j osrednja! 1 KNJIŽN ICA f VCeLj"-J Celje - skladišče D-Per COBISS o Glasilo OZD STEKLARNE „BORIS KIDRIČ" in STEKLARSKE ŠOLE LETO 6 ROGAŠKA SLATINA avgust 1978 Po referendumu POTRJENI SAMOUPRAVNI AKTI IN IZVOLJEN NOV DELAVSKI SVET Dvajsetega julija letos smo v naši delovni organizaciji volili, da bi še s svojimi glasovi potrdili sicer že v poprejšnji razpravi spre-jeta stališča v zvezi s samoupravnimi akti in kandidati za delegate v delavskem svetu naše delovne organizacije . . . čas počitnic je že in številni naši sodelavci so se odpravili na morje, v planine ... In prav temu lahko pripišemo del zaslug za zmanjšano udeležbo na minulem referendumu! Od 1194 vpisanih članov naše delovne organizacije v volilni imenik nas je 1029 ali 86,18 odstotka oddalo svoje volilne lističe v pripravljene skrinjice. V posameznih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb pa je bila udeležba naslednja: In kako smo glasovali za posamezne samoupravne akte ali za njihove spremembe? Kakor veste, smo glasovali o samoupravnem sporazumu o združitvi v Tozdi oziroma DSSS Vpisanih v volilni imenik Volilo Število V o/o 1 — Osnovna izdelava 395 337 85,31 2 — Dodelava 150 130 86.66 3 — Kristal 307 249 81,10 4 — Dekor Kozje 71 68 95,77 5 — Servisne dejavnosti 74 65 87 $3 6 — Družbena prehrana 18 18 100,00 7 — Naše staklo Beograd 10 9 90,00 8 — Delovna skupnost sk. služb 169 153 90,53 VSEBINA Proizvodnja ne dohaja naročil 8 Volja in dileme 4 Boljši obeti 6 Novi ključi, zamenjave, posojila . . . 8 Z združevanjem moči V lepše dni 8 Argusov sprehod 8 Lepi poslovilni dnevi 10 Uskladiti interese n Prijetno presenečenje 13 Kadrovske novice 13 Nad pričakovanji 14 Nagradna križanka št. 52 16 delovno organizacijo, o statutu delovne organizacije, o samoupravnem sporazumu o razporeditvi sredstev, pravic in obveznosti med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb, o spremembah 72. in 76. člena pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov po tozdih oziroma v delovni organizaciji in o spremembah 29. in 34. člena pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke po tozdih in v delovni organizaciji. Poleg tega so delavci v tozdu Kristal glasovali še o spremembah 4. člena samoupravnega sporazuma o združitvi delavcev v tozd Kristal in o spremembah 9. člena statuta, delavci v tozdu Dekor pa so se izjavili za sprejem pravilnika o organizaciji dela, delovnih normah, načinu ugotavljanja uspešnosti dela delavcev in o izračunu vrednosti delavčevega delovnega prispevka v tozdu. Zanimivi so podatki, kako je bil kakšen samoupravni akt oziroma njegove spremembe sprejet! Za samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo smo glasovali takole: DO — Tozdi ZA Glasov % PROTI % NEVE- LJAVNIH Delovna organizacija 831 69,60 90 7,55 108 1 — Osnovna izdelava 267 65,82 25 8,14 36 2 — Dodelava 86 57,33 26 17,33 18 3 — Kristal 195 63,19 27 9,00 27 4 — Dekor Kozje 60 88,19 3 4,22 5 5 — Servisne dejavnosti 63 65,13 2 2,70 — 6 — Družbena prehrana 18 100,00 ~ — — 7 — Naše staklo 9 90,00 — — — 8 — DSSS 133 86,92 13 8,49 7 O statutu delovne organizacije smo glasovali takole: DO — Tozdi ZA Glasov % PROTI % NEVE- LJAVNIH Delovna organizacija 846 70,85 87 7,25 96 1 — Osnovna izdelava 269 80,00 22 7,00 46 2 — Dodelava 86 57,33 23 15,33 21 3 — Kristal 184 59,05 27 8,79 11 4 — Dekor Kozje 59 83,00 4 5,60 — 5 — Servisne dejavnosti 62 84,00 3 4,05 — 6 — Družbena prehrana 17 94,00 1 6,00 — 7 — Naše staklo 9 100,00 — — — 8 — DSSS 133 87,00 7 4.60 13 Za samoupravni sporazum o razpo- na tozde in delovno skupnost skupnih reditvi sredstev, pravic in obveznosti služb smo glasovali takole: DO — Tozdi ZA Glasov % PROTI % NEVE- LJAVNIH Delovna organizacija 700 68,29 84 8,19 93 1 — Osnovna izdelava 275 82,00 20 6,00 42 2 — Dodelava 92 61,33 25 16,67 14 3 — Kristal 188 61,02 29 9,45 32 4 — Dekor Kozje 57 80,00 6 8,00 5 5 — Servisne dejavnosti 61 82,50 4 5,40 — 6 — Družbena prehrana 18 100,00 — — — 7 — Naše staklo 9 100,00 — — — Za spremembe 72. in 76. člena pra- domestila osebnih dohodkov po tozdih vilnika o osnovah in merilih za deli- oziroma v delovni organizaciji smo gla- tev sredstev za osebne dohodke in na- sovali takole: DO — Tozdi ZA Glasov % PROTI % NEVE- LJAVNIH Delovna organizacija 873 73,11 54 4,52 102 1 — Osnovna izdelava 268 80,00 22 7,00 47 2 — Dodelava 94 62,67 13 8,76 23 3 — Kristal 219 71,34 8 2,61 22 4 — Dekor Kozje 63 88,70 — — 5 5 — Servisne dejavnosti 62 84,00 3 4,05 — 6 — Družbena prehrana 18 100,00 — — — 7 — Naše staklo 9 100,00 — — — 8 — DSSS 140 91,50 8 5,25 5 Opravičilo NELJUBA TISKARSKA NAPAKA V junijski izdaji »Steklarja« se je v sestavku »Iskreno vam čestitamo. .1 vrinila neljuba tipkarska napaka, saj je v četrtem odstavku napisano: »... Hitler je 27. marec razumel za vojno napoved in brez poprejšnje vojne napovedi 6. aprila 1941 s pomočjo Italije in Francije napadel Jugoslavijo. .*. To je očiten spodrsljaj, saj je vsakemu poznavalcu naše revolucionarne preteklosti znano, da je Hitler napadel Jugoslavijo s pomočjo Italije in Madžarske! Vsem bralcem se za grobo napako opravičujemo! Urednik Mladi iz Rogaške Slatine so si maja meseca, ob Dnevu mladosti, ogledali v Beogradu tudi muzej »25. maj«, v katerem so razstavljena darila, ki jih je tovariš Tito prejel od državnikov med svojimi obiski pri njih in med njihovimi obiski pri ms... Za spremembe 29. oziroma 34. člena in v delovni organizaciji — minulo de- pravilnika o osnovali in merilih delitve lo — smo glasovali takole: sredstev za osebne dohodke po tozdih DO — Tozdi Glasov NEVE- ZA % PROTI % LJAVNIH Delovna organizacija 808 67,67 108 9,04 113 1 — Osnovna izdelava 257 76,00 16 5,00 64 2 — Dodelava 78 52,60 42 28,00 10 3 — Kristal 199 64,82 24 7,82 26 4 — Dekor Kozje 63 88,70 — ~ 5 5 — Servisne dejavnosti 56 75,50 9 12,10 — 6 — Družbena prehrana 18 100,00 — — — 7 — Naše staklo 9 100,00 — — 8 — DSSS 128 83,65 17 11,15 8 V tozdu Kristal so naši sodelavci delavcev v tozd Kristal in o spremem- glasovali o spremembah 4. člena sa- bah 9. člena statuta takole: moupravnega sporazuma,- o združitvi Glasov NEVE- TOZD ZA o/0 PROTI % LJAVNIH 3 — Kristal 189 61,65 18 5,86 42 V temeljni organizaciji Dekor Kozje pa so naši sodelavci takole izjavili za računu vrednosti delovnega takole: prispevka la,, delovnih normah, načinu ugotavljanja uspešnosti dela delavcev in o iz- TOZD ZA 4 — Dekor Kozje 64 Delegati v delavskem svetu delovne organizacije Vsi kandidati, ki smo jih predlagali za delegate v delavskem svetu naše steklarne, so dobili potrebno večino glasov, kar pomeni, da bodo v naslednjem mandatnem obdobju naši delegati v tem naj višjem organu samoupravljanja naše delovne organizacije tile sodelavci: Katica Bračun, Nikola Bur-sač, Alojzija Čoh, Slavko Čoh, Zvonko Čoh, Vida Draškovič, Jurij Gobec, Albin Gobec, Anton Gorišek, Vida Gro-bin, Josip Horvat, Jože Hrepevnik, Ili-ja Ivankovič, Pavla Jordan, Anton Jošt, Gordana Kobiljac, Sonja Kogovšek, Matija Kozlevčar, Katica Mikša, Radovan Nikolič, Cita Novak, Edo Petek, Jože Podkoritnik, Janez Poš, Franc Pišler, Jože Rusi, Cveto