St. 86.
V (jorici, v soboto dne 28. oktobra 1905.
Letnik VII.
Izhaja vsa1' torek in soboto ob
11. mi predpoldne za rnosto tor oL 8. uri
pop. za deželo. Ako pad« na ta dneva
praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane
po pošti prejeruan ali v Gorici na doin
posiljari celoletno 8 '\, pollotno 4 Kin
četrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to-
bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah,
Jellersitz v Nunskih ulicah in Lo-
ban na Verdijevem tekališču po 8 vin.
GORICA
(/Jutranje Izdanje.)
Urethiifitvo in upravništvo se
nahajata   v   <N a r o d n i   tiakarni»,
ulica Vetturini h. St. 9.
Dopiso je nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
»Gorice«. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krut po
12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po
8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču-
nijo ae po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Goriški deželni zbor.
V torok ob 10. uri predpoladne je
bila ob priliki otvoritve deželnozborskega
zaaedanja v atolni cerkvi sloveana
8v. maža, katere se je udeležilo ve<5 po-
slancev. Po maäi in sicer točno ob jed-
najsti uri je deželni glavar ob navzoč-
nosti vseh poslancev razun treb, namreč
dr. Maranija, conte Valentinisa in dr.
Tame, ter v navzočnosti vladnega zastop-
nika dvornega sretnika grofa Attemea
otvoril prvo sej<5.
Otvorivši sejo ob 11. predp., na-
znani deželni glavar cesarski patent z
doe 29. septembra, a katerim se je skli-
cal na današnji dan vis. deželni zbor.
Nato pozdravi srčno poslance ter
da izraza svojemu veseljo, da se je po
skoro enem letu zopet sklical deželni
zbor, da razpravlja predmete, ki atremijo
za tein, da se izboljäajo materijalne, mo-
raine, narodae in socijalne razmere de-
žele.
Nato omenja, kako je deželni odbor
vneto in resno delal, da vestno reäi
sroje posle, obstoječe, bodisi iz deželno-
?.borskih nalogov, bodisi iz tekočib njema
pristoječih zadev.
Tiskano   poročilo   o  delovanju leta
1904   nodi   natančen vpogled v to delo-
vanje,   dučim   se   bode delovanje v leta
1905   popisalo,   kakor običajno, v poro-
<5ilu tekočega leta.
Povdarjali   mora,   da so se predlo-
žili v  Uajviäjo potrdbo vsi zakoni, spre-
jeti v  zadnjem zasedanja, od katerib so
nekateri   dejanski  zadobili zaželjeno ce- I
sarsko   potrdbo;   za   druge   se   vräe äe j
pogajanja glede potrdbe; zopet drugi so
se   vrnili  za  kako premembo, katero se
predloži v tern zasedanju v razpravljanje,
kakor   n.   pr. zakon glede zatiranja pre-
denice.
Posebno povdarja, da je bil zelo
hitro potrjen zakon glede pobiranja de-
želne davščine na pivo, vsled česar se
je mogla pobirati ta davščina v deželni
režiji v veliko denaruo kornt deželnega
zaloga; omenja, da dva jako važna za-
kona, to je o izboljšanju materijalnih
razmer učiteljstva in zakon, zadevajoč
novi občinski red, žal, nista še bila [o-
trjena. Deželni odbor se je pečal tuui,
izvršuje deželnoabor.^ka naročila in ˇ
prid krajevnih interesov, z zadevo glede
dovoznih cest na postaje bohuyske že-
ležnice; z zadevo glede podelitve brez-
obrestaih posojil v obnovitev po trtni
uši uničenih vinogradov ; z zadevo glede
meljoracije krasovitih travnikov itd.
V   svoji   tekoči   apravi je pomogel
deželni   odbor,   v   prid   vinoreje   v nasi
deželi, do razvitka   deželne trtnice ame-
rikanskih   trt;   doredel je, v neverjetno
in velikansko korist dežele, visoko vlado
do tega, da je sprejela užitnino na vino
in   meso   v   lastno  režijo;   sodeluje   za
povzdigo   kreditnega   zavoda,   tega   po-
ravnalca obrestne mere v deželi, do za-
dovoljivega  napredka.
V  tern zasedanja čaka deželni zbor
težka   naloga,   to je   razni zakoni in en
načrt   pravilnika   za ustanovitev zavoda
za posojila občinam.
-Nato pozdravi deželni glavar v
8lovenskem jeziku častite zastopnike na
slovenaki strani ter izraža upanje, da
se bo mogla s skupnim sodelovanjem, z
resnim namenom in krepko voljo pre-
magati težka naloga.
Nato se sporninja presvitlega vla-
darja Franca Josipa 1. ter povabi častite
gospode, da zakiičejo vsak v svojem je-
zika trikratni  „živijo*' Nj. Veličanstvu.
Gela zbornica seodzove s trikratnim
Evviva ! Živijo ! Potem predstavi vladnega
zastopnika, preblagorodnega goap. Henrika
grofa Attemsa in da izraza svojema zado-
ščenju nad tem, da je določen tadi zato za-
sedanje kot zastopnik visoke vlade, kajti
akušnja v preteklosti ga zagotavlja, da
se bodo rešile v splošno zadožčenje s
sknpnim sporazamljenjem zborove za-
deve.
Posl. Bombig poda nato, na poziv
deželnega   glavarja,   v    roke    slednjega,
alovesno obljubo v smislu § 10. deželnega
pravilnika.
Zatem dobi besedo gosp. vladni
zastopnik. zahvali se deželnemu glavarja
za vljudne beaede ter pozdravi zbornico
v imema visoke vlade z željo, da bi bil
trad deželnega zbora venčan z dobrim
vspehom in «agotovi, da sme deželni
ibor z gotovostjo račanati na pomoö vi-
soke vlade.
To izjavo poda vladni zastopnik v
italijanskem in slovenskem jezikn.
Na povabilo deželnega glavarja pre-
čita deželni tajnik dnevni red prihodnje
seje, ki je določena na 25. oktobra, t. j.
na sredo, ob 5. uri pop. Nato se aeja za-
ključi ob 1135 predp.
II. Beja. Seja, ki je bila napove-
dana ob peti uri popoludne, je pričela
äe-le ob 5V2 ur'- Deželni glavar bö je,
otvorivši sejo, najprej v jako toplih be-
scdah spominjal pok. premil. nadškofa
Andreja Jordana in goriäkega župana dr.
Venuttija. Poßlanci so stoje posluäali, kar je
deželni glavar govoril in kar je dal za-
bilježiti tudi v zapisnik. Po preöitanju
zapisnika prejšnje seje in doälih spisov
se je zaöel reäevati dnevni red te seje.
Prva točka dnevnega reda je bila veri-
ükacija deželnozborske volitve, pri ka-
teri je bil izvoljen za poslanca za go-
riäko meßto trgovec Jurij Bombig. Volitev,
0 kateri je poročal dr. Marani, je bila
brez ugovora potrjena, ker ni bilo proti
nji sploh nobene pritožbe.
Nato so bile na dnevnem reda
volitve detelnozborakih odsekov. Posl.
dr. Marani je predlagal, naj izvoli de-
želni zbor šest odsekov in sicer : finančni,
šolski, pravni, peticijski, kmetijski in že-
lezniäki odsek. Pet prvoimenovanih od-
sekov naj šteje vsak po sedem članov,
šesti, namroč železniški, pa naj ima le
pet članov. Ta predlog je bil vsprejet.
V odseke so bili izvoljeni in aicer: v
finančni poslanci Berbuč, vit. Hölzer,
Naglos, conte Panigaj, Bolko, Jakončič in
dr.  Verzegnas8i;   predsednik   dr. Verze-
gnas8i. V šolski odsek dr. Gregerčič, dr.
Treo, dr. Fajdntti, prof. Bdrbač, dr. Egger,
dr. Marani in Falconer ; predaednik dr.
Fajdutti. V peticijski odaek dr. GregorčiO,
Lapanja, Štrekelj, Bombig, vit. Holzer, dr.
Fajdutti in Klančič ; predsednik dr. Gre-
gorčič. V pravni odsek Grča, dr. Verze-
gnassi, dr. Treo, dr. Gregorčič, dr. Egger,
dr. Marani in Lapanja; predsednik dr.
