se je udeležila te veselice iz sosednega nam Šmartina le fcč. duhovščina in učiteljstvo. Kje bo bili drugi rodoljubi? Brigajmo se najprej domačini za ljudsko šolstvo, potem bode se isto še le razcvitalo l _^
Domače stvari.
— (Nekolekovani dnevnik) priobčil je včeraj dopis s podpisom „duhovnik". A tega dopisa menda ni pisal duhovnik, ampak najbrže ex-duhov-nik v Kolodvorskih ulicah. Mi bi se za ta dopis niti ne zmenili, da ni dopisnik trdil, da je Šuklje bil nekdaj odličen naš sotrudnik ter da ga je naš partikularizem prisilil, da je ustavil svoje sodelovanje. Tu je pač slepec o barvah govoril. Vse odlično sodelovanje Šukljejevo obstajalo je v tem, da je nam vkacih 16 mesesih spisal okolu 10 člankov, za katere se mu je določena nagrada v gotovem izplačala. Da pa je ustavil sodelovanje, temu uzrok bili smo mi sami, ker nesmo več hoteli vspre-jemati njegovih opravičevanj in ker smo sami pretrgali zvezo ž njim, ko je bil tako čudno zavozil v stran. Mi smo vedno dosledni ostali, .doslednost v nedoslednosti" pa je g. Šuklje že davno v zakup vzel.
— (Odbor društva „Sloga") izdal je poseben poziv, v katerem naznanja, da je po dolgem iskanji dobil moža, kateri zasluži popolno zaupanje ne samo Slovencev, temveč vseh veleposestnikov na Goriškem, vseh onih državljanov, katerim je na tem, da Avstrija obstoji in da so zadovoljni in srečni raznovrstni narodi, ki sestavljajo staro-slavno to državo. Ta mož je g. Sigmund grof Attemg, c. kr. kamornik in veleposestnik v Pod-gori, ki se torej priporoča kot kandidat veleposestnikom.
— (Volilni shod v Podsredi,) določen v 17. dan t. m., je prepovedan od okrajnega glavarstva zaradi tega, ker se je nameravalo posvetovati pod „milim nebom."
— (Predstava v gledališči,) ki jo je preteklo sredo priredil pevski zbor čitalnice Ljubljanske, bila je v vseh točkah izborna. Po Kdck-ovi ouvertim k „Serežanu", katero je svirala vojaška godba domačega polka št 17. z običajno preciznostjo, predstavljala se je vesela igra „Telegram", katero je češki spisal G. Ptieger Moravski, poslovenil pa Josip Stare. Igra ima živabno dejanje, mnogo komičnih prizorov in kar je za naše občinstvo glavna stvar — ugoden konec. Igrala se je jako vrlo in pohvaliti nam je vse igralce, osobito gospico Vernikovo, gospo Gutnikovo, gospode Gecelja, Pelana in Vero vseka. Gospića Vernik o v a, dasi še le drugokrat na deskah, ki pomen j .jo svet, je že pogumna, kakor kaka dovršena igralka, je brdka prikazen, pravilno izgovarja, ima pa jedno hibo, da jo včasih posili smeh, kar si bode pa lahko odvadila. Po igri svirala je godba zbor in molitev mornarjev iz opere „Afrikanku", potem pa je nastopil naš mešani zbor in pel pre lepo Nedvčdovo skladbo „Nazaj v planinski raj" tako milozvočno in izvrstno, da se je vsled burnega
ploskanja ta točka morala ponavljati   Pri tej priliki bi bilo skoro pevskemu zboru svetovati, da bi bil s ponavljanjem manj radodaren, zlasti pri veselicah, katerih vspored je itak že razmerno dolg. — Posebno krasno pel se je Gj. Eisenhutov osmo-spev „Moja ljubav", ki so ga peli gg Razinger, Pfibil, Pelan, Štaracar, Pucihar, Kruleč, Paternoster in Nolli.  Moral se je ponavljati. Foersterjev „Ve-nec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij" pel se je že večkrat, a dvomimo, da bi se bil pel kdaj tako ubrano, kakor pri tej predstavi, saj ni na Slovenskem takega mešanega zbora, kakor je baš Ljubljanski. Pevski oddelek vsporeda bil je izboren, še boljši pa predstava „Sokola".  Prvi del „Skok" sicer ni napravil pravega efekta, ker se je v zadnji uri brez predskušnje postavil na program. A vse jako težavne vaje izvajale so se s popolno eleganco in gotovostjo. Posebno odlikoval se je pred telovadec gosp. Magolič. Drugi del bila je telovadba na drogu, a tako dovršena, da je vse kar strmelo in občudovalo predrzne „Sokole". Gospodje Benčan, Fink, KaliŠnik, Lipovšek, Magolič,  Slovša,   Josip Verovšek  in Mihael Verovšek  kazali so  v   najtežavnijih vajah svojo izredno moč, žilavost in smelost. Vse produkcije vršile so se s posebno eleganco in gotovostjo in društvo „Sokol" sme biti ponosno, da ima tako osmorico mej svojimi člani, katerih vsaki bi lahko nastopal v vsakem cirkusu.  Občinstvo je pa tudi vsacega omenjenih gospodov, kakor tudi vse vkupe nagradilo z uprav navdušenim odobravanjem. Vsa predstava bila je taka, da je vsakdo bil rado- j sten in ponosen, a pri tem obžaloval, da gledališče j ni bilo tako polno, kakor bi se bilo smelo pričako-vati.  Ako take predstave več ne „vlečejo", potem res ne vemo, s čim naj bi se občinstvu streglo. Videli smo jih veliko, katerih bilo ni, in to takih, ki j se prištevajo jako odličnim narodnim krogom in od | katerih bi se po vsej pravici smelo pričakovati, da 1 podpirajo vsako narodno podjetje. — Po predstavi I bila je jako Živahna veselica v Čitalnični restavra- J ciji, kjer se je še mnogo pelo in napivalo vrlemu I Sokolu in njega izbornim predtelovadcem.