Sedminek, Ivan Siter, Joško Strašek in Stanko Verk. Vsem delegatom želimo veliko uspehov pri opravljanju zaupanih jim zahtevnih in odgovornih nalog! JOVO TIŠMA Glasov NEVE- o/o PROTI % LJAVNIH 90,00 3 4,00 1 Kai ie pokazal nepopoln polletni obračun? PROIZVODNJA NE DOHAJA NAROČIL Ob koncu polletja smo dolžni narediti finančni obračun našega celotnega poslovanja, ki naj pokaže, kako smo delali in poslovali, kako smo prodajali in kako smo delili. To pomeni, na kratko povedano, da bi videli, ali smo bili uspešni ali ne! tromesečju za en odstotek večji od finančnega učinka v prvem tromesečju, zato pa je bil po številu narejenih izdelkov celo za 12,2 odst. in v kilogramih za 8,8 odst. nižji! Popoln finančni obračun našega poslovanja v letošnjem prvem polletju bo narejen šele konec julija, zato ga bo mogoče objaviti šele v avgustovski izdaji »Steklarja«. Tako bomo še ves mesec neseznanjena o tem, kako smo poslovali v prvem polletju. In prav zato je nujno, da postrežemo tokrat vsaj e tistimi podatki o tem, ki pa so nam vendarle na voljo ...! O poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih smo pisali v majski izdaji »Steklarja«, zato si tokrat oglejmo naše poslovanje v mesecih april, maj in junij! V proizvodnji nismo naredili dosti! Omeniti velja, da sta proizvodnja in prodaja potekali normalno, kar pomeni, da ni bilo zastojev pri dobavljanju potrebnih materialov, naročil pa je bilo dovolj. Primerjava doseženih poslovnih rezultatov v letošnjem prvem in drugem tromesečju nazorno pokaže, da v proizvodnji nismo dosti naredili. Res je, da je naš finančni učinek v drugem O tem priča tudi tabela 1, ki kaže primerjalne podatke o kosovni, količinski in vrednostni proizvodnji v letošnjem prvem in drugem tromesečju! če primerjamo letošnje dosežke v aprilu, maju in juniju z dosežki v enakem obdobju lanskega leta, je podoba takšna: finančno smo dosegli za 21,8 odstotka več, v številu narejenih iz- Tabela 1: Kosovna, količinska in vrednostna proizvodnja v letošnjem prvem in drugem tromesečju Kazalci Januar-marec 1978 April-junij 1978 Indeks II./I. Izdelano kosov 1,425.795 1,252.623 87,8 Izdelano kilogramov 334.810 305.572 91,2 Izdelano v dinarjih 41,856.666 42,283.830 101,0 Tabela 2: Kosovim, količinska m vrednostna proizvodnja v letošnjem, in lanskem drugem tromesečju Kazalci April-junij 1978 April-junij 1977 n Indek; — 78/D Izdelano kosov 1.252.623 1.1S6.659 108,2 Izdelano kilogramov 305572 303.805 100,6 Izdelano v dinarjih 42,283.830 34,708.073 101,8 izvoz, ki je bil v letošnjem drugem tromesečju kar za 23,4 odst, večji, kakor je bil v prvem tromesečju, in ki je bil za 20,6 odst. večji v primerjavi z izvozom v drugem tromesečju lanskega leta. Letos je bil izvoz tak, kakor kaže tabela 4! Primerjava z lanskoletnim izvozom kaže, da smo letos v prvem polletju delkov smo naredili za 8,2 odst. več, v količini pa smo naredili le za 0,6 odstotka več. To kaže tabela 2! Čeprav zastojev v prodaji ni bilo, smo v letošnjem drugem tromesečju zabeležili padec v primerjavi z letošnjim prvim tromesečjem za 4,2 odstotka. To kaže tabela 3! Tabela 4: Izvoz v letošnjih mesecih prvega m drugega tromesečja (v USA dolarjih!) Izvoz USA dolarjev IzvozUSA dolarjev Januar 343.724 April 354.871 Februar 280.686 Maj 341.977 Marec 369.917 Junij 530.343 Skupaj I. trom. 994.327 Skupaj II. trom. 227.191 Tabela 3: Prodaja v letošnjih mesecih prvega in drugega tromesečja (v dinarjih!) Prodaja Dinarjev Prodaja Dinarjev Januar 15,422.720 April 12,735.987 Februar 14,098.196 Maj 14,377.726 Marec 15500.192 Junij 16,042.414 Skupaj 1. trom. 45.021.192 Skupaj II. trom. 43,156.127 Vse naštete rezultate za letošnje drugo tromesečje smemo oceniti za slabše, saj smo v prvih letošnjih treh mesecih dokazali, kaj zmoremo! V tem obdobju smo ustvarili tudi zadovoljiv ostanek čistega dohodka ...! Ugoden izvoz Ugodno moramo oceniti doseženi dosegli celd povečanje za 33 odstotkov. V prvem polletju letos je bil namreč naš izvoz 2,221.518 USA dolarjev ali za 553.808 USA dolarjev večji, kot je bil v lanskem prvem polletju, ko je bil 1,667,710 USA dolarjev. Nedvomno je povečan izvoz velik prispevek k izboljšanju naše devizne bilance. Pomeni namreč preseganje občinskega, slovenskega in jugoslovanskega plana izvoza! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Nagrajevanje do delu VOLJA IN DILEME Na seji uredniškega odbora smo se dogovorili, da bomo o nagrajevanju po dblu pisali o vsaki temeljni organizaciji in v njej zaprosili še nekaj sodelavcev za mnenje v zvezi s tem. V junijski izdaji »Steklarja« smo objavili prispevek o tem iz tozda Kristal, sedaj pa ga objavljamo iz tozda Dodelava! Poteklo je obdobje, za katerega smo rekli v začetku tega leta — ko, smo sprejeli samoupravne akte in analitično oceno delovnih mest oziroma določali dela in naloge, da je prehodnega značaja. Toda kaj dlje od tega vsaj do sedaj še nismo prišli...! Vendar pa to ne pomeni, da ne bi premišljevali o tem, kako bi se čimprej približali določilom zakona o združenem delu tudi v tistem, za kar marsikdo misli, da smo se. Tudi naši samoupravni akti so bili namreč pod lupo analize, ki smo jo pred kratkim prejeli... Ni namen tega sestavka, da bi se ukvarjali s tem vprašanjem. Vendar ne bo odveč, če zapišemo, da bo treba — in to resnično kmalu, pogledati, do kod smo prišli v uresničevanju zakona o združenem delu! Vse kaže, da bomo končno le morali sneti tančice skrivnosti, ki smo si jih nadeli med sprejemanjem samoupravnih aktov. Ne zato, ker bi se radi ponašali z lepo urejenimi akti, ampak zato, ker moramo pričeti v praksi delati tako, da bomo imeli od tega korist! Na videz smo v proizvodnji približani določilom zakona. Toda le na videz, ker posameznikovega dejanskega prispevka le še ne ugotavljamo. Kako na to gledajo naši sodelavci iz tozda Dodelava: Mira Coh, Leopold Goričan, Janez Kubala, Ruža Mališ in Marija Kidrič, preberite v naslednjih vrsticah! Rezalka stekla Mira Čoh »Prej smo imeli pri rezanju odstotni sistem, sedaj pa imamo točke. Ne vidim nobene razlike med tema dvema načinoma notranje delitve, ker imamo sedaj točke v zamenjavo za odstotke! Prej so bili odstotki razdeljeni na podlagi delovne dobe; minulo delo, ki ga predlagajo, pa ne odtehta tistega, kar mislimo, da bi moralo biti. V preteklosti smo nosile težke nosilke; delovni pogoji so bili zdaleč težji; priznanja z minulim delom pa ni! Ne odobravam tega, čeprav si mislim, da bo referendum potrdil za nas sicer neugodno razmerje. Kako bi približali nagrajevanje po delu sleherni med nami? Opravljam enako delo; se menjavamo pri stroju; iščemo nosilke itn... Kako naj vse to skupaj spremljamo in merimo? Mogoče bi spremljanje in merjenje uspeha po izmenah vendarle prineslo kaj boljšega!? V sedanjih normativih so razlike zaradi česar bi jih bilo treba še temeljito preveriti. Mogoče se bo dalo še kaj Izboljšati? Samo od sebe pa ne (bo prišlo nič! Mislim, da delim mnenje sivojih sodelavk, ko pravim, da je treba postaviti normative tudi za vse režijske delavce. Nobenemu naj namreč ne bo vseeno, kako delamo!