Treo. V kmetijski odsek Jakončič, KlančiČ,
conte Panigaj, Bombig, Štrekelj, dr. Ver-
zegnassi in conte Valentinis; predsednik
conte Panigaj. V železnižki odsek pro
Berbuč, dr. Gregorčič, Lapanja, vit. Holzer
in dr. Mavani; predsednik prof. Berbuč.
Dr. Marani, ki je predlagal poalance, ki
naj se izvolijo v odseke, je predlagal za
pravni odsek in železniaki odsek tudi
dr. Tamo. Dr. Tuma pa je izvolitev od-
klonil. In tako priäel je v omenjena od-
seka nameßto njega posl. Lapanja. Izvo-
litev v vae odseke razun v kmetijski se
je vräila z vzklikom; v kmetijski pa so vo-
lili z lističi, ker je dr. Treo nasproti
predloga dr. Maranija predlagal, da bi
bil izvoljen v kmetijski odaek meato
Bombiga, ki je meščan, posl. Grča, ki
živi na deželi in bolje pozna kmetijstvo
in njega potrebe in pa tadi zato, ker
so tudi v zadnjem zaaedanju imeli Slovenci
v tem odseku večino. Letos obdržali so ai
Italijani v tem odseka večino, a so jo
pa v drugih odsekih, kakor n. pr. v
pravnem prepuBtili Slovencem.
Potem so prišle na vrsto volitve
jednega deželnega odbornika in dveh de-
Želnoodborniških namestnikov, volitve,
ki so nastale potrebne valed odatopa
prof. Berbuč» in Klančiča ter vsled smrti
dr. Venattija. Najprej se je vršila volitev
odborniškega nameetnika, katerega so
volili poBlanci kmetskih občin. Vseh kmet-
skih poslancev je osem, a oddanih je bilo
samo Seat lističev, na katerih vseh je
bilo zapisano ime Elančič. In tako je bil
za odborniškega nameatnika zopet izvo-
ljen poslanec Klančič. Namesto dr. Ve-
nattija je bil enoglasno izvoljen od za-
stopnikov veleposestva  za   odbornižkega
L1STEK                                   4
Karamfil s pesnihouega grobo.
(Hrvaüki spisal A. Seiioa. Powlovenil /».)
(Dalje.)
Hiši Albertovih sorodnikov se je reklo „Stara
pošta1', ali v resnici je bila gostilna. Gospodar naju
ljubeznivo sprejme in gospodinja, njegova žena, naju
pelje v hišo, kakor da bi ji bila srčno ljubljena sinova.
Jako sem se začudil nečemu: v Albertovi hiši v
Zagrebu si slišal samo nemški govoriti, a pri njego-
vem ujcu na „Stari pošti" niti ene nemške besedice,
marveč vse slovenski. Tega sva se seveda morala
držati tudi jaz in Albert.
Albertov ujec je bil krepak, še ne star mož;
ali neka bolest mu je grizla ob življenju. Toda nikoli
ni pokazal svojega trpljenja, vedno je bil dobre volje
in se rad šalil. Njegova žena je čezdan malo govorila
z nama in z gospodo; s krepko roko je vodila
gospodinjstvo, da je bilo veselje gledati, kako zavitih
rokavov vlada po dvorišču. Ti precej premožni ljudje
niso imeli svojega zaroda, nego so v hišo vzeli napol
kmetiško dekle, daljno ženino sorodnico, tarn riekje
od koroške meje. V zadregi sem, kako vam jo naj
opišem. Ako ste videli roso na listu, ptico na grmiču,
rudeče jabelko na šibki vejici — taka je bila Neža.
Ni bila mestni otrok, sem rekel, ali kako na drobno
je znala stopati. In kako nežno se je kretala, z roči-
cama mahala ter majhna usta nabirala na smeh. Bila
je toli ljubka in lična, toli odbranega vedenja, da si
nehote moral pomisliti: Ni li to dekletce odbežalo iz
kakega salona, se li ni ta mladenka za Šalo seljaški
napraviJa kot  „Marta" ?  A na drugi strani zopet niti
sence kakšne koketnosti, prava zdrava, nedotaknjena
narav, cvetka, kakor jo je Bog zasadil sredi polja
brez posebnega povoda. Bila je črna, majhna, drobna,
brza ko veverica, zbadljiva ko trn, nežna ko vetrič,
in ako se je nasmejala, kakor da bi se z gore oglasili
vsi srebrni zvonci. Večkrat sem motril to dražestno
lice. Bilo je podolgasto, slovensko, brez najmanjše
pičice, rudeče in belo, rožica na snegu, polno ko
blazinici na božjem oltarju. Obrvi so ji bile črne,
tanke, ravne, ob koncih zavinjene, ustnice polne
malin, palec široke, a oči je imela črne. Oh te so
bile kakor oči ptice, prešerne mile pevke. Deklica je
govorila hitro, naglo, popolnoma kakor Kjanjice;
umela ni niti treh nemških besed, in ako si -govoril
v njeni navzočnosti ta ji tuj jezik, je gledala na tla
ter z roko gladila svilni predpasnik. Pravijo, da ima
človeško oko najčarobnejšo moč, jaz pa rečem; da
ima tako moč tudi človeško grlo; vsaj Nežino jo je
imelo. Ko je zapela, sem zatisnil oči in — srce pokaj,
glava zbläzni! Toda kaj se tukaj zatapljam v davne
spornine ter vas dolgočasim. Jaz sem skakal črez
grmičje in gramoz, a moj Albert se zopet spomni,
da je v Zagrebu izgubil ideal, ter skreše peščico
solznih nemških elegij. Ko je tako lamentacijo sprešal
iz črnilnika, me je navadno poklical na vrt za hišo.
Legel sem na trebuh v zeleno travo ter pušil kratko
pipico, Albert pa je, pred mano sede in z rokama
mahajoč, s tragiškim patosom deklamoval nemško
elegijo, dokler ga nekoč izza rožnega grma ne ob-
siplje milozvočen smeh in se nad rožami prikaže
Nežina glava.
Joj, se nasmeje dekle, kako lepo Albert nemški
pridiguje, škoda, da ne gre v Kočevje za duhovnika.
Alberta je kajpada razjezila taka primera. Skoda,
da je tako lepo dekle utelešena proza, mi je večkrat
rekel. Jaz pa sern mu odvrnil: „Pobratim, ta proza
ima v sebi več prave poezije, nego tvoj patos."
Nekoč sedimo na vrtu pri večerji gospodar,
gospodinja, Neža, Albert in jaz. Bila je lepa mesečina.
Zlata svitloba je prodirala skozi trtno listje lope, kjer
smo na panjih sedeli za dolgo mizo, Nikdar ne po-
zabim tega trenutka. Albert je bil izredno resen,
neprijazen ter je dimove oblačke svoje smodke z
neko besnostjo zaganjal proti luni. Molčali smo.
Kaj ti je Albert, vpraša skozi smeh gospodinja,
niti ne ješ niti ne piješ, a kadis tako silno, kakor
bi bil jezen.
Nič, teta, odvrne Albert.
Nikar se ne potajuj, reče Neža nekam razdra-
ženo, na me se jeziš, je-li?
Zakaj zlodja, se nasmehne gospodar, motajoč
palec krog palca.
Bilo je tako, nadaljuje Neža z zvonkim glasom
in oko ji zažari. Zjutraj pridem na vrt, da naskubem
za obed povrtnice. Kar zaslišim nekako pridigo.
Splazim se za grm in gledam. Moj Bog, koliko čudo!
Ta-le gospod Hrvat leži v travi na trebuhu ter kadi;
Albert pa sedi, vrti glavo, preobrača oči, krili z
rokami, vzdihuje ter govori nekake nemške litauije.
Stisnila sem dušo, ali brez uspeha; udarim v krohot
ter rečem Albertu, da bi bil dober za župnika v Ko-
čevju. Ali ni tako, gospod Hrvat ?, se obrne dekle
zažarjenih lie k meni.
Res je, odgovorim.
(Dalje pride.),
namestnika dr. Egger. Odbornika pa je
volila cela zbornica. OJdanih je bilo 21
liatkov. Tri listki so bili prazni, na oaem-
najstih listkih je pa stalo ime Berbuč, in
tako je bil prof. Berbnč zopet izvoljen
za odbornika.