— (Kranjska hranilnica in deželni odbor.) Poročali smo nedavno, da so nekatere štajerske hranilnice znižale obresti za dolžnike od 5 na 4 Va°/o- Kranjski deželni odbor je, kakor se nam poroča, z ozirom na lanski deželno-zborski sklep zastran ustanovitve deželne hipotečne banke, obrnil se do kranjske hranilnice z vprašanjem, ali bi ne hotela po vzgledu štajerskih hranilnic znižati obresti za hipotečne dolgove od 5 na 4 'V/o in ob jednem upeljati amortizacijo dolgov. Ker ima hranilnica že velikansk reservni zaklad in blizu 20 milijonov hranilnih ulog, bi to lehko storila in omogočila s tem dolžnikom, v teku 35 do 40 let znebiti se dolgov.
—- (Dolenjska vinarska in sadjarska šola.) Vsled oklica deželnega odbora ponujalo se je več primernih posestev, posebno iz Novomeškega-in Krškega okraja. Deželni odbor je tedaj sklenil, da se imajo ponujena posestva pregledati. G. dež. odbornik De tel a odpeljal se je v družbi gg. It. Dolenca, vodje Slapske šole in dež. inženerja Vičla na Dolenjsko ter bode ogledoval dotična posestva, ali so po svoji legi in velikosti pripravna za vinarsko šolo.
— (Trst — slovansko mesto.) Eduard Hartraann, slavni pisatelj znamenitega dela „Philo-sophie des Unbewussten", piše v časniku „Gegen-vvart" mej drugim: „Die nattirliche Hafenstadt der 8(idwestslavischen Landergruppe ist Triest, das eben-sovvenig eine deutsche wie eine italienische, sondern eine slavische Stadt ist und in immer reinerer Auspragung werden wird im Reiche der Habsbur-ger." Tako piše mož, ki je vender Nemec po rodu in po mišljenji.
— (Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov) napravi v nedeljo 17. t m. svoj majnikov izlet na Rožnik, kjer bode imelo ob 7 uri sv. mašo z govorom, potem skupni zajutrek. K temu izletu uljudno vabi vse ude in prijatelje društva.
Odbor.
— (C. kr. kmetijska družba kranjska) bode 23. dne maja t. 1. dopoludne ob 9. uri v Postojim 4 do 5 plemenskih juncev sivega muriškega plemena kranjskim živinorejcem prodajala. Ti junci se bodo postavili na prodaj za polovico tiste cene, za katero jih družba kmetijska kupi, in se prodajo tistemu, kdor največ za-nje da proti temu, da ga 1. takoj plača in 2. se a pismom zaveže, da junca
najmanj dve leti za pleme obdrži; zato se k tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci.
— (Občinska stvar.) Piše se nam z Dunaja: Vlada pripravlja zakon, s katerim se imajo predrugačiti državnega zakona določila o osnovah občinskegazakonodavstva. V bodoče utegne po novem zakonu upliv Zemljanov (velikih posestnikov) v kmetskih občinah biti precej in služba občinskih zastopnikov se ima raztegniti za 6, namesto dosedanjih 3 let.
— („Uzor-osnov a ratarskih zgradah u Istri. Zgradbe spadajuće malemu po-Bjedu u primorju pokrajine.') To je naslov malej knjižici, ki jo je spisal potovalni učitelj gosp. Kramer, izdalo pa c. kr. poljedeljsko minister-stvo. Knjižici, ki stane 30 kr., pridejan je ličen načrt in proračuni, kako staviti stanišča v Istri. Dobiva se knjižica v Trstu v F. J. Schimpff-a knji-žarnici.
— (Z Vidma) se nam piše v 15. dan t. m.: Nekaj časa sem se vidi, da skrbi glavno ravnateljstvo južne železnice za živahneji osobni promet tudi na progi Zidanimost-Sisek, kajti kakor na glavni progi, imamo tudi pri nas v primeri krajevne potrebe znižane tour-iu retour-listke v Zagreb in v Ljubljano in od danes t. j. 15 maja, počenši tudi na vseh postajah progo Zidanimost-Sisek mej seboj pri vlakih št. 551. in 552 običajno znižano ceno za mešane vlake.
— (Razpisano) je mesto državnega pravd-nika pri c. kr. okrožni sodniji v Celji, eventuvalno mesto državnega pravdnika namestnika. Prošnje do 30. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu':
Rudolfovo 16. maja. Dr. Poznik ne kandiduje več.
Mokronog 15. maja. Občina Teržišče volila danes dva, Mokronoška pet in Sentru-pertska devet volilnih mož, ki odločno stoje za g. Hrena.
Feterburg 16. maja. Cesarjevo ročno pismo poklanja Komarovu za izvrstne dispozi-cije pri vodstvu vojnih čet ob Murghabu, za previdno odločnost Afgancem nasproti, za junaštvo in hrabrost v boji pri Taškepri-ji zlato I z briljanti okovano sablo.
Bero lin 16. maja. Državnega kance-larja ima zopet neuralgijo v obrazu.
Berolin 15. maja. Danes končalo se je zasedanje državnega zbora.
Ziirich 15. maja opoludne. Šest ur Že neprestano sneži po vsej vzbodnjej Švici. Škoda na vsak način velika, posebno pri sadnem drevji.
Bern 15. maja. VViljem 11 uit z Badenskega, ki je pisal ono pismo, v katerem se je pretilo, da se zvezna palača požene v vzduh, obesil se je po zadnjem zaslišanji v svojej ječi.
Liazne vesti.