« Brusilec I v grobi brusilnici Leopold Goričan »Ce premišljam o tem, kako bi naredili drugače, boljše? Seveda premišljujemo! Toda kako narediti nekaj novega, ko vsi sodelujemo pri enem izdelku, delo pa je več ali manj specializirano? Bred leti smo spremljali uspeh izmene, potem pa smo to opustili. Po moje bi bil to eden od načinov, da bolj približamo nagrajevanje po stvarnih delovnih rezultatih vsakemu izmed nas! Res da so tudi pri takem načinu določene težave, veljalo pa bi vendarle poskusiti! Nisem namreč prepričan, da bi se pri nas dalo spremljati obračun po fazah. Spori, ki občasno nastajajo med starejšimi in mlajšimi delavci, so posledica hitrejšega napredovanja mladih. Pri tem je namreč treba vedeti, da ni vse le v golem brušenju, saj imamo še druga opravila, ki jih je tudi treba obvladati... Gre preprosto za to, da mlad delavec vsega ne zmore kljub temu, če je sicer priden in vesten. Eden izmed prispevkov k boljšemu nagrajevanju po doseženih delovnih rezultatih bd bili nedvomno tudi realni ah stvarni normativi del. Vem, da je to težko delo, saj sem že bil član komisije za cenike. Toda v to kislo jabolko bomo morali znova ugrizniti. In tudi režijce bi bilo treba na nek način vključiti, seveda pa ne na normo skupine...! Zdi se mi, da so normativi za pregledovalke stekla pozitiven premik v tej smeri. Brusilec I v grobi brusilnici Leopold Goričan Minulo delo, kakor je po novem zamišljeno, je po mojem bolj dodatek k osebnemu dohodku in manj nagrada za vlaganje v preteklosti!« Brusilec I v grobi brusilnici Janez Kuhala »Sedanji sistem nagrajevanja bi bilo treba spremeniti. Toda, naj izzveni kakorkoli, po pravici povedano nisem najbolj razpoložen za dajanje predlogov ...! Smo že v času, ko mladi zahtevajo svoje, če ne pa gredo. Tako smo pravzaprav prisiljeni sprejeti vse za svoje, čeprav nam marsikaj ni po godu. Nobeden ne sili v grobo brusdl-nico, mi starejši pa moramo ostati tukaj, kjer smo. Preverjanje in postavljanje normativov na prvo mesto med našimi nalogami bi najbrž prispevalo k pravičnejšemu nagrajevanju po delu. Dognano je namreč, da so razlike v plus in v minus. Minulo delo naj bi bilo res sestavni del nagrajevanja. Sedaj nam, starejšim, ostaja namesto minulega dela le spomin na čase, ko smo delali v zelo težkih delovnih pogojih; za našo prehojeno pot pa se malokdo zanima. Sedanje generacije bodo šele videle rezultate svojega minulega dela! Vsekakor se strinjam s sodelavci in z vsemi zagovorniki, da pri nas ne bi smelo biti tako imenovanih režijskih delavcev, ker mora dati vsak med nami svoj prispevek k boljšim delovnim rezultatom.« Zataljevalka robov Ruža Mališ »Govoriti o nagrajevanju po delu v času, ko ne veš, kdaj boš imel dovolj dela in kdaj ga ne boš imel, je kaj težka naloga. Bolj pravici približano je, če rečem, da je to vsaj za sedaj skoraj brezmiselno. Pri nas se namreč pogosto dogaja, da moramo delati drugam, narava dela pa je dru- gačna, zaradi česar se moje sodelavke stežka odločajo za delo drugje. Ugotavljanje, kdo je prispeval več in kdo manj, je možno le v primeru dobre organizacije dela, ki pa jo je pri nas težko spremljati. Zaradi tega bo najboljše, če bi pri nas ostalo tako kakor je! Menim, da minulo delo odtehta razlike v prejemkih. Je pa novi način nesprejemljiv zlasti za tiste, ki so v preteklosti kar dosti vlagati, sedaj se pa vse nagiba k temu, da bo minulo delo izplačano po višini osebnih dohodkov. Sedanje normative bi bilo treba pretehtati, čeprav se mi zdi, da so pri nas postavljeni še najbolj realno. Pri nas tudi ni čutiti sporov med mlajšimi in starejšimi, ker se zavedamo, da opravljamo približno enakovredno delo. V bližnji prihodnosti bi morali poiskati merila za vse zaposlene v steklarni!« Vezalka stekla Marija Kidrič »V vezalndci nas je manj, kakor je predvideno v sistematizaciji delovnih mest, in vendar kdaj pa kdaj pridemo v položaj, da nam primanjkuje dela! Odvisno je pač od tega, koliko kristala delamo po planu. Zgodi pa se tudi, da s sedanjimi močmi ne zmoremo, vsega zapakirati... Takšna nihanja so gotovo ovira na poti, da bi notranjo delitev uskladili z zahtevo časa in z našimi prizadevanji za nagrajevanje po doseženih delovnih rezultatih. Po novem sistemu oziroma analitični oceni del in nalog smo vezalke in brisalke izenačene, kar pa se mi ne zdi sprejemljivo. Vemo, da so razlike v delu in glede na to, ali so to vezalke ali brisalke stekla, osebni dohodki pa so enaki... Ali bi lahko kljub vsemu izpeljali drugačen sistem? Mogoče, toda težko Rezalka stekla Mira Čoh Brusilec I v grobi brusilnici Janez Kuhala bo! Zaradi tega, ker imaimo vezalke in brisalke, vsaj ta mesec, takšne osebne dohodek, ki so na meji minimalnih. Iz pogovora s starejšimi sodelavci, ki imajo nižje osebne dohodke, in na osnovi svojega prepričanja se nagibam za dosedanji način izplačevanja minulega dela. Ce nismo razčistili s tem, koliko je kdo vlagal, zakaj se ogrevamo za novo tveganje, da bomo še enkrat pogrešili? Slišali smo tudi, da se pripravlja enoten zakon o minulem delu, pa ne vidim razlogov za takšno naglico, s karšno nam je postregel sindikat!« Sklepna misel Steklarji zelo radi poudarjamo, da je naše delo specifično in nemalokrat si dopovedujemo, kako se pač ne da ničesar drugače narediti. Resnici na ljubo je treba reči, da je naše delo res specifično, to pa v nobenem primeru še ne pomeni, da se marsikaj ne bi dalo narediti boljše! TOZD Dodelava zaradi več različnih oddelkov in zaradi veliko soodvisnosti od asortimenta nedvomno sodi v to našo posebnost. In vendar se ne bi smeli zadovoljiti s tem, da je pač najboljše to, kar imamo. To potrjujejo tudi naši sodelavci, ki so na nek načini to povedali. Gotovo ste razbrali, da je dovolj volje za iskanje novih poti, hkrati pa so še dileme, kako in kaj spremeniti. Toda želji po novem, ki bi ga morali iskati skupinsko in posamezno, mora seveda sle- izohraževanie mladih steklarjev BOLJŠI OBETI Zadnja leta opažamo povečano zanimanje mladine za steklarske poklice. Posebno velja to za poklic brusilca kristalnega stekla, saj se je v šolskem letu 1978/79 zanj prijavilo 36 kandidatov, razpisanih štipendij pa je le 20 in to za steklarno — tozd Kristal 10 in za tozd Dekor Kozje 10. Za steklopihalce se je prijavilo 18 kandidatov, razpisanih štipendij pa je bilo 25. Tozd Osnovna izdelava steklarne je razpisal 20, steklarna Slovenska Bistrica pa je razpisala 5 štipendij. Vsi prijavljeni kandidati so se prijavili za tozd Osnovna izdelava. Utesnjeni prostori Tako povečano število učencev je bilo možno vpisati ob hkratni organizaciji praktičnega pouka v Steklarski šoli in v steklarni »Boris Kidrič« tudi za steklopihalce. Doslej smo namreč tako poučevali le steklobrusilce. Pri organizaciji teoretičnega pouka so težave, saj ni dovolj prostorov. Zaradi tega bomo morali organizirati še eno učilnico, kar pomeni, da bo letos razdeljenih 108 učencev v pet oddelkov. Prvi letnik, v katerega je vpisanih 38 učencev, je za en oddelek prevelik, dva oddelka pa bosta razmeroma majhna. To bo vsekakor prispevalo h kvaliteti izobraževanja in vzgoje. Drugi