Nato je sledila volitev jednega Člana
T deželno komisijo za obrtnijski davek
in dveh namestnikov v isto komisijo.
Članom je bil izvoljen dr. Franc Pavle-
tič, za namestnika pa sta bila izvoljena
Peter Sarcinelli in France Mozetiö.
V prizivno komisijo za osebni do-
hodninski darek so bili izvoljeni kot
dlani : Angel Casagrande, Leopold Bolko,
Aiilon Jakončič in Josip Naglos kot člani;
za namestnike v ieto komisijo pa so bili
izToljeni Edvard Glaricini, Josip Ghiozza,
Angel markiz Fabria in Danijel Godina.
— Vse te rolitve so se izrršile jedno-
glasno.
Na predlog dr. Gregorčiča in dr.
Maranija je bil vladni zakonski načrt,
zadevajoč nekatere policijske odredbe v
gozdnih in vodnih zadevahizročen prav-
nemu in kmetijskemu odsekn v prouče-
vanje in v svoječasno poročanje.
Potrjen je bil sklepni račun za 1.
1904 zaloga Werdenberg. Sklepni račan
i»ttga zaloga za 1. 1905 in sicer za prvo
detrtletje se je pa odstopil finanönemu
odsekn, ker je uprava imenovanega za-
loga prešla po ti dobi v drnge roke.
Dekli v zavodu gluhonemih se je
povišala mesečna plača od 12 na   15 K.
Zakonski načrt glede izločitve nekih
katastralnib    občin    tržiške   občine   ter
glede uatanovitve nove krajne občine se"
je odstopil pravnemu odseku.
Vsprejet je bil v vseh treh branjih
zakonski načrt, ysled katerega pride uvr-
ščena cesta, ki pelje od železniške po-
staje v Ronkah pa do Vermeljana med
skladovne ceste.
Predlog, katerega je stavil v imena
dež. odbora dr. Marani, da pristopi tadi
goriSki dež. odbor kot član k arheolo-
gičnema mnzeju na Danaju z letnim pri-
spevkom 32 K, se je na predlog posl.
Holzerja odstopil finančnemu odseku.
Zakonska načrta glede kozje reje
in pa glede razäirjenja zakona o pogo-
zdovanju tadi na nekatere občine kanal-
skega in tolminskega okraja, o katerih
je poročal dr. GregorčiO, sta bila na
predlog poročevalca samega izročena
pravnemu in kuietijskemu odseka.
Dr. Marani je poročal o dopisa Že-
lezniškcga ministerstva, s katerim se dež.
odborn naznanja, da se napravi na tnk.
postaji bohinjske železnice železniaka de-
lavnica, kakoräne so v navadi na vseh
velikih postajah, a da se sčasom« na-
pravi tndi centralna mehanična delav-
nica in da se je v ta namen že nabavil
potreben prostor. Poročevalec pred-
laga resolacijo, da vzemi dež. zbor to
na znanje, da iz.reci železniškema mini-
sterstvu zahvaio s prošnjo, da bi se cen-
tralna mehanična del&vnica Čimproj na-
pravila. Dr. Tuma se izjavi proti temu,
da bi se izrekla kaka zahvala, ceä, da je
to, kar pravi ministerski dopis le obljuba.
Dr. Marani je pa mnenj«. da ni to ni-
kaka prazna obljaba, ker je za centralno
mebanično delavnico že nakupljen in
določen prostor. Resolucija je bila potem
T vsem svojem obsegu vsprejeta.
Odobrili so se neki stroški za po-
pravo mednarodnega mosta čez Idrijo.
Sklepni računi zalogov, ki se na-
hajajo v deželni upruvi za 1. 1904 so se
odstopili finančnemu odseku. Istotako so
se odstopili finanönemu odseku prora-
Čuni istih zalogov za 1. 1906.
Na koncu seje je prečital posl. Fal
coner svojo isterpelacijo, katero je na-
znanil dež. glavarju že v začetkn seje.
Posl. Falconer in tovariši vprašajo narnred .
min. pred. in ministra za nk in bogo-
častje, kako je to, da ni bil potrjen z*k.
načrt, katerega je goriäki deželni zbor
v zboljšanje učiteljskih plaö sklenil v
zadnjem svojem zasedanju. Vladni za-
»topnik dvorni svetnik grof Attems, ka-
teremu je bila interpelacija izročena,
je rekel, da bode nanjo odgovoril v jed-
ui    prihodnjih sej. Opomnil pa je, da je
v stanu že koj povedati, da nima vlada
v principu nič proti dotičnemu zak. na-
črtu in da ga ni dosedaj predložila v
najviäje potrjenje le zaradi tega, ker ni
na primeren način preskrbljeno za po-
kritje stroškov, ki bi nastali vsled uvedbe
istega zakonskega načrta.
Nato je dež. glavar zaključil sejo
ter napovedal pribodnjo za dan 30. t. m.,
t. j. v pondeljek in sicer ob 5. uri po-
poludne.
Nekoliko sfatistike
o   ponemčevanju  Slovanov  in o raz-
širjanju   nemške  ideje  med  Slovani.
(Pišc Arjöl.)
(Dalje.)
2. Galicija   in   Bukovina.
Galicija: Površje 78.493 kmJ. Po-
Ijakov 3,988.702, 548%. Malorusov
3,074.449, 42-2%. Nemcev 211.752 ali
2-9% in Židov 811.371 ali 11*7%.
Bnkovina : Površje 10.493 km- Po-
ljakov 26.857 ali 37%. Malorusov 297.798
ali 412%. Nemcev 169.486 ali 22%.
Židov 96.150 ali 12%.
Nemci imajo v Galiciji 120 kolonij,
v Bakovini pa 38.
V  XIV. veku so oni zavzemali v več
krajih mestažupanov in obö. svetovalcev.
V  Krakovu nosijo celo nekatere ulice in
trgi imena Nemcev. Mnogo vasi in meat
v zgornji   Tatri je bilo v XVI. veku po-
nemßenih,   a   v   Lvovu samem   so igrali
nekdaj  Nemci odloöilno  ulogo.   Posebno
je   pokroviteljeval Nemce cesar Josip II.,
kateri   je   naselil   takaj   12000 ljadij iz
renskih pokrajin.
Po veroizpovedanjn se delijo Nemci
v Galiciji na: 15000 katolikov in 43000
protestantov in v Bukovini 30000 kato-
likov in 18000 pi. testantov. Ostali del,
kateri govori ne^ski, so Židje.
V  Bnkovini zavzemejo Nemci veöji
položaj, nego govore Stevilke. V glavnem
mestu  Černovicah prevladujejo Nemci z
veliko   večino,   da   bi   človek  mialil, ko
pride v to mesto, da je kje na Nemškem.
L.  1900   so   našteli v tem mestu 34.441
Nemcev,   torej  dve  tretjini vsega prebi-
valstva.
'Od 18 okrajev je 7 v nemäki ve-
čini. Od 1. 1774, ko je preäla Bukovina
k Av8triji, zaöeli so se Nemci kar tru-
moma seliti zlasti iz Banata, Heasenskega,
Badena, Virtemberga itd. in od 1. 1835
pa prihajajo Nemci s Ceäkega.
Od 1. 1875 obstoji v Černovicah
nemäko vseuciliäce.
Tukaj   izhaja  5  nemäkih  časnikov.
V   Lvovu    izhajata    v   nemškem   jeziku
samo   2   öasnika in oba sta židovska in
sicer   „Izraelit"   2krat   meseöno   in „Jü-
dische Zeitung" 2krat na teden.
Od 1. 1867 obstoji v Černovicah
„Deutsches „Stadtteater". Germanski
konzul za Galicijo in Bukovino ima svoj
sedež v Lvovu. Torej vsestranska ger-
manizacija slovanskega ljudstva.
(Dalje pride.)
navedeno obdolžitev. Tako pa je lepo
pokazal, kako rad podpira laži v namen,
da napravlja prepire po občinah. Ali mi
pravimo:do tu, in nič dalje!
Dovolj je bilo nesramnih laži v
listu „Soča" iz naše lepe občine, a mera
je prikipela do vrhunca, imamo obilo
gradiva v zalogi, ki ga o priliki pola-
goma objavimo, da svetu pokažemo, kje
je resnica, kje je laž, kje je marljivost,
kje je lenoba, kje je napredek, kje je
nazadovanje. Na svidenje torej !