* (Iz Amerike) pride v 17. dan junija t. 1. na posebni ladiji 200 Cehov, mej njimi 70 dam, v Prago, obiskat narodno gledališče. Za vsprejem prekmurskih rojakov delajo se v Pragi velike priprave.
* (Vročina na solne i.) Profesor Ericson, poznat po svojih prejšnjih delih o temperaturi na solnci, napravil je v zadnji čas celo vrsto preiskav, pri katerih mu je služil takozvani solnčiii „Pyro-meter". Itesultat njegovih preiskav bil je ta. da je cenil vročino na solnci na 1,700.404° Celsius.
Poslano*
Te dni opozorjen ua dopis iz Goriške okolice v Štev. 98 „Slov. Naroda prisiljen sem le sledeče, resnici in svoji časti na ljubo odgovoriti.
Dopisnik hvali g. Z., ki za čas moje bolezni vodi zavod kmetijske šole slovenske v Gorici, pa pri tem udriha po prejšnjem vodstvu, da je bila kmetija zanemarjena. Temu oporekam in navajam le, da če ni bila kmetija nališpana, imel sem namen štediti pri gospodarstvu, da ne bi nasprotniki samostalnomu slov. oddelku v deželnem zboru imeli povoda ugovarjati nadaljnemu obstanku slov. oddelka, ker kot večletni deželni poslanec imel sem pač dovolj prilike spoznavati mnenje in mišljenje gospodov poslancev, posebno tistih, katerim je vzdrževanje samostalnega slov. oddelka poleg italj. šole bilo vedno nekoliko težavno, da se drugih besedij ne poslužujem. Vsaj je nek odličen poslanec zaporedoma več let predlagal razpust te šole že iz ozira denarstvenega. — Zato sem v skrbi za zavod sklenil prav varčno gospodariti in koncem leta izročil sem visokemu deželnemu odboru blizu 900 gld. od male kmetije, ki meri okolu 10 h. zemlje. Ko bi bil hotel ves ta denar zadelati,  prepričan sme
biti g. dopisnik iz Gor. okolice, da bi umel tudi jaz vsemu dati lice odličnosti. Sicer pa menim, da v prvi vrsti ima kmetija kaj čistih dohodkov dona-sati; šola ima vzgoje vat i sinove malih kmetskih posestnikov in ti hočejo, pač morajo od kmetije živeti. Goriška šola je nižja praktična in ne akade mija, ne vrtnarska šola.
Molčal sem res na vsa natolcevanja, ker ne-sem se hotel prepirati po listih, kajti sleherni, tudi moji č. predpostavljeni so znali in tudi mi naravnost izrekli, kuj da je povod tem napadom
Da pa zavod, za katerega sem toliko deloval in tudi veliko pretrpel, predno je postal samostalen zavod in oskrbljen z lastnim poslopjem itd., ni bil pod mojim vodstvom tako zanemarjen, morda bi smelo vendarle dokazovati, da me je Nj Veličastvo po predlogu visokega c. kr. kmetijskega minister-stva milostno ne dolgo temu odlikovale z zlatim zaslužnim križem s krono baš za moje vspeŠno delovanje na šoli in da sem vsekdar užival tudi zaupanje visokega deželnega odbora, ki je gospodar zavodu, oziroma gospodar, meni zavodovemu voditelju. Sklicevati morem se tudi na izrek p. n. gospoda deželnega podglavarja viteza dr. Tonklija, ki je malo ilnij, predno so pričele pikre pušice leteti na-me po listih, obiskal in pregledal kmetijo in se pohvalno izrazil o zavodu in mi zagotavljal, da dokler bo zavod in kmetija tako dobro urejena, nemam se bati za obstanek slovenskega oddelka, A prihrumil je vihar, naperjen proti meni sploh in hajd vse je bilo slabo. Imel bi veliko, premnogo pisati o tem: pa namen bil je tem vrsticam jedino le braniti mojo čast. Svobodno dopisniku kovati v zvezde katerega koli, a sebi ne pustim jemati časti, ker visoki deželni odbor ki je moja višja oblast, ni mi očital in me nikdar karal iu za me, dokler sem služboval, je bil visoki deželni odbor meroda-jen. Jaz želim miru, katerega nujno potrebujem; zato naj me pusti dopisnik, ki si je stavil za na logo, meni greniti življenje; vsaj kaj pridno dopo šilja celo tu sem. kjer se zdravim, pod zavitki zaporedoma meni sovražno pisane, tudi italijanske liste, kar ga pač dovolj označuje, da mu ni za stvar, ampak za osobne koristi in da ga povsem vodi le grda strast. Ako pa ne bo miroval, prisiljen bodem jasno govoriti in to njegovim težnjam gotovo ne bode v prid.
Šmartno 10. maja 1885.
Fran Fcvšo,
vodja slov. deželno kmetijsko šolo (•oriške v z, p.
Poslaiitt.
Jeseni lanskega leta se je na mojo iz .ženo željo iz-inej dajateljev dela in izmej delavcev osnoval začasni odbor, da ustanovi Splošno dclavsko-holnišno in podporno draitva za Kranjsko" v Ljubljani. Odbor Izdelal je po natančnem pretresovanji dotična pravila, zagotovil si mnogo članov moj podjetniki iti delavci, in v decembru lanskega leta predložil pravila pri visokt-j c. kr. deželni \ Litji. Ooz već nego tri in pol meseca pride odločba visokega e. kr. ministarstva notranjega, katera je dovoljevala, da no omenjamo več družili in važnili spremenili, ustanoviti drultvo v nasprotji s podobnimi po drugih deželah že dolgo obstoječimi društvi le s ttui pogojeni, da bode njega delokrog omejen le na Ljubljano iu okolico. To brez vsake motivacije zahtevano otnejenje delokroga je pa jako bistvena plemenu, ker jako ovira svobodno preseljevanje članov z ozimni na norabo bolniških blagajni.*, z OŽtrbul lih rednost njili uplačevanja na jodnoj strani mej mestom in deželo, na Kranjskem, na drugej struni mej deželo iu druzimi pokrajinami. Vsled omejeno spremembe pravil, je večina onih, ki so bili obUubili pristopiti, preklicalo svojo obljubo, ker je zlasti za delavce odpul oni pogoj, vsled katerega so so pOHebno zanimali za dru-itvo. Ker je zaprečena osnova društva na podlagi, katera bi po mnenji začasnega odbora bila najugodnejša in bi delavskim krogom po vsej deželi dejala največ koristij, sklenil je odbor za zdaj opustiti ustanov ljoujo društva.