letnik bo v enem oddelku in bo razmeroma velik, saj bo v njem 31 učencev. Tretji letnik pa bo razdeljen na dva oddelka in bo imel 38 učencev. Nedvomno je, da bodo težave pri organizaciji teoretičnega pouka; posebno še zaradi predavateljev. Upamo pa, di ->vmo rešili uspešno tudi to vprašanje. Kje so vzroki za povečano zanimanje? V stekalmi se bo torej praktično izobraževalo 41 steklobrusilcev In 14 steklopihalcev, v steklarski šoli pa 27 Zataljevalka robov Ruža Mališ diti akcija! Brez te si ne moremo zamisliti premikov na boljše! Eden med koraki, ki smo si ga zadali na seji delavskega sveta, je, da bomo dali na rešeto sedanje normative in druge prvine, ki so sestavni deli nagrajevanja po delu. Mislimo si, da bomo s tem prispevali k skupnim naporom naše delovne organizacije za izpolnitev sistema nagrajevanja To pa obenem pomeni tudi odpovedovanje skoraj že zakoreninjeni praksi, naj pač drugi pričnejo prej, potem bomo tudi mi! JOVO TISMA Fotografije je prispeval Tihomir Tomič, steklobrusilcev in 26 steklopihalcev. Ob naših podatkih o številu učencev v steklarski šoli se človeku vsiljuje vprašanje: kje so vzroki, da mladi kažejo tako povečano zanimanje za ta dva steklarska poklica? Najbrž botruje temu več dejavnikov. Mednje smemo šteti: spoznanja mladih, da so postali ročni poklici enakovredni umskim, ki so imeli doslej prednosten položaj v delitvi osebnih dohodkov; načela o delitvi osebnih dohodkov po doseženih delovnih rezultatih že odpravljajo razlike v nagrajevanju med umskimi in ročnimi poklici; pojavi presežka de- > lavcev v umskih poklicih pogojujejo težjo primemo zaposlitev; reforma šolstva poudarja posebej izobraževanje ob delu, tako da ima delavec vse možno- Vezalka stekla Marija Kidrič sti za, napredovanje; štipendije za poklicne šole so veliko bolj ugodne, saj dobi skdroda vsak učenec kadrovsko štipendijo ali štipendijo iz združenih sredstev, bivanje v šolskem domu pa razbremeni starše vseh gmotnih in delno tudi vzgojnih skrbi. Starejši odhajajo ... Preusmeritev na pridobivanje strokovnih kadrov od priučevanja na poklicno izobraževanje je najbrž tudi edina možnost delovnih organizacij za doseganje boljših rezultatov v proizvodnji. To predvsem zaradi tega, ker so zahteve po. kakovosti proizvodov čedalje večje, razvijati samoupravljanje brez potrebnih znanj pa je vse prej kot lahka naloga. V steklarni, kjer že zdaj občutno primanjkuje steklopihalcev, se bodo težave stopnjevale, ko bo odšla v pokoj cela generacija steklopihalcev. To so sicer še razmeroma mladi ljudje, zaradi benificirane delavne dobe in zara- di zgodnjega pričetka z delom pa imajo vse pogoje za upokojitev. In to so v glavnem tudi najbolj izkušeni in najbolj kvalitetni delavci, pa bo zato izguba še večja. Tako bosta nastala dva problema: mlajše steklarje bo treba razporediti na bolj odgovorna delovna mesta, za kar bodo tudi morali imeti potrebno znanje, te pa bo treba nadomestiti z novimi steklarji. Novi prijemi v proizvodnji... Povedano pomeni, da bo treba organizirati izobraževanje mladih pomočnikov za mojstre, za mlade pomočnike pa usposobiti bodisi absolvente šole, bodisi druge steklarje, ki kažejo željo in sposobnost za opravljanje tega dela... če hočemo zajeziti odhajanje mladih v druge poklice, ki se kaže zlasti v prvih letih zaposlitve, jim bomo morali posvetiti veliko več pozornosti. Praksa, da jih razvrščamo takoj v de- lovne skupine, se ni najbolj obnesla, ker ti mladi ljudje nimajo dovolj strokovnega znanja, da bi sledili kakovostno in količinsko delovnemu ritmu starejših sodelavcev. Na drugi strani pa delavci v brigadi zaradi nujnega izpolnjevanja delovnih obveznosti niso pripravljeni ukvarjati se z mladimi. To seveda povzroča napete odnose, posledice tega pa se pogosto kažejo v tem, da si mladi poiščejo zaposlitev drugje. Seveda pa je treba reči še to, da tudi nekateri mladi zaradi svoje neučakanosti prispevajo svoj delež k skaljenim odnosom... Na podlagi izkušenj iz preteklosti je ena izmed možnih rešitev, da mlade razporejamo v brigado, v kateri se bodo pod strokovnim vodstvom in ob primernem programu usposabljali še eno leto. To bo gotovo dalo dobre rezultate, ker je dobrega steklarja resnično nemogoče usposobiti v dveh, treh letih šolanja. Poleg tega pa bo treba mlade angažirati v družbenopolitičnem življenju, saj so bili v šoli vključeni v razne izvenšolske dejavnosti. Gre torej za nadaljevanje začetega dela, saj se ne sme zgoditi, da pretrgamo ta proces z njihovim prihodom v proizvodnjo. Sindikat, zveza komunistov, organizacija mladih in samoupravni organi morajo temu vprašanju posvetiti veliko več pozornosti, kot jo posvečajo sedaj! NI namreč dovolj, da obstaja mladinska organizacija le na papirju. Z doseženimi rezultati mora potrjevati angažiranost svojih članov. Kakšno bomo imeli samoupravljanje, je odvisno od tega, v kolikšni meri bomo mladega človeka navdušili in vzgojili v tem duhu. Delegatsko dolžnost bo znal izpolniti le toliko, kolikor bo za to usposobljen. Tudi za ožji profil so možnosti usposabljanja Ob rednem izobraževanju steklopihalcev in steklobrusilcev pripravljamo v šoli tudi program za izobraževanje kadrov s tako imenovanim ozkim specializiranim profilom, kot so na primer: krogličar, pomožni brusilec kristalnega stekla, talilničar, brusilec v grobi brusilnici in še nekatere druge. Takšno izobraževanje je namenjeno v prvi vrsti mlajšim delavcem, ki so se praktično usposobili za delo s priuče-vanjem, pouk pa bo organiziran tako, da bodo obiskovali šolo po delu. Zadnji čas je, da tudi tem delavcem omogočimo potrebno izobrazbo in kvalifikacijo (po končanem šolanju postanejo kvalificirani delavci), saj nenehni večji zahtevnosti proizvodnje in samoupravljanja ne morejo v korak, kar škodi proizvodnji in delava m samim. Šolanje bo trajalo predvidoma eno Na zaključnem izpitu: »... Saj me ni strah, radoveden pa sem, kakšno vprašanje bom potegnil.. ./e —v joto pak Proti trem, ki so komisija, je težko, toda z znanjem dobro oboroženemu vselej uspe... — foto pak ■i fl£ šolsko leto. Nekomu se bo to zdelo zelo veliko, toda če upoštevamo resnico, da večina priučenih delavcev nima končane osemletke in da morajo osvojiti neko znanje, bo prej držalo, da je za vse to še vseeno premalo časa. Po končani šoli se takšnemu delavcu odpirajo možnosti za nadaljevanje šolanja — vse do univerze. Verjetno se bo kdo ustrašil takšnih naporov. Zaradi tega se kaže nujna potreba po pomoči vseh dejavnikov, ki jim je v interesu, da »prebijemo« led. Potlej bodo delavci sami videli, da so dejansko veliko pridobili. Brez dvoma..! LADO TKAVC, dipl. inž. Stanovanjska vprašanja NOVI KLJUČI, ZAMENJAVE, POSOJILA... Številni naši sodelavci so nestrpno pričakovali 10. skupno sejo delavskih svetov delovne organizacije, ki je bila 5. julija. Med drugim je bila na dnevnem redu tudi delitev stanovanj. Na predhodni predlog stanovanjske komisije je bilo vloženih šest pritožb, ki pa so jih delegati zavrnili kot neutemeljene, saj so predložen seznam v celoti potrdili. Lešnika, Franc Drofenik od Marjane Tako bodo naši sodelavci, razbremenjeni