0 b č i n a r.
D opisi.
Iz Št. Andreža. — V 81. ätevilki
lisla „Soče" je bilo med raznimi vestmi
poročilo iz Št. Andreža, ki je zlagano,
kolikor besed ima. Ker so izstopile iz
pevskega in bralnega društva v Št. An-
drežu vse pevke razven dveh, iz razloga,
ki se o priliki objavi, hoče poročevalec,
ali bolje lažnjivec vso krivdo na-
valiti na našega g. župana, ceS, on je
stariäe pregovarjal, naj svojih deklet ne
puščajo sodelovati pri drušUu, ker tam
se nauče le lumparije itd. Ker naš g.
župan o izstopu deklst iz druätva Še
ničesar vedel ni, je čudno gladal, ko je
bral v „Soči", kaj se mu podbaciva.
Zato je poslal takoj „Soöi" popravek z
dostavkom, ako se mu zgorej navedena
obdolžitev dokaže, je pripravljen plačati
n» korist druätvu „Solski Dom" 50 K
globe. Kaj mislite, kaj je naredil urednik?
Popravek je vrgel v koš zato, ker ni
mogel dokazati njegov lažnjivi poroče-
valec niti jednega slučaju, v katerem bi
se bil naš g. župan pregrešil zoper zgoraj
Iz Sovodenj, dne 27. oktobra. —
(Druätvo „Na da".) — „Sočini" čita-
telji se gotovo spominjajo bombastične
reklame društva „Nada" za svojo vese-
lico dne 1. oktobra 1905. No, kaj pa je
bilo v resnici ? Na kratko !
Petje je bilo pod vsako kritiko,
razglaäeno, brez vsakega takta, da so. se
äe člani godbe muzali. Saj ni čudo : kakor
se je učilo in dirigiralo, tako se je
tudi pelo.
„Šfcrat." Res, prav lepa točka. Kdor
ni prej pozoal estetičnega čuta, oni je
uže našel užitek v tem. Skandal, da se
spravlja na javen oder tako pohujšljivo
vedenje.
„Črna abesinska stražaM, kaj pa to?
Toliko lastne hvale ! Štirje „Gašperji" so
smeli v vsi meri kazati svojo surovoat.
Lepo našemljeni kakor gre črncem, pa-
čili, zavijali, „äpotali" so se na vse kriplje
proti občinBtvu.
Program je bil v resnici raznovr-
sten : razne vrste petja, äkrat, igre, abe-
sinci, ples, nagrade in ne vem še kaj.
Vrhunec te toliko reklamirane veaelice
pa je bila vsekako točka, katere ua
program ni bilo, ker so hoteli priredi-
telji občinstvu napraviti najbrže nekako
presenečenje, kakor so svet farbali,
namreč točka „Barufa". Mogoče pa so
hoteli s to točko deliti nagrade vsem
onirn, ki se niso smejali, kakor je hilo
obljubljeno v programu. No, za take na-
grade kakor so bunke lepa hvala. Ker
so pa bili tako radodarni 8 temi sled-
njimi, dobili so i oni 7-dnevno nagrado
v ulici — Dogana. Povabili so jih na
„ričet", da se odpočijejo od prevelike
radodarnosti. Hoteli sova^na druge vreöi,
a se jim ni posrečilo,
Res lepa „Nada". Sovodenjci lahko
veliko pričakujemo od tega društva, v
katerem   se nahajajo sami izbrani ....
Gg. voditelji I Ljudstvo treba izo-
braziti, srce vblažiti, olikali, kar „Nada"
ne dela. Saj kaže na najlepši način ob-
sodba in pa tudi to, da se s purovostjo
po cestah znašajo nad poštenimi in njim
neljubimi osebami z rjovenjem in zme-
rjanjem. Tu je polje, na katerem delujte.
In tako druätvo prosi še podpore pri
razn»h denarnih zavodih? O ironija!
Treba druge strune napeti, ako hočete
kaj lepega doseči v društvu. Gosp. pred-
sednik, ste res lahko ponosni na svoje
društvo 1
Za danes dosti.
Zdaj pa le pero v roke!
Politiöni preglod.
Nekateri listi poročajo, da se snide
državni zbor že 16. novembra. Ako se
to ureßnici, potem bode zasedanje dež.
zborov kraj e nego se je mislilo iz za-
četka. Nekateai listi so piaali, da name-
rava baron Gautach razpustiti drž. zbor,
ako mu isti ne dovoli takozvanih držav-
nih potreb. Zdaj pa se čujejo glaisovi, da
baron Gautsch ne raisli razpnstiti držav-
nega zbora tudi, ako mu ta ne vstreže,
ampak da bi v tem slučaju odstopil.
Glbanje za splošno volllno pravlco.
Gibanje za sploäno in enako volilno
pravico je postalo zadnje dni jako ži-
vahno. Po raznih mestih, kjer imajo dež.
zbori 8Toj 8edež,- zbralo se je na tisoče
ljudstva, v prvi vrsti seveda delavcev,
in 80 ße vršile še precej dostojne de-
monstracije za splošno in enako volilno
pravico. Zbrana množica je v vseh ome-
njenih mestih poslala posebno deputacijo
k dotičnemu dež. glavarju in namestniku,
ki je pro8ila za uvedenje sploäne in
enake volilne pravice. Deželni glavarji
in namestniki vsprejeli so take deputa-
cije prijazno in so se jih odkrižali na
lep način. Tako se je zgodilo v Brnu, t
; Pragi, v Lvovu in v   Inomostu.   Skoro v
j vseh  deželnih   zborih   so   bili   stavljeni
I nujni predlogi glede  uvedbe   splošne   in
enake volilne pravice.
Čudne volltve na Češkem.
Proti izvolitvi dr. Zulegerja so vlo-
žili Vaenemci protest, ker je v nekaterih
občinah   dobil   več   glasov,   kakor   pa je
ondi Tolilcev.
Kranjtkl dcželni zbor.
V  sredo je irnel kranjski   dež. zbor
Bvoje prvo sejo   v   sedanjem   zasedanju.
Dež. glavar je   predstavil   novoimenova-
nega dož. predaednika Schwarza, ki je v
imenu vlade pozdravil poslance v lepem
govoru, ki je   napravil   na   vse   stranke
ugoden vtis.   Dr. Šu^teršič in tovariSi so
uložili najni predlog glede uveibe splosne
in enake volilne pravice.   Tudi poslunec
Hribar in  tovariši   so   nujno   predlagali,
da se uvede novi volilni   red,   katerema
podlagu bodi   splošna   in   enaka   vo'ilna
pravica.   V ti   aeji   je   bilo   naznanjenih
tudi   15   drugih   peticij    za   splošuo   in
enako volilno pravico,   ki so   bile   skle-
njene na  raznih   «hodih,  obdržavanib v
nedeljo po celem Kranjskem v ta namen.
Pred sejo sta se predstavili dež. glavarju
in dež. predsedniku v   zadevi   enake   in
sploäne volilne pravice deputaciji kržčan-
8kih socijalct^v itt-aoc. demokratov. Prvo
je vodil dr. Šasteršič, drugo   pa dr. Ma-
jaron.
Krščansko-soclalna zmaga na Tlrolskem.
Za tirol. dež. poslanca je bil 22. t.
m. izvoljen v okraju Welsch-Metz voditelj
italijanskih kršč. socialcev dr. Lanzerolti,
ki je dobil 333 glasov, nasprotnu kandi-
data dr. Gembra in profeaor Lorenzoni
sta dobila prvi 116, drugi pa 72 glasov.
Dozdaj je bil ta okraj v liberhlAih rokah.
Novi reški gubernator.
Za reškega gubernatorja je imeno-
van 8 kraljevim pismom na Fejerraryjev
predlüg grof Pavel Szapary.
Nemško spletke.
Dopisnik angleškega lista „Times"
je brzojavil iz Petrograda imenovanemu
listu dne 25. t. m. to-le : G*r je vsprejel
angleškega poslanika Hardinga, predno
je ta nastopil svoj dvameaečni dopust.