V Ljubljani na 14. dan maja 1885
Za začasni odbor: Načelnik:
(291) I vrni Hiiuingnrtner.
TuJCl:
15. maja.
Pri  Mlonn: Kaiser z Dunaja. — Ilerzog iz Gradca.
— Brodmann iz Budimpešto. — Lavrenčič iz Notranjskega.
— Globočuik iz Kranja.
Pri Malici: Zeli l Dunaja. — Scarinl iz Beljaka. — Rawinger iz Kočevja. — Kapucinski z Dunaja. — Stare iz Mengša. — Pirker z Dunaja.
Pri nvNtriJMkein ceuarji: Fanto z Dunaja.
I mili so v IJiiblJiiiii:
12. maja: Frančiška Klemene, zasohnica, 56 1., Stari trg št. 16, za otrpnenjem udov. — Antonija Bitonc, delavčeva lici, 2 leti, sv. Petra cesta št. 09, za sušico.
14. maja: Franc Souvan, posestnik, 86 1., Selenburgovo ulice Št. 1, za vnetjem pluč — Marija Pavšič, kuharica, 67 1., na Stolbi Št. 4, za srčno hibo.
Tržne ceiu* t f jufrfja..: ■
dno 16. maja t. 1.
Mp!» tirologifno porodilo.
		gl. kr.		A.	kr.
Pšenica, h k d.		G 83	špeh povojen, kgr. .	■	lir.
Rež.	•   • ■	5 2	Surovo maslo, „	—	K
Ječmen, „		20	Jajce, jedno ....		:>
Oves, „		3 57	Mleko, liter ....		8
Ajda, „		■i 71	Gto-/6je       meso, kgr.		61
Proso, „		5 85	Telečje          „ „	-	60
Koruza, „		5 60	Svinjsko        „ „	--	7o
, Krompir, „		o 31	Kosi runovo    „ „	—	40
Leda, „		8	Pišanec.....	- -	19
Grah,		8 -	Golob......	—	17
Fižol, „		8 5<	Sen ,   100 kilo    . .	1	7h
Maslu,	kgr. .	— :it;	Slama,   „     .      . .	1	69
| Mast, 1 Speh frišen,	it 1	— 82	Drva    trda, 4 □ motr.	7	2f
	n	— 54	t7   mehka,   „ „	5	—j
zova, ja b^°52r;' J       \ mm.	Tom-por.ttura	Ve-trovi	Nebo	kri na v , mm.
7. .'.jutra j 718 20.11*. *2. pop.    i -11 -OB mm. 1). zvečer 724 39mm.	10 0 11 6" C 8-i« C	si. zab. si. j z. ui. iz.	obl. ohl. ohl.	O-50 mm dežju.
Srv-d-.ja tempi rat u. i l1."", za 3\>° pod norim tlom
dne 16. maja t. 1.
■ Izvirno tebu'1'nfično poročilo.'i
Papirna renta.......... 82 gld. 30 kr.
Srebrna rotita.......... 82 „ 65 „
Zl.:ta rent i........... 107 „ 50 „
n"/o marčna renta......... ©8 „ lu „
Akcije narod 6 banke....... 85 _ „
Kreditne akcije......... 287 „ 9) „
London............ 124 „55 „
Srebru............ — „ — „
Napol ...... 9 „ 86 „
C kr cekini    ...    ........ 5 „ 84 „
Nemške marke                                 . 60 n 90 g
4"/0 državne srečke iz 1   1854   250 gld 125 „ 75
Državne sti-čke iz 1   1861          100 gld 171 „ — ,
4°/0 avstr  zlata renta, davka prosta 107 „ 70 „
Ogrska zlata rei;ta 4°/0    .               .   . 1*7 r 3' „
«    papirna renta 5»/0               ... 92 p 30 ,
5*/0 štajersko zemljišč  odvez  obllg 11)4 „ — „
Dunava reg srečke o«/,,            100 gld 114 „ 50 „
Zemlj obe avstr 4Vi0/o ulati zast  listi 124 „ — „
1'rior  ublig  Elizabctine zapad železnice 112 „50 „
l'r*or obl>g Ferdinandove sev. železnice 106 „ — „
Kreditne srečko    ....       100 gld I7f> „ 75 „
tttudolfove srečke.      .    .              10    „ 18 „ 50 „
Atoli« Mfgk>>a*8tr   banke           120    r 10» „ 25 „
Ti ammway-driišt velj   170 gld a v .   . 212 „ 7f) „
R svečanosti y Postojinski jami
pelje
Binkoštni ponedeljek 25. dne maja t. 1.
vb O. -in minut
posebni vlak
iz Ljubljane v Postojino.
Jama bodo ta dan v glavnih prostorih z električno razsvetljavo In razen tega So s 140 mnogorbemm! svečniki in 40 svetilniki razsvetljena.
Voznina za tja in nazaj z uštelo ustopniuo za v v jamo znaša:
v  I. razredu  gl<l. v II. razredu  k1<1. 5.45 in v
111. razredu 8*60« Vlak odhaja na/aj v Ljubijauo zvečer ob 8. uri 30 minut. — Vozni  listi se izdajajo  pri blagajnici za osube južiifl železnice do kratko pred odhodom vlaka.