stanovanjskih skrbi, bolj zadovoljni in z večjim delovnam poletom opravljali dela in naloge v svojem poklicu! Kjuče novih stanovanj v Ratanski vasi bodo prejeli: Marjeta Gračnar, Mira Frešer, Cecilija Iršič, Jože Jordan, Mi-lorad Kračun, Jože Majcemič, Franc Osenjak (garsonjero), Franjo Ožvatič, Igor Poli (garsonjero), Drago Stančin, Rezika Tomič in Vera Tominc. Zamenjave so urejene 17 sodelavcem Ana Fideršek dobi stanovanje od Zvon ka Canakija, Franc Zupanec od Eriha Kovač, Miro Podhraški od Franca Zupanca, Stanko Ogrizek v ulici XIV divizije, Marija Vnučee od Draga Stančine, Anton Šeligo od Rezike Tomič, štefica Novak od Janka Verdelja, Majda Fišer od Mladena Metliča, Urška Bonjšek od Joška Majceniča, Angela Starček od Mi-lorada Kračuna, Karel Pirš od Franca Drofenika, Danica Bergbaus od Mire Frešer, Janko Verdelj od Jožeta Pelka, Zvonko Canaki od Marije Žerjav (Sprajc), Dušan Fetresla od Franca Galuna in Ivan Pšajt od Silve Vnučee. Ce Pšaijt stanovanje odkloni, se ga dodeli Štefaniji šrimpf. Vsem imetnikom novih ali zamenja- nih stanovanj želimo prijetno bivanje v novem okolju! Nova stanovanjska posojila Da bi pridobili še nekaj stanovanj, so delegati potrdili predlog komisije, naj dodeli stanovanjska posojila temle našim sodelavcem: Marjani Kovač 50.000 dinarjev, Francu Galunu 60.000 dinarjev. Erihu Lešniku 60.000 dinarjev, Mladenu Metlidu 50.000 dinarjev, Jožetu Janoviču 10.000 dinarjev in Mariji Šprajc 50.000 dinarjev. V roku treh mesecev po prejemu denarja so imenovani dolžni izprazniti sedanja stanovanja! Delegati so odobrili tudi posojilo 70.000 dinarjev Vinku Verku, ki pa ne bo izpraznil stanovanja, ker ga nima. Potrdili pa so še predlog, naj v tozdu Delavska restavracija dobijo posojila: Katica Kračun 30.000 dinarjev, Martina Štih 30.000 dinarjev in Jožefa Kuraj 20.000 dinarjev! Posvetovanje predstavnikov steklarn Jugoslavije Z ZDRUŽEVANJEM MOČI V LEPŠE DNI Na osmi seji predstavnikov steklarn Jugoslavije, ki je bila 2. julija v Zemunu, je bilo v uvodnem govoru povedano, da je delovne uspehe možno vidno izboljšati ob složnem sodelovanju in plodnem dogovarjanju med vsemi steklarnami SFRJ. Pri tem kaže dosledno izhajati iz dokumentov 11. kongresa ZKJ, Iti med drugim nakazujejo tudi urejenost v dohodkovnih odnosih. Za sedaj so še dokaj nedorečene oblike utrjevanja in trajnega izpopolnjevanja dohodkovnih odnosov med proizvajalci in predelovalci izdelkov. Prve obetajoče korake so storili, ko so steklarne podpisale samoupravna sporazuma o sodelovanju in o enotnem oblikovanju maloprodajnih cen, pot pa je treba nadaljevati k skupnim nastopom na mednarodnem tržišču. Količinska in vrednostna rast naših proizvodov v mednarodni menjavi dela in v odpiranju mednarodnega tržišča nam je nujna za bilanč- no ravnovesje s tujino in za hitrejšo rast naših proizvodnih zmogljivosti. Pojavi prekupčevanja v mednarodnih merilih so izrazito škodljivi zlasti neposredni proizvodnji in se jim moramo zoperstavljati posebno dobro organizi- rani in trdno povezani proizvajalci. Tu. di nam, steklarjem, mora postati geslo o združevanju moči temeljno vodilo v lepši jutrišnji dan! TONIS KLOKOČOVNIK Tokrat v spremstvu športnikov! ARGUSOV SPREHOD Tega sem sl privoščil ob odhodu naših športnikov v Zemun in kar po pravici povedano, moram priznati, da mi je dobro delo! Tako sem od zadnjega sprehoda nabrano kondicijo s pridom izkoristil... Kar šest mojih oči je »odpotovalo« na prizorišče XV. steklariade Jugoslavije. In to ne zato, da bi se potegoval za kolajne. Ne! Zato, da sem pokukal na kakšno izmed dogodivščin naših športnikov. Skoda bi namreč bila, če bi ostalo neopisano to in ono njihovo doživetje zunaj tekmovališč ...! Nič ni pokvaril...! V glavni vlogi je nastopil tako na primer v nekem dogodku kegljavec Steklarske šole ... Komaj je čakal na pričetek tekmovanja, da se prične »ples« krogel med keglji (v njegovem primeru bolj okrog kegljev!). Potem pa je začel. Prvi met: pade desni kmet; drugi met: padeta kar dve dami (!!!); tretji met: neprijeten slučaj — kegljaška druščina kegljev s kraljem na čelu ostane neomajana. Bolj žalostnega obraza se je nastopajoči obrnil k svojemu igralcu, se kislo nasmehnil in ga potolažil: »Saj ti nisem ničesar pokvaril!« Res srečno naključje, saj bi se lahko tudi primerilo, da bi padli vsi keglji! Skrito »orožje« Eden izmed članov našega ribiškega moštva je bil močno zaskrbljen. 2e v spalnici je izrazil to svoje počutje rekoč, da se močno boji tekmovalne komisije, če se bo odločila za antidoping kontrolo. »Veste,« je potihoma zaupal svoje težave, »iz tujine sem si nabavil vabo za ribe in na tihem upam, da bom s pomočjo tega tajnega orožja deležen če že ne srebrne, vsaj bronaste kolajne!« No, razvoj dogodkov je šel v drugo smer... In naš sodelavec je tudi potem lahko mimo spal... Zakaj je bilo tako, boste najbrž vprašali! Preprosto zato, ker skritega »orožja« niso opazili — ne tekmovalna komisija in ne ribe! Jagnje na paši... V prostih uricah so si šli nekateri ogledat znamenitosti in mikavnosti našega glavnega mesta. Že naveličani skupnega jedilnika so nekateri med njimi uprizorili pravi lov na jagnjetino. Odpravili so se na Avalo, si ogledali spomenik neznanemu junaku in čudoviti TV stolp. Po ukazovanju krulečih želodcev pa so potem zavili se v krčmo, da bi se izognili morebitnemu zavozlanju črevesja. Večji del popotnikov je ubogal ukaze svoje drobovine in nemudoma poklical na pomoč natakarja m le nekateri so se vedli nezainteresirano. Na vprašanje, če ne čutijo lakote, je bil odgovor: »Sedaj, ko smo v Beogradu, se vendarle moramo do sitega najesti jagnjetine!« Temu odrezavemu odgovoru je sledil sklep: »Vsi siti in tudi oni drugi, naravnost v center mesta! Seve, na jagnjetino. Hoja po ulicah je bila (ne)prijetna. Napore so prenesli v skladu z naloženimi kalorijami, a vendar so se srečno vrnili v svoja začasna bivališča. »Jedci« jagnjetine pa so si ob šaljivih zbadljivkah želeli le eno: vrnitev na Avalo... Pa ne zaradi TV stolpa ali jagnjetine! Saj rečem, da je res hudo, če naročiš raženj, ko je jagnje še na paši! Kako pa naj vžge?! Po prijetni večerji, tokrat sicer brez jagnjetine, so ga naši vrli športniki še malo srknili, potem pa nadaljevali vožnjo domov. Takšno »tankanje« jih je potem seveda vse bolj sililo na po-st(c)anek ali kakor se že temu reče. Pod težo pritiskov je šofer avtobusa navsezadnje le klonil. Ustavil je vozilo... in že je bil ob cesti »drevored« z izrastki. To ni nič posebnega, boste očitali...? Res je, toda počakajte še hipec! Vse bi bilo v. redu, če ne bi bil ta čas v fičku šofer brez izrastka, ki se je tako zagledal v »drevored«, da je naenkrat počilo... In kaj mislite, da je bilo? Nedolžno vozilce je spremenilo svojo podobo in — kar je razumljivo Izposojeno iz »Pavlihe« 9 0JIU — J»nez, pridi na sestanek i davne skupine, boš raje tam kaj na glas povedal! — »drevorede!« so si šli ogledat, kaj •e je bilo zgodilo ... Seveda, iz avtomobilčka je stopila preplašena voznica in očitajoče potožila: »Kako pa naj bi prižgala luči, ko pa ste tako izdatno gasili’!