Ta avdijenca je najbrže v nekaki zvezi
s sedanjimi dogovori med Rusijo in An-
gleško, v svrhu nekakega zbližanja teh
dveh velevlastij. Iz tega razloga 86 sodi
tudi, da so poklicali Hardiageja v London
in bode v isti namen najbrže poklican
tudi ruaki poalanik v Londonu Bencuen-
dorff v Petrograd. Zdaj ni več tajno da
napenja Nemčija vse svoje moči, da bi
prepreöila sporazumljenje med Rasijo i n
med Angleäko in da ponuja Rusiji vaako-
jake konpenzacije. Ne ve se prav na-
tanjko, kaj vse je ponujala NemČija
Rusiji. Vendar pravi imenovani dopianik
lista „Times", da je doznal, da je Nem-
čija Rusiji ponudila složno postopanje
v Baltižkem morju in je opozorila Rasijo
na to, da si RusijA in Namöija prav lahko
rezdelita med seboj Avstro-Ogersko.
Tako politiko podpira baje ruski minister
Witte, a se ji protivi Francoaka, ki noče
o tem nič ališati, da bi se Nemčija po-
vekšala.
„Slovanski Jug''.
Pod tem imenom izhaja v Belgradu
list, cigar program je oznaöen na čelu
lista z besedami: „Južni Slovani, zedi-
nite se! Revolucija v neosvobojenih
krajih". „Slovanski Jug" je izvrstno ure-
jevan in prinaša vesti iz veeh jugoslo-
vanskih dežel: iz Srbije, Bolgarsko, Ma-
cedonije, Hrvatake in Slovenije. Kdor jo
vešč cirilice in se zanima za razvoj ju-
goslovauskega vprašanja, naj 8e naroči
na „Slovanski Jug;', ki stane za vse Ieto
6 frankov, za pol Iota 3 franke.
Adre8a „Srbske skupščlne".
V   srbski   skupščini   se  je   pričela
razprava o adresi na kralja.   Predloženi
so   trije   načrti   adrese:   od samostalne,
radikalne in nacijonalne stranke. Sarno-
stalna stranka naglaža v svoji adresi, da
je  na   njo   napravil   ugoden   vtisk   pre-
stolni   govor,   v   katerem   se   povdarjajo
dobri odnošaji z AvBtro-Ogersko4 in tra-
dicijonalne bratske vezi z Rusijo. Takisto
se    tudi    radostno    pozdravlja    aatrdilo
vlade, da so odnoäaji 8 Črno   goro  in z
Bolgaaijo vedno bolj   presrčni.   Isto   po-
vdmrja tudi   radikalra   stranka v svojern
naörtu, v katorem se zlasti bavi s vpra-
šanjem   0   železniških   igradbah, 0 obo-
roženju    vojske   in   o   novih   trgovskih
pogodbah. Nacijonalna Htranka pa želi v
svoji adresi, da bi vlada bolj skrbela za
varnost   življenja   in  imetja   in   sklenila
ugodno   trgovinsko   pogodbo   in   veteri-
narsko konvencijo z Avatro-Ogersko.
Dogodkl na Balkanu.
Turčija se noče nikakor udati. Ona
noče prav nič čuti o kaki mednarodni
kontroli nad macedonskirni financami.
I Ker ni izključeno, da bodo hotele velev-
lasti izsiliti to od Turčije 8 kakim od-
ločnim   nastopom, se  je začela   Turčija
zadnji čas močno oboroževati in posebno
oskrbuje z modernirni topovi svoje atrdbe
v Dardanelih. Tadi svojo mornarico
pomnožuje prav pridno in si je zadnji
čas nabavila dve novi oklopnici in veö
torpedoTk.
Turkl zaklall avstrljskega vojaka.
Turki so zaklali nekega avstrijskega
vojaka v stražarnici, kjer je atal na straži.
To je vzbudilo velikansko ogorčenje v
vrstah avstrijske vojske. Poveljnik avstro-
ogerske vojske je posetil Sulejman paäo
in zahteral, da ae najdejo ubojice onega
vojaka in da 86 da avatrijaki vojski sa-
tisfakcija. Salejman paäa je obljubil oboje.
Tarki hočejo aedaj krivdo navaliti na
Srbe, akoravno ho ti popolnoma nedolžni.
Dogodkl na Ruskem.
I2 Rasije dohajajo vsaki dan bolj
žalostne veati. Nadejamo ae, da so jako
pretirane. Železničarji so namreč po
vsem Ruskem zaöeli stavkati in je za-
radi tega promet skoro na vseh ruskih
železnicah ustavljen. Vsled tega preti
prebivalstvu raznih meat velika beda.
Poročila pa prnvijo Se nadalje, da bodo
že danes zaČ li stavkati tudi brzojavni
in poštni uradniki. Ako so to uresniči, potem
nastane lahko v coli državi najveöji nered.
V Petrogradu so bajo že vso prodajal-
nice zaprte. Vlada je pa izdala ukaz, da
se raorajo isto takoj odpreti in da bode
vsak trgovec izgnan, ako bi se ne pokoril
vladnenm nkaza.
Najnovejša poroöila iz Rasije so
zopet jako žalostna. Stavka zelezniöarjev
se je razširila po vsi Rusiji. Na prav
mnogih krajih so pretrgane tudi brzo-
javne zveze. R^volucijonarni življi na-
stopajo vedno odločnojše in pridmžujejo
se jim ljudje iz vseh stanov. Spopadi
med vojaki in izgredniki se dan na dan
množe.
V  Varäavi bo   zažgali   postajo   var-
šavsko-dunhjake   železnice.   Ko so prihi-
teli ognjegasci, da bi gasili ogenj, 30 jim
to  stavkujoči   železničarji   branili.    Šele
ko so prišli vojaki so zarnogli ognjegasci
pričeti   svoj<3   delo, a takrat   biio  je   že
prekasno,    kajti   zaöela   so   goreti   tadi
druga   poilopja   in   požar  se   še   vedno
širi po mestu.
V    Petrogradu    so   danes   najbrže
proglasili   obsedno   stanje.   Ljudje   beže
iz mesta. Sinoči  je  bilo  po   mestu   vse
temno, ker  so revolucijonarci   pokvarili
plinove cevi.
Domače in razne novice.
Duhovske spremcmbe. — Preč.
g. Anton Pahor, vikar v Kronbergn,
pride za vikarja v Sovodnje; cast. g.
Ffiderik (Miroslav) Lenardič, kaplan
v Solkanu, pride za vikarja v Vedrijan ;
na njfgovo mesto pride ö. g. novomašnik
Alojzij Novak.
Preč. gospod Audrej Pavlica je
imenovan za suplenta v takajšajem cent,
semeniäöu in bo predaval o starern
zakonu, kar je dosedaj opravljal
meg. dr. Faidutti. Msg. dr. Sadej bo
predaval Se daljo do imenovanja dotič-
nega profesorja o novem zakonu.
Za „Šolskf Dom" je prejelo uprav-
ništvo „Gorice" : Ivan Lnpanja, deželni
poslanec 10 K.
Srčna hvala!
Poskusua vožnja. — Na železniški
zvezni črti bohinjske železnice, ki vežo
goriško postajo južno železnice z novo
postajo boh. železnice, so v öetrtek pred-
poludne ob 9. uri in pol imeli poskusno
vožnjo. Prepeljali so s postaje jažne že-
leznice na postajo bob. železnice plošoo,
na kateri se bodo na novi postaji obra-
<5ali železniški stroji. Objednom so po-
skusili nosilno zmožnost mostov, naha-
jajočih se zna ti črti. Ti poakusni vožnji
je prisostovalo vse polno radovednega
obinstva. Poekušnja se je obnesla izvrstno.
Mostovi udali so se za komaj   Štiri  mm.
Goriško vinarsko društvo nam
naznanja, da je zaöeio delovati in ima
na razpolago razna vina slovenske go-
riške dežele. To draStvo je velikega po-
mena za krömarje, dahovnike in druge,
ki žele dobiti pristno, naravno vino.
Kdor se hoče prepričati, naj si naroči
vsaj poknšnjo, oziroma vzorec.