O-. Sclir6cls:l-ov
(290i       koiiiT.sijoriinuii I. Dunajski jiolnišdi boreAD na Diin;?ji.
V novozidanej hiši v Spodnjej Šiški
odda se za o sv. Mibeli
prav lepo stanovanje,
oba roječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambe za jedila
in drvarnice.
Pogoji zvedo sc pri gospej Itozi MtrzelboveJ v C jti   ,,i.n. 1,292—1)
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih nZbranih spisov stoji: L zvezek, nevezan po.........gld 1'—
elegantno vezan po II. zvezek, nevezan po elegantno vezan po
III. zvezen, nevezan po
elegantno vezan po
IV. zvezek, nevezan po
elegantno vezan po Ako pa tudi od-dajeuio vsak pos uničen zvezek, vender se / priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skup a j. Naročnina znaša za L, II., III. in IV. nevezani zvezek 3 gld. Za vao štiri lepo vezane zvezke f> gld.
160
..... I 070
.   .   .   .      „ 1'20
..... a 0-70
......120
..... ■ 0-70
..... r l'W
Naročnina za zvezek I, II., III , .IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih 5 zvezkov 6 gld.
Naročnina pošilja SO    na jprikladneje S
poštnimi nakaznicami
pod n slovom: g. J o s. S ta re v Lj u DI j an i, Marije Turuzije cesta5.
-Q odpisan  isreksui) zaliv alt* vsim svojim naročnikom "\ \   JL     M mnogobrojno  zaupanje, katerega  s< ni užival % tloslej, ter naznanjam, da sem i»r<\s«*lil sed^j svojo *
izdelalnico
strojev in kovinskih del
v Sv. Flnrijjiiiii iilicp jft 32 ali Hrenovo ulice si. 1.
^ Ob'jednom   pi ipnroSam slav. občinst vu svojo zalogo
najboljših pip,  posebno pipe penilnice i.Moii-ier- P £   pippen), ter izdiliijim mdi  sobne brzojave 'Zim- % mertetegrat*' in se nadejam  tudi za naprej mnogo-loiijiiih naročil in vsestranske podpore«
_3 FRAN GOGALA, |
izdelovatelj strojev in kovinskih del. 1
J. C. JU VANCIC
posestnik viuo^;-ivi<l<>v iu» ISizoljskem,
ima
zalogo vina v Ljubljani
in priporoča: (281—2)
Bizeljsko vino 1884 1. od 14 do 18 gld.
„ „    1883. 1.  „ 18   „ 24 „
Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „
Uzoice p Si 1 jii v sodčkih od 50 litrov in več. *"^Q
. ziožii F. s. Mar.
Ravnokftr je izšla tliuna knjiga teh glasbo-tvurov h »lik«» MklHtlatcl «>yt>. Zadržaj knjigo je jako obilen in tako različen, tla zamore zanimati vsacega, k dur se z glasbo' bavi ali tudi Batno poje.
Cena knjigi je 1 gld. UO kr., zares izredno nizka. (194—12;
Knjiga sc dobiva izključiva pri samem skladatelji in naj sc naročnina pošilja pod adreso:
BtfS
Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. Iliicking, medicinski Hovclnik dr. ('uhu, dr. Miiniiing in mnogo dm^e zdravniške avtoritete so je preskusile in jo za izvrstno domače (nt; ti jim sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in treh usti i ui boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oiuedlovici, glavoboljo, trebuliolndju, /.aslizenjn, želodčnej kislini, vzdignvanju, omotici, koliko, škrofeljnbm itd., proti zluiej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite s.^aio z malim in pre()ri-eajtt! se sami. J< dna stoki. 50 in 80 kr.
Pri giis|ioi'ii lekarji S» obodi, pri Zlatem orlu, na 1'reNirno vem Irgu. (71H—3>3)
Boct, cesarsko
^ib eksportno piyo'w»*
v steklenicah JffijS
(6—20)       priporoča "^Hjfff^i
I       A. MAYER-jeva p
J trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, m
Za bližajočo se sezijo
priporoča
najstarejša in naj glas ovit ej h a
firma za sukno
MORICA BUMA
(ustanovlj'na leta
pristno Brnsko volneno blago.
Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do ffld. 6 meter. Bogata izher NUkun za suknje (Streleh- nad KamingamrockstofiTe^ od gld. 3 do gld. 7 in Hukua ni b!a<ie, najnovejši uzorci, od gltl. 1 do g]&. G mt?ter. C'riii PeriivieiiM za suknje in Ton-kiiiN in lilafce od ghl. 8 navzgor do gld. d, gld. 7 in više meter.
Velika zalogo vsakovrstnega fliikiia %a «■ i vi Ine in vojnfike obleke, livrejo, cerkve, biljarde in vozove- S.t .*» j« zu polarne si •»»#.«•. veteraunka iu Htreladca druAtva iu tirine korporacije. — Noriualnetca rolnatega bluga za zgornjo ohloko, kakor uoriuuluili poKteljuih iu popotiiili odej po Blatom I prof. Gustavu .lUgru v Siutl^nlii bogata izher.
I*rJ»t(ui 4»itfc,:» slii potni plnidi, H metre 5(> eui. dolgi iu 1 meter GU cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16.
Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti pofittiemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — rofiiljatve, katerih vrednost znaSa gld. 10, pošiljajo se Iranko.
Gospodje   i.i-ojuMlii   iuojMlri  dobč na zahtevan i r   vatfletllie knjižice ■/,  mnogoštevilnimi uzorci poteg iiraaooKoga mostu, i. nuHrttropjo. ^ j    irmiko. (107—V2)
Naročniki dobivajo knjige franoo.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrotie spise1' \m <i0 kr izvod, uko si naročč skupno po 10 izvodov ter zanje puši jejo gosp. dru. Jos. Sluretu v Ljubljano nuročiliio svoto 6 gold.