« No, in za konec še nekaj" drobtinic z domačih logov ... Slišal sem — groza me obdaja, če pomislim, da bi kaj takega lahko tudi eam videl, — da se je na Boč poleg malinarjev preselila tudi mlada medvedka z mladičem. Bojda ima večji apetit do malin kakor do malinarjev. Zaradi tega domnevam, da maline ne bodo ostale neobrane ...! Pred kratkim se mi'j e pripetila dogodivščina, ki mi je bolj udarila v uho kot v oči. Zvesto sem poslušal dobrega znanca, ki je trdil, da nekateri že pridno pri nas samoupravljajo — no, mislil je pač na to, da nekateri samo upravljajo, nekateri pa kar naprej opravljajo ... Kaj drugega sem hotel, kot reči, naj bi se prvi in drugi — združeni — zares preselili r skupino samoupravljavcev! Upam, da rečica Sotla ne bo prekosila Donave ali kakšne druge večje reke in mi zaprla pot podobno, kakor se je oni dan primerilo »Izletniku« iz Celja in »Croatiatransu« iz Krapine, ko sta ostala brez mostov. Upam tudi, da se bodo našli graditelji mostov, preden bodo prebrali te vrstice in bolj muhastim prevoznikom, kot je sama Sotla, le naredili kazalce smeri! Pa lepo pozdravljeni, vaš Argus! Oh uspešnem končanem šolanju na Steklarski šoli LEPI POSLOVILNI DNEVI Letošnji zaključni letnik učencev Steklarske šole se bo zanesljivo in trajno spominjal druge polovice letošnjega junija. Vseh šestindvajset učencev nas je uspešno opravilo zaključni izpit. Tako je steklarstvo dobilo novih 22 mladih brusilcev kristalnega stekla in 4 mlade strokovno usposobljene delavce na steklopihaški oder. Po uspešnem šolanju smo 23. junija pripravili skupno s predavatelji družabni večer, ki se je zavlekel pozno v toplo junijsko noč. Rdeči nageljčki so simbolizirali naše razpoloženje. Čeprav premalo naspani smo v soboto ■ izrednim počutjem dočakali turistični avtobus, ki nas je naslednjega dne popeljal na zagrebško letališče. Ko smo po letaliških zvočnikih zaslišali besede prijazne stevardese, naj se pripravimo za vstop v letalo proti Dubrovniku, nas je kljub veselju popadla bojazen pred 8.000 metrskimi višinami. Po uspešnem vzletu pa nas je bojazen minila in vožnja nad oblaki bo ostala nepozabna za vse, ki smo prvič leteli tako visoko. Boing 727 je res čudovita ptica; v petinštiridesetih minutah nas je pričakal turistični avtojous in nas popeljal v hotel Stadion. Naslednje jutro, bilo je v nedeljo, smo zgodaj vstali m se podali na organizirane oglede po mestu. Name je naredilo poseben vtis dubrovniško mestno obzidje. Popoldan smo se okopali v zaprtem bazenu z nepopisno plavo morsko vodo. Ponedeljek smo začeli z vožnjo po mogočnih serpentinah na Lovčen. Opoldne smo prispeli v Cetinje, kjer smo si ogledali tri muzeje, izmed katerih mi bo najbolj ostal v spominu muzej Petra Petroviča — Njegoša. Njegošev mavzolej pa je bil žal zaprt in si ga nismo mogli ogledati. Popoldne smo odpotovali v Ulcinj. Prelep je bil višinski razgled na Budvo, Kotor in druga obalna mesta. V Ulcinju smo se naselili v hotelu Jadran, kjer smo ob dobri postrežbi preživeli polne tri dni. Poleg sprehodov po mestu in ogleda zanimivega muzeja ter starega mogočnega gradu smo se naužili morske pripeke in sončenja ter osvežilnega kopanja v morski vodi. četrtkova vožnja po novi železniški progi Bar — Beograd s kakšnimi 200 tuneli in 30 mostovi bi nam skoraj pre-utrudila razgledov željne oči. V Beogradu smo si ogledali še sotočje Save in Donave, Vodnjak, Skadarlijo, spomenik padlim borcem, vojaški muzej in druge znamenitosti naše prestolnice. 2e ponoči nas je brzec v spalniku odpeljal proti domu, kamor smo se zadovoljni in srečni vrnili prek Zidanega mosta. Spomini na triletno šolanje v Steklarski šoli in na našo zaključno ekskurzijo po Jugoslaviji bodo ostali spomin-siki biser v mojem življenju! CVETKA ABIC Naša skupina pred spomenikom ponesrečenim sovjetskim herojem na Avali Anketa mladih USKLADITI INTERESE! Izkušnje iz preteklosti nazorno pričajo o tem, da delo nas, mladih, z ozirom na razpoložljive možnosti ni bilo takšno, kakršno bi moralo biti. Nad štiristo mladih, kolikor nas je v naši delovni organizaciji, bi morali čutiti na vseh področjih. Posebno še zato, ker je v naših vrstah čedalje večje število članov zveze komunistov! Na letni volilni konferenci, ki je bila v maju, smo poleg izvolitve predsedstva, ki ga vodi Stjepan Krklec, ustanovili tudi mladinske aktive v temeljnih organizacijah in med učenci. Predsedniki aktivov so: v tozdu Osnovna izde-lava Doli Mikša, v tozdih Kristal in Dodelava Leon Drimel, v tozdih Družbena prehrana, Servisne dejavnosti in v delovni skupnosti skupnih služb Nevenka Srbčič, predsednika aktiva učencev pa je Steflca Forjan. Na konferenci smo med drugim tudi ugotovili, da bi kazalo na nek način zvedeti za želje in interes mladih. Zaradi tega smo se na predsedstvu odločili, da izvedemo majhno anketo. Pričakujemo, da bo odziv mladih nanjo številčen in tudi resen! Na vprašanja naj bo odgovorili mladi, rojeni po letu 1951. Ob vsakem podobnem poizvedovanju se vprašamo, kaj želimo doseči! Pred- vsem si želimo ustvariti podobo o željah in interesih nas. mladih. Nadalje si želimo tudi predlogov, nasvetov in še kaj drugega, kar naj bi bilo za podlago pri izdelavi takšnega delovnega načrta, v katerem bi sodelovali vsi mladi in ne le predsedstvo! Nedvomno je namreč, da bomo potem vložili več naporov v njegovo uresničitev, saj se bomo zavedali, da odseva naše želje in interese. Delo si bomo razdelili po komisijah in po interesu mladih, taka da ne bomo koga obremenili preveč in koga pustili ob strani! Ker je sedaj čas letnih dopustov, pričakujemo, da marsikomu med varni ne bo prišel »Steklar« v roke pred vrnitvijo na delo. Zategadelj smo določili rok za vrnitev tega vprašalnika 15. avgust! Po vaših odgovorih bo predsedstvo obravnavalo anketo in jo — obdelano seveda — objavilo v eni izmed prihodnjih številk »Steklarja«! Vsekakor pričakujemo resen odziv, saj izpeljujemo to akcijo pred 10. kongresom ZSMS, njeni rezultati pa naj bodo naš prispevek k najvišjemu zboru mladih iz socialistične republike Slovenije. Da boste imeti kar najmanj nevšečnosti pri oddajanju anketnih listov, smo določili posameznike, ki jih bodo zbira- li. Ti pa so: V tozdu Osnovna izdelava: Doli Mikša, Rudi Penko, Viktor Bukvič, Zvonko Boršič, Anton Mikša, Andrej Grade-cki, Franjo Ožvatič in Dani Miklavčič. V tozdu Kristal: Stjepan Krklec, Leon Drimel, Katica Mikša, Ana Gradecki, Marica Tepeš, Marinka Laneger, Zdenka Krošlin in Janez Poš. V tozdu Dodelava: Nada Mikulič in Milica Kitak. V tozdu Servisne dejavnosti: Boris Firer in Anton Jug. V tozdu -Družbena, prehrana: Zorica Nikolič. V DSSS: Nevenka Srbčič, Bruno Šver-ko, Marko Trunkelij, Marjana Verk in Vida Draškovič. V aktivu učencev: Stefica Forjan in Ivica Kučiš. PREDSEDSTVO OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS NAŠ VPRAŠALNIK: 1. Ime in priimek: 2. Leto rojstva: 3. Naslov stanovanja: 4. Poklic: ________ ■ - y fi. šolska izobrazba: ________ 6. Zaposlitev v tozdu, ter opravila dela in naloge: -------- 7. Clan zveze komunistov: »da«, »ne« (ustrezno obkroži); če »da«, od kdaj? 8. Naštej funkcije, ki si jih doslej opravljala v zvezi socialistične mladine: 8. Naš te j funkcije, ki jih opravljaš v sa, moupravnih organih tozda ali delovne organizacije: 10. Med spodaj navedenimi področji, obkroži enega ali več, na katerih želiš sodelovati: kulturno, športno, delovne akcije, idejnopolitično delo, ob. veščanje, izleti in tovariška srečanja, izobraževanje? 