Za novačenje. — V teku meseca
novembra se imajo zglasiti pri tuk. mu-
nicipiju vgi oni mladeniči, ki so rojeni
1. 1885, 1884 in 1883 n so pristojni v
mesto Gorica. V istem čaau se imajo
oglasiti ravno tam tadi vsi drugi mlade-
niči, podvrženi vojaškim dolžnostim in
ki so rojeni v letih 1885, 1884 in 1883,
a imajo domovinsko pravico kje drugje
in ne v Gorici. V tern času morajo ome-
njeni mladoniči vložiti tudi prošnje, ako
bi želeli predataviti se naborni komisiji
v Gorici in ne oni svojoga pristojnega
okraja.
Prodaja iiagrobnih spomenikov.
—  Danes popoladne od 2.   do 3. ure se
prodajajo na tuk.   pokopališča   nagrobni
Bpomeniki, ki so ostali last niestne uprave,
ker jih niso prejänji lastniki pravoöaano
odstranili.
Razglas. — Javno bo'naznanja, da
se bode pri glavaratvu v Gorici dne 8.
novembra t. 1. ob 9. uri predpoludne
vršila javna uatraena dražba oböinskega
lova v Št. Andrežu, ki se ne zakljuöi
pred pretekom 1. ure. Vzklicna cena
znaäa 600 kron. Natančneji pogoji se
lahko poizvedo pri imenovanem c. kr.
uradn.
Kako je z železiiico ? — Od Sv.
Lucije na Mostn nam pišejo: Vso gre
h koncu, sarno hribovsko železnice noöe
bili nikdar konec. Je že vrag to, da kjer
se mesa italijanska polenta, ni vse v
pravem redu. — No, pri nas vsejedno
napreduje počasi. — Most v Baöi je že
postavljpn in zdaj grade drugi most čez
Idrijco. Mislim, da jim ne bo delal veliko
preglavic. — Italijani so pobrali fiila in
kopita tor odnesli avstrijske groše v
Italijo, le tu pa tam se vidi äo kak Čr-
nogorec, ki čaka svojega „druga", da v
„genzeraaršu" odkorakajo j -oti juga v
topleje kraje za pticami «eli !:ami. — V
Ofitalem vam pa rečem, da je začel tisti
pasti in otožni čas, ko v kraje naše pri-
haja mraz, in sicer uže priiično občuten
—  ter Be bojim, da bo treba kmalu ku-
riti peči.
Obljubljcna dežela — kie si ?
Pri Sv. Luciji na Mosta. — Kdor ne
verjame, se lahko prepriča na lastne oči.
Naj se ustavi pred hišo trgovca in krö-
roarja g. Maniha in naj si ogleda nje-
govo izložbo. Čudom se bode čudil, ko
zagleda prekrasno Apelovo sliko grozdja.
Toda, to ni slika, to je pravo grozdje,
ki je raslo v vinograda g. Maniha. Skoraj
neverjetno se bode zdelo, da je to šele
drugi pridelek, torej razmeroma še jako
mlad ; toda smelo trdim, da tako obilnega-
in rodovitnega pridelka nisom videl niti
v vinorodnih krajih. — Na pol metra
dolgi veji najdete od 5 do 7 lepih, polnih
in kar je še bolj čudno dozorelih grozdov,
od   katerih   tehtejo   nekoji   tadi čez kg.
—  In to ni recimo samo slučajno na eni
mladiki,    ampak   prepriöal   sem   ae    na
lastne   oöi,  da so mu vae trte z malimi
izjemarni tako obilno   obrodile.   Kje   tiöi
temu vzrok? Gotovo, da ni vsaka   vrsta
trt za mrzlejše gorske kraje.   Ali   dolgo-
letna   skušnja   ga  je   izmodrila in začel
je saditi meäane trte. — Kot podlaga mu
služijo   montikole    in   rupestris,   a   po-
žlahtnnje jih  s 25 razliönimi   vratami   in
sicer nekaj   z Dolenjskega,    nekaj   pa z
Goriškega.  —   Naj  bi bila Manihova iz-
ložba   grozdja   opominjevalen   vzgled in
spodbnda onim, ki pravijo, da naiSi kraji
niao za trto. — Poleg tega bi priporočal,
da se ogleda   tudi   njegova umna sadje-
reja, katera je res uzorna   in  nudi   člo-
voku no aamo duševne,   ampak  tadi   te-
lesne hrane 1
Tatvina. — V torek zveč^r med
6. in 7. uro je prišel neznan tat v spal-
nico kaharico Josipin« Pedrine, ki služi
v GospOHki ulici St. 6, pri družini Bo-
sizio. Tat je odneael kuharici raznih in
dragocenih zlatih predmetov.
Proga Je§enice-Dobrava je po-
polnoma dodelana. V torek 24. t. m. je
prvikrat težek stroj vozil tovorni vlak
Jesenice-Podbrdo. Tadi tovarniška proga
Sava-Javornik je gotova. Isti dan popo-
ludne je bil prvi aprevod z bencin-
motorom.
Sncg. — V aredo in detrtek je
zapadlo ne samo po visokih gorah in pa
v severnih deželah, ampak tudi po na-
ših bližnjih vrhovih vse polno snega.
Tako je sneg pobelil hrib sv. Valentina,
Sv. Goro in veeji d«l Kra«ia. Naletaval
je celo v L">kavcu in v Š^mpaau. Na
Notranjskem pa ga je padlo po nekod
na meter visoko. Ker je ob jednem raz-
sajala todi huda bnrja, ki je napravila
premnogo äkode na drevju in je pokva-
rila celo brzojav, nastali so večji zameti
ki so ovirali promet na železnici, tako
da so oaebni vlaki imeli do 6 ur zamade.
Včeraj in danes smo imeli v Gorici in
okolici led.
Iz Novakov na Cerkljanskein
nam piSejo: Pri nas je zaöeio že v četrtek
zvečer, torej že pred enim tednom «ne-
žiti ; no, sneg ni oatal. Sinoči, to je od
torka na sredo pa je padal sneg z vso
silo in danes, v aredo pad& še vedno
brez prestanka. Pri cerkvi ga je že eno
koleno, v vaaeh, zlasti v Davči, pa še
veö. Ker je listje äe jako malo odpadlo,
je napravil sneg po drovja, posebno
sadnem rnnogo škode. Vrh tega imajo
ljudje po polji še skoraj vso repo in
korenje. Ako aneg ne neha, ae bo vae
sadno drevje, zlasti mlado, polomilo.
Bog nas vari dežja 1
Izpod čavna nam piäejo: V pod-
čavenskih občinah je letos grozdje jako
dobro dozorelo in je zaradi tega vino
prav dobro. V občinah Vrtovin, Kamnje,
Št. Tomaž in Skrilje dobi ae vino po 26
do 32 K hi.
Prišel jo sain iiaziij. — Lanskega
leta je bil obsojen 49-letni Jarij Bergant
iz Gerkelj na Gorenjskem zaradi žaljenja
verakega Öata na 6-meseÖno jeöo. Bar-
gant je takrat delal pri bohinjski želez-
nici. Ker je bil pa zaradi takega zločina
večkrat obsojen, izreklo je aodiäce, da
se ima Bergant, potem ko preätane v
jeöi svojo kazen, oddati v prisilno de-
lavnico v Ljubljani. Ali naveliöal se je
tam kmala, in nekega lepeg« dne ni ga
bilo veö med kaznjenci. Pobrisal jo je
na prosto. Prepotoval je mnogo sveta in
prišel nazadnje v Italijo, kjer se mu
je tako slabo godilo, da je sklenil sam
vnuti ae zopet v priailno delavnico. V
8redo je prišel namreö na goriäko poli-
cijo in je prijavil avojo željo, naj bi ga
zopet spravila v Ljubljano, kar se rau je
tudi izpolnilo. Bergant je bil le vsoga
skapaj 14 let zaprt in je pravil, da je
bilo zanj najboljäe, ko «^ je nahajal v
jeöi. Tam, rekel je, dobi <ylovek dovolj
jeati, spi na dobri postelji in po zimi ne
trpi mraza, ker so peöi dobro zakurjene.