(22—21) Odbor za Jurčičev spomenik.
r^i-hie 138—19)
i i i
ustavlja po  naj nov ej Sem  amerikanskom načinu brez vsakih bolečin ter opravlja ploinliovuuja in vso zobne ojtcrnt'fje
I zobozdravnik A. Paichel,
a P°'Llg Uradoekoga mostu, J. nutistropje.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
riporoča svojo veliko zalogo  vseh  vrat modernih
klobukov in kap;~Vl
prejema tudi
kožuhovine in zimsko obleke
črez poletje v shranjevanje. (112—15)
Izvrsten med
(jrnruntiriin |>itn.ncc) na debelo in drobno, kakor tudi v plehastih Škatlah po 6 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr.,
■e dobiva proti postnemu povzetju ali pa proti gotovi j)la<M pri
OROSLAVU DOLENCU, 5
svečarji v Ljubljani.       (278—2) "
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preaičke, ptlčne črvioe, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od iuželkino zalege ne ostane nobenega sleda.
Pravi prašek se dobiva v prodaj al niči pri
j. a\i»i:^-u,
,,|>fi Ariićni |>s3ia" 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13,
V LJubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam,  kjer so naznanjene po plakatih. (211—2)
I Marijinceijske kapljice za želodec,
Doprese/no i/.visi ji o zdravilo zopei vse bolezni v elodti,
Preselitev krčme.
Slavnemu občinstvu si usnja m naznanjati, da sem svojo kremo iz Judovske stezo preložil v l.lnjfiv«' ulice tfl«>». 7» kjer bodem kakor do sedaj točil Is najboljša nepokvarjena (loleii jnlcn vina* kakor tndi vina i* Krake okolice ter iz II r val« Ve po uajuižjili cenah. Z odličnim spoštovanjem
(277—3) Vckoalav Zajec.
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo. naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč V ±e-lodoi, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
c *isi v m t sssilojjr&i Lekar C Itrmlj, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako so rabi, stane
**% ^mm
Prave ima sslztlo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Đom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna filichael Guglielmo. V Cel ji: lehar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lokar Ph. RitBchel. V Črno ml j i: lekar Ivan Blaže k. V Skofjej Loki: lekar Karol Fabi ani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
WV Svaritev! Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceijske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceijske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod- I nijsko spravljeno varstveno' znamenje in zavoj j mora biti zapečaten z našim varstvenim znanie- I njem. Izdelki podobnega ali istoga imena, ki nč- B majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot po- Pj narejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na- l| znanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in 1 Prodajalci. (90—14) I
——*™UM"^*1''     ™M"™eTTMM^ij;a'7iii mri ri—r ~~
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim se je tudi po nepreitanej porabi bromove :a kahja h; v redkih slučajih moglo konstafovati ozdravljenje te liolczni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki bo dozdaj lastonj iskali pomeli proti tej strašnej bolezni.
Mnog« brojna n r.čevaln in premije od osob vseli ; tanov.
Za  ozdravljenje   potrebna zdravila  z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti  poštnemu  povzetju   ali  piedp'Siljatvi zneska 80 frankov ali IG mark. (110-12) Naročili naj so adresujejo neposredno na me.
S. i13«»1»V4* io I ti specijalist. Berlin S., Brnndeiiburgstrasse B5.
Kupil sem na d a/.bi celo zalogo neke sloveče tovarne za koce in šabrake za polovico navadne cene in prodajem, dokler j.h jo kaj,
15 50  kosov jiiko \ Hi kili, neznansko debelih, širokih
M taiđa Hm,
ki sta vsaj že po 14 let »tara, ▼sprejme z vso hrano, živa žem, obleko in stanovanjem
Peter Thomami,
(284—2) k aninnsek v Ljnbljani.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
knjige ixx knjižio @
za ljudske šole in učitelje:
a, Praktično metodiko.......cena 80 kr.
ti i Prvi poduk.......... ,    60 ,
c) Fiziko ln kemijo ...... „    60 „
č) Prirodopls......... ■     n   f>6 ,
d  Zemljepis............ „    26 „
e) Geometrijo........... „    24 „
t) Malo fiziko .......... „    M „
g) Domovinoslovje.......... „    '20 „
b) Prlpovesti iz zgodovine Štajerske . 6 ,
i) Opis krškega okrajnega glavarstva     „    .'10 „ j) Zgodovino štajerskih Slovenoev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne picankc in risanke, potem : (289—9)
mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih knmoviii    ....        .   .   cena 1 krj
ter slovensko-nemikl zemljevid Avstrljsko-
Ogerske . .......... „   1 n
in zemljevid Krikega okraj, glavarstva     „    ft „
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
Mira. (konjskih plaht), ! ias£&o<laiai»
ki se ne dajo raztrgati.
Te šabrake so po 190 ^    . centimetrov dolge in 180
THBy^K    centimetrov široke,  z bar V pm    ~    vastimi  oblivi,   debele so I fty kakor  deska in se torej
res strgati ne dado. W% Tu  šabrake  so dvoje
I \ baze in \ eljajo prve bate
_ 1^-^.        in najfinejše i gld. 95 kr.,
druge b .že pa 1 gld. 7fj kr. Razpošiljajo so proti gotovemu plačilu ali pa povzetju. — Slednji dan so razpošiljajo to šabrake na vso krajo sveta in so povsod jako po godu, ker se tudi lahko porabijo za posteljne odejo in eo prej veljale več, kakor dvakr.it toliki). Nadalje se proda
IOO U«S«»V
svilnatih posteljnih odej
iz najfinejše bouretsvile v najkrasnejših barvnb, ru-deče, modre, rumene, zelene, pumam imaste, pisane, dosti dolgo za vsako posteljo, po gld. 8.75, par samo gld. 7.—.