11. Kako ocenjuješ dosedanje delo or-ganizacije mladih: 12. Cernu posvečamo premajhno pozornost? 13. Kako bi po tvoje vključili v delo mladinske organizacije tiste naše sodelavce in sodelavke, ki so oddaljeni od steklarne, oziroma kako bi jih zainteresirali za delo v naših vrstah? 14. Naštej nekaj vzrokov, zakaj se mladi premalo vključujemo v razprave na zborih delovnih ljudi, na sestankih po skupinah, v družbenopolitičnih organizacijah in na organih samo-upravljanja? 15. Napiši nekaj predlogov oziroma mnenj, ki nam bodo v veliko pomoč pri nadaljnjem delu: Letovanje malčkov PRIJETNO PRESENEČENJE V šolskem letu 1977/78 smo v vzgojno-varstveni organizaciji Rogaška Slatina prešli na novo obliko sodelovanja s starši. Sestavili smo tako imenovani razširjeni svet staršev, v katerem so sodelovali vsi delegati staršev iz naših razmeščenih enot. V svojem drugače obširnem programu si je svet zadal tudi nalogo, da bomo omogočili letovanje predšolskim otrokom. čeprav smo načrtovali talko, smo sl mislili, da bodo med letom uresničene vse druge naloge razen te. Predvsem zato, ker se je vselej zataknilo pri finančnih in prostorskih vprašanjih. Predsednici sveta staršev Angelci Stankovič se je porodila zamisel, da bi se vsi predstavniki staršev poskusili pogovoriti z delovnimi organizacijami za morebiten odstop delavskih počitniških hišic v predsezoni. In ni dolgo od dneva, ko nam je sporočila prijetno novico, da se je pogovor v steklarni »Boris Kidrič« končal uspešno. Njeni organi samoupravljanja ne le, da so ugodili naši prošnji; ampak so celotno akcijo močno podprli! Veselje ob novici je bilo nepopisno. Takoj smo se lotili dela in se dogovo- rili, da je letovanje namenjeno izključno kmečkim in socialno šibkim otrokom. Najprej smo načrtovali poslati skupino kakšnih 20 otrok, toda... Toda prijave kmečkih ženic so se kar vsule, podprte s prošnjami, kot na primer: »Se mojega vzemite! Veste, morja sama še nisem videla, naj ga vidi vsaj moj otrok!« Pa je tako število otrok v eni izmeni zraslo kar na 38 ... K enemu razumevanju se je pridružilo še drugo, saj je skupnost otroškega varstva občine Šmarje pri Jelšah obljubila poravnati prevozne stroške malčkov. Iz vzgojnovarstvene organizacije smo dali kuharico in pet delavcev za vzgojno osebje. Tako so se stroški staršev zmanjšali na resnično majhno vsoto — od 150 do 200 dinarjev, kar pre- more še tako skromna družina. In ob pomoči imenovanih bodo naši malčki prijetno bivali deset dni ob morski obali... Menimo, naj bi takšna humana akcija, id smo jo zmogli izvesti le s pomočjo delovne skupnosti steklarjev, do-bila vse priznanje in trajnejšo obliko sodelovanja. V imenu staršev in delavcev vzgoj-no-varstvene organizacije posebno pa v imenu malčkov, se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli prispevali, da je akcija uspela, hkrati pa si želimo še na. daljnjega takšnega in podobnega sodelovanja. Delavci vzgojno-varstvene organizacije smo pripravljeni takšno sodelovanje še poglobiti, s tem da bi peljali na morje tudi skupino otrok steklarjev. V tej prvi, nadvse pomembni akciji smo spoznali, da je treba svoje želje in zamisli kar korajžno povedati, pa nas rezultati lahko prijetno presenetijo. Tako, kakor so nas v opisanem primeru. Za eno spoznanje smo vsekakor bogatejši! MAJDA VEŠLIGAJ KADROVSKE NOVICE V maju nas je bilo v steklarni 1.198! Po podatkih iz kadrovske službe nas je bilo 31. maja v naši steklarni 1.198 delavcev. V posameznih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb pa je bilo delavcev, kakor je razvidno iz preglednice: Tozd »Osnovna izdelava« 404 Tozd »Dodelava« 151 Tozd »Kristal« 305 Tozd »Dekor« 68 Tozd »Servisne dejavnosti« 74 Tozd »Delavska restavracija« 17 Tozd »Naše staklo« 10 Delovna skupnost skupnih služb 169. Kakšne so bile kadrovske spremembe v posameznih tozdih? V posameznih tozdih in v delovnih skupnostih so prišli oziroma odšli tile delavci: Tozd »Osnovna izdelava«: prijavljeni — odnašale! Mahdi Lugi, Bejtuš Muji in Anton Zavrnik; pomočnik steklobru-silca Viktor Bukvič in vlagalec zmesi Josip Javorčič; odjavljeni — krogljičar Josip Čoh zaradi poklicne rehabilitacije, izlagalec stekla Alojz Jeranko zara- di invalidske upokojitve, vlagalec zmesi Josip Mlinar zaradi smrti, čistilka Josipa Halužan zaradi premestitve v tozd »Kristala in odnašalec Srečko Kunštek, ker je samovoljno zapustil delovno organizacijo. Tozd »Dodelava«: prijavljeni — bru-silka III v grobi brusilnici Bernarda Mikolič, izmenovodkinja rezalnice Terezija Škorjanc zaradi premestitve iz delovne skupnosti skupnih služb in vodja tozda Jovo Tišma zaradi premestitve iz tozda »Kristal«; odjavljena — vršilec dolžnosti vodje tozda Jože Go-ručan zaradi premestitve v delovno skupnost skupnih služb in stiskalec Franjo Govedič zaradi smrti. Tozd »Kristal«: prijavljeni — steklo-brusilec Janez Poš in čistilki Ljudmila Drofenik ter Josipa Halužan; odjavljeni — žigosarka papirja Stanika štru-klec zaradi odpovedi, steklobrusilec H Dragutin Čuček zaradi sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, pomočnica brusilca II Ijudmila Kračun zaradi premestitve v delovno skupnost skupnih služb in mojster-brlgadlr Jovo Tišma zaradi premestitve v tozd »Dodelava«. Tozd »Dekor«: prijavljeni — brusilci I Srečko Kukovičič, Monika Perc in Josip Vrbek; odjavljena brusilka I Boža Ferlin zaradi odpovedi in umivalka stekla Ana Kastelec zaradi odpovedi. Delovna skupnost skupnih služb: prijavljena — obračunovalka osebnih dohodkov III Ljudmila Kračun zaradi premestitve iz tozda »Kristal« in vodja kontrole kvalitete Jože Goručan zaradi premestitve iz tozda »Kristal«; odjavljena — prevzemna kontrolorka kvalitete Terezija Škorjanc zaradi premestitve v tozd »Dodelava«. Vsem novim članom delovne skupnosti steklarne želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Poročili so se: Alojzija Žerak, poročena Šmit. Mnogo sreče na novi življenjski poti! Rodili so se: Lea Jagodič, hči Martina in Ines Majcenič, hči Jožeta. Novorojenčkoma veliko sreče, staršem pa naše iskrene čestitke! Po nastopu naših športnikov v Zemunu NAD PRIČAKOVANJI Vsako opravljeno delo zahteva tudi razčlenitev, ali smo ga opravili v skladu z našimi pričakovanji, ali pa smo morda zatajili. Čeprav so naše izkušnje na steklarskih igrah Jugoslavije dokaj skromne, je najbrž prav, da se ozremo nazaj in vam povemo svoje poglede na letošnje tridnevne igre v Zemunu! Najprej kakšno besedo o tekmovalnih dosežkih! Na 15. športnih igrah steklarjev Jugoslavije je nastopilo kakšnih 1.000 športnikov in' športnic, ki so s 162 moštvi tekmovali v 19 panogah. To so bila moštva iz 30 steklarskih kolektivov iz Jugoslavije in enega kolektiva z Madžarske. Zaradi tega lahko ocenimo uvrstitve naših zastopnikov za uspeh nad pričakovanji, saj smo vendar prvič nastopili z večjim številom športnikov in športnic. Kako smo se uvrstili? Pričakovati je bilo, da bodo najbolj številni nogometaši. To se je tudi uresničilo, saj je nastopilo 29 moštev. Glede na majhno število igralcev je 9. mesto naših nogometašev lep uspeh. Nogo-- metaši Steklarske šole pa so z zasedbo 20. mesta tudi opravičili svoj nastop. Naši kegljavci so se znašli med dvajsetimi moštvi in osvojili 7. mesto. Kegljavci Steklarske šole pa so osvojili nekoliko skromnejše 15. mesto. Naši so imeli na prvi stezi smolo, saj so podrli v borbenih partijah komaj 16 kegljev, kar je bilo v poznejših nastopih resnično težko popraviti, da bi zasedli ugodnejše mesto. Pred odhodom in glede na dosedanje rezultate smo največ pričakovali od ša-hlstov, ki pa so se med 15 moštvi uvrstili na dokaj skromno 7. mesto. Ozadje takšne uvrstitve lahko iščemo v zares nemogočih pravilih tekmovanja za šahovske razmere, ki jih ni nikjer drugje kakor samo na steklarskih igrah! Prijetno presenečenje so bili naši strelci z zračno puško, ki so med 12. moštvi zasedli 4. mesto, dosti skromnejši pa so bili v streljanju z malokalibrsko puško, ko so zasedli 7. mesto. Več kot 1.000 udeležencev in gostov je prišlo na svečano otvoritev iger — foto Trunkelj Zastopstvo naše steklarne pred otvoritvijo 15. steklarskih iger na stadionu Ga-lenike — foto Trunkelj Igralci namiznega tenisa niso nastopali v popolni sestavi. Z ozirom na močno tekmovalno skupino pa so z osvojitvijo 8. mesta dosegli soliden uspeh. Tudi ribiči so pristali na 8. stopnici in pustili za seboj štiri moštva. Ne glede na to, da kegljaški šport v drugih kolektivih ni na tako visoki kakovostni in množični ravni, je prvo mesto naših kegljavk med štirimi moštvi vendarle največji uspeh našega športnega zastopstva v Zemunu, zaradi česar si zmagovalke zaslužijo vso pohvalo in čestitke. Poleg tega je bilo izkazano priznanje tudi trem našim nogometašem, ki so bili uvrščeni v reprezentanco proizvajalcev votlega stekla, ki je z rezultatom 4:1 odpravile svoje kolege iz reprezentance proizvajalcev ravnega stekla. V reprezentanci sta nastopila Vlado Kosovec in Marko Trunkelj, Malo Safo- Ijak pa iz upravičenih razlogov ni nastopil. O organizaciji in še o čem ... V razmišljanju o preteklih igrah steklarjev ne gre zanemariti nekaj porajajočih se vprašanj ...! Osnovni poudarek je, vsaj tako smo največkrat slišali in brali, na medsebojnem spoznavanju steklarskih delavcev, manj pa na tekmovalnem področju. Toda ukrepi, ki jih je uvedel organizacijski komite iger, kažejo, da gre tudi za prestiž med delovnimi organizacijami na športnem polju. Kako si je sicer mogoče drugače razlagati zahtevo, da so od udeležencev zahtevali Nogometaši so zasedli solidno S. mesto — foto Trunkelj Gledati druge, kako se potijo za najboljše dosežke, je nekaj drugega, kakor biti sam med njimi... — foto Trunkelj številke osebnih in zdravstvenih izkaznic? Najbrž so se bali, da nekateri ne bodo v svoja moštva pretihotapili igralcev iz drugih delovnih kolektivov! če pa so že tak ukrep uvedli, potem je najmanj, kar hi morali storiti, da bd preverili, kar so si zadali za nalogo! Pa niso!? Vsaj v vseh panogah ne! Ob tem se vsiljuje še eno vprašanje: ali steklarji stremimo za tem, da bi gojili šport kot potrebo sodobnega človeka, ali pa želimo za'vsako ceno prelisičiti »nasprotnika«? In razglasitev najboljših športnikov v skupinskih športih, v katerih je posameznik vendarle samo člen v verigi, najbrž ne prenese niti najbolj umirjene kritike! Kako naj na primer v nogometu ocenijo najboljšega posameznika, če je mo-goče neko moštvo izpadlo že v predtekmovanju? Kako določiti najboljšega posameznika v kegljanju, ko pa so bile na sporedu borbene partije? In v šahu, v katerem igra vsak šahist na svoji deski? Pa še tole ... Kakor ni nobenega dvoma o tem, da medsebojna srečanja delavcev sorodnih delovnih panog rojevajo nova poznanstva in navezavo prijateljstva, tako ni — vsaj po moji presoji — tudi nobenega dvoma o tem, da bd, če že organizira, mo podobne igre, kazalo dobro presoditi, ali so takšne, kakršne so sedaj, tudi časovno umne. Nej to mojo trditev podkrepim z ugotovitvijo, da ni pravih razlogov za zapravljanje časa po tri dni v panogah, v katerih posameznik ali moštvo tekmuje kakšne dve ali tri ure ali celo manj! In nikakor ne bi smeli prezreti dejstva, da razne »ijade« niso ravno poceni! Kar zadeva finančno stran so bili naši športniki med najbolj skromnimi, saj so zanje namenili svoj redni dopust in razen stroškov bivanja ter prevoza niso bili deležni nobenih drugih prejemkov. ZVONKO CANAKI — JOVO TIŠMA Zmagovalna ženska kegljaška vrsta in del moškega zastopstva kegljavcev — foto Trunkelj In še posnetek za spomin na letošnje steklarske igre, ki so bile v Zemunu prt Beogradu Za razvedrilo (f ' NAGRADNA KRIŽANKA ST. 52 Med reševalce, ki bodo sodelovali v reševanju križanke št. 52 in ki bodo pravočasno oddali rešitve, bomo z žrebom razdelili za 150 dinarjev nagrad in sicer: 1. nagrado 70 dinarjev, 2. nagrado 50 dinarjev in 3. nagrado 30 dinarjev! Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna Boris Kidrič, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo vrzite v nabiralnik za časopis pred vratarsko ložo. Upoštevali bomo le tiste pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov vključno do 16. avgusta 1978. Na ovojnico ne pozabite pripisati »Nagradna križanka št. 52«! -Nagrajenci nagradne križanke št. 51 so: 1. nagrado 70 dinarjev prejme Nevenka Krivec, 2. nagrado 50 dinarjev prejme Traude Oblak in 3. nagrado 30 dinarjev prejme Slava Podobnik. Nagrajenkam čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 51 — vodoravno: svečnik, mamilo, Lavrič, kaseta, akant, korund, M, nuna, Argau, RO, Lus, krščan, koj, NM, kremen, gams, A, Branik, Donat, travar, Čebine, lutka, inženir. STEKLAR Mz/y /ZPftfOV Sl/dJČO- Sl/fM- M KO&n/- ORAČ VZKLIK PR) BIKO- BORB/ PEVKA„ KOVAČ/ Alered f/O&EL J/UŠ/K LAŽJA KR/ŽA/i- KA ROGATA SOZ DMA Ž/VAL KORAČ-A V/C A , POROD RVg/JAA- SKO PLEME V S. AMERIK/ ROČKO RAZSTRE- LIVO (LKRAZ/t) TRST ASTAT POŽIGALEC /z STELA ST/ S/ODJZO 3ARVU O IGS 24 SMUČ/R. P/i/CS A/IEg. PEVEC (EgAmi VRSTA SIRA Lepea/ka mlajša E El£2a/a 2>ü3A si. /Ate TAKSA PR/ UVOZU geološ- ka PLAST, /VAPLAV/A/A ljubim, prevoz. podjetje OSE&AH Ra/mek TRAVA/IŠKA CVETI/CA X/34 PLA/LE7 PREBI- VALKA /RsKE PRJPAZ)- Af/R /T/UC£V 30 6 iJuaezM) VAVočA PRVA Črka ČAS SREZ VOJKE /LOszR. kaleča/ koledar STARA mama Mtek/j PARA GßOSO JUWO K L/3. TEK ATA Dolge proge Razlog, ZAH/SSl, VZROK #k2?i/Sa/j Recept V/l blSŽVjf/f V2VO£>U y/uc/ S Os SR. 2>/?Jk9 V/ X/ALSKAS • s riževo IOČJIO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma, Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Qta Novak. Obdelava in oblikovanje sestavkov Dušan Rebolj, likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole Rogaška Slatina. Telefon (063 ) 810-020. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. Naklada 1.800 izvodov. Tiska CGP Delo Ljubljana.