MaiiHcHtacija za splojgno In cna-
ko volilno pravico. — V torek zveöer
je bil v ijubljansk-iMst „Mfarodnem Domau
jako dobro obiskovan shod, na katerem
je bil glavni in edini razpravni predm^t
sploäna in enaka volilna pravic«. Na tem
shodu je bila vaprejeta apontienic», v kn-
teri zbrano delavstvo pozivljo dež. zbor
kranjski, naj ta pozove via. c. kr. vlado,
da predloži drž. zboru zakonski naört,
obsegajoö aplošno in enako volilno pra-
vico za vae državljane nad 20 lot stare
moškoga in ženakegu spola. Drugič naj
dež. zbor pozove dež. vlado, da ona
prodioži tak zakonski naört zaKranjsko,
ali pa naj aam sklene tak zakon. Po
8hodu je priredila množica   manifostaöni
obhod po mesta in se je natavila pred
dež. dvorcem. Tam sta nastopila dva go-
vornika, jeden v impnu soc demokratov,
drugi pa v imenu kr^öanskih socijalcev.
Oba govornika atn navdaše^ala množico,
naj vstraja pri svoji zahtevi po enaki in
splošni volilni pravici. Muožici je 8prem-
Ijala govora z živahnimi živio-klici in se
je potem mirno razSla.
Strašna  družinskt   žtloigra. —
V četrtek zjutraj ustrelil je v Tratu pri
8V. Jakopu 35-letni France Dodiö, stanu-
joč v Tratu, a doma iz Gradišoa pri Pod-
gradu, najprej svojo ženo Terezijo rojeno
Vouk, potem pa samega sebe. Terezija
bila je na vratu še precej nevarno ra-
njena in tudi na roki. Dodiö pa je kmalu
nato umrl, ker so je ustrelil v sence.
Zakonska Dodiö živola sta skupaj kake
tri leta mirno in srečno in celo do
zadnjega hipa. Terezija je bila vdova, ko
jo je France Dodiö vzel za ženo in je
imela iz prvega zakona dva otroka,
kojih je jeden sedaj star 10 let, drus;i pa
sedem. Tadi s Francetom je imela Tere-
zija dva otroka, ki sta pa obadva umrla.
Dodiö jo bil vsled toga jako žalosten «in
so ga videli večkrat jokati. Dodiö je bil
delavec v rižarni, imel je dobro plačo
in bil je tudi jako varöen. Zadnji čas pa
je prevzel tudi neko ljudsko kuhinjo, v
kateri je kuhala njegova žena, ki pa ni
dobro vspevala. Vse to vplivalo je tako
neugodno na Dodiča, da mu je um po-
temnel in da je v četrtek zjutraj na vae
rano najprej objel in poljubil avojo ženo
potem pa nanjo atreljal in 89 koneöno
samega sebe ustrelil.
Okrožniea    SoŠke    podrnžnice
„Slov.   planin;kega   društva'4. — To
društvo    razpoäilja    tako-le    okrožnico:
Slovenci !   rodoljubi ! Rasen   öas,   ko ae
z   novo   železnico   otvori   neprijaznemu
severu nova pot v   naše   kraje, nas sili,
da se začasom  pripravimo za velevažno
obrambeno  delo   po naših krasnih dolih
in planinah. Bodi nova železnica dobrota
ali nfjsreöa za slovenski živelj, pripraviti
86 moramo  brezpogojno za sprejem tako
prijateljev   kakor   sovražnikov.   Naravne
krasote naših gora  in dolin bodo vabile
tujce v naäe kraje in slava   naših   zem-
Ijä zaBlovi v sveta. In   ž njimi zaalovelo
bi tudi slovensko imel   —   A   naäi   na-
sprotniki v svoji nestrpnoati in   dobiöka-
željnosti bodo takoj za   nami z moönim
orožjem, s  preračunjenim — delom, ka-
terega bi se mi prepozno   od njih  še- le
učili. To bi bila morda vsa ona nesreča,
kojo nam „prineae  nova železnica". Za-
toraj ne odlašajmo z delom, na noge in
v vrate,   alovenaki rodoljubi 1   Podpisana
podružnica   si  je   stavila   nalogo   voditi
prvo obrambeno   vrsto   ob novi železni-
ci, in to v   delokrogu  planinstva.   Zava-
rovati hoöe  v prvi vrsti slovenski znaöaj
naSih  krajev,   posebno   naših   gor;i;   ob
enem pa hoöe   opremiti   kraje z   napra-
vami, da   zadob6   isti   pravo  oceno   pri
razvajenih tujcih; po hribih   in   dolinah
razpelje   planinske   poti, da   prid«jo   do
veljave razne dosedaj äe skrite   krasote,
v vrhih bi pa   postavilo   planinska zave-
tisöa. K sodelovanju   vabimo vso sloven-
sko javnost, vse Slovence in Vas, vzgled-
ne    Slovenke.   Vsakemn   zavednemu   je
sodelovanje mogoöe, in v  očigled nanae-
nu dolžno8t. Saj prosimo sodelovanja za
narod. Prva pomoö   je   gmotna   pomoö.
Vsak po   svoji   moöi,   vsak   žrtvuj   mal
priapevek, kateri vložimo  v temelj   celej
akciji. Zrno   do zrna! Dokazujmo, da se
zavedamo    svojega    Darodnega   stališoa
delajrno in podpirajmo  delo. — Sovraga
v bran, sebi  v cast!
Potres v KalabriJR traja Se vedno
dalje.
„Dan spravc" je naslov ljudski
igri 8 petjem v štirih dnjanjih, katero je
8pi8al Zvonimir Maslo Cena 20 vinarjev.
Izdalo aredništvo „Družinskega prijatelja"
v Trstu. — Dobra igra, ki gotovo ne bo
f Krojaška zadruga v Gorici
sCene stalne
Gosposka ulica hiš. štv. 7 J
so ravnokar došle razne
Za jesenshi in zimshi čas
*^i'?°sr!,ifl!esiJi",2a'? nad vse hrasne novosti
modnega blaga:
modna volna, flanela, forštanj, možko
sukno, odeje, kuverte. žime, volne itd.
Blago dobroj
zgrošila < f jMa. Za navadne odre zolo
pripravna, ker se da esoktno oprizoriti
tudi zelo skromnimi sredstvi. Igra je
vrpdna priporo<"ila. PevRke točke v tej
igri je uglasbil Vinko Vodopivro in se
dobe na željo primerni hektografirani iz-
vodi po 10 vinarjev v uredništvu ,.Dro-
žinskffra prijatelja" v Trstn, Rojan 3.
Nnv hotel v Ljubljanl. — V ao-
boto olvrrijo T Ljubljani nov hotel
„Union".
Posledica domafcpa prepira. —
Na Dunaju je delavec Gold v prepiru
zalučal proti svoji ženi sveženj perila ;
sveženj je zadel 21/2-letno deklico, ki je
nedela na oknu tor ž nio vred padel na
dvorišče 8 3 nadstropja. Otrok je seveda
obležal mrtev.
4,205 822 pMnvaleev Stejo po
najnove.išem popiau ampriäko mesto New-
York. Šolo obiskujočih otrok je nad
600.000.
Simplonski predor je sedaj po-
polnoma dovräen in so otvori železnica
m.ed Švico in Italijo   epomladi 1906
Golob nn krsti pcnerala Kon-
dratenka — Ko so pripeljali v odesko
priptaniščo krsto h truplom slavnega ge-
nerala Kondradenka, ki je umrl kot junak
pri obrambi Port-Artarja, se je vršila
žalobna svecanoat. Ko so je počela božja
službn. jc doMel na krsto mlad golob
in osUl na njej. Pozneje je skočil s
krfto na rumo mornarju. ki je držal ve-
D'^c nnd zgiavjom genernla, in ostal tarn
do konca svečnnoati. Cetudi alučaj —
kuraklpristiöen je.
Železnica 4810  m vlsoko. — Na
najvišjo goro v Evropi, na Mont-Blank
napravijo železnico. Da hodo imeli iz-
letniki vedno lep razgled, ne pojde zo-
bokolnica nikjer pod zemljo, ampak se
vzpenja ves Čas nad skalami. Do sedaj
so rabili hribolazci na vrh gore vsaj 14
ur naporne hoje. Od sela Ghamonix do
vrha je sicer le 12 km, a pot je tako
atrudljiva, po snegu in ledu, da je vaak
vesel, ki pride po štirinajstih nrah do
vrhne kočp, kjer plačaš za posteljo celih
12 frankor, za navaden obed 6 frankov 1
Dvema vodnikoma moraä plaöati vaaj
150 frankov. Poslej odpadejo vsi ti iz-
(tMiki, vnžnja z železnico na Mont-Blank
bu ^ si.i nižja, kakor vsi ti innogobrojni
ptroski.
Rojahi!
hupujte narodni ftoleh
„Solshega Doma".
POliO.S      VÖtiilO      ^UBilO-
V           diiijn Je dolira  k*v&.
|j^_______
1                           t
m                t
^^     K^tJTiinprjpva
Kneippova sl;nlnn k:wn
80 no l)i huimIh jiojf t'»'Ani I
Veö     V     UOt'OTH'lM      »fOHpi-
rtinjstvu,    ku'ldi-   ho    na-
pravlja    kavina    pijatVa.
o u o
Zahtevajte le lzvlrne «avojö
a   z  imonom   »KATHRKINER.
»                              ...  --------,———------—--------------------j
5hnnn in Se veg 8e
nlUII  lahko /aslu/i.
Tvrdka za domače   delo
s pletalnimi stroji išče osebe
obojega   spola   s   pletanjem
na naših slrojih. Priprosto in
hitro   domače  delo   za   celo
. leto.  —  Posebne   izobrazbe
' ni    treba.    Oddaljenost    ne
škodi; delo da tvrdka.
Tvpdha za domnce delo s pletalnim! stroji
Thos. H. Hhittich E Com.
PRAGA
Petersko predmestje 7—433
Trst Via Campanile 13—433.
Na prodoj!
Ernest Vogrič, Jožef 3Iaraž
in Anton Tereič, posestiiiki v
St. Ferjanu imajo na prodaj
vet? hektolitrov pristne briske
rebule. Cena zinerna in sicer
18 do 19 goldinarjev hektoliter.
A. Krai
krojaški mojster
in trgovec
v Gorici
t«*kJilišče Jos. Verdi
stcv 33 in ttvkalisč<'
Fr. Josiya stev. 35
izdoluje
vsakovrstne obleke
pö najunvejem Iro-
jniBpoieliipsp.
naročnikov.
V y.t'Ac'iii initt rav-
noknr doppelo svo-
žeavstrijsko in an-
glfžko
pazno finq blago za
jEsensho in zimsho
dobc.
Zaloga izgotovljenih
oblek, sukenj itd. ltd.
Dr. L. Färber,
štabni zdravnik v üorici, zapisoval
je  vselej   z   najboljšim   uspehom
osebam,  katere  so  že  dlje  časa
bolehale na živcih
železnatovino
G. PICCOLI-ja, dvornega založnlka
I   Nj. Svet. papeža in lekarja, Ljubljana
Pollitrska steklenica   2   K   in  se
vnanja naročila izvršujejo obratno.
p ijfrW MPW 'JV ^t» «TWMt» S& M*^*' ^V W W ^V W \JV VV v*^ -W ^' v*V W W ¦'*' ^
flnton Ivanov Fečenho
Gorica
priporoča svojo veliko zalogo pristnih
belih in črnih vin iz lastnih in drugih
priznanih vinogradov; plzenjskega piva
»prazdroj« iz, sloveče čeake >Meščanske pi-
vovanio«, in doraačega žganja I. vrste v
steklenicah, kojega pristnost se jamči.
Zaloga ledu katerega se oddaja le na
debelo po 50 kg naprej
Vino dostavlja na dorn in razpošilja
po želcznici na vse kraje avstrijsko-ogrske
državo v sodih od 56 1 naprej.
Cene zmerne. Postrežba poš
te a in točna. m m m m m m
> Cudovitost.'
325 kosov za 2 gld. 10 kr.
Krasna ura z lepo Verižico, točna, x
2-letnim jamstvoin; izborna latorna Ma-
gica s 25 krasnimi slikaini, zelo zabav-
na; 1 elegautna zaponka najnovejši i'a-
von, 1 lepa kravatna igla s siiiiili-bri-
lantom, 1 prokrasni koljcr iz orijeiital-
skih biserov, najmoderncjši nakit za
dame s pat. zaklepom, 1 krasna usnjata
denarnica, 1 eleganten iistnik za smodkc
z janterjoin, 1 garnitura najiinejših
Döble zlatih giimbov s pat. zaklepom za
srajce in zapestnike, 1 žepni nož iz iii-
klja, krasno toaletno ogledalo, belg. Hte-
klo v zaklopnici, 20 reči za pisalne po-
trobšsiine in 200 kosov raznih reči za
domačo rabo. 325 k'osov z uro, katera
je sarna toliko vredna, se dobi proti
poštneniu povzetju za 2 gld. 10 kr. od
zaloge S. Kobane, Krakovo St. 16.
L Za nepristojcno se denar  vrne.   Veliko
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposkaulicast.25
priporoča častiti duhovščini in slav-
iiemu občinstvu v inest» in na deželi
svojo trgovino jedilnuga blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej-
lon. Portoriko itd, Oljc: Lucca, St.
Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin-
sko. Petrolej v zaboju. Sladkor raznc
vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več
vrst riža. Miljsveče prve in druge
vrste, namreč ob '/2 kila in od enega
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
& Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja in iz Joch-
mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago
prve vrste.
<O            mizar in            v
lesni  trgovec
v Poipri, na voaln noveca
železniškeca mosta
(na cesti, ki peljeproti GradiSki)
ter podružnica
za SoSkJm mostom pri Pewi
Trgi^e tudi z opeko, ima ve-
liko zalogo vsakovrjstn^ga trde-
gjt in mokhe^a  lesa   domačega
in tujega, veliko zalogo pohišt-
1  va, vinskih posod, «titskalnie itd.
Vydrova tovarna hranil, Praga VIII.
izdelaje in priporoča :
Vydrovo žitno kavo.
Juhni pridatek znumka ,,Vydraw.
Juhne konserve («rahove, l^čne, gobove in riževc).
pbiati(specijalit^tH: „Dessert dčucat1' in masleni oblati).
Sumeči limonadni bomboni „Ambo".
Dišava za pecivo „Bahtinu.
NAPRAV1TE POSKUS!
.               Kolekcija  vseh teh izdelkov 3 K 20 v in poštnina.
^1                                                                                                       ^
„Narodna Tisharna"
vsa v tiskarsko stro-
ko spadajoča dela in
sicer lično in točno.
Centpalna posojilnico"
registrotfana zadruga 9 Gorici, ulica Vetturini his. štev. 9.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z W npravnega prispe\rku zi vsaGojja pol  leta, ObreHtnu mera
za   hranilno   vloge   ostane   nespremenjena.
]. [pistofoletti
lekarnar v Gorici na Travniku,
trshino štohfi-
žeuojetrnooljE
SredstOo proti i
l prsni bolezniin ^
'telesnislabosti
Steklenica teea olianravno rmene barve K  140, belo K 2-—.   I
P     Trskino zeleznato jetrno olje
k             Raha tega olja je sosebno priporoč-
f   ljiva otrokom in dečkoni,   ki  so   nervozni
k   in nežne naravi.
Trskino jetrno olje z žel. jodecem.
h) tem oljem ozdravijo v kratkem
<5asu in z golovostjo vse kostne bolezni,
žlezni otoki, golše, rnalokrvnost itd. itd.
Cena eni steklenici je 1 K 40 vin.
Opomba. Oljo, katerega narocam direktno iz Norvegije, prc-
išče se vedno v mojein komičiiem laboratoriju predno se napolnijo
steklenice. Zato zaniorem jainčiti svojim eč. odjemalcem glede čistotc
,-n stalne sposubnosti za zdravljenje.
Cristofoletti-jeva pijača iz kine   in železa
| najboliši pripomocek pri  zdravljeiiju  s
"                     trskinim oljem
I         Steklenica stane I K 60 vin.
„Goriško vinarsko društvo v Gorici'
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
ima v svojih. bog-atih zalogah in prodaja ja. m m. m &. j& ja i
napavnain-
pristnavino-
iz Brd, Vipavskega in s  Krasa.  Razpošilja na vse kraje  od
56 litrov dalje. Uzorci vina pošiljajo se na zahtevo. uene so
zmrne, postrežba točna in realna. Sedež društva je v Gorici,
ulica Barzellini štev. 22.