Na stotine pohval  in opetovanih naročb mero-dajnih osob je v mojej  pisarni razloženo na blagovoljni ogled in si dovoljujem nekatero objaviti. Gospodu J. II. Rabinowiez-u na Dunaji.
Vašo cenjeno poliljatev sem prijel,  in naročim So sedaj 30 fiahrak iste vrste, kakor prvikrat z ru-dečimi, rumenimi in modrimi obli vi, Denar za §ub uke a gld. 1.80 = avstr. velj. gld. 54 jo priložen. Oskrbništvo veleposestva Lovnsz Patonanskega: Petyng J. L. Patona, Ugersk(», 8. aprila 1885.
Častiti gospod! Prosim, pošljite mi 10 takih fia-brak, pa ravno iste kakovosti kakor prvikrat in ravno te velikosti kakor poprejšnje. S spoštovanjem
Josip Infiinger v Meierhofu v Hintertliiersnu,
pošta Kufstein na Tirolskem, 10. aprila 1885.
Vaše blagorodje! Dobil sem dve šabraki, in som ž njimi prav zadovoljen, potrebujem jih še o kosov, prosim, mi jih hitro poslati. S spoštovanjem
Aug. Klaudi.
V Riedu, v lunskem okraji 21. marca 1835. Gospodu J. II. Rabinowioz-u na Dunaji.
Prosim 8 šabrak po povzetji kakor prvi pot. C. kr. topniearski nadporočnik Desiderij Moys pl. Ludrova v 13. poljsko-topničarskem polku.
V Tomešvaru, 8. aprila 1S85. Gospodu J. II. Rubinowicz-u na Dunaji.
Prosim, pošljite mi z vračajočo se pošto Še dve šabraki, take, kakeršne sto mi že poslali, kolikor je moč sritlo barvo po poštnem povzetji. S spoštovanjem Gejza pl. Kramaricz, posestnik Bode, P. Ajka. Gospodu J. II. Rabinowicz-u na Dunaji.
Poslani dve Šabraki sta mi jako po godu, pošljite mi še štiri po poštnem povzetji baš iste vrste. (221—5) Grof Anton Khucn v Požunu.
jJB5T~ Svarilo. Ker sem jaz sam prevzel prodajo teb plaht, ne more nikdo šabrak take nenavadno dolgosti in širokosti in tako dobro kakovosti za to neznatno ceno prodajati, zato se pa pred ponarejenimi naznanili svari.
Naslov: Webefrea*en ^laiiiilacliir, J. II. BABIAOWl€Z, Wleii, III.. llin-tere ^oUaniisirasM' Xr. O.
BUNU
"Voli liiinsKii
Politično razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele, so tudi Švico; vsled teh razmer se Jo na stotino delavcev izselilo, tako tla je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero sum mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. To tako zvane VVanliiiiu-toiisUe >.«'|»tie ure so najboljše uro vsega sveta, koju so (zredilo elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskega sist ina.
Vse ure so natanko renasirane ter garautiiJemo xh v salto uro pet let.
\ dokai Koloveffa Jaiuitlva in Ntr«»ge no. ImI nosi i, previeuiemo m leni (lolžuost. Javil«*, <lu iiiiKo iM-|»> iMiojco uro nazaj vzaui«>iuo iu se driii;o zitmeu|Miuo.
1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-\ i »m, i/.r«Mlito uiilaiitiMt rogulovtine; razen toga so tudi elektrogalvatiično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jadeu komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20.
1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhrj od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-rauimi kazali, ka/.silom za trenutke iu kristalnim ploščnatim steklom, uu-latičiio ua sekunde re« pakirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-siranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih ua 8 rubinih, fino ro-pasirane, z verižico, medaljonom, in baržuuastim etuijein, preje gl. 15, zdai le gl. 5.60.
1000 komadov ur na sidro (aukor-uhr) od pravega 1 motnega srebra, odobrenega o«l e. kr. denarnega nratla, tekočih ua 15 rubinih, razon tega tudi električnim potom pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40.
1000 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega lillotuega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na tienotek repasirano, s kolesjem od niklja, tako da ni i treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da so zastonj tadi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etui iu ključ; vsaka taka ura štala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15.
1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1O00 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč, preje gl. IOO zdaj gl. 40.
650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75.
650 komadov ur z ropotcem, fino regulovano, dajo so rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov: (-211—4)
Uhren-Ausverkauf
der
Uhrenfabrik Fromm,
AVien, 11., Obere Uouaustrasse 107.
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLDA REIFA, DUNAJ, 1., PESTAL0Z71GASSE I,
najstarejša tvrdka te vrste. (623—32)
Natančneje izpovedbe in prospekti zastonj.
Mih. Kastner, Karol Karinger v LJubljani;
Karol Schaunig v Kranj i; Alojzij VValland, J. Kupfersehraid, F. Zanarger, Trans A Stiger v Cel j i; Hathever & Felvernigjr, Alojzij Fuchs, Anton Robin, Valentin Trost,
C. B. Kosshacher, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celovei priporočajo svojim p. n. knpovalcem Zacherl-ovo najnovejšo sporHaliteto praAkov, katera v intenzivnej moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva:
za popolno vnicenje in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mreeaov,
kakor: stenic, bolh, iurkov, molov, muh, uit, mravelj itd. Posebno se pred tem  svari:  „Zacherlin" ne z navadnim  mrčennira praskom zamenjati! rZacherlinu prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar pa se v samem papirji ne prodaja ali pa odnrt ne vaga. Originalne steklenice niorajo imeti, da je pristen, podpis (8—4) imena in varstveno znamka.
[b
*      "too-sitl zTolrlcl priporoča pc nsOnlžjIli. cexxaulx ^
I     JOSIP GEBA, "i
. Slonove ulice št. 11. *
I Slonove ulice št. 11,
US13,3^
Zahvala in priporočil«.
Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj Bkazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v iznenadno lepoj in velikej izberi, priprosto in naj elegantnoj Se upravljenih po
najnižjih cenah; potem
dežnike
v jako hogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botanv, pol svila, svila, double-faoe-svila itd., ravno tako na uavaduih, kakor ua patentovanlh avtomatnih stojalih, ki so so tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih cenah.
SpGci;alltete dežnikov: patentovani samootvorni, pa-tentovani samozaporni, v kovčegu shranljivi, dežniki s palioo od titanlja ali pa s slatlm stojalom so vedno v zal iz i. en Dežniki se kaj naglo iu ceno na novo prevlačijo ali popravljajo, (C| ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. JŠjjj
§f9T~ Prekapcem pošlje se na Eahtevanje obširne cenilnike. ~W
f«/l>V'il£ii,iil ćložiiiUov in solucsiiiliov, (184—6) v Ljubljani, Mestni trg št. 15.
v t
♦
i
: :
♦
♦
♦
AZIENDA
avstrijsko-francosko društvo
za zavarovanje proti elementarnim nezgodam
Drnitveni delniiki kapital znata
U niilij. frankov = 9,400.000 zlatov.
„AZIENDA" zavaruje
proti škodi po toči
po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje šo do-plačevati.   Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati no more, so mu dovoli do konca Beptembra obrok k plačilu premijo. Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri
glavnem zastopstvu „AZIENDE"
v Ljubljani, Slonove ulice št. 52.
Glavni zastopnik:
(275—2) Josip JP-TOlaJeilO.
:
♦ ♦
: : t
♦
♦ ♦ ♦ ♦
: :
♦
: :
♦
<S* BUDIMSKA
ak6 czy
GRENCICA, J
katero so analizovali in označili deželna akademija v Rudim-pešti, profesor dr. Stolzel v Monakovem, profesor dr. Hnrdy v Parizu in profesor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Uebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaji ii\ profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih probavilnih organov in zupreti i vode ter se pred vsemi znanimi greneicaiui posebno Uredno priporoča. — Dobiva bo po vseh špecerijskih prodajalnicah in prodajalnah mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in droguerijah, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rakoczv (213—f>)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Za blagovoljni ozir.
Visokočastitim dosedanjim gostom in p. n. gospodom tujcem ter p. n. občinstvu usojam se uljudno objaviti, da sem zopet sam v svoje osobno vodstvo prevzel
hotel in restavracijo
pri
„BAVARSKEM DVORU"
nji,  l>iiiaai-]*-il£<kj <.Mfcj-it i šl. 83,
samo tri minute oddaljeno od postaje Jnine železnloe.
Cene sobe, izvrstne gorke in mrzle jedi ob vsakem času dneva, dobra mizna vina, pristni kraški teran, pravi recer, KoslerJevo carsko pivo (samo 10 kr. pol litra)
Zagotovljajoc najsolidnejšo postrežbo, priporočam se za mnogobrojni ob'sk.
(292—1)
Z velespoitrvanjem
Janez X3Za.£cx©x.
C. kr. avstr.
ogrsk. pri v.
(161—5)
lotraci z lesenimi vzmetnicami.
nadomestilo za slamjače in žične ustavke,
čisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno cena. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji.
Glavna zaloga: Dunaj, L, Maximilianstrasse 1.
LEKARNA JULIJ pl. TRNKOCZY.
lekarna JULIJ pl.
HM
Spodaj navedene specijalitete, ki so po vecletnej izkušnji za izvratno uspešne pripoznanc, ima vedno Ciste v zalogi in razpošilja takoj po
,,pri samorogu"
-v X_ij"\a.Tolja.nl, atesta.! trg- 3X. it- 4b.
"M'l'/llo 7*1 I'ISP jedno najboljših sredstev, da se prostor, 1" Art icinr^ kjtir rasejo lasje, utrdi in da lasje no
izpadajo, ob jednem jim dajo lop lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.  1 lonček za dolgo časa samo 60 kr. |;,„ll1((,Kl      YO*»tnii» najboljšo vrste, ljudstvu priljubljeni ridlltUMliU £g<IHjt   lek. mHla flteklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo.
Pirivki nrjlš#*k 7,1 dam p vrsto, bel in rolast, v ška-
I <ll l/.M   p FI <l!M r\ 1.1(8 IIIT j toljcab po 30 kr., s pravo rozino vo-
njavo, zelo nožen po 40 kr.
Orijentalski dišeči prašek 357&£±s rga&JS
jetno vonjavo. 1 zavitek 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kepesu   dr;° ffiSffiS
in zastarele ozeblinske bule.  Steklenica z navodom vred 30 kr. 7/1t»«ivilrt sa  ! ni'5'1  ii/'.K'l    gotovo uplivajoee sredstvo, treba samo /dll dU:l) ii<% ItUIJO Utcao, zvečer s čopičem namazati. 1 steklenica
samo 40 kr.
•■s*»ii\' i i " iwsll J° PrUeton> razstapljaven in kri čistilen pripomoček in n ( Iti J: i Jj~y\ «i II znamenit zoper zapretjo telesa iu krvno navalo. 1 skatu-Ija z navodom vred HO kr.
Mala ga „ujtinejSa v botelijab po 60 kr.
(45-9)
Izdelki morajo imeti, da ko pristni zraven stoječi podpis in egorujo obrtno varstveno marko.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. "981
IOGOOOCXXX^XXXX50CX300e3CXXX30
I/datclj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne