PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 212 (13.150) Trst, nedelja, 25. septembra 1988 Štiri mesece pred iztekom Reaganovega predsedniškega mandata Utrjevanje medsebojnega zaupanja glavni cilj Ševardnadzejevega obiska Sedanja administracija ne more več podpisati sporazumov, lahko pa pusti bogato dediščino nasledniku - Sovjetska zveza zahteva nova pogajanja o Afganistanu VVASHINGTON — Dvodnevni pogovori ameriškega državnega tajnika Shultza s šefom sovjetske diplomacije Ševardnadzejem so nesporno dokazali, da sta se velesili napotili na skupno pot krepitve medsebojnega zaupanja, kar je jamstvo, da bosta prej ali slej dosegla globalni sporazum o razorožitvi. Kdor je upal, da bi lahko delni sporazum o medcelinskih raketah podpisali še pred koncem Reaganovega predsedniškega mandata, se je zmotil. To pa je bilo navsezadnje razumljivo, če velesili nista uspeli poiskati med moskovskim vrhom kompromisne rešitve o strateških jedrskih raketah, je bilo skoraj nemogoče, da bi to dosegli le štiri mesece pred zamenjavo v Beli hiši. Ševardnadze pa ni odpotoval v Washington, da bi izposloval delni sporazum, zagotoviti si je hotel predvsem kontinuiteto stikov, neke vrste moralno obvezo, da bo Reaganov naslednik nadaljeval po njegovi poti. Moskva kot običajno skrbno skriva svoje morebitne simpatije do enega od obeh predsedniških kandidatov, navsezadnje ji je skoraj vseeno, kdo bo izvoljen. Iz dosedanjih izkušenj pa skoraj nesporno izhaja, da imajo manj vezane roke republikanski kot demokratski predsedniki, ko sklepajo sporazume s SZ. Sedanje težave so navsezadnje obrobne. Ze res, da je Shultz na tiskovni konferenci navedel, kako niso bistveno napredovali glede spornih točk. »Vprašanje nadzorstva in preverjanja obo- rožitve je zelo zapleteno... Ne morem vam napovedati stvarnih premikov... Treba bo še pošteno zavihati rokave...« je poudaril Shultz. Šef ameriške diplomacije je v dokaz svojih trditev navedel spor glede radarske postaje v Krasnojarsku, ki bi jo SZ spremenila v mednarodni vesoljski center, ZDA pa zahtevajo njeno ukinitev, ker trdijo, da krši sporazum ABM o protibalističnih sistemih. Vsakomur je lahko jasno, da Krasnojarsk ne predstavlja nobene zapreke in je v bistvu le pretveza, ker Reagan »ne more sedaj« podpisati nobenega sporazuma. Shultz pa je s precejšnjim poudarkom navedel, kako pozitivno napredujejo ženevska pogajanja o prepovedi kemičnega orožja. Sovjetska zveza je pripravljena podpreti ZDA v mednarodnih preiskovalnih komisijah, ki naj bi ugotovile morebitno rabo teh orožij. Namig na zalivsko vojno je tu povsem jasen. Reaganova administracija je do sedaj vodila precej previdno politiko in se je ogradila od zahtev ameriškega senata, naj sproži gospodarske in politične sankcije proti Iraku, ker je uporabil bojne pline za dokončno rešitev kurdskega vprašanja. To bi se lahko sedaj spremenilo. Velesili sta končno spoznali, da lahko s skupnimi močmi rešita marsikatero krizo. Ob tem je treba navesti, da je Ševardnadze zahteval nova pogajanja o Afganistanu in da sta si izmenjala mnenja tudi o drugih regionalnih krizah. Shultz pa je pohvalno ocenil sovjetske napore pri uresničevanju pravne države. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze se je po dvodnevnih pogovorih z ameriškim državnim tajnikom Shult-zem sestal tudi z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom, kateremu je izročil kolajno sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova v spomin na podpis sporazuma o uničenju jedrskih raket srednjega dometa (AP) Izreden podvig Bena Johnsona SEUL — Čeprav bo konec letošnjih OI v Seulu šele čez teden dni, bo Podvig kanadskega šprinterja Bena Johnsona gotovo dal pečat ne samo tem 'gram, temveč bo tudi gotovo ostal v zgodovini vseh dosedanjih olimpijskih iger. Johnson je zmagal s svetovnim rekordom 9"79 in kar štirje atleti so dosegli čas hianj kot 10". In svetovni rekord je dosegla tudi Američanka Joynerjeva v sed-theroboju. Svetovni rekord pa je dosegel tudi Američan Biondi na 50 m prosto. Včerajšnji dan pa bo ostal zapisan tudi v zgodovini slovenskega športa. Bojan Prešeren in Sadik Mujkič sta namreč osvojila bronasto kolajno. Sicer pa sta bili včeraj najuspešnejši državi SZ in NDR, ki sta osvojili še po devet zlatih kolajn. Na sliki (telefoto AP) Ben Johnson s kanadsko zastavo po sijajnem podvigu. V Parizu se še nadaljuje protiteroristična akcija Na Alimontijevem domu našli le dokumente RB PARIZ Rdeča brigadista Gio-vanni Alimenti in Enrico Villim-burgo sta še vedno v rokah pariških protiterorističnih enot. Do ponedeljka, ko bodo o njuni aretaciji razpravljali na sodišču, ne bosta italijanska državljana smela spregovoriti s svojim odvetnikom, vendar je zaenkrat že znano, da je Italija prosila francoske oblasti, naj ji izročijo oba terorista. Tako Alimenti kot Villimburgo nista zagrešila v Franciji nikakršnega zločina, sodišče pa jima lahko sodi izključno v zvezi- s ponarejenimi osebnimi izkaznicami. Tudi v njunem stanovanju v Cahanu niso preiskovalci našli orožja, pač pa so zaplenili nekaj starih dokumentov s podpisom Rdeče brigade ter nekaj še nedokončanih političnih sporočil. V pariški okolici je trenutno še v teku široko razpredena protiteroristična akcija, zato so francoski preiskovalci vse prej kot radodarni z informacijami. Preiskave se nadalju- jejo predvsem v mestecu Cahan pri Parizu. Cahan se je v zadnjih letih razvil v moderno satelitno naselje, kjer stanujejo pretežno mladi in delavci. Tudi Alimonti in Villimburgo sta se vključila v redno življenje delavskega naselja. Občasno sta dobivala tudi službo na raznih gradbiščih. .Alimonti je večkrat stopil v stik tudi z odvetnikom, ki običajno pomaga italijanskim ubežnikom. Odvetnik je izjavil, da ga je Alimonti nekajkrat zaprosil, naj mu pomaga pri ureditvi statusa. Italijani pričakujejo zdaj odgovor francoskih kolegov, medtem ko je v Rimu že izbruhnila polemika med policijo in karabinjerji. Ministrski predsednik De Mita pa j e včeraj naslovil na notranjega ministra Gavo telegram, v katerem mu čestita za pomembni dosežek v boju proti domačemu in mednarodnemu terorizmu. Vroč politični teden DUŠAN KALC RIM — Teden, ki je pred nami, bo v rimskem parlamentu in v sosednji »palači gumbov« vroč, kot še dolgo ne. Politični vremenoslovci napovedujejo takšno soparo, da se lahko sprevrže v nevihto. V pretresu bosta dva argumenta, ki že dolgo burita duhove in ki bosta tako ali drugače vplivala ne samo na usodo vlade, temveč tudi parlamenta in bodočega ustroja države. Eden je finančni zakon, ki bo poka-, zal, kako namerava vlada usmeriti državno računico. Ali bo pri rezanju izdatkov in iskanju dohodkov bolj prisluhnila zahtevam bogatejših ali revnejših slojev? Ali bo svoj ekonomski manever izvedla pod izključnim pritiskom trenutnih kontingentnih potreb, ki jih narekuje občuten državni primanjkljaj, ali pa ga bo skušala izvesti v okviru popolnejše in bolj organske reforme davčnega sistema ter sistema klestenja sredstev za javne usluge? Drugi argument, ki je tesno povezan s prvim, pa je sprememba sistema parlamentarnega glasovanja. Vladna večina želi ukiniti tajno glasovanje, ker se po izkušnjah iz zadnjih let boji, da bi opozicija s pomočjo prostih strelcev sprevrgla številke njenih finančnih operacij. Opozicija s komunisti na čelu pa se zoperstavlja takšnemu drastičnemu in enostranskemu reševanju problema. Pripravljena je sicer sprejeti določene spremembe v sistemu glasovanja, vendar v okviru širših inštitu-cionalnih sprememb, ki bi razširile in utrdile demokratična jamstva. V demokratični družbi, pravijo komunisti, ne more in ne sme pravil igre določati ozka skupina ljudi, kakor ih kadar se ji splača. ' Tajni glas je res lahko dvorezni nož, ki ga nekateri uporabljajo oz. zlorabljajo za nečedne strankarske ali stru-jarske igrice, kot se je izkazalo med glasovanji o prejšnjem finančnem zakonu, ko je bil predsednik Goria pod udarom prostih strelcev prisiljen k odstopu. Je pa tudi nepogrešljiv dejavnik demokratičnih odnosov. Zato ima njegova ukinitev pravi smisel samo v okviru korenitejše in pravičnejše reforme pravil igre, začenši s preosnovo volilnega sistema, v katerem bi bili volilci in izvoljeni postavljeni v neposreden odnos, ne pa v katerem so izvoljene samo številke, s katerimi manipulirajo tajništva strank po mili volji, sklicujoč -se na strankarsko disciplino. V zgodovini italijanske države, od njenega zedinjenja dalje, je v takšnih pogojih ukinil tajno glasovanje samo Mussolini. Sedanje politično dogajanje v Rimu je verjetno težje razumeti, če se ne ozremo na splošno dogajanje v Italiji in v tistem delu sveta, ki mu Italija pripada. Ves zahodni svet (in v njem Italija) je v velikem vrenju. Kapitalistični sistem je v odkriti ofenzivi. Iz Berlina se ravno v teh dneh dviga zmagoslavni hura Mednarodnega monetarnega sklada ob vidnem dvigovanju stopnje industrijske rasti, kot pričajo statistični podatki. Borzno tržišče, ki se je še pred slabim letom streslo NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Libanonu se konfrontacija stopnjuje Muslimani nočejo priznati začasne vlade BEJRUT — Zahodnobejrutski dnevnik As Safir je včeraj objavil novico, da je sedemnajst ameriških funkcionarjev zapustilo veleposlaništvo ZDA. Po nekem drugem viru naj bi funkcionarjev bilo dvaindvajset, iz Libanona pa naj bi odpotovali s tremi vojaškimi helikopterji. Veleposlaništvo naj bi zapustili zaradi varnostnih razlogov, kot kaže pa, med njimi ni vidnih osebnosti. Čeprav ameriško veleposlaništvo ni ne potrdilo in niti demantiralo novice, pa je za nekatere opazovalce to slab znak. Kazal naj bi namreč na čedalje večjo napetost v državi ter na možnost oboroženega spopada med sprtimi stranmi. Po imenovanju generala Aouna za šefa začasne vlade se je ta nevarnost neprimerno povečala, tako da so se včeraj ponovno pojavila nesoglasja. Najbolj oster do Aouna, krščanskega generala, ki mu je libanonski predsednik Džemajel tik pred zapadom mandata poveril sestavo začasne vlade, je bil šiitski minister prejšnje (za muslimanski tabor pa še zmeraj legitimne) vlade Adel Osejran. Šiitski minister je Aouna pozval, naj se umakne s političnega prizorišča, poleg tega pa povabil vsa ministrstva, naj ne prejemajo ukazov od njega. Poziv je Osejran poslal takoj po sestanku vlade šiita Hosa, to je vlade, ki jo musli- manski tabor priznava, krščanska stran pa ne. Na Osejra-nove trditve je Aoun reagiral kaj kmalu in pri tem izjavil, da je njegova vlada edino legitimno izvršno telo v državi. Nekateri medtem govorijo o zapletih v odnosih med ZDA in krščanskim taborom. Ta naj bi ZDA obtožil popuščanja v korist Sirije, in to z namenom, da bi iztržile izpustitev ameriških talcev, ki so v rokah raznih islamskih skupin. Za novega ameriškega veleposlanika v Bejrutu Johna McCarthyja se torej obeta težavno posredovanje. Edina začasna rešitev je izvolitev novega predsednika države, ki pa je, kot kaže, čedalje bolj nerealna. Posle po avtonomnih računih še okrepiti NA 12. STRANI Medtem ko so za vlado na obzorju novi zapleti Občinska uprava v Livornu dala zeleno luč za Karin B LIVORNO — Občinski svet v Livornu je včeraj preklical prvotni sklep o prepovedi izkrcanja strupenega tovora z zahodnonemške ladje Karin B. V znak protesta zaradi te »izdaje« so svetovalci KD, PSI in PSDI pred glasovanjem zapustili občinsko palačo. Zaplet z italijanskimi odpadki, ki se iz tujine vračajo v Italijo, nesporno dokazuje, kako ozki krajevni politični interesi prevladajo nad koristi celotne skupnosti. Livorno kot končno luko za Karin B je določila vlada, proti tej odločitvi so sedaj na krajevni ravni prav stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, medtem ko so jo po vladnih jamstvih podprli komunisti enobarvne livornske občinske uprave. Vseeno pa vsa zadeva ne bo minila brez zapletov. Predsednik Dežele Emilija-Romagna Luciane Guerzoni, ki je obenem komisar »ad aeta« za ladje s strupi, je s pravim ultimatom zahteval, da vlada v nekaj dneh določi pristanišča, kamor bodo zaplule ladje z italijanskimi odpadki iz Nigerije in Libanona. V nasprotnem primeru bo Emilija-Romagna zahtevala od Toskane, naj zamrzne izkrcevanje s Karin B. Guerzoni je še najodločneje ožigosal vladno nespodobno podajanje žoge pri iskanju pristanišča za Deepsea Carrier in poudaril, da si lahko De Mita in minister Ruffolo izbijeta iz glave, da bosta zaplete z industrijskimi odpadki rešila s pomočjo »rdečih dežel«. Guerzoni v bistvu zahteva, da vlada prizna, kako imajo prav »rdeče dežele« največ posluha za sedanje težave, zato naj neha s polemikami na račun stranke, ki vodi te dežele. Medtem pa je prebivalstvo Manfredonie s splošno stavko in množičnim shodom po mestnih ulicah poudarilo svoje nasprotovanje, da bi v njihovem pristanišču raztovorili kako ladjo z industrijskimi odpadki. • Vroč politični teden NADALJEVANJE S 1. STRANI pod silovitim potresnim sunkom, je se-daj pri najboljšem zdravju, medtem ko se socialistični tabor z veliko naduho preriva iz hudih gospodarskih (in tudi družbenih) težav. V takšni situaciji je povsem razumljivo, da se počasi spreminja tudi sistem družbenih vrednot. In kadar na tehtnici pod težo dejanskih uspehov kapitala prevlada logika gospodarskega profita nad logiko družbene pravičnosti, se začnejo rušiti tudi politična ravnotežja. Volilni porazi opozicije, zlasti komunistične partije, niso v tem pogledu slučajni. Družba tako plačuje »napredku« davek s tem, da se popolnoma podredi tržnim zakonitostim in se odpove takoimenovani socialni državi. To bi z drugimi besedami zvenelo nekako tako: Vsakdo naj poskrbi zase in ne za druge, pa bo šlo vsem dobro. Sama družbena miselnost doživlja s tem neko preobrazbo. Tudi velike teme današnjega sveta se nabijejo z ekonomsko valenco, začenši s problemom odnosov Sever-Jug ali z dramatično nujo varstva okolja pred naraščajočim industrijskim in drugačnim onesnaževanjem. Vse to postavlja pred veliko preizkušnjo tudi demokratični sistem Italije, ki je z enim očesom usmerjena v Evropo 92, z drugim pa v notranje politične ribarije in išče neko novo ravnotežje. Politična razprava o gospodarskem manevru in tajnem glasovanju se uokvirja v ta proces. Vprašanje pa je, kako. Confindustria je že povedala, da je za boljše zdravje države koristno rezanje javnih izdatkov, kar pomeni ošibitev družbenih uslug (zdravstvene oskrbe, socialnega varstva, javnih prevozov itd.). Nekoristno pa je obdavčevanje tistih, ki ustvarjajo bogastvo. Ta velika samozavest podjetniškega sveta je po drugi strani močno zrahljala že itak zrahljane sindikalne vrste ter jim načela enotnost in bojevitost. V prihodnjih dneh in mesecih bomo skratka videli, ali bo pri iskanju novih ravnotežij in nove poti prevladala težnja usklajevanja družbenih in političnih interesov, ali pa težnja po izkoriščanju trenutne šibkosti opozicije in v vsiljevanju rešitev, ki bodo šle v račun samo tistim silam, ki jim je glavno vodilo profit. Tudi izid velike partije, ki se bo odigravala v prihodnjih dneh, bo zato vsekakor v veliki meri odločal, ali se bo Italija kvalificirala za nadaljnja tekmovanja za obstanek v ligi industrijsko najrazvitejših dežel in za evropsko »prvenstvo« 92. Odločal pa bo tudi o tem, ali se bo ohranila v ligi najbolj demokratičnih in za socialne probleme (še kar) občutljivih držav. V znamenje protesta zaradi stanja na Kosovu Množična srbska shoda v Nišu in Titovem Užicu NIŠ Kakšnih 300.000 ljudi se je včeraj zbralo na demonstracijah, s katerimi naj bi podprli boj kosovskih Srbov in Črnogorcev proti albanskemu nacionalizmu. Vse od zgodnjih jutranjih ur so se po mestnih ulicah vile organizirane povorke delavcev velikih podjetij, kmetov, študentov in drugih. Hiše so bile okrašene z državnimi in partijskimi zastavami. Opoldne se je z državno himno na osrednjem mestnem trgu začelo največje zborovanje v zgodovini kraja. Otvoritveni govor je imel predsednik občinske socialistične zveze dr. Milo-rad Božič. Rekel je, da je miting izraz solidarnosti in enotnosti s Srbi in Črnogorci na Kosovu in drugimi neal-banskimi prebivalci pokrajine, ki preživljajo teror albanskih nacionalistov in separatistov. Odločno je tudi podprl srbsko partijsko vodstvo v boju za novo srbsko ustavo. Naslednji govornik je med drugim razložil, da se je agonija in preganjanje Srbov na Kosovu začelo že med drugo svetovno vojno, ko naj bi jih tisoče bilo pobitih, več sto tisoč pa pregnanih z ognjišč. Preganjanje srbstva se je potem nadaljevalo po vojni, ko naj bi jugoslovanska vlada prepovedala 200.000 Srbom in Črnogorcem vrnitev na Kosovo. Od vojne do danes naj bi s Kosova pred nasiljem zbežalo približno 350.000 Srbov in Črnogorcev, 750 vasi pa naj bi postalo čisto albanskih. Iz Albanije pa naj bi se medtem priselilo na Kosovo več kot 300.000 Albancev. Velike srbske demonstracije so bile predvčerajšnjim tudi v Titovem Užicu, kjer je bilo na cesti približno 100.000 ljudi. D. V. Obsojeni štirje albanski vojaki zaradi protidržavnega delovanja SARAJEVO — Vojaška varnostna služba je odkrila ilegalno skupino, ki so jo sestavljali vojaki albanske narodnosti v tuzlanskem in vinkovskem garnizonu. Vojaško sodišče je razglasilo za krive in obsodilo Skenderja Ismaillija, profesorja iz Prištine, rojenega 1962. leta, na 9 let zapora, Ganija Shagirija, kmetijskega tehnika iz Bujanovca, rojenega 1962. leta, na 8 let zapora, Bexheta Ramadanija, profesorja iz Gnjilana, rojenega 1966. leta, na 6 let zapora in Gazima Haxhimusa, študenta iz Uroševca, rojenega 1968. leta, na 5 let zapora. Ismailli, Shagiri in Ramadani naj bi že kot učenci ali študenti postali člani ilegalne organizacije albanskih nacionalistov in iredentistov Marksisti-leninisti Kosova. Tudi po prihodu na služenje vojaškega roka naj bi od oktobra 1987. leta do januarja letos tajno in organizirano delovali proti državi. V svojo organizacijo pa so novačili tudi druge sonarodnjake. Ismailli in Shagiri naj bi nameravala napasti vojaško skladišče, pobiti stražarje in njihovega starešino, ukrasti orožje in ga zakopati, da bi ga po odsluženi vojaščini nesla na Kosovo, kjer naj bi Albanci potrebovali orožje za organizirano vstajo proti Srbom. Po pisanju sarajevskega tiska je Skender Ismailli med preiskavo in na glavni sodni obravnavi vse navedbe vojaške varnostne službe in vojaškega tožilca zanikal. Gani Shagiri, Bexhet Ramadani in Gazim Haxhimusa pa naj bi med preiskavo vse priznali, na sodni obravnavi pa zanikali. Sarajevsko Oslobodjenje piše: »Priče, tako tiste, ki so bile pod njihovim vplivom, pa tudi druge (vse albanske narodnosti), so potrdile navedbe obtožnice, tako da se je obramba, katere bistvo je bilo zanikati vse obtožbe, spričo verodostojnih dejstev izjalovila.« D. V. Kritično zdravstveno stanje japonskega cesarja Hirohita TOKIO — Zdravstveno stanje japonskega cesarja Hirohita se je sinoči vidno poslabšalo, tako da so zdravniki izrazili mnenje, da bi bilo lahko njegove agonije kmalu konec. Kljub transfuzijam cesarja še vedno muči visoka vročina, Hirohito pa je še vedno pri zavesti in se pogovarja z ljudmi, ki so mu ob strani. Včeraj so tudi prvič sporočili, da je cesar zbolel za rakom na dvanajstniku. Japonski prestolonaslednik, Hiro-hitov sin Akihito in njegova soproga Mičiko (na sliki AP) sta že včeraj zjutraj prispela v cesarjevo palačo, kjer bosta ostala do Hirohitove smrti. Pred palačo se medtem nadaljuje procesija Japoncev, ki se poslavljajo od umirajočega cesarja z vpisovanjem svojih imen v knjigo voščil ter z molitvijo. e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO PONUDBA OBČINSTVU ZA 800 MILIJARD LIR OVREDNOTENIH OBVEZNIC 1988-1996 (III. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za izplačilo kapitala do 150% nominalne vrednosti in za izplačilo obresti do 30% letno nominalne vrednosti Koriščenje s 1. oktobrom 1988 - Posticipirano izplačevanje obresti 1. aprila in 1. oktobra. Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir vsaka. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Polletne obresti obveznic-so izračunane na bruto polletni povišek, zaokrožen za 0,05%, celoletne in je rezultat celoletne srednje aritmetične vrednosti, efektivnega bruto celotnega donosa, ki ga nudijo Buoni Ordinari del Tesoro (BOT) v 12 mesecih in obveznice Titoli Pubblici, ki jih izstavlja Banca dTtalia. Obresti prvega kupona, izplačljivega 1. aprila 1989 znašajo 5,90%. POVIŠEK KAPITALA Prinesiteljem obveznic bodo priznani, poleg nominalne vrednosti kapitala, poviški v skupni vrednosti v odstotkih (bruto brez davčnih odtegljajev), ki so rezultat seštevka vrednosti obveznic s šestmesečno zapadlostjo in poviškom za 10% obrestne mere, ki je določena za odgovarjači semester. Za semester 1. oktober 1988 - 31. marec 1989 povišek znaša 0,59% (kar znaša 10% obresti za prvi kupon). AMORTIZACIJE V dveh obrokih letno, 1. oktobra 1995 in 1. oktobra 1996, z izplačilom polovice primarne vrednosti obveznic. Izdajatelj obveznic si pridržuje pravico, da predčasno izplača posojilo od 1. aprila 1991 dalje. EMISIJSKA CENA 1.000 lir EFEKTIVNI DONOS Efektivni bruto donos je izračunan na podlagi prvega kupona po katerem je določen povišek izplačila. Emisijska cena znaša letno 12,94% DAVČNE OBVEZNOSTI V smislu 1. člena zakonskega odloka z dne 19. septembra 1986, št. 556 s popravki spremenjen v zakon 17. novembra 1986, št. 759, bodo obveznice obdavčene v višini 12,50% na obresti in druge prihodke in se uveljavijo dispozicije 10. člena, 1. odstavek zakonskega odloka z dne 30. septembra 1983, št. 512 s popravki spremenjen v zakon 25. novembra 1983, št. 649. Obveznice so oproščene davka na dediščino in darila v smislu člena 58, zadnji odstavek, O. P. R. z dne 26. oktobra 1972, št. 637. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah. Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO IT AL LANO - BANCO Dl ROMA - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO IT ALI ANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPO-LARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCA-RIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA - BANCO Dl SARDEGNA - CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA - CASSA Dl RISPARMIO DELLA MARCA TRIVI-GIANA - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - BANCA POPOLARE Dl NOVARA - BANCA POPO-LARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE Dl BERGAMO - BANCA POPOLARE Dl VERONA - BANCA POPOLARE VENETA - BANCA POPOLARE COMMERCIO E INDUSTRIA - BANCA POPOLARE Dl SONDRIO - BANCA PICCOLO CREDITO VALTELLINESE - BANCA NAZIONALE DELUAGRICOL-TURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - ISTITUTO BANCARIO IT ALI ANO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - NUOVO BANCO AMBRO SI AN O -BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA DAMERICA E DTTALIA - BANCA S. PAOLO-BRESCIA - CREDITO VARESINO - BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE -BANCA MANUSARDI & C. - BANCA Dl LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA Dl TRENTO E BOLZANO - BANCA SELLA - BANOUE INDOSUEZ-ITALIA - BANCA MERCANTILE ITALIANA -BANCA C. STEINHAUSLIN & C. - CITIBANK, N. A. Naročila se bodo sprejemala 27. in 28. septembra 1988 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 30. septembra 1988. Osrednja tema srečanja je bila literarno prevajanje Pomen uveljavljanja slovenščine na 9. obirskem srečanju pisateljev ŽELEZNA KAPLA — Deveto obirsko srečanje pisateljev narodnostnih manjšin, ki se je začelo v petek v Železni Kapli v Avstriji, je imelo prvi dan dve lici. Osrednja letošnja tema srečanja je sicer literarno prevajanje, uvodoma pa sta referenta Silvija Borovnik in Horst Ogris, ob njima pa tudi predstavniki organizacij, ki so pozdravili ob odprtju zbora manjšinskih pisateljev, postavili v ospredje drugo v Sloveniji sedaj zelo aktualno vprašanje, ki se sicer navezuje na izbrano temo, v mnogočem pa jo tudi presega. Pomen uveljavljanja slovenskega jezika ne le v manjšinskem prostoru, pač pa sedaj predvsem tudi v matični domovini, je v pozdravnem nagovoru izpostavil predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo. Društvo je po sojenju četverici v srbohrvaščini v Ljubljani izdalo oster protest zaradi ponižanja slovenskega jezika; za tem je povabilo slovenske politične predstavnike, naj v zveznih in drugih organih govorijo v materinščini, zavzelo se je za uveljavitev slovenščine v poslovnih odnosih. Na- Predsednik Društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo zadnje je pred nekaj dnevi naslovilo Društvu jugoslovanskih pisateljev odprto pismo, v katerem zahteva simultano prevajanje v vse jezike jugoslovanskih narodov na bližnji skupščini jugoslovanskih književnikov v Makedoniji. »V kolikor ne bi bilo mogoče v Jugoslaviji zagotoviti, da lahko vsak pisatelj govori v svojem jeziku, bi bil sklep skupščine nesmiseln,« je poudaril Šeligo. Društvo slovenskih pisateljev doslej ni prejelo uradnega odgovora na odprto pismo, neuradno pa je bilo slišati že protestna mnenja, češ da je tako zadržanje slovenskih pisateljev "udarec v hrbet" organizatorjem. Silvija Borovnik se je v svojem referatu nevezala na sojenje v Ljubljani. Bil je to primer, kako odvzeti jeziku dostojanstvo. Zaustavila se je tudi ob prevajanju na procesu, ki ni bilo ničemur podobno, ne slovenščini ne srbohrvaščini, pač pa neki spakedra-ni jugoslovanščini. Podobno se je zgodilo tudi z obrazložitvijo razsodbe, ki je bila objavljena v osrednjem slovenskem dnevniku. Ob tem se je Borovniko-va vendarle obregnila tudi ob eno ključnih vprašanj prevajanja v slovenščino ali iz slovenščine: ob pomanjkanje posebne prevajalske šole. To pomanjkanje ni mogoče nadoknaditi s študijem na fakulteti, saj zaobjema le dva letnika, kar pa je za prevajalca mnogo premalo. Drugod obstajajo prevajalske fakultete, prevajalske šole, v Sloveniji pa takih šol ni. Morda tudi zato, ker vlada v Sloveniji še vedno prepričanje, da je prevajanje, predvsem kar se srbohrvaščine tiče, "samoumevno opravilo". Horst Ogris je podkrepil svoj poseg z vrsto primerov: o dvojezičnem jedilnem listu, o osrednji slovenski koroški organizaciji, ki pošilja svoja obvestila v nemščini, o nemškem in slovenskem prevodu Tomizzovega Boljšega življenja, ki sta si tako različna, da se bralcu zazdi, da ima pred sabo dve različni knjigi. Na teh primerih je predavatelj zgradil svoj izziv o prevajalstvu, ki ne sme biti "funkcionarsko", če hoče, da bo prevedeni tekst zaživel pred bralčevimi očmi. Tisti, ki mu to uspe, zares zasluži "plemiški naslov prevajalec", je pripomnil Ogris ob koncu svojega posega. Čeprav uvodna referata nista nakazala temeljnih vprašanj, s katerimi se ta čas spoprijema slovensko prevajalstvo, da bi s tem tudi zadala nekakšne bistvene smernice razpravi, se je pa le-ta vendarle dotaknila tistih točk, ki najbolj žulijo slovenske prevajalce. Tako je bil govor o strogih dobesednih prevodih, prevodih z "variantami", o umestnosti oz. neumestnosti prevoda iz že prevedenega dela, o pravici prevajalca pri sestavljanju oz. izmišljanju novih besed, če le-teh v slovenščini še ni. Ob teh in še drugih vprašanjih se je izluščilo več mnenj. Nekatera so si bila med seboj skorajda diametralno nasprotna, npr. med pulističnim in inovacijskim pogledom na prevajanje, v glavnem pa bi lahko zapisali, da je iz razprave izšla težnja in želja po čim bolj skrbnem in berljivem prevodu, ki naj avtorja čim bolj približa bralcu drugega jezika. MARJAN KEMPERLE Otvoritev razstave svežih gob v Sežani SEŽANA — Danes, 25. septembra, bodo v prostorih avle skupščine občine Sežana odprli razstavo svežih gob, ki jo bodo pripravili prizadevni člani gobarskega društva Sežana. Že dan prej bodo nabrane gobe determinirali, pri tem opravilu pa bodo poleg sežanskih determinatorjev sodelovali tudi determinatorji iz zamejstva, s katerimi domača gobarska družina že dalj časa uspešno sodeluje. Razstava svežih gob, na kateri bodo poleg užitnih prikazane tudi strupene in neužitne, bo na ogled do 27. septembra. V drugi polovici oktobra meseca pa naj bi podobno razstavo pripravili v Komnu. Z razstavami, ki so že tradicionalne, želijo gobarji seznaniti širšo javnost o pomenu mikroflore in predstaviti razne vrste gob, ki uspevajo pri nas. Vemo, da je prav nepoznavanje gob, včasih usodno. In te usode, ki se končajo s smrtnimi žrtvami, skušajo gobarski strokovnjaki preprečiti. Zato je njihova preventiva toliko bolj pomembna tudi na zdravstvenem in izobraževalnem področju. 1. oktobra pa prirejajo strokovno ekskurzijo v Ravne na Koroškem. Povabili so jih gobarji s tega območja, s katerimi so v lanskem letu navezali stike. Sežanski gobarji naj bi se odpeljali na izlet že ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Sežani. Podrobnejše informacije lahko dobite pri Ljubici Bezek, ZKO Sežana, Partizanska 18, tel. 73736, kjer je tudi do 26. septembra (oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu) rok za prijavo. Ob prijavi za izlet je potrebno vplačati 30 tisoč dinarjev. Konec gobarske sezone bodo priredili tradicionalni gobarski piknik Pri Vilenici, v prijetnem gostišču Stari grad v Senožečah pri Marjanu in Marti Sotlar pa bo kmalu kulina-fika gobjih jedi oziroma teden gobjih jedi. Peter Ambrozy bo nasledil AVagnerju kot deželni glavar in vodja socialistov t. 1. na izrednem občnem zboru. Dne 28. septembra se bo z Wag-nerjem poslovil od politike tudi njegov namestnik Erwin Friihbau-er, ki je bil zadnji čas v središču javne kritike zaradi tovarne Magdalen. Friihbauerja bo v deželni vladi nadomestil 40-letni rožeški župan Herbart Schiller, Rudolf Gal-lob pa bo postal namestnik deželnega glavarja. V svoji prvi izjavi je Ambrozy dejal, da bo nadaljeval utrjeno pot koroških socialistov. CELOVEC - Odločitev je torej padla! Po samo štiriurnem zasedanju prezidija in razširjenega predsedstva koroške socialistične stranke je deželni glavar Leopold Wag-ner sporočil javnosti, da bo odstopil. Istočasno je predstavil svojega nadslednika dr. Petra Ambrozyja, ki bo odslej dalje vodil koroško deželno vlado in stranko. Potrditev novega koroškega deželnega glavarja bo že 28. septembra, predsednik koroške SPO pa bo 42-letni Ambrozy postal 22. oktobra oukraKer POHIŠTVO TRST - Ul. Flavia 53 Čudovita jesen JC1C3 300 sedežnih garnitur po neponovljivih cenah PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC LASTNO PARKIRIŠČE Sodelovanje s sežanskimi in doberdobskimi jamarji Češki jamarji na obisku v Vilenici (foto —oks—) SEŽANA — Pet čeških jamarjev se je teden dni mudilo na Krasu in si ogledovalo ter raziskovalo lepote kršakega podzemlja. Izkoristili so priložnost za dobro sodelovanje s Kraškimi krti iz Doberdoba in sežanskimi jamarji. Tabor so si postavili pri eni najstarejših turističnih jam na svetu pri Vilenici v bližini Sežane in Lipice. V času bivanja na Krasu so si ogledali znamenite turistične jame (kot so Pos-tonjska, Škocjanska jama, z Mohorči-čevo jamo, ki ni odprta v turistične namene) in naturistične (Lipiška, Jama na Partu v Ogradi, Škamperlova, Ja-kofčičeva jama). Jame z izrazito Kraškimi pojavi in s svojo neokrnjeno okolico so tudi poslikali, diapozitive pa bodo predvajali v domačem kraju. Kot so nam izkušeni jamarji povedali, je na matičnem Krasu več globljih jam, lepota kapnikov pa se lahko kosa z njihovo lepoto podzemlja. Petčlansko ekipo jamarskega društva Estavela iz mesta Olomouc, ki šteje 100 tisoč prebivalcev (društvo pa združuje 15 jamarjev), je vodil 35-letni Ladislav Plachy, ki se z jamarstvom ukvarja že 9 let. Poleg njega so sodelovali še: Jan Zboril, Otto Strmiska, Aleš Mikulecky in Karel Černy. Dejali so nam, da se med seboj dobro razu- mejo, da so kot bratje ter da je potrebno veliko medsebojnega sodelovanja, tovarištva in prijateljstva za spuste v kraške globine. Vsi so aktivni jamarji in niso imeli posebnih priprav za to strokovno ekskurzijo. Teden dni pred odhodom so pripravili predvsem glavne potrebščine. in seveda kuhinjo za jamarstvo in življenje v naravi. Kot zanimivost so nam povedali, da je pri njih s 27 km najdaljši Demanovski sistem jam. Do sodelovanja s sežanskimi in doberdobskimi jamarji je prišlo že lani, ko jim je slovenski Kras prirasel k srcu. Zato so letos ponovno sklenili, da obiščejo lepote Kraškega podzemlja in se oddolžijo z obiskom. Zopet so jih sprejeli prijazni sežanski jamarji, ki jih vodi predsednik društva Miran Lapanje. Letos so jamarji Kraški krti iz Doberdoba gostovali na Češkem, kjer so jim domači jamarji priredili lep in topel sprejem. Tako tudi sodelovanje jamarjev prerašča državne meje in se prepleta v bogato medsebojno sodelovanje. Ob koncu so se češki jamarji zahvalili sežanskemu jamarskemu društvu za dobrodošlico, topel sprejem in gostovanje ter jih ob tej priložnosti privabili na ogled njihovih znamenitosti. OKS Neposredno prodajo od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut «SAN DANIELE»sušen nad 12 mesecev Pršut «PARMA» Pršut «SAURIS» Pršut «NAZIONALE» Parma Pršut «MEC» Pršut v kosih sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace -repi - rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih in surovih salam DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. OKS Posamezniki bodo bone lahko dvignili v izpostavah in na občinskih sedežih Od jutri bo tržaške avte poganjal bencin po znižani ceni (550 lir) Od jutri bo tanke tržaških avtomobilov polnil bencin po znižani ceni, točneje po 550 lir za liter bencina super, po 500 lir-pa za navadnega. Trgovinska zbornica bo do 22. oktobra razdeljevala prvi kon-tigent bonov, in sicer za 550 litrov od skupnih 770 lastnikom avtomobilov z več kot enajst davčnih konjskih sil, lastnikom manjših avtomobilov pa 400 od skupnih 570. Lastnikom motornih koles bodo takoj dodelili vse bone, in sicer za 50 litrov, ne glede na konjske sile motorja. Za podjetja je dodeljevanje bolj zapleteno, saj je odvisno od vrste vozila, njegove teže in namenske uporabe. Kot primer naj navedimo, da bodo lastniki tovornjakov do 6 stotov prejeli bone za 180 litrov bencina, od 6 do 10 stotov pa za 300 litrov. Do bonov ima pravico preko 70 tisoč posameznikov in okrog 2.500 podjetij. Toda poglejmo podrobneje, kje in kdaj jih bodo lahko dvignili. V tržaški občini jih bodo razdeljevali izključno v občinskih izpostavah, v okoliških pa na občinskih sedežih. Izjema so Milje, kjer bo bone delil Občinski tehnični urad v Ul. Roma 22. To velja samo za posameznike, kajti podjetja bodo lahko dvignila bone le na sedežu ACI v Ul. Cumano s sledečim urnikom: vsak dan (razen ob sobotah) od 8. do 12.30 in od 15. do 18.30. V tržaški občini bodo izpostave prvi teden odprte v ta namen od 14. do 20. ure, nato pa od 16. do 19.30. Naj opozorimo, da se morajo upravičenci zglasiti v izpostavi, nakazani na potrdilu, ki so ga sprejeli ob izročitvi prošnje. V Nabrežini bodo bone razdeljevali vsak dan od 9. do 13. ure, popoldne pa (razen ob sobotah) od 17. do 19. ure. Takšni bodo videti boni za dvajset litrov bencina Občina Repentabor: vsak dan od 8. do 14. ure. Občina Zgonik: vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Občina Dolina: vsak dan od 8.30 do 12., ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne od 15.30 do 17.45. Občina Milje: od ponedeljka do petka od 15. do 19. ure. Boni bodo treh barv: vijoličaste za 20 litrov, sinje za 10 litrov, roza za 5 litrov. Za 550 litrov bomo prejeli dvajset bonov po 20 litrov, deset po 10 litrov in deset po 5 litrov. Posamezniki bodo morali porabiti bone do 30. aprila prihodnjega leta. Zapadli boni bodo neveljavni. Drugi kontigent bodo razdeljevali od 21. novembra do 10. decembra. Januarja in februarja bo bržkone čas za predstavitev prošenj za leto 1989. Te bone naj bi raz- deljevali marca z zapadlostjo na koncu leta. Kako konkretno uporabiti bone? Ker niso vezani na lastnika, saj na njih nista zapisana niti ime lastnika in niti številka evidenčne tablice avtomobila, bo bencin po znižani ceni lahko kupil vsak, ki bo lastniku črpalke izročil bone in seveda plačal 550 lir za liter bencina (super). Črpalkarjem bodo preostali znesek plačali, ko bodo prinesli bone na Trgovinsko zbornico. Če se zgledujemo po izkušnjah, je pričakovati, da bo jutri pred okenci prav divje.. Na Trgovinski zbornici toplo priporočajo strpnost in potrpežljivost. Sicer bodo za red skrbeli karabinjerji in policaji, ki so že v "pripravnem" stanju. No, upajmo, da bodo Tržačani pokazali omiko, s katero se tako radi pohvalijo, in da se ne bodo ponovili nasilni prizori, katerim smo bili priča ob izročanju prošenj. V Dijaškem domu S. Kosovel Od srede predstave za srednješolce Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel je vsako leto imel v gosteh dramske otroške predstave. Za osnovne šole je to že tradicija, srednješolska in višješolska mladina pa ostaja večkrat prikrajšana. Pred leti je imel dijaški dom tudi lastne produkcije, v katerih so nastopili mladi. Te produkcije, v katerih so sodelovali tudi italijansko govoreči otroci, so bile zastavljene v duhu sodelovanja in sožitja v samem mestu Trst. Da bi spet oživeli to tradicijo, so se v dijaškem domu odločili, da bodo gostovali nekaj mladinskih amaterskih skupin, da bi s tem posvetili pozornost tudi srednješolcem. V sredo, 28. septembra, bo tako v dijaškem domu nastopil gledališki krožek osnovne šole Edvard Kardelj iz Dutovelj, s predstavo Pika Nogavička. Ta predstava je mladim amaterjem prinesla veliko zadoščenja, saj so se uvrstili med najboljše skupine na srečanju amaterskih mladinskih gledališč Naša beseda. Nastopili so tudi na republiškem festivalu Hljuč v Bosni, ZKO Slovenije pa je skupino predlagala celo za udeležbo na evropskem otroškem gledališkem projektu na Dunaju. Ob tej priliki so otroci nastopili v Bilčovsu, Železni Kapli in na Dunaju. Tu se je osem otrok za 14 dni udeležilo gledaliških delavnic na mednarodni šoli. Pika Nogavička je bila do danes deležna kar tridesetih predstav. Naslednje tako mladinsko srečanje bo v sredo, 26. oktobra, ko se bodo predstavili gimnazijci in gojenci dijaškega doma iz Celovca z igro Atomske bombe ni več. Predstava bo v Kulturnem domu in zato slovenski dijaški dom Srečko Kosovel že sedaj vabi vse šole, da se udeležijo tega srečanja. SEPTEMBRU se angleškega jezika naučiš v UL. TORREBIANCA 18 tečaj za začetnike posebni tečaj pri podjetjih zahtevnejši tečaj za UNIVERZITETNE DIPLOME IZ CAMBRIDGEA S petkovega miljskega posveta Sodelovanje obmejnih občin za varstvo Jadranskega morja Je obsežno cvetenje Jadranskega morja naravni pojav ali je posledica onesnaženosti, ki se vsakodnevno izliva v naše morje? Tudi na posvetu, ki ga je miljska Občina v sodelovanju z Občino Dolino in Skupščino obalnih občin v Sloveniji v petek priredila ob prehodu ekološke štafete iz beneškega mesta Adrie (štafeta je včeraj prispela v Rovinj), se je izkazalo, da se ob tem vprašanju mnenja izvedencev delijo. Ravnatelj laboratorija za morsko biologijo v Trstu dr. G. Bressan je dejal, da znanstveniki še ne poznajo točnih razlogov, ki so povzročili obilno cvetenje alg. Saj je zelo verjetno, da je do pojava prišlo zaradi letošnje nenavadno mile temperature (v celem letu temperatura morja ni bila nižja od 10 stopinj C), ki je prekomerno pospešila cvetenje različnih vrst alg. Bressan je izrazil potrebo po večjem in dolgotraj-nešem sodelovanju med italijanskimi in jugoslovanskimi znanstveniki ter ustanovami pri preučevanju tega pojava kot tudi celotnega življenja Jadranskega morja. Večjo zaskrbljenost za stanje Jadranskega morja je izrazil ravnatelj laboratorija za morsko biologijo v Piranu dr. A. Avčin, ki je dejal, da na višjih nivojih dogovorjeni projekti za varstvo morja vse prepočasi preidejo v prakso. Medtem pa človek še naprej onesnažuje morje in tako povzroči nasilne spremembe in konflikte v naravni zakonitosti. Masovno cvetenje alg je najbrž ravno izraz takega naravnega konflikta. Jadran je namreč plitvo in zaprto morje, ki je gosto naseljeno na obalah. Vanj se izlivajo onesnažene reke, ki povzročijo prekomerno gnojenje morja in zato verjetno tudi preobilno cvetenje alg. Avčin je še izrazil prepričanje, da če ne bo človeštvo spremenilo odnosa do narave, tako da se bo spomnilo, da živi v bližini in odvisnosti milijonov živih bitij, si bo odrezalo zeleno vejo, na kateri živi in ki mu daje življenje. Profesor biologije na Univerzi v Trstu G. Orel pa meni, da je Jadransko morje zdravo. Spremembe, ki se v teku let in stoletij v naravi pojavijo, so samo posledica človeške bitke za preživetje in napredek. Zato ne smemo gledati na svet in na naravo kot na nekaj nespremenljivega. Kdaj pa potem lahko govorimo o onesnaževanju? Po Orlovem mnenju takrat, ko določena izbira neko skupino ljudi okoristi, drugo pa oškoduje. Miljskega posveta so se udeležili tudi številni italijanski in slovenski naravovarstveniki, ki so si bili složni v oceni, da je Jadransko morje dovolj onesnaženo, da smo zanj lahko zaskrbljeni in da je nenavadno cvetenje alg nevarna posledica onesnaženosti. Kot smo že včeraj poročali, so se župan Občine Milje Mut-ton, župan Občine Doline Švab, predsednica občinske skupščine Koper Isabella Flego in podpredsednik Skupščine obalnih občin v Sloveniji Jože Cerneka domenili za skupno sodelovanje pri izdelavi načrta za varstvo Jadranskega morja. S petkove seje občinskega sveta v Dolini Zelena luč za uresničitev dolinske obrtniške cone Ustanova EZIT, ki upravlja tržaško industrijsko cono, je pred kratkim odobrila podrobnostni urbanistični načrt dolinske obrtniške cone in s tem prižgala dokončno zeleno luč za uresničitev te zelo pomembne gospodarske strukture. Vest je na petkovem zasedanju dolinskega občinskega sveta sporočil župan Edvin Švab, ki je izrazil zadovoljstvo nad tem sklepom v prepričanju, da pomeni odločilni korak naprej za uresničitev toliko pričakovane obrtniške cone v Dolini. Podrobnostni načrt bo sedaj romal na Deželo in bo postal pravnomočen z objavo dekreta v Uradnem deželnem listu, ki ga bo podpisal predsednik Biasutti. Takoj po odobritvi bo stekel postopek za izdelavo izvršilnih načrtov primarne urbanizacije (ceste, kanalizacija, električna napeljava, telefoni itd.), medtem ko bo EZIT poskrbela za vse potrebne infrastrukture. V dolinski obrtniški coni bo prostora za 30 delovnih enot, od teh 12 v upravi krajevnega obrtniškega konzorcija. Dolinski občinski svet je obravnaval tudi nekatera prepotrebna javna dela, za izvajanje katerih je zaprosil posojilo pri osrednji posojilnici v Rimu. V ta okvir sodi prvi odsek del za metansko omrežje in gradnja vodovoda za potrebe Mačko-velj in Prebenega. Župan Švab je poročal o gradnji hitre ceste, ki se vsaj na območju te občine počasi bliža koncu. Občina pozorno sledi poteku del in bo ob potrebi še poostrila nadzor. Istočasno pa bo uradno posegla pri podjetju ANAS, da na hitri cesti postavi tudi dvojezične table in smerokaze. Na občinski seji je tekla beseda tudi o izvedbi in o uspehu nedavnih kmetijskih dnevov. Obiskovalcev je bilo nad 15 tisoč, kar predstavlja res izjemen uspeh, je. podčrtal župan, zaskrblja pa, da deželna uprava ni še sporočila svojega, sicer že obljubljenega, finančnega prispevka. V soboto, 1., m v nedeljo, 2. oktobra, bo tradicionalna odprta meja pri Botaču v Dolini Glinščice, s tradicionalno prireditvijo prijateljstva v priredbi dolinske in sežanske občine. tečaj za otroke TRST— Ul. Torrebianca 18 Tel. 69453-69140-61741 GORICA — Korzo Italia 17 Tel. 0481/33300 Jutri seja glavnega odbora ZSKD Jutri zvečer ob 20. uri se bo v Domu Alberta Sirka v Križu sestal glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih društev. Dnevni red zasedanja predvideva razpravo o vlogi zveze in o njenih odnosih z društvi, vprašanje reorganizacije kulturnega življenja in priprave na skorajšnji občni zbor zveze, ki bo sredi oktobra v Spetru Slovenov v Benečiji. Predsedstvo ZSKD poziva na množično udeležbo vseh predstavnikov včlanjenih društev in skupin. Danes na prireditvenem prostoru v Ricmanjih Super koncert na odprtem s slovenskimi rockerji Počitnice so za nami in spet si je treba zavihati rokave. Pri ricmanjskem KD Slavec so se dela že lotili. Po tradicionalni julijski šagri se novi odbor pripravlja, da nam postreže še z nekoliko neobičajno, zato pa zanimivo ponudbo. Na prireditvenem prostoru, ki mu domačini pravijo Žrebčevo, se nam bosta danes ob 18. uri predstavili dve trenutno najpopularnejši slovenski pop-rock skupini, in sicer ansambla Agropop in Martin Krpan. Člani ansambla Agropop, predvsem pa njihova »šarmantna« pevka Šerbi so z letošnjimi koncerti v zamejstvu dobesedno očarali in osvojili mlado publiko. V Bregu so nastopili kar na treh prireditvah in zdi se nam, da jih ni treba še posebej predstavljati. Kot zanimivost le to, da prihajajo tokrat v Ricmanje že drugič, prvi koncert so namreč tu imeli pred tremi leti. Čeprav je rock skupina Martin Krpan pri nas mogoče še malo poznana, žanje v Sloveniji veliko uspehov. Lani je ansambel samo v Sloveniji imel okrog 120 nastopov, poleg tega pogos-toma igra še v Avstriji in Italiji. Edinstveno slavje so Krpani ddživeli na letošnjem samostojnem koncertu v Križankah, kjer jih je poslušalo nad 3500 fansov, kar vsekakor ni »vsakdanja« stvar. V zadnjih treh letih so Krpani nanizali cel kup uspehov. Med drugim so na Pop delavnici (mimogrede: to je vrh slovenske rock glasbe) pobrali vse nagrade: po eno prvo, drugo in tretjo, in še nagrado strokovne žirije ter nagrado za najboljše besedilo. Po uspehu s ploščo V zraku se zvrti pripravljajo sedaj drugo z naslovom Mali bogovi in ovce. Plošča bo izšla že prihodnji mesec. »Krpanovi fantje« pa so pevec Vlado Kreslin, bas kitarist Tomaž Sršen, klaviaturist Jure Hiibcher, bobnar Robi Vidic in kitarist Mark Čuček. Današnji super koncert bo trajal štiri ure, začel se bo že ob 18. uri, za lačne želodce pa bo vsekakor primerno poskrbljeno... (B. Kuret) Spomini na Rilkeja po Radiu Trst A Jutri ob 15. uri bo v sklopu rubrike "Roman v nadaljevanjih" na sporedu prvi del spominov na Rainerja Mario Rilkeja, ki jih je napisala kneginja Marie von Thurn und Taxis-HohenIo-he. Avtorica je po Rilkejevi smrti v daljši pripovedi ubesedila 17 let trajajoče dopisovanje s pesnikom ter občutke in vtise, ki jih je imela ob srečanjih z osebnostmi svojega časa. Delo je poslovenil in režiral Borut Trekman, interpretacija igralke Mire Sardoč pa bo pripoved približala radijskemu poslušalcu. ŠOLA ZA PREVAJALCE • ANGLEŠČINA • FRANCOŠČINA • NEMŠČINA • SRBOHRVAŠČINA Ul. sv. Frančiška 6 - Tel. 732815 VPISOVANJA SO V TEKU ,,DDAW. in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: ui. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 Tri mesece po upravnih volitvah Pogajanja med strankami še vedno na mrtvi točki Pri Trebčah našli že drugo steklo lisico Na Krasu vse večja nevarnost stekline Tri mesece po junijskih upravnih volitvah je Trst še vedno brez uprav in postaja zaradi tega že vsedržavni problem. Pogajanja se sicer niso nikoli uradno pretrgala, nasprotno, uradne ali poluradne vesti izza pogajalne mize so vsakič namigovale na "korake naprej", dejstvo pa je, da se je tudi zadnje, petkovo srečanje med strankami, ki naj bi sestavljale novo večino, zaključilo brez dogovora. Pogajalci so se namreč domenili samo, da se bodo spet sestali jutri, dali so tudi vedeti, da so se stališča o nekaterih spornih točkah, kot so vprašanje zaščite slovenske manjšine in mednarodna vloga pristanišča, nekoliko zbližala, dokončnega dogovora pa še sploh ni videti na obzorju. V središču petkovega srečanja je bil predlog demokrščanskega tajnika Tripanija, po katerem naj bi župansko mesto pripadlo KD kot večinski stranki, socialistom naj bi šlo predsedstvo Pokrajine, Lista za Trst pa bi se morala zadovoljiti s predsedstvom Krajevne zdravstvene enote. Socialisti pa se s tem predlogom nikakor ne strinjajo in vztrajajo na kompromisnem predlogu začasnega manjšinskega odbora, ki naj bi ga vodil predstavnik laične stranke in ki naj bi odstopil po evropskih volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Druge stranke kolebajo med tema dvema predlogoma: liberalci se bolj nagibajo k stališčem PSI, saj bi v tem primeru njihov predstavnik Trauner imel dobre možnosti, da vsaj za omejeno dobo postane tržaški župan, medtem ko socialdemokrati in liberalci kažejo večjo naklonjenost predlogu KD. Listarji pa ostajajo na dokaj dvoumnih stališčih, čeprav bi se iz pisanja zadnje številke njihovega glasila dalo sklepati, da se čedalje bolj nagibajo k hipotezi, da bi ostali v opoziciji ali kvečjemu nudili zunanjo in seveda pogojno podporo morebitni novi večini. Medtem še vedno ni znano, kdaj se bo spet sestal tržaški občinski svet, o čemer so prav tako govorili na petkovem srečanju. Kot je znano, je bil pokrajinski svet že sklican za 10. oktober, po zadnjih napovedih pa naj bi se občinska skupščina sešla tri dni prej, se pravi 7. oktobra. Vsekakor postaja upravljivost Trsta, kot že rečeno, vsedržavni problem. O tem vprašanju bodo govorili v četrtek v Rimu na sestanku med vsedržavnima odgovornima za krajevne uprave v PSI in KD, La Gango in Guzzettijem, ob navzočnosti deželnih in pokrajinskih tajnikov obeh strank. Glede na potek tržaških pogajanj ni izključeno, da bo morda prav iz Rima prišla odločilna beseda, ki bo premaknila položaj z mrtve točke. O položaju v našem mestu je včeraj spregovoril tudi vsedržavni tajnik PSDI Cariglia, ki se je mudil na obisku v Vidmu. Po njegovem mnenju so se tudi na severu države udomačile "slabe navade" Juga, Carigliev recept pa je enostaven: stranke vladne večine naj sedejo za mizo in naj določijo večine na Občini in Pokrajini. Nedvomno simplicističen predlog, ki ne upošteva, da stranke vladne koalicije, brez Liste in brez SSk, nimajo večine niti v občinskem niti v pokrajinskem svetu. Kaže, da je steklina začela resno ogrožati tudi živali na Krasu. Včeraj dopoldne so lovski čuvaji blizu Trebč našli že drugo mrtvo lisico. (Prvo so v isti vasi našli pred kakim mesecem.) Bolno žival so domačini opazili že v četrtek zvečer, ko se je sumljivo bližala vasi. Iz njenih gibov je bilo mogoče takoj razumeti, da je stekla. Včeraj zjutraj so se lovski čuvaji odpravili v Trebče in po več urah iskanja jo je Franco Pettirosso našel mrtvo v ogradi blizu vasi. Še istega dne so jo z vozilom KZE odpeljali v Padovo, kjer so zdravniki v posebnem laboratoriju že čez nekaj ur ugotovili, da je lisica poginila zaradi stekline. V četrtek zvečer je lisica verjetno nekaj ur zbegano tekala okrog ograde, ki je last Tržačana Daria loba. Lastnik je v ogrado zaprl svojega nemškega ovčarja, da bi stražil stanovanjsko prikolico. Morda se je lisica, pobesnela od bolečin, hotela spopasti s psom. Po nekajurnem iskanju si je priborila vstop v ogrado. Kaj se je zgodilo potem, ni mogoče vedeti. Bolj malo verjetno je, da sta se živali spopadli, saj pes sploh ni bil ranjen. Čeprav je bil cepljen proti steklini, pa bo moral ostati vsaj dva meseca v občinskem pesjaku pod strogim veterinarskim nadzorom. Podpredsednik Pokrajinskega odbora za lov Piero Petruzzi je pojasnil, da se steklina ne prenaša samo z ugrizom: dovolj je že stik z okuženo slino. Tudi cepivo ni vedno popolnoma učinkovito. Lahko se zgodi, da cepljena žival sicer ne zboli, kljub temu pa to nevarno virusno bolezen prenaša. Člani Lovske zveze so v zadnjih tednih našli v gozdu nekaj mrtvih živali, predvsem srn, ki so verjetno poginile zaradi stekline. To lahko ugotovijo le v posebnem specializiranem centru v Padovi, analize pa je mogoče zanesljivo opraviti le, če so živali poginile pred kratkim. Če pa mine že nekaj dni, so te analize povsem zaman. Nevarna virusna bolezen se je razširila na naš Kras iz Slovenije. Že pred dobrim mesecem so zdravstvene službe v Sežani in okolici opozorile prebivalstvo na veliko nevarnost. Tudi na strani Alpe Jadran v našem dnevniku smo zabeležili nekaj srhljivih primerov, ki so se pripetili v tistih krajih. Lisice, ki so postale zaradi bolezni hudo popadljive, so se približale naseljem, napadale domače živali in se divje zakadile celo v ljudi. Kdor se bo v tem času sprehajal po Krasu, naj vzame s seboj palico. Najbolje bi bilo, ko bi psa vodili na vrvici. Divjim živalim naj se sprehajalci ne približajo, prav tako pa se ne smejo dotikati poginulih živali. II Piccolo danes ni izšel Tržaški dnevnik II Piccolo danes ni izšel zaradi včerajšnje stavke novinarjev. Uredniki so se za stavko odločili na sindikalni skupščini, in sicer zato, ker je vodstvo časopisa z objavo posebne zgodovinske monografske strani v včerajšnji številki večkratno kršilo delovno pogodbo. Uredniki menijo, da je objava te strani »v kričečem nasprotju z novimi normami o sinergiji«. V GMT prekinili pogajanja za dodatno pogodbo Pogajanja za dodatno delovno pogodbo v tovarni Velikih motorjev so prekinili zaradi togega zadržanja vodstva Finsiderja, ki tržaškemu obratu ne dovoljuje avtonomnih pobud za ugodno rešitev sindikalnega spora. Tako ugotavlja v tiskovnem sporočilu sindikat CGIL-CISL-UIL, ki nadalje pripominja, da je na krajevni ravni po dolgih pogajanjih vendarle prišlo do zadovoljivega zbli-žanja, kar pa je spričo zadržanja Finsiderja splavalo po vodi. Sindikalisti sodijo, da je vodstvo družbe Finsider povsem gluho na zahteve v zvezi z organizacijo dela in da so njegovi protipredlogi za ovrednotenje profesionalnosti ter plač nesprejemljivi. Ker vodstvo tržaške tovarne nima avtonomije, se bodo pogajanja nadaljevala jutri na centralnem sedežu. CGIL-CISL-UIL opozarja, da bo ostal pri sedanji platformi in zahteval konkretne odgovore. Ob koncu pogajanja bosta sindikat in delegacija tovarniškega sveta sklicala skupščino delavcev. Proslava 10-letnice poimenovanja trebenske šole po Pinku Tomažiču Na dvorišču domače osnovne šole pred lepo osvetljenim spomenikom Pinku Tomažiču je bila sinoči v Trebčah prireditev, s katero so se bivši in sedanji učenci osnovne šole, vaščani, člani domačega društva in številni gostje spomnili 10-letnice poimenovanja trebenske šole. Čeprav majhna in po številu skromna šola, je uspela ob pomoči vaščanov pripraviti proslavo, ki bo ostala v neizbrisnem spominu. Njeni protagonisti so bili seveda bivši in sedanji učenci z recitacijami in plesom, vmes pa so sledili govori, pozdravi in predaja daril. Vsi bivši učenci in učiteljice so prejeli spominske razglednice, sedanji učiteljici Nada Jerman in Marta Sancin pa še šopke cvetja. Renata Collerig, ki je bila pred desetimi leti predsednica Združenja Staršev, je zaželela učencem srečno šolsko leto, šoli pa seveda veliko uspehov. »Prireditev je z iskreno udeležbo vseh nas prisrčna in občutena zaradi resnične ljubezni,« je dejala, »ki jo gojimo do naše slovenske šole in do učencev, ki se v njej učijo. Naj bo tudi nocojšnja slovesnost zaradi globokega spoštovanja, ki ga izkazujemo spominu našega heroja Finka Tomažiča, tudi spodbuda za nadaljnji razvoj naše šole.« Glavni govor je imela bivša učenka trebenske šole Ana Lokatos. Malokdaj sliši človek na naših prireditvah tako doživeto podane vtise o naši polpretekli zgodovini, o Pinku Tomžiču, o njegovem času in žrtvovanju, spomine na poimenovanje šole in še lastne misli o tem, kakšne naj bodo naloge sedanje mladine. »Na mladih sloni svet, pravijo starejši,« je dejala Ana »mladina je naša bodočnost. Veliko odgovornost so nam zaupali starejši. Znali jo bomo izpolnjevati, vredni bomo tega zaupanja. Mi nekdanji učenci, si štejemo v veliko čast, da smo pred desetimi leti obiskovali slovensko šolo v Trebčah, poimenovano po narodnem heroju Pinku Tomažiču. Hvaležni smo starejšim, da so izbojevali, da se ta šola imenuje (foto Križmančič) prav po tem našem narodnem heroju. Po tej poti želimo mladi nadaljevati.« Prireditev je potekala na prostem, v šolskem poslopju pa so si udeleženci lahko ogledali film izpred desetih let in bogato razstavo gradiva o procesu proti Pinku Tomažiču in njegovim tovarišem ter fotografij o življenju šole in vasi. Prireditev je lepo povezovala Aleksandra Del Coco. Program so predstavili včeraj v kinu Ariston Vsi najpomembnejši filmi na 9. Festivalu festivalov Po večdnevnih grožnjah po telefonu Huligani ponoči zažgali avtomobil Paola Parovela Za ljubitelje "devete muze" se obeta Prav zanimiva zimska sezona. Upravitelji kina Ariston so namreč pripravili Izredno bogat spored, v katerem ne manjka nobeden od najpomembnejših filmov, ki so bili predstavljeni na festivalih v Berlinu, Čannesu, Benetkah in firugih, manj reklamiziranih, a prav tako pomembnih festivalih, kot sta na Primer Locarno in Rio de Janeiro. Ob filmih, za katere vlada že velika radovednost, pa bo kino Ariston predstavil tudi nekatere manjše produkcije, ki Jih lahko polnopravno vključimo v seznam umetniških filmov. Poleg tega up kino Ariston v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK, tretjo mrežo "Al in založbo Einaudi predstavil tudi tetrospektivo filmov, pri katerih je kot Scenarist sodeloval angleški dramaturg Harold Pinter. Zimsko sezono kina Ariston oziroma Prvi del Festivala festivalov, ki ga letos prirejajo devetič, sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala Mario de t-uyk in Piero Degrassi. »Potrudili smo Se. da bi tudi tržaškim ljubiteljem fil-ttta predstavili najširšo filmsko produkcijo,« je dejal de Luyk. »Letos nam J® to še posebej uspelo, saj smo tempi-rano segli na tržišče in si zagotovili J19]pomembnejše filmske premiere. Na ta način smo želeli nagraditi tržaiško Publiko, ki nam je omogočila, da smo razširili našo dejavnost. Če si občinstvo in mi sami želimo še boljše in ?lrše ponudbe, pa ne moremo reči, da tthajo javni upravitelji posluh za naše delovanje. Čeprav smo po številu gledalcev druga najpomembnejša kulturna "ustanova" v Trstu — letno pride v kino Ariston okrog 87.000 gledalcev, 100.000 pa jih obišče Stalno gledališče FJK — pa nas upravitelji še vedno smatrajo za vulgarne prodajalce, kot če bi bila kinodvorana na isti ravni kot so pekarne ali mlekarne.« Kljub temu pa bo upraviteljem kina uspelo v kratkem prenoviti "image" kinodvorane, zamisel o manjši dvorani v stranskem hodniku pa je-še daleč od uresničitve. Piero Degrassi je nato orisal program in povedal, da so vseeno odsotni nekateri filmi, ki so dvignili precej prahu, kot Zadnja Kristusova skušnjava, ali ki so že osvojili velika tržišča, kot Good morning Vietnam, za katerega so bile v ZDA vse blagajne razprodane. »To so pojavi, ki bodo gotovo privabili številno občinstvo, a iz razlogov, ki imajo včasih kaj malo opraviti z umetnostjo, medtem ko smo skušali predstaviti predvsem filme, ki imajo res kulturno razsežnost.« Po Olmijevi zmagoviti Legendi o svetem pivcu bo torej na sporedu Bagdad cafe Percyja Adlona, ki je zmagal na festivalu v Riu de Janeiru, nato pa še Chabrolov Ženska stvar in Bird Clinta Eastwooda o legendarnem Charlieju Parkerju. Seznam zanimivih filmov pa bi lahko izčrpali le, ko bi našteli vseh 23 naslovov letošnjega Festivala festivalov, (bg) Bivšemu občinskemu svetovalcu Tržaškega gibanja Paolu Parovelu so neznanci včeraj ponoči zažgali avtomobil, ki je bil parkiran blizu njegovega doma. Nekaj minut po polnoči je ogenj opazila neka soseda in obvestila lastnika, da je avto v plamenih. Ko so prispeli gasilci, je bil volkswagen že popolnoma uničen. Parovel je vandalsko dejanje takoj prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. Povedal je, da je že več dni prejemal grozilne telefonske pozive in da ga je glas na drugi strani žice navadno zasipal z žaljivkami. V teh neprijetnih telefonskih stikih niti parole kot »fora i sciavi« in podobne niso bile redkost. Po mnenju oškodovanca gre zažig avtomobila pripisati samozvani organizaciji SAT (Sguad-re dazione triestine), ki ima prav posebno veselje z vandalskimi dejanji. Neznani huligani so po vsej verjetnosti vlili nekaj bencina v motor in nato vrgli vanj prižgano vžigalico. Ko je avtomobil začel goreti, je bil Parovel doma z družino. Okrog polnoči je sicer zaslišal pok, nato pa je vse utihnilo. Postavljanje anten pri Ferlugih: »Necivilno nasilje nad vasjo« Najnovejšo anteno pri Ferlugih, ki so jo pred nekaj dnevi postavili na zemljišču blizu cerkvice, si je včeraj dopoldne ogledal občinski izvedenec Pave-si. Nihče si seveda od tega obiska ni veliko obetal, vendar je izvedenec vaščanoma, ki sta ga spremljala, obljubil, da bo o zadevi takoj obvestil odgovorne. Vsem je seveda jasno, kako bodo odgovorni ukrepali. Po njihovi zaslugi se prav gotovo ne bo nič spremenilo. Prizadete vaščane so odgovorni na Občini in Pokrajini vedno pošiljali iz urada v urad in vsakdo je zvračal krivdo na drugega. Antene pa so brez pravega nadzora rasle kot gobe po dežju. Domačini pravijo, da so radijske antene (razen dveh ali treh) postavljene ilegalno, brez dovoljenja Občine. Radijske postaje so postavile oddajnike le z dovoljenjem lastnika, ki jim je dal zemljišče v najem. Mnogo pogodb je bilo le »začasnih«, ko pa so lastniki od svojih najemnikov zahtevali, naj odidejo, niso dosegli ničesar. Povsem izključeno je, da bi vaščani kaj dosegli prav v času hude upravne krize, ki pesti tržaške krajevne uprave. Domačini so odločno povedali, da njihov boj proti antenam, ki ogrožajo zdravje in kazijo nekdaj lepo vasico, še ni končan. Eden od vaščanov, ki se že več let trudi, da bi dosegel odstranitev antene s svojega zemljišča, je položaj pri Ferlugih označil kot pravo »necivilno nasilje nad vasjo in njenimi prebivalci«. Abonma v SSG Tudi za letošnjo abonmajsko kampanjo si je SSG zagotovilo lepo število poverjenikov, tako na terenu kot po šolah. Poglejmo, kdo so: OPČINE: Alenka JERIČ BAZOVICA: Tanja PEČAR NABREŽINA: Aljoša TERČON MILJE: Cinzia OSTROUŠKA PROSEK-KONTOVEL: Sabina FABJAN PADRIČE: Ida GRGIČ BOLJUNEC: Nadja ŠVARA PIŠČANCI: Darko BRADASSI UČITELJIŠČE: Ljuba LEGIŠA LICEJ: Barbara MAVRI, Mitja OZBIČ in Helena VOLPI TTZ ZOIS: Mitja RUSTJA in Sara SCHMIDT ŠOLA za GEOMETRE IN PZ STEFAN: Aram VODOPIVEC ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi dragega Ivana (Emila) Klabjana Posebna zahvala dr. Radiju in njegovi ekipi, župniku Stritarju za sočuten obred, Godbi na pihala iz Pridvo-ra, Ivanu Rožacu za poslovilne besede, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči mama Marija, oče Albin, sestra Anica, brata Pino in Pavel z družinami ter drugo sorodstvo Osp, 25. septembra 1988 ZAHVALA Svojci Antonie Kral vd. Pez se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Posebna zahvala teti Veri in družini. Domjo, 25. septembra 1988 ZAHVALA Ob izgubi dragega Alojza Visintinija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala pevskemu zboru V. Mirk in cerkvenemu pevskemu zboru s Proseka. Žalujoči svojci Gabrovec, 25. septembra 1988 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Amalije Grilanc Posebna zahvala dr. Igorju Guštinu, g. župniku, nosilcem krste, proseški godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Sorodniki Salež, 25. septembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Anite Leghisse vd. Margherit se iskreno zahvaljujemo župniku, pevskemu zboru iz Tržiča, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Medja vas, 25. septembra 1988 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Otvoritvena predstava sezone 1988-89 Franco Brusati Galantni pogovori Režija: Boris Kobal Igrajo: Mira Sardoč, Silvij Kobal, Maja Blagovič in Stojan Colja Premiera v Kulturnem domu v Trstu v petek, 30. septembra, ob 20.30 - ABONMA RED A PONOVITVE: v soboto, 1. oktobra, ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 2. oktobra, ob 16.00 - ABONMA RED C - prva nedelja Vpisovanje abonentov od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30, tudi po telefonu 734265, pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Ricmanje - danes, 25. t. m., ob 18. uri SUPER KONCERT Nastopali bosta skupini AGROPOP in MARTIN KRPAN iz Ljubljane gledališča kino VERDI Jesenska simfonična sezona - Danes, 25. t. m., ob 20.30 (red A) otvoritev sezone s koncertom pianista R. Buchbinderja. Dirigent G. Nowak. Ponovitev v nedeljo ob 18. uri (red B). Pri blagajni gledališča Verdi so v teku vpisovanja novih in potrditev starih abonmajev. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditev starih do vključno 1. oktobra. GRISTALLO - LA CONTRADA Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) so v teku vpisovanja novih abonmajev. koncerti Štivanska cerkev V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensemble bo izvajal Rossinijeve skladbe. Repentabrska cerkev Danes, 25. t. m., ob 18. uri bo v sklopu glasbenih popoldnevov stare in sodobne glasbe nastopil GALLUS CONSORT. razne prireditve V Lonjerju bodo danes, 25. t. m., na RAZSTAVI GROZDJA najlepši šproni domačih vinogradnikov. V okviru razstave bosta organizatorja KD Lonjer-Kati-nara in ŠD Adria skrbela tudi za družab-no-zabavni program, ki ga bodo popestrili Veseli godci. Knjižnica P. Tomažič in tovariši ter SKD Tabor Opčine prirejata v petek, 30. septembra, ob 20.30 literarni večer: ALEKSU PREGARC - VEČER MOJE POEZIJE. Predstavitev Roberto Damiani in Josip Tavčar. Sodelujejo recitatorji Gianmaria Bugatto, Andrej Pisani, Alda in Giuliano Sosič ter avtor ob klavirski spremljavi Silvija Donatija. Vabljeni! ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle. EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Good mor-ning Vietnam, r. Barry Levington; i. Robin Williams. EKCELSIOR II - 15.45, 21.45 Madama Souzatzka, r. John Schlessinger; i. Shirley McLaine. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Brivido d'estate, dram., ZDA 1988, r. M. Glea-son, i. L. Singer, A. Edwards. NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Viva Va-nessa, porn. □ □ NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Bat 21. NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Nosferatu a Venezia, srh., i. Klaus Kinski. PENICE - 16.30, 22.15 Big, r. Penny Marshall; i. Tom Hanks. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Scuola di polizia V. MIGNON - 15.00, 22.15 Cenerentola, ris., prod. Walt Disney. EDEN - 15.30, 22.10 Le signore degli animali, porn. □ □ VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Top model. CAPITOL - 17.00, 22.00 Barfly, dram., 1987, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Dunaway. □ LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 La mas-chera, dram., It. 1988, r. F. Infascelli, i. H. B. Carter, M. Maloney. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Una scatenata moglie insaziabile, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da je odhod avtobusa za izlet v Rovinj in Limski kanal v četrtek, 29. t. m., ob 7.30 izpred deželne palače na Trgu Oberdan. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. septembra 1988 ZORA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide ob 17.41 in zatone ob 5.14. Jutri, PONEDELJEK, 26. septembra 1988 DAMIJAN PLIMOVANJE DANES: ob 2.23 najnižje -44 cm, ob 8.35 najvišje 14 cm, ob 12.34 najnižje 3 cm, ob 18.29 najvišje 38 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.58 najnižje -54 cm, ob 8.56 najvišje 23 cm, ob 13.40 najnižje -2 cm, ob 19.21 najvišje 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1016,7 mb rahlo raste, 5 km zahodnik, vlaga 76-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Luca Benci, Laura Diana Moreschi, Mattia Valerio, Nicole Zai-na, Francesca Consoli, Martina Fonda, Chiara Mazzoleni, Jaruška Mojovski, Davide Fiorini, Andrea Zippo, Daniele Pal-cich UMRLI SO: 74-letna Anna Clobas vd. Medizza, 78-letna Rachele Gašperini vd. Zimolo, 91-letna Maria Confroti vd. Urbani, 89-letna Maria Ercigoi vd. Poso, 68-letni Bruno Cervi, 94-letna Maria Cavi-lia, 61-letni Salvatore Cannavo, 79-letni Guglielmo Crevatin, 85-letni Bruno Bat-tagliasini. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 25. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, UL. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). FERNETIČI (tel. 229355) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 26. septembra, do sobote, 1. oktobra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 5 31 62 67 90 CAGLIARI 47 3 33 86 71 FIRENCE 15 56 30 79 77 GENOVA 71 81 66 61 2 MILAN 25 65 34 9 86 NEAPELJ 87 28 26 16 12 PALERMO 32 60 49 57 56 RIM 10 86 76 12 29 TURIN 61 62 90 66 10 BENETKE 50 15 56 2 43 ENALOTTO 1X1 212 X 1 2 X 1 2 KVOTE: 12 22.440.000,— 11 909.000.— 10 97.000.— razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je do 28. t. m. na ogled razstava EX VOTO IN UMETNIKI. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 19. ure. V tržaški Občinski galeriji bo od 28. t. m. do 9. oktobra razstavljal svoja dela slikar Boris ZULIAN. V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri". V galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giu-seppa ZIGAINE. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Od 28. septembra do 8. oktobra razstavlja član Foto Trst 80 Antonio SPAZZAL na temo TIHOŽITJA IN KRAJINE. Odprtje razstave v sredo, 28. 9., ob 20.30. Na otvoritvi bodo sodelovali člani Foto Trst 80 z diapozitivi o Kraškem pustu. Vabljeni! V galeriji Tommaseo (Ul. del Monte 2/1) je do 7. oktobra odprta razstava slikarke Brigitte BRAND. razna obvestila KD F. Venturini priredi PLESNI TEČAJ. Interesenti naj se javijo na tel. št. 812993 ob uri kosila in večerje. Godba na pihala iz Ricmanj prireja VOKALNO-INSTRUMENTALNI TEČAJ ZA OTROKE od 5. do 10. leta. Vpisovanje se nadaljuje jutri, 26. t. m., od 19. do 20.30, nakar bo za starše vseh gojencev pripravljalni SESTANEK za šolsko leto 1988-89 s profesorji in odborom godbe. Jutri, 26. septembra, ob 20.30 bo v Bazoviškem domu LJUDSKO ZBOROVANJE ZA PRIPRAVO POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O LOKACIJI SINHROTRONA PRI BAZOVICI. Prisotna bosta občinski svetovalec za Zeleno listo Maurizio Bekar in pokrajinski svetovalec Sandro Capuzzo. ZSKD sklicuje GLAVNI ODBOR jutri, 26. septembra, ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu. Vabljeni vsi predsedniki društev. KD Lipa sporoča, da bo PEVSKA VAJA v torek, 27. t. m., ob 20.30 v Bazov-skem domu. Vabljeni vsi novi in stari pevci. Sekcija Zveze borcev VZPI-ANPI iz Boljunca vabi borce, svojce, aktiviste in vse vaščane na sestanek v torek, 27. 9., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren. Dnevni red: OBNOVITEV SPOMENIKA. Uprava občine Zgonik sporoča, da ob praznovanju sv. Mihaela, zgoniškega patrona, v četrtek, 29. septembra, ne bodo delovali občinski uradi, občinski otroški vrtci in sledeče občinske službe: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja, pomožno osebje po šolah, delavska in smetarska služba. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. V ponedeljek, 3. oktobra, se začne TEČAJ REKREACIJSKE TELOVADBE. Vpisovanje v petek, 30. t. m., od 15. do 18. ure. KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cice-rone 8/b, tel. 360324. TEČAJ BIODINAMIČNEGA VRTNARSTVA. V teku je vpisovanje v tečaj biodinamičnega vrtnarstva, ki se bo vršil od 5. 10. do 2. 11. vsako sredo in četrtek (9 lekcij) v konferenčni dvorani Delavskih zadrug - Cooperative Operaie, L.go Barriera 3 - Trst; tajništvo in informacije tel. 040/64147. V Tržaški knjigarni se nadaljuje zbiranje podpisov v podporo ODBORU ZA VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC. Pripravljalni odbor za Gervasiovo fantovsko prireja jutri ob 21. uri v društveni gostilni v Gabrovcu zadnji sestanek za pripravo fantovske. Dnevni red: potrditev okvirnega programa, priprava koncerta in ex tempore. Prisotnost članov pripravljalnega odbora obvezna, ostali vabljeni. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 KJHiiu? SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Baletna šola Nova sezona baletne šole se prične jutri, 26. septembra Vpisovanje in informacije na upravi SSG, Ul. Petronio 4, tel. 734265, vsak delavnik od 10. do 14. ure. Sestanek s starši ter novimi in starimi gojenci bo v vadbenih prostorih Kulturnega doma jutri ob 16. uri. KD F. VENTURINI DOMJO Šola za diatonično harmoniko vabi interesente na sestanek v sredo, 28. septembra 1988, ob 20. uri v Kulturni center A. Ukmar-Miro pri Domju Draga IGOR in TANJA Vse najboljše na novi skupni življenjski poti vama želi TTK Naša TANJA (Murv the long) je včeraj končno rekla "DA" IGORJU. Da bi nova družina Gregori še naprej uživala sladkosti skupnega življenja ji želita pevski zbor Milan Pertot in SKD Barkovlje. Sandiju in Ester se je pridružila mala HELENA Novorojenki in staršem čestitajo in želijo vse najboljše v življenju rekreativci Bora Dragi MILKO! Dosti si se za skupnost žrtvoval, veliko dragocenih energij si za narodov blagor razdal. "Borimo se za boljši jutri" tvoj moto je postal. Neumorno si garal, da bi Repenta-bor kulturno napredoval. Iskrena voščila ob tvoji 50-letnici ti izreka KD Kraški dom čestitke Jutri bo slavil 81. rojstni dan AVGUŠTIN ŽERJAL. Želimo mu vse najboljše in še mnogo takih dni v zdravju in zadovoljstvu med nami. Hčerka Vilma z možem, sin Boris z ženo Marijo, vnuki Edvina in Boris z družinama ter Ksenija in Milena z Adrijanom. Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 DROGERIJA PARFUMERIJA IVAN ŠKABAR VELIKA IZBIRA — lakov in barv za pleskanje in prenovo stanovanja — kozmetičnih in higienskih preparatov — plastičnih predmetov — termičnih stekel TERMOPAN — šip po meri — PRALNIH PRAŠKOV OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) ____________________A _________mali oglasi NAŠLI SMO 19. septembra med Gabrovcem in Prosekom psa pasme volpino belo-rjave barve. Tel. 229474. EMIL PURIČ je v Repnu odprl osmico. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju. PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU, ki deluje na mednarodnem tržišču, razpisuje natečaj za naslednja prosta delovna mesta: 1) delavec/ka za odgovorno delovno mesto v komercialnem oddelku; 2) tajnica-stenodatilografka. Zahteva se srednja ali višja šolska izobrazba, pripravljenost za teamsko delo ter aktivno znanje srbohrvaškega in angleškega jezika. Prednost bodo imeli kandidati z dokumentiranimi izkušnjami-Prosimo za odgovore le, če kvalifikacije ustrezajo potrebam. Prošnji priložite novejšo fotografijo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod Šifro 'Podjetje v Trstu". TRGOVSKO PODJETJE išče uslužbence za poslovalnico v Trstu in Gorici. Zahteva se dobro poznanje uvoznega in izvoznega poslovanja, plača po dogovoru, jamči se diskretnost. Pismene ponudbe na Upravo Primorskega dnevnika v Gorici, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Trgovsko pod-jetje". TRŽAŠKO PODJETJE išče prodajalca-termotehnika z opravljenim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kat. Zahteva se znanje slovenskega/hrvaškega jezika. Pismene ponudbe v italijanščini: UNITECH Srl, P.O. Box 494, 34100 TRST/TRIESTE. DTTZ Žiga Zois zaposli za šolsko leto 1988/89 na ločenem oddelku za zunanjo trgovino v Gorici profesorja knjigovodstva na stolici za 14 ur. Informacije nudi ravnateljstvo v Trstu, tel. 54356. OB SOBOTAH iščem delo kot hišna pomočnica. Tel. 231037. MARKET PRALNIH PRAŠKOV UDOVIČ - Narodna 28 na Opčinah (pri tramvaju), nadaljuje prodajo po ugodnih cenah. MOŠKI PARFEMI GIANNI VERSACE. Kozmetika 90 na Opčinah. PRODAM dvoje železnih vrat, 2,20m X 0,80 m. Tel. 226619. PRODAM A 112 elegant, rdeče barve, letnik '81, v zelo dobrem stanju. Tel. 363531 od 13. do 14. ure. PRIVATNIK prodaja alfa 90, 2000 I, z vsemi pritiklinami, v odličnem stanju, možne olajšave pri plačilu. Tel. 54700 ali 763515 - urnik urada. PRODAM dve stanovanji v Doberdobu za cerkvijo. Telefonirati na št. 0481/882367. PRODAM zazidljivo zemljišče v Sovod-njah. Tel. 0481/882020. PRODAM harmoniko victoria super/31, 120 basov, v odličnem stanju. Tel-280072. PRODAM sode za vino raznih velikosti in raznovrstno drugo orodje za vino in kletarjenje. Tel. 0481/489530. HIŠNA POMOČNICA išče dvakrat tedensko delo. Tel. 768237. PRODAM nekatere knjige za prvi razred geometrske šole. Tel. 228252. HRASTOVA IN AKACIJEVA suha drva za kurjavo prodam po ugodni ceni. Tel. 421508 po 20. uri. PRODAM črno in belo grozdje v Borštu. Tel. 228447. PRODAM črno grozdje po dogovoru. Tel. 228139. PRODAM hrastove sode: 2 po 15 hi id enega od 23 hi. Tel. 229112 ali 229331. PRODAM prostor 60 kv. m v Ricmanjih, primeren za skladišče ali stanovanje-Tel. 228390. ZALJUBLJENI V NEMŠČINO Z GOETHEJEM V SRCU SPOZNAŠ NEMŠKI JEZIK TRST — Ul. del Coroneo 15 — Tel. 040/732057 TEČAJI ZA OTROKE GOETHE- INSTITUT nedeljski televizijski in radijski sporedi 9.00 Dokumentarec: Kvarkov svet 10.00 Aktualna oddaja: Linea verde (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Linea verde (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Fortunissima 14.00 Športne vesti 14.10 Film: Allegri vagabondi (kom., ZDA 1937, r. James W. Horne, i. Stan Laurel, Oliver Hardy) 15.10 Risanka: La fanciulla del melo 15.25 Nanizanka: Pika Nogavička 15.50 Športne vesti 16.00 Variete: Un giorno d'estate 16.50 Športne vesti 17.00 Nad.: Voglia di volare 18.15 Športne vesti: 90. minuta 18.30 Šport: OI - povzetki 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Gran Gala Prix Italia 22.05 Športna nedelja 23.10 Aktualno: Novinarska »nagrada Ischia 24.00 Dnevnik in vreme ^ RAI 2 | 0.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 15.15) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Športne vesti 15.15 Šport: avtomobilizem Fl, VN Portugalske (neposredni prenos iz Estorila) 18.35 Nanizanka: II commissario Kbs-ter - II pellicano (i. Siegfried Lo-witz; komisar Kdster se vrne domov pozno ponoči. V kanalu zagleda žensko in jo reši. Ta ga kasneje kliče potelefonu in mu pove, da je hotela narediti samomor, ker je ubila moža.) 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: Sguadra omicidi, sparate a vista! (krim., ZDA 1968, r. Don Siegel, i. Richard Widmark, Henry Fonda) 22.10 Dnevnik - kratke vesti 22.25 Rubrika: Mbcer nel mondo (vodita Aldo Bruno in Giovanni Minoli) 23.25 Rubrika: Protestantizem 23.55 Šport: OI - prenos iz Seula r^ ra| 3 i 10.50 Koncert: Royal Philarmonic Or-chestra (dir. Carlos Paita, violinist Uto Ughi, glas. R. Strauss in L. van Beethoven) 11.40 Film: La signora di mezzanotte (kom., ZDA 1939, r. J. Mitchell Leisen, i. Claudette Colbert, Don Ameche) 13.10 Nan.: Professione pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Glas. oddaja: Speciale Jeans 15.15 Šport: TG 3 Olimpia 17.00 Šport: tenis (iz Barija) 18.25 Šport: italijansko nogometno prvenstvo B lige 19.00 Športna oddaja: Domenica gol 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Dok.: 20 let prej 20.30 Film: II fidanzato di tutte (kom., ZDA 1955, r. Charles Walters, i. Frank Sinatra, David Wayne) 22.15 Nan.: Valerie 22.40 Šport: Missione Seul 23.40 Rubrika: Filmske novosti 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Deželne športne vesti {fr RTV Ljubljana ] 1.40 OI: košarka (Jugoslavija-ČSSR) 3.30 OI: atletika, dnevni pregled tekmovanj iz Seula 8.00 Video strani 8.15 Otroška oddaja: Živ žav 8.55 Nadaljevanka: Oliver Twist (ponovitev) 9.25 OI: komentarji iz studia, jahanje, plavanje, boks, dviganje uteži, veslanje, atletika, gimnastika, košarka (Jugoslavija-ČSSR, posnetki) 18.50 Risanka 19.00 Vremenska napoved 19.01 TV Mernik 19.16 TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Vrtnice in kaktusi - Nerazumljivo normalen dan (J. Tihec, i. Zvezdana Mlakar, 3. del) 20.45 OI - dnevni pregled tekmovanj iz Seula 22.05 Dokumentarna oddaja: Izrael -Razbite sanje (2. del) 22.55 Video strani TV Koper _____ 1.00 OI: atletika, met kopja (M), 3.10 skok v višino (M), 4.35 tek (M), 100 m (Ž), 3000 m (Ž) 1.00 OI: veslanje, dvojni četverec (Ž), četverec s krmarjem (Ž), dvojni s krmarjem (M), dvojni četverec (M), osmerec s krmarjem (M) 4.00 OI: gimnastika, finale, vaje na orodjih (Ž), skoki v vodo 3 m (Ž), boks (kval.), plavanje (delfin) 8.30 OI: ponovitve 10.00 OI: boks (kvalifikacije) 11.00 OI: plavanje, finale, 200 m mešano (M), 200 m delfin (Ž), 50 m prosto (Ž), 1500 m prosto (M), 200 m hrbtno (Ž), 4x100 mešano (M) 13.40 OI: dviganje uteži (90 kg) 15.15 Šport: avtomobilizem Fl - VN Portugalske 17.30 OI: ponovitve 18.30 OI: boks (posnetki) 19.30 TVD Stičišče 20.30 OI: Iz Seula posebej za TV Koper 21.00 OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes 22.30 OI: pregled CANALE 5 8.30 Nanizanka: Aliče 9.20 Film: Navigator! co- raggiosi (pust., ZDA 1949, r. Henry Hatha-way. i. Richard Wid-mark, Lionel Barrymo-re) 11.00 Aktualno: II Girasole 11.30 Nanizanki: Helena, 12.00 Hotel 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Film: Um marito per Tillie (kom., ZDA 1972, r. Martin Ritt, i. Walter Matthau, Carol Bur-nett) 16.10 Nan.: Lottery, 17.10 Orazio, 17.40 Glitter, 18.40 Love Boat 20.30 Film: Notte d'estate con profilo greco, oc-chi a mandofla e odore di basilico (kom., It. 1986, r. Lina Wertmul-ler, i. Mariangela Me-lato) 22.30 Nan.: Top Secret 23.30 Film: II mistero dello scoglio rosso (pust., ZDA 1960, r. William Witney, i. Jeff Ric-hards, Margia Dean) 1.30 Nanizanka: Sulle stra-de della California [ ^ RETEOUATTRO 8.00 Nabožna oddaja 8.30 Nanizanka: II Santo 9.30 Film: II grande flagel-lo (kom., VB 1954, r. Muriel Box, i. Robert Newton, Glynis Johns) 11.30 Nanizanke: Mississip-pi, 12.30 Masguerade, 13.30 Detective per amore, 14.30 Bonanza, 15.30 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato 16.00 Variete: II Girasole tour 18.30 Nanizanki: Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Krakatoa Est di Giava (pust., ZDA 1969, r. Bernard L. Ko-walski, i. Maximilian Schell, Diane Baker) 23.05 Film: II federale (kom., It. 1961, r. Luciano Sal-ce, i. Ugo Tognazzi, George Wilson) 1.00 Nanizanka: Vegas ITALIA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Littlest, Llsola del-le mille avventure, L'-aguila zoppa 10.30 Nanizanke: Boomer, 11.00 Autpman, 12.00 Manimal / 13.00 Šport: Grand Prix 14.00 Film:. Gli orsi inter-rompono Lallenamen-to (kom., ZDA 1977, r. Michael Pressman, i. VVilliam Devane, Jac-kie E. Haley) 16.00 Otroška oddaja: Bim, bum, bam vmes risanke Memole, Holly e Benji, Prendi il mondo e vai, Ghostbusters 18.30 Nanizanka: Legmen 19.30 Risanke: Gli amici cer-cafamiglia, 19.45 Foo-fur Superstar, 20.00 I Puffi 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Milan-Inter 22.30 Film: Marathon Man (dram., ZDA 1976, r. John Šchlesinger, i. Dustin Hoffman, Lau-rence Olivier) 0.10 Nanizanka: Star Trek H!g§ TELEPADOVA 13.00 Nanizanka: California 14.00 Film: II falso traditore (dram., ZDA 1962, r. George Seaton, i. VVilliam Holden, Lili Pal-mer) 16.30 Nan.: Switch 17.30 Nadaljevanka: Evita Peron (i. F. Dunaway) 19.30 Nanizanka: California 20.30 Film: Alla 39. eclisse (dram., VB 1979, r. Mike Newell, i. Charl-ton Heston, Šusannah York) 22.30 Šport: Fuori gioco 23.30 Film:... e tutto in bigli-etti di piccolo taglio (pust., ZDA 1972, r. R. J. Colla, i. Burt Rey-nolds) 1.00 Nanizanka: Switch I ^ TELEFRIULI __________ 13.45 Film: Donne e briganti (pust., It. 1950, r. Mario Soldati, i. Amedeo nazzari, Maria Mau-ban) 15.15 Nan.: Si e giovani solo due volte 15.45 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 17.30 Nanizanka: II perduto amore 18.00 Dokumentarec: Storia nella storia 19.00 Športne vesti 20.00 Nanizanka: II mio ami-co Bottoni 20.30 Film: L’albero dei diamanti (kom., 1983, r. Tommaso Dazzi, i. Phi-lipe Leroy, Gianni Ca-vina) 22.30 Nanizanka: Angie 23.00 Športne vesti 24.00 Inf. odd.: News P TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Mladinski oder - Jurček (napisal Pavel Golia, rež. Mario Uršič), nato Glasbeni listi; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Poletni satirični minikabaret: Oprosti, ne juriš? (vodita Boris Kobal in Sergej Verč); 14.20 Glasbeni listi; 15.00-19.00 Popoldanski zbornik: Šport, glasba ter prenosi z naših prireditev; 19.20 Sporedi za naslednji dan. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Kmetijska oddaja: Za naše kmetovalce; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Amaterski zbori pojo; 18.00 Humoreska; 18.35 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Nedeljski pregled dogodkov: Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Ton-ca; 14.45 Lestvica najpopularnejših popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled aktualnih dogodkov in športnih rezultatov; 18.30 Humoreska; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 8.20 Popevka tedna; 8.33 Nedeljsko jutro; 9.30 Glasba; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Čudovitih sedem; 10.40 Vstop prost; 11.00 Aktualna oddaja: Dogodki in odmevi; 11.15 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; J5.00 Made in YU; 15.30 Hot 20; 16.00 Športno popoldne s podatki, komentarji in glasbo; 18.30 Lestvica LP; 19.30 Tedenski pregled športnih dogodkov; 20.00 Nočni spored in prenos Radia Ljubljana. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 20.00 Nočna glasba, nato Nočni val. C ram____________________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Dok.: Le isole incantate 11.30 Variete: Portomatto 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Portomatto (2. del) 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Portomatto (3. del) 14.15 Dokumentarec: Kvarkov svet 15.00 Inf. odd.: Sodobni pesniki 15.30 Risanke: Tao Tao, 16.00 Gli ante-nati, 16.25 II fiuto di Sherlock Holmes 17.15 Dok.: Storie di uomini e di moto 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Šport: OI - povzetek (iz Seula) 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Cera una volta il West (vestern, It. 1968, r. Sergio Leone, i. Henry Fonda, Claudia Car-dinale, 1. del) 22.30 Dnevnik 22.35 Cera una volta il West (2. del) 23.20 Dnevnik - posebna oddaja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti, Danes v Parlamentu in vreme C RAI 2 23.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula (do 14.30) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.30 Dnevnik 15.30 Film: lo come Icaro (krim., Fr. 1979, r. Henri Verneuil, i. Yves Montand, Michel Etcheverry) 18.00 Aktualna oddaja: Spaziolibero 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nanizanka: Il commissario Kdster - Testimonianze (i. Siegfried Ldwitz) 19.30 Horoskop 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.15 Dnevnik - športne vesti 20.30 Nanizanka: L.A.LAW. avvocati a Los Angeles - Manette al giudi-ce (i. Harry Hamlin, Susan Dey) 21.20 Variete: Videocomic 22.15 Dnevnik - nocoj 22.30 Aktualna oddaja: Caro Gorba-ciov - Il caso Bucharin (vodi Gi-uliano Ferrara) 23.45 Dnevnik - Zadnje vesti 23.55 Šport: OI - prenos tekmovanj iz Seula P /K RAI 3 __________ 12.00 Informativna oddaja: La prima eta 12.50 Izobraževalna oddaja: Sogno di Amleto 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Varnost na cesti 15.30 Šport: off shore (iz San Nazzara) 15.50 Šport: jahanje (iz Grosseta) 16.10 Šport: TG 3 Olimpia 18.00 Dok.: 20 let prej - Olimpiada 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi) 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Inf. odd.: Larchitettura del giar-dino contemporaneo 20.30 Aktualno: Un giorno in Pretura 21.15 Variete: La TV delle ragazze 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Šport: Missione Seul 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Dok.: 20 let prej RTV Ljubljana 3.25 OI: atletika (neposredni prenos) 9.35 Video strani 9.50 Mozaik: Zrcalo tedna 10.05 Aktualna oddaja: Naš utrip 10.20 Film: Viharni vrh (dram., ZDA 1939, r. William Wilder, i. Lau-rence Olivier, Merle Oberon, Devid Niven) 12.00 OI: studio, dnevni pregled, kolesarstvo, vaterpolo, rokomet, atletika, judo, dnevni pregled, boks, dviganje uteži 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Dve gospe Gren-villovi (D. Dunne, ZDA, r. John Erman, i. Ann Margaret, Clau- ' dette Colbert, Stephen Čollins, John Rubenstein, 1. del) 21.05 OI: dnevni pregled 22.35 Aktualna oddaja: Dinar - Odnosi med razvitimi in nerazvitimi 23.15 Dnevnik ^ TV Koper _________________________ 24.00 OI: atletika - finalne tekme 3.40 OI: met kladiva (M) 4.25 OI: tek na 800 m (Ž) 4.40 OI: tek na 800 m (Ž) 6.00 OI: skok v daljino (M) 6.00 OI: met kopja (M) 6.30 OI: tek čez ovire na 110 m (M) 7.05 OI: tek na 400 m (Ž) 7.20 OI: tek na 10.000 m (M), boks, kolesarstvo (Ž, finale) 8.15 OI: judo (65 kg) 10.00 OI: boks (kvalifikacije) 14.30 OI: dviganje uteži (100 kg) 16.30 OI: ponovitve 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: LIGNANO — Posvet UNICEF o komuniciranju in mladini DOLINA — O delovanju zadruge Dolga krona Ponedeljkov športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.30 Iz Seula posebej za TV Koper 21.00 OI: ponovitve, vmes (ob 22.00) TVD Vsedanes, nato pregled ifg] CANALE 5 8.00 Nanizanke: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 General Hospital 10.35 Kviza: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia 12.00 Kviza: Bis, 12.35 II pranzo e servito 13.30 Kviza: Čari genitori, 14.15 Gioco delle cop-pie 15.00 Film: Perdonami se ho peccato (dram., ZDA 1952, r. George Ste-vens, i. Jean Fontaine, Ray Milland) 17.00 Kviza: Doppio slalom, 17.45 Cest lavie 18.15 Kviz: OK! Il prezzo e giusto! 19.15 Nan.: Časa Vianello 19.45 Kviz: Tra moglie e marito 20.30 Film: Rambo (dram., ZDA 1982, r. Ted Kot-cheff, i. Sylvester Stal-lone, Richard Crenna) 22.20 Spciale Canale 5 - vesti 23.15 Variete: Maurizio Cos-tanzo show 9-30 Rubrika: Premiere 0-40 Nanizanki: Sulle stra-de della California, 1.40 Petrocelli [ ^ RETEOUATTRO 8.30 Nanizanka: Il Santo 9.30 Film: Lmferno di Pi-galle (dram., It.-Fr. 1958, r. Leo Joannon, i. Jacgues Robert, Pierre Trabaud) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 New York New York 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanke: La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore, 18.00 Dalle 9 alle 5 ora-rio continuato, 18.30 Lou Grant, 19.30 Gli intoccabili 20.30 Film: Una giornata particolare (dram., It,-Kanada 1977, r. Ettore Scola, i. Sophia Loren, Marcello Mastroianni) 22.30 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta 23.00 Dok.: Vietnam 23.35 Film: La merlettaia (dram., NDR-Fr. 1977, r. Claude Goretta, i. Isabelle Huppert, Yves Beneyton) 1.35 Nanizanka: Vegas rm italia i_____________ 7.15 Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal 8.15 Nanizanke: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Flazzard 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Lady Lovely' 14.00 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay television 15.05 Aktualno: So to speak 15.30 Nan.:FamilyTies 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghostbusters 18.30 Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 TV film: Cingue ragazze e un miliardario 22.20 Nanizanka: Zanzibar 23.05 Variete: Dibattito 23.25 Nanizanka: Tre cuori in affitto 23.55 Rubrika: Premiere 0.05 Nanizanki: Samurai, 1.05 Star Trek reiUBiM TELEPADOVA 15.00 Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-me e paillettes 18.00 Otroška oddaja: Bra-vestarr 18.30 Risanka: Gli sceriffi delle stelle 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: lo non vedo, tu non parli, lui non sente (kom., It. 1971, r. Mario Camerini, i. Enrico Montesano, Alighiero Noschese) 22.30 Kviz: Colpo grosso 23.30 Športna odd.: Speedy 24.00 Nanizanka: Switch 1.00 Film: Sotto il tallone (dram., 1965, r. Pierre Graniere-Deferre, i. Lino Ventura, Charles Aznavour) % TELEFRIULI 13.30 Nad.: Leonela, 14.30 Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: La ve- dova e il piedipiatti 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika: Lu-nedi con LUdinese 21.00 Kviz: Caccia al premio 21.30 Nanizanka: Raffles, ladro gentiluomo 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Inf. oddaja: News [ ^ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Za vsakogar nekaj: Tigrova duša - spomini na Alberta Rejca, Glasbeni listi in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Kakor od vetra se trese moje srce, (12.40) Zborovska glasba; 13.20 - 17.00 V našem prostoru: Glasba po željah, Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Glas iz Rezije: 15.00 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja (1. del); 15.15 Lahka glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: DPZ Vesna (dir. Bogdan Kralj); 18.00 Kmetijski tednik (pon.); 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glas. lepljenka; 8.30 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9,05 Glasba; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 14.05 Križemkraž; 14.15 Mladi glasbeniki; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Veseli planšarji; 18.25 Zvočni signali; 19.25 Glasba; 19.35 Lahko noc, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Slov. skladatelji; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Top-ten po svetu; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.35 Popevke po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.25 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Naše poletje; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroška oddaja; 8.15 Nekaj več; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.32 Feeling; 9.45 Orkester Casadei; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 MPV v času; 14.45 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci; 15.55 Popevka tedna; 16.00 Glasba; 16.50.Pismo iz...; 17.00 Bub-bling; 17.33 Čudovitih sedem; 18.00 Glasba; 18.30 Mali koncert. RADIO OPČINE 10.00 Tedenski horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente, nato Nočni val. Kot dokazuje veliko zanimanje za knjigo O kulturi mest Fabiani je danes še aktualen Petkov večer v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici ob predstavitvi knjige spisov Maksa Fabianija O kulturi mest, ki jo je uredil prof. Marko Pozzetto, je pokazal, kako živo je še v Gorici zanimanje za osebnost in delo velikega arhitekta, ki je trajno zaznamoval naš prostor in kulturo. Knjiga, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska s podporo slovenskih denarnih zavodov v Italiji, je zato dragocen doprinos k njegovemu boljšemu poznavanju, pa čeprav je bilo Fabianiju posvečenih že več študij, knjig, razstav. Po uvodnem pozdravu predsednice upravnega odbora doma Nade Sanzin je v imenu občinske uprave pozdravil odbornik za kulturo odv. Franco Obiz-zi. Izrekel je hvaležnost mesta prof. Pozzettu za njegovo dragoceno delo pri ovrednotenju Fabianija, edinstvenega arhitekta, a hkrati tudi tako tipičnega človeka naših krajev, kjer je črpal iz treh kultur in dokazal, da pojem srednjeevropske omike nikakor ni abstrakten. Prof. Fulvio Monai je še pred posegom prof. Pozzetta podal poslušalcem zanimivo pričevanje o človeku Fabianiju, ki ga je Monai osebno poznal in se z njim v 50. letih večkrat srečeval na njegovem domu v Ul. Casale v Gorici. Kljub letom je bil še takrat izredno aktiven, zavzet za družbena vprašanja posebno na urbanističnem področju. Aktivno je spremljal vsak načrt, ki je zadeval podobo in ureditev našega mesta in bil večkrat ostro, a hkrati prefinjeno polemičen do krajevnih uprav in njihovega zgolj kon-tingentnega poseganja. V svoji dale-kovidnosti, je še dejal Monai, je Fabiani že takrat poudarjal središčnost Predstavitvi v Kulturnem domu je sledilo številno občinstvo (Foto Marinčič) vprašanja okolja in potrebe po rešitvah, ki bi se harmonično skladale z naravo. Prof. Pozzetto, ki je v knjigi zbral vrsto najznačilnejših Fabianijevih spisov v razdobju več kot 60 let, je dejal, da je Fabianijevo delo pomembno za zgodovino urbanistike nasploh, obenem pa seveda v teh krajih zanimivo za lokalno zgodovino. Še prej kot urbanist je Fabiani bil filozof in mu je prav celovito gledanje na življenje omogočilo, da je že ob koncu prejšnjega stoletja uvajal v svoje delo takrat revolucionarne pojme, ki pa so se potem uveljavili in so mnogi še danes aktualni. Pojmovanje mesta kot živega organizma, ki se stalno spreminja, širše razsežnosti načrtovanja po komprenzorijih in druge pomembne novosti dolgujemo prav njemu. Fabiani je zaradi aktualnosti svojih pogledov še danes konkurent nekaterih urbanistov. Uvodnima posegoma je sledila zanimiva razprava s poslušalci, med katerimi ni manjkalo arhitektov in urbanistov. Posegi so nedvomno potrdili pomen in sodobnost Fabianijevega dela, saj so mnogi videli v njegovi^ nakazanih (in neuresničenih predlogih) pravilno smer za reševanje urbanističnih vprašanj današnje Gorice. Poleg vinske ceste v Brdih vinski vodnjak v Števerjanu Števerjan ima od včeraj še eno zani-movost: vinski vodnjak. Iz njega bo vsako leto ob koncu trgatve pricurljalo vino, žlahtno bogastvo Brd. Vodnjak, zgrajen v starinskem slogu in s starinskim materialom v niši pred kratkim obnovljene hiše, kjer je zdaj Goli hotel, v neposredni bližini štever-janske cerkve, so odkrili v petek zvečer, ob udeležbi številnih predstavnikov oblasti, strokovnih združenj kmetov in vinogradnikov ter uglednih predstavnikov združenja Agriturist. Načrt za vodnjak je izdelal arhitekt Caccia Dominioni. Objekt se zelo lepo vključuje v pročelje v starinskem slogu obnovljene hiše. Belo pregrinjalo je z vodnjaka, ki sta ga stražila dva s helebardo oborožena vojščaka, snel vsedržavni predsednik združenja Agriturist, Simone Velluti Zatti, takoj zatem pa so udeležence pogostili z odličnim briškim to-kajcem. Vodnjak bo odslej oživel vsako leto, ob zaključku trgatve, kakor je napovedal pobudnik in deželni predsednik Agriturizma, grof Michele For-mentini. Dogajanje se je zatem preselilo v bližnjo grajsko dvorano, kjer so s podelitvijo priznaj nekdanjim članom odbora goriškega društva Pro loco in krajšim posvetovanjem o vlogi, pomenu in možnostih razvoja kmečkega turizma v Brdih, na primeren način obeležili 25-letnico vinske ceste, preko katere se vsako leto zapelje okrog trideset tisoč obiskovalcev. Govorila sta univerzitetni profesor Raimondo Strassoldo in predsednik deželnega združenja Agriturist Michele Formen-tini, ob koncu pa tudi Simone Zatti. Udeležencem so predstavili tudi tri zanimive (in uporabljive) prospekte s področja gostinstva in kmečkega turizma v Brdih, ki je pač neločljivo vezan na vino. Priznanja so prejeli Guido Scarel, Alvise Duca, Agostino Candussi, Romeo Bacchetti, Elvio Ferigo, Frances-co Moise , Douglas Attems in Simone Velluti Zatti. Občinski svet v Gorici Jutri ob 18. uri se na županstvu v Gorici sestane občinski svet. Na vrsti bo nadaljevanje razprave o še neizčrpanih dnevnih redih prejšnjih sej. Zaostalim točkam so še dodali potrditev odborovih sklepov, ki zadevajo odobritev splošnega načrta za sanacijo vodovodnega omrežja (v skupni vrednosti 14 milijard) in izvršilnega načrta za prvi poseg na omrežju (3 milijarde). razna obvestila DTTZ Žiga Zois zaposli v šolskem letu 1988/89, na ločenem oddelku za zunanjo trgovino v Gorici, profesorja knjigovodstva, na stolici za 14 ur tedensko. Pojasnila nudijo v tajništvu zavoda v Trstu (040 — 54356). Slovenski dijaški dom S. Gregorčič (Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89, vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se nadaljuje še do konca meseca za oddelke: harmonika, flavta, violina. SPDG obvešča, da se prične vadba rekreacijske telovadbe v torek ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma. SDGZ Gorica sporoča članom, da so še na razpolago vabila za 10. jubilejni gospodarski praznik, ki bo v soboto, 1. oktobra, v Sovodnjah. Goriški avtoprevozniki nezadovoljni z rezultati zasedanja mešane komisije Na Espomegu V četrtek sejem Flash moda Prihodnji konec tedna bo minil v znamenju sejemske prireditve Flash moda. Odprli jo bodo — na razstavišču ob loč-niškem mostu — v četrtek, 29. t. m., zaključila pa se bo v ponedeljek, 3. oktobra. Sejem, ki ga bodo tokrat priredili že petič, bo po organizacijski in razstavni strani drugače zasnovan od prejšnjih prireditev. V ločenih razstavnih prostorih se bodo predstavili trgovci in obrtniki, oziroma ustvarjalci modnih oblačil. Do take odločitve so prišli na podlagi izkušenj in po priporočilu obrtnikov, oziroma trgovcev. Kaj bodo obiskovalcem od četrtka do ponedeljka ponudili na sejmu? Točen razpored prireditev še ni povsem dodelan, vendar že zdaj lahko napovemo dva modna gala večera in sicer v petek in soboto, kjer bodo modni krojači iz naše dežele in, kakor je slišati tudi iz sosednjega Veneta, prikazali modele za bližnjo jesensko in zimsko sezono. Tudi tokrat ne bo manjkalo vzporednih prireditev, od prikaza razvoja in zančilnosti narodnih noš na Koroškem, do fotografskega natečaja, predvajanja filmskih zapisov itd. Posebej skrbno se na jesenski sejem flash moda pripravljajo pri združenju trgovcev (ASCOM). Mešani pevski zbor Rupa-Peč čestita svoji članici ZDENKI FERLAT za doseženo 2. mesto v lokostrelstvu na državnem tekmovanju v Rimu. Goriški avtoprevozniki, člani združenja industrijcev in združenja obrtnikov, so zelo neugodno ocenili nedavno srečanje mešane italijansko-jugos-lovanske komisije, ki je zasedala v Portorožu in ki naj bi razrešila nekaj ključnih vprašanj, ki tarejo predvsem avtoprevoznike, zasebnike, in tudi večja podjetja. Tako izhaja iz daljšega poročila za tisk o poteku skupščine, kjer so obširno razpravljali o tem vprašanju. Članom italijanskega predstavništva v komisiji očitajo, da niso sogovornikom postavili zahtev, ki so jih izoblikovali v strokovnih združenjih avtoprevoznikov. Po ocenah goriških avtoprevoznikov, se je razmerje po zadnjem sestanku mešane komisije še bolj nagnilo v korist jugoslovanskih avtoprevoznikov. Predstavniki Italije na nedavnem zasedanju naj bi popustili predvsem glede števila dovolilnic za jugoslovanske avtoprevoznike in naj ne bi zagovarjali v zadostni meri koristi tukajšnjih, zlasti goriških avtoprevoznikov. Na skupščini, ki je bila te dni v Gorici, so izrekli resne pomisleke glede dejstva, da italijanski predstavniki v omenjeni komisiji niso ščitili neposrednih koristi goriških prevoznikov, ki se čutijo zmeraj bolj izrinjeni iz jugoslovanskega in drugih vzhodnoevropskih tržišč. Na skupščini so tudi vnovič potrdili skupek zahtev, ki so jih že postavili in za katerih uresničitev si bodo prizadevali v različnih forumih. Te zahteve se nanašajo na: ustanovitev, v državnem merilu, posebnega kompenzacijskega računa preko katerega bi se poravnavale obveznosti in terjatve za storitve z državami s posebnim ekonomskim sistemom; ustanovitev podobnega sklada tudi v okviru avtonomnega računa za Gorico in Trst, tromesečno razdeljevanje dovolilnic za opravljanjen prevozov in poostreno nadzorstvo glede pravilne uporabe dovolilnic; spopolnitev in poenostavitev predpisov glede dovolilnic, s ciljem preprečevanja zlorabe. Goriški avtoprevozniki so na skupščini posebej opozorili na dejstvo, da kljub številnim dosedanjim priporočilom, do danes še ni bilo zadovoljivo rešeno vprašanje ustreznega nadzorstva glede pravilne rabe dovoljenj za opravljanje prevozov. O zaključkih in zahtevi skupščine bodo seznanili Ministra za prevoze, deželnega odbornika za ceste in promet Di Benedetta ter predstavnike strokovnih združenj. Preklicana stavka Sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL so preklicale stavko osebja goriških otroških jasli, ki je bila napovedana za torek, 27. t. m. Do preklica stavke je prišlo po sestanku sindikalnih pred- stavnikov z občinskima odbornikoma za skrbstvo Culotom in za osebje Gen-tilejem. Na srečanju sicer niso rešili vseh vprašanj, domenili pa so se za ponoven sestanek, ki bo prav v torek, da bi nadaljevali s pogajanji glede organizacije in pogojev dela v občinskih otroških jaslih. Občinski svet v Gorici Jutri ob 18. uri se na županstvu v Gorici sestane občinski svet. Na vrsti bo nadaljevanje razprave o še neizčrpanih dnevnih redih prejšnjih sej. Zaostalim točkam so še dodali potrditev odborovih sklepov, ki zadevajo odobritev splošnega načrta za sanacijo vodovodnega omrežja (v skupni vrednosti 14 milijard) in izvršilnega načrta za prvi poseg na omrežju (3 milijarde). Rajonski sveti Jutri ob 20.30 se bo sestal rajonski svet v kočniku. Govor bo o spremembah občinskega pravilnika za brivske in frizerske salone in o urniku nekega javnega lokala. V torek ob 20. uri bo na vrsti podgorski svet, ki bo vzel v pretres poleg spremembe pravilnika za brivce tudi organizacijo športnih in kulturnih prireditev. Od jutri spet v veljavi zimski urnik trgovin Skrajna previdnost in odločnost edino orožje proti sleparjem Ponoči je ponovno stopila v veljavo sončna ura. Ob tem simboličnem prehodu iz poletnega obdobja na zimsko - vreme se itak ne zmeni za uro in je že opravilo svoje - stopajo ponovno v veljavo zimski urniki v prevoznih službah in tudi trgovinah ter javnih lokalih. Z današnjim dnem vozijo vlaki po zimskem voznem redu. Sicer pa mnogi vlaki danes sploh ne bodo vozili, saj se ob 21. uri pričenja 24-urna stavka železničarjev in je železniška uprava že napovedala črtanje številnih odhodov, za vlake na daljših progah tudi pred uro začetka stavke. Kar zadeva trgovine v Goriški občini je župan objavil odlok o ponovni uvedbi zimskega urnika, ki stopa spet v veljavo z jutrišnjim dnem. Odlok dopušča prosto oblikovanje urnika posameznim trgovcem, ki morajo pri tem upoštevati sledeči določili: trgovine smejo biti v teku dneva odprte največ osem ur, te ure pa morajo obvezno biti v časovnem pasu med 7.30 in 19.30. Trgovci lahko na primer izbirajo tudi no-stop odprtje, ki pa ne sme trajati več kot 8 ur. O vsaki spremembi morajo 7 dni prej obvestiti poveljstvo občinskih redarjev. Ob možnosti drugačnih izbir pa ostaja v veljavi ' tradicionalni urnik", ki se ga drži še največ trgovcev. Za posamezne blagovne sektorje je urnik sledeč. Jestvinske trgovine: od 8.20 do 13. ure in od 16. do 19.,ure. Mesnice: od 7.30 do 13. ure in (samo ob sobotah in dnevih pred prazniki) od 16.30 do 19. ure. Pekarne in mlekarne: od 7.30 (po želji, samo za prodajo svežega kruha od 7. ure) do 12.30 in od 16.00 do 18.30. Trgovine z raznim blagom in trgovine z orodnim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Kramarji morajo spoštovati urnike ostalih trgovin glede na blago, ki ga prodajajo. Določila glede dneva počitka v tednu ostajajo nespremenjena. Javni lokali morajo obvezno odpirati ob 7. uri in zapirati ob 21., lahko pa obratujejo tudi z daljšim urnikom in sicer od 5. ure pa do 1. ure po polnoči. Možnost večernega obratovanja do te ure je sicer omejena le na lokale v mestnem središču (nekako v obroču, ki ga omejujejo ulice III. Armata, Gi-ustiniani, Koren, Brass, Leopardi, Fate-benefratelli, železnica in Tržaška ulica), medtem ko je odprtje lokalov v predmestnih predelih dovoljeno največ do 23 ure. Sleparjem in goljufom ni mogoče očitati pomanjkanje domiselnosti. Z različnimi triki se skušajo okoristiti predvsem na račun starejših oseb. Po priložnostnih in vsiljivih prodajalcih raznih aparatov in primočkov, so se te dni oglasili v mestu "nadzorniki" raznih javnih služb. Največkrat se pri delu poslužujejo telefona. Žrtvi telefonirajo, da še ni plačala računa za telefon, elektriko ali kako drugo storitev in da se ogne sankcijam seveda s takojšnjim plačilom najavljenega zneska. Žrtve takih sleparjev so običajno priletne osebe. Zdi se pa, da so se prav zadnje dni v mestu pojavili tudi zelo spretni zmikavti. Stopijo v trgovino, s prošnjo da jim zamenjajo bankovec, ali pa kaj malega kupijo. Dovolj jim je trenutek nepazljivosti trgovca, oziroma tistega, ki upravlja blagajno, da se s tem okoristijo. Posledice pridejo na dan kasneje, ko so osumljenci že daleč. Nekaj takega se je te dni zgodilo v neki trgovini v Ulici Duca d’Aosta, kjer so bili prikrajšani za dobršen del inkasa. Kako se ubraniti pred sleparji in zmikavti? Predvsem velja upoštevati, da javne ustanove in druge istitucije pošiljajo pisne opomine, zelo redko pošljejo izterjevalca, oziroma nadzornika, ki se mora obvezno predstaviti in pokazati izkaznico. | včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. septembra 1988. RODILI SO SE: Illenia Allegro, Matteo Degano, Elia Marega, Giorgia Fornasier, Federico Buhara, Luca Piccini. UMRLI SO: 60-letni zdravnik Enzo Meroi, 85-letni upokojenec Arturo Lauri, 73-letni upokojenec Franc Tomšič, 70-letni upokojenec Guido Licinio, 87-letni upokojenec Alfieri DUdine, 50-letni kurjač Carlo Peteani, 89-letna upokojenka Marija Škarabot, 75-letni upokojenec Mario Crovato, 86-letna upokojenka Va-leria Visintin, 85-letna upokojenka Ivanka Okretič vdova Kerpan, 84-letni upokojenec Pierino Di Luca, 78-letni upokojenec Deodato Tonutti. OKLICI: zdravnik Piero Monsacchi in gospodinja Elisabetta Nardinelli, zdravnik Daniele Fraccon in študentka Cinzia ladarola, bakrorezec Paolo Furlanis in restavratorka Alessandra Bressan. PROČILI SO SE: delavec Maurizio Gradina in prodajalka Marina Zotti, Ugo Previti in Mariagrazia Mollica, slaščičar Wajne Zanier in Federica Tanko Pausic, uradnik Giulio Collenzini in trgovska pomočnica Miriam Culot, poverjeni upravitelj Tiziano Troncar in gospodinja Viviana Franco, delavec Lodovico Car-degna in delavka Giuseppina Collenz. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE ABONMA 1988-89 Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288. Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta. čestitke Včeraj sta praznovala 55-letnico poroke Franc in Cvetka Pahor iz Tržiča. Ob jubileju jima iz srca voščijo otroci z družinami. ______________kino_________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Big big big«. VERDI 15.30-22.00 »Goodmorning Vietnam«. VITTORIA 16.00-22.00 »Una sfrenata donna in calore«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 14.30-22.00 »Milagro«. Nova Gorica SOČA 16.30 »Poletje v školjki II«. 18.30-20.30 »Rešitev v zadnjem trenutku«. DESKLE 17.00 »Zakon orožja«. 19.30 »Sredi mojih dni«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Viha San Giusto - Korzo Italia 242 tel. 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 -.tel. 72701. 26. 9. 1986 26. 9. 1988 Prisrčno mislim nate dragi Slavko ob 2. obletnici začetka tvojega poslednjega trpljenja Cvetka Gorica, 25. septembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega Franca Tomšiča se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala g. Komjancu in vselil ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Franjota. Žena Francka, sin Boris in hčeri Anica in Metka z družinama Sovodnje, 25. septembra 1988 Gledališče predstavilo program abonmajske ponudbe v Gorici Tudi v Gorici so že v polnem teku priprave na skorajšnjo abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča, - ki se bo predvidoma pričela že čez dva tedna s prvo od letošnjih sedmih abonmajskih predstav. O sezoni, pripravah nanjo, aktiviranju vseh razpoložljivih sil, da bi bila čimboljša in odziv občinstva čim množičnejši, je bil govor prejšnji večer na srečanju med predstavniki naše gledališke ustanove in kulturnih zvez ZSKD in ZSKP ter kulturnimi referenti društev. Ravnatelj SSG Miroslav Košuta, ki sta ga na srečanju spremljala Adrijan Rustja in vodja programa Mario Šušteršič, se je navezal na uspeh letošnje poletne sezone, med katero je bil George Dandin deležen toplega sprejema občinstva, in povedal, da je gledališče že od začetka meseca spet na delu, da bi letos zagotovilo reden potek sezone z izvedbo celotnega načrtovanega programa. Lanska sezona se je namreč zaradi znanih težav zaključila z manjšim številom realizacij kot je bilo prvotnih napovedi. To se predvidoma letos ne bo ponovilo. Abonmajski program je gledališče izdelalo tako, da bi morali - kljub nespremenjenim finančnim razmeram - uresničiti vse načrtovane predstave. Zaenkrat so zato napovedali sedem abonmajskih (in dve alternativni) predstav, preostali program pa bodo dokočno izoblikovali in objavili novembra, ko bo znano, koliko sredstev bo SSG prejelo iz Rima. Abonmajski program je torej kljub vsem težavam popoln, tako kar zadeva število predstav kot tudi izbiro avtorjev in dramskih zvrsti. Gledališka sezona se bo v Gorici pričela sredi ok- tobra, predvidoma 10. in 11. (kot lani bodo predstave v Kulturnem domu ob ponedeljkih in torkih, z Galantnimi pogovori Franca Brusatija, igro sodobnega italijanskega dramaturga, ki je bila predvidena že v lanski sezoni. V naslednjih mesecih bodo - dogovorjeno je bilo, da v kar se da rednih presledkih - sledile komedija Oscarja VVildea Važno je imenovati se Ernest, Striček Vanja Antona Čehova, Cankarjeva Lepa Vida, s katero naše gledališče nadaljuje večletni projekt Cankar, predelava Goldonijeve komedije Trg v Benetkah Petra Turrinija v izvedbi ljubljanske Drame SNG, gostovanje PDG iz Nove Gorice z zabavno farso Joea Ortona Kaj je videl Bat-ler ter Slehernik Huga von Hofmann-sthala. Zadnje od navedenih del bodo v poletnem času uprizarjali tudi na prostem, kar se nedvomno obeta kot velik gledališki dogodek. Predstavljeni gledališki spored dopolnjujeta še Molierova poletna uspešnica George Dandin ali kaznovani soprog in Povest služkinje Zerline Hermanna Brocha, ki ju bodo nudili nekaterim mladinskim abonmajem kot alternativni predstavi predvidenima gostovanjema. Program se torej obeta dovolj kakovosten in raznolik, da lahko zadovolji vsakogar. Na srečanju z predstavniki goriške kulturne stvarnosti se je zato razgovor osredotočil na vprašanje, kako približati gledališču vse, ki še ne obiskujejo predstav. V središču pozornosti je bila šola, saj so dijaki nekaterih šol bili lani skoraj množično prisotni na gledaliških predstavah, dijaki drugih pa skoraj odsotni. Potrebna bo zato večja stimulacija dijakov, pa tudi samih šolnikov, saj je težko prepričati dijake o pomenu gledališča, ko pa tudi mnogi profesorji ne čutijo kulturne potrebe po obisku kake predstave. Začetek v tem pogledu ni bil najboljši, saj se je srečanja s predstavniki gledališča udeležila edinole ravnateljica učiteljišča. V razgovoru pa so vseeno prišle na dan nekatere zanimive zamisli, ki naj bi prispevale k povečanju gledališke občutljivosti v šolskem svetu, od srečanj z dijaki do njim namenjenih predstav v dopoldanskem času. Ravnatelj gledališča je na zadevne predloge goriških predstavnikov napovedal, da bodo v začetku prihodnjega leta priredili v Gorici gledališki posvet o Cankarju in da bodo skušali v teku sezone vsaj eno premiero - če že ne abonmajsko, ki bi predstavljala neznosno finančno breme, kako drugo - odigrati v Gorici. S tem namerava SSG posvetiti Goriški vso potrebno pozornost, seveda pa pričakuje tudi pozornost goriškega občinstva do predstav. Še nekaj informacij o vpisovanju abonmajev. Vpisujejo jih pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 17.30 do 19. ure (ob sobotah od 10. do 12. ure). Abonmaji nudijo celo vrsto ugodnosti, predvsem seveda izdaten popust v primerjavi s cenami vstopnic za posamezne predstave in še tretjinski popust pri predstavah izven abonmaja. Mladinci dobijo abonma po manj kot polovični ceni. Nadaljni družinski člani ob osnovnem abonentu ter upokojenci z minimalnimi pokojninami pa si tudi lahko zagotovijo sedež v gledališču po izjemno'ugodni ceni. Letošnja trgatev se zaključuje Spravilo letine v Števerjanu (foto Marinčič) Trgatev na Goriškem je v glavnem zaključena. Nepospravljene so ostale le še manjše količine poznih sort črnega grozdja. Proti sredini, oziroma koncu tedna bo letina povsem pospravljena in tedaj bodo možne tudi prve stvarne ocene v kolikšni meri je bilo delo vinogradnikov poplačano. Sicer so prve ocene, zlasti glede količine, že znane. Letina je, zlasti na briškem območju, skoraj za tretjino manjša od lanske, zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi, suše v poletnih mesecih in tudi toče. Kakovost bi morala biti standardna, pravijo tisti, ki se na to razumejo. V zvezi z letošnjo trgatvijo velja opozoriti na današnji slovesni dogodek v zadružni kleti v Krminu, kjer bodo danes pospravili pridelek v "vinogradu sveta", kjer je zasajenih nad 300 različnih trsov iz vseh dežel sveta. Iz grozdja bodo stisnili "vino miru", ga ustekleničili ter nato poslali vsem državnim poglavarjem. Ob koncu prihodnjega tedna se bo zaključila trgatev tudi na jugoslovanski strani Goriških Brd, kjer so s pospravljanjem pridelka pričeli približno teden dni kasneje. Pridelek bo tudi tu precej nižji, kakor lani. Srečanja o sodobni umetnosti v galeriji Parete v Gradišču Srečanja s sodobno umetnostjo — tak je naslov cikla predavanj o modernih umetnikih, ki se začne danes v Gradišču v galeriji Parete, v Ul. Giotti 20. Gre za zanimivo pobudo, ki naj bi vzpostavila neposreden stik med umetnostjo v deželnem okviru in med umetniki ter kritiki na državni ravni. Organizatorja sta Fabio Sajiz in Atelje Tommaseo iz Trsta. Praviloma se bodo ta srečanja odvijala enkrat mesečno. Avtorji, katerih dela bodo obravnavali, so: Brigitte Brand, Agostino Perrini, Sauro Cardinal!, Carlo Ciussi in Mario Palli. Vsakega izmed teh bodo na osnovi najpomembnejših del predstavili kritiki in univerzitetni profesorji z italijanskih akademij. Obeta se torej kakovosten pregled sodobne umetnosti, ki bo razkril najbolj moderne tendence današnjega italijanskega ustvarjanja. Na današnjem srečanju, ki bo ob 11. uri, bo govor o umetniškem delu Brigitte Brand, nemške umetnice, ki sicer živi in ustvarja v Italiji. Predstavil jo bo Claudio Ceritelli, profesor na milanski akademiji Brera. Oktobra spet živahna dejavnost v občinskem bazenu na Rojcah V oktobru se bo v občinskem bazenu Na Rojcah ponovno začela plavalna dejavnost, Športno društvo Gorizia Nuoto pripravlja tudi v novi sezoni tečaje plavanja, za začetnike, za tiste, ki bi se radi ukvarjali s tekmovalno dejavnostjo, za starejše občane itd. V popoldanskih urah so na vrsti mladi plavalci in ne-pla-valci, ki imajo na razpolago izpopolnjevalni oziroma začetniški tečaj. Iste ponudbe se lahko okoristijo odrasli v večernih urah. Za predšolske otroke pripravljajo poseben tečaj za ambientiranje v vodi. Na svoj račun pridejo tudi priletni ljudje in tisti, ki želijo poskusiti vodno terapijo. Nazadnje so organizirani tudi tekmovalni in predtekmovalni tečaji v plavanju in vaterpolu. Poleg omenjene dejavnosti, je seveda možnost koriščenja bazena s strani šol in drugih vzgojnovarstvenih ustanov. Skratka, možnosti so, velja jih izkoristiti. Interesenti se lahko prijavijo v pisarni pri bazenu od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. Pred desetimi leti umrl France Lupin V Štandrežu je še živ spomin na Franca Lupina, umnega kmetovalca, prosvetnega delavca in zborovodjo. Umrl je na današnji dan pred desetimi leti. Kmetijstvu in petju se je zapisal že v mladih letih. Že pred prvo svetovno vojno je vodil zbor v Štandrežu, v najtežjem obdobju zatiranja slovenske besede in pesmi pa cerkveni pevski zbor, ki je poleg bogoslužnih pesmi gojil tudi narodno pesem. Težko bi ugotovili koliko pevcev in pevk se je v skoraj petih desetletjih zvrstilo v zboru, ki mu je bil duša prav pokojni France. Najbrž je po očetovi strani — v Štandrež se je priselil iz Brd, iz okolice Neblega —-podedoval izredno ljubezen in navezanost do zemlje in kmečkega poklica. Strokovno podlago je dobil že v kmetijski šoli v Gorici in v raznih tečajih. Prav strokovna izobrazba mu je pomagala v težkem obdobju ujetništva med prvo svetovno vojno, ko so ga zaposlili na velikem posestvu v osrednjem delu takratne carske Rusije. Na tista leta je France ohranil veliko žalostnih, a tudi prijetnih spominov, zelo skrbno zbiral in hranil razne dokumente. Nekaj vtisov je tudi kasneje zabeležil na papir. V njegovi zapuščini so tudi številne zabeležke iz poznejšega obdobja, o letinah, o sporih glede štandreškega cerkvenega zbora, o raznih drugih zadevah. V ruskem ujetništvu je France Lupin preživel skoraj štiri in pol leta. V začetku avgusta leta 1914 je bil iz Maribora poslan v Galicijo. Tu je France doživel ognjeni krst, šel skozi številne boje, bil ranjen in zajet. Nekaj časa je bil na zdravljenju v Moskvi. Zelo je bil presenečen in zadovoljen, ko je po več kakor petdesetih le- let, ob izletu v Moskvo, ki ga je priredilo KD Oton Župančič, ugotovil, da omenjena bolnišnica še stoji. Ob koncu leta 1918 se je France vrnil preko Maribora in Ljubljane domov, kjer ga je čakala nova stvarnost: naše kraje je zasedla italijanska vojska, Avstro-Ogrska je razpadla. Stvarnost, s katero se je pokojni France spoprijel, ostal zvest svojemu kraju in svojim ljudem. tih, leta 1972, star skoraj osemdeset Odpustnica iz Tržaškega pešpolka v Mariboru Na nogometnem turnirju kraških gostiln Zmaga gostilni Devetak Gostilna Devetak je zmagovalec prvega kraškega gostinskega turnirja, ki ga je priredila na Vrhu kraška športna gostinska organizacija pod pokroviteljstvom Kmečko-delavske posojilnice iz Sovodenj. Pobuda je žela velik uspeh, saj je privabila k robu igrišča vsak večer lepo število gledalcev. V finalnem srečanju je ekipa gostilne Devetak premagala najnevarnejšega tekmeca, gostilno Pri Aldotu z izidom 3:1. O zmagovalcu so odločale enajstmetrovke, saj se je izenačen boj na igrišču po izteku regularnega časa zaključil pri izidu 0:0. Po finalni tekmi je sledilo nagrajevanje nastopajočih ekip (teh je bilo šest). Priznanje sta prejela tudi Boris Frandolič, kot najuspešnejši strelec turnirja, in Luka Colja, ki so ga proglasili za najboljšega igralca. Posebno nagrado so organizatorji namenili še požrtvovalnim sodnikom Ivu Berdonu, Franku Brajniku, Milanu Devetaku in Evgeniju Ferfolji. prispevki Popoldne v avditoriju v Ul. Roma Podelitev nagrade Amidei in razstava Ettora Scole Po violinistih bo nocoj goriški avditorij v Ul. Roma gostil filmarje. S pričetkom ob 17. uri bo namreč slovesnost ob podelitvi letošnje nagrade za scenaristiko Sergio Amidei, obenem pa bodo ob tej priložnosti prvič v Italiji predstavili veliko pregledno razstavo o ustvarjalnosti režiserja Ettora Scole, enega najuspešnejših učencev scenarista solkanskega porekla, po katerem je poimenovan goriški filmski natečaj. Prvo nagrado bodo podelili četverici švedskih scenaristov za film "La mia vita a guattro zampe". Scenarij za film so Lasse Hallstrom, Reider Jonsson, Brasse Brannstrom in Per Berglund napisali po istoimenskem romanu Reiderja Jonssona. Gre za tankočutno pripoved o otroštvu 12-let-nega Ingermarja, ki zna s pravilno mešanico humorja in ganljivih trenutkov osvojiti srca gledalcev. Tako je bilo tudi ob predstavah na goriškem gradu, kjer je občinstvo med letošnjimi osmimi filmi izreklo največ preferenc prav za švedskega. Začuda se je tokrat izbira žirije povsem ujemala z mnenji gledalcev, tako da so nagradili isti film. Na jutrišnji slovesnosti bodo izmed članov žirije prisotni v Gorici seveda Ettore Scola, scenarista Age in Scarpelli, scenaristka Sušo Cecchi dAmico, igralka Giovanna Ralli in morda še kdo drug. Razstava Ettora Scole, ki jo bodo ob tej priložnosti odprli v prostorih avdi- torija, bo tudi najbrž privabila v Gorico nekaj znanih imen iz filmskega sveta. Za razstavo, ki so jo prvič predstavili na letošnjem filmskem festivalu v Locarnu, vlada namreč precejšnje zanimanje na vsedržavni ravni. Obsegala bo kar 124 panojev z risbami in skicami, ki se jih Scola poslužuje pri snovanju svojih filmov, s posnetki iz njegovih filmov, filmskimi plakati in scenskimi slikami. Gradivo je zbral univerzitetni pro-fespor Pier Marco De Santi z namenom, da bi prikazal vso ustvarjalno pot režiserja, ki je začel kot vinjetist na humorističnem listu in se nato približal filmu kot učenec scenarista Sergia Amideia. Obiskovalce razstave bo spremljala glasbena kulisa skladb Armanda Trovajolija, ki je zložil glasbo za vse filme Ettora Scole. Razstava, ki jo prireja zadruga Mitt v sodelovanju z občinsko upravo in Deželo, nosi naslov Podobe za novi svet, pri čemer se izrecno navezuje na naslov filma Novi svet (Tl mondo nu-ovo"), ki ga je Scola posnel prav po scenariju Sergia Amideia. Njen ogled bo priložnost za spoznavanje delčka mikavnega ozadja, ki spremlja nastajanje filma. Obenem nam bo razstava pobliže predstavila enega vidnejših sodobnih italiajnskih režiserjev, preko njega pa tudi kulturno dediščino, ki jo je italijanski kinematografiji zapustil Sergio Amidei. Namesto cvetja na grob Janka Cotiča darujejo družine Morando, Badin in Bo-nino 75 tisoč lir za balinarski odsek KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Janku Cotiču darujejo sovodenjski balinarji 50 tisoč lir za KD Sovodnje in 50 tisoč za ŠD Sovodnje. V spomin na Janka Cotiča daruje Fani Češčut 15 tisoč lir za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Janka Cotiča daruje gostilna Devetak z Vrha 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje. Skupina sovodenjskih deklet daruje 166 tisoč lir za KD Sovodnje. V spomin na Juštino Simčič por. Mik-lus daruje gostišče Nanut 100 tisoč lir za Dijaški dom Simon Gregorčič. Ob praznovanju 70-letnice daruje Slavko Štekar iz Steverjana 50 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Cecilje Dornik vd. Segualino darujejo sestre Danica, Vida, Celestina in Marica 200 tisoč lir za Inštitut za boj proti rakastim obolenjem. V počastitev spomina Milana Pelicona ob 3. obletnici smrti daruje žena Olga 50 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. V spomin na Franjota Tomšiča daruje Fani Ceščut 15 tisoč lir za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Franjotu daruje družina Pelicon 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje. V spomin stricu Franjotu darujeta Zlatka in Drago 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje in 50 tisoč za KD Sovodnje. Za Zeleni križ so v razne namene darovali: zdravstveno osebje medicinskega oddelka goriške splošne bolnišnice 135 tisoč lir, družina Ervino Dilena 30 tisoč lir, družini Bressani in Marin 80 tisoč, Giovanni Viola in Claudio DellOrco 100 tisoč lir, Lidia Guglielmi 100 tisoč lir. V petek začetek nove abonmajske sezone Slovenskega stalnega gledališča Franco Brusati in njegova dramatika Galantni pogovori Franco Brusati se je rodil 4. avgusta 1922 v Milanu. Doktoriral je na fakulteti za politične vede v Ženevi ter na pravni fakulteti v Milanu. Nekaj let se je ukvarjal s časnikarstvom ter sodeloval pri reviji Corrente in Euro-peo. Od leta 1949 se bavi z italijansko kinematografijo. Filmsko kariero je pričel kot asistent režije (1950). Sodeloval je s Castellinijem, Rossellinijem, Comencinijem ter kot scenarist filmov, ki so jih posneli Comencini, Em-mer, Lattuada, Steno in Monicelli. Omenimo filme: II brigante Musolino (1950), Domeni-ca D Agosto (1951), Atto d'accusa, Senza Bandiera, Due mogli, Anna (1953), Le infedeli, leta dellamoie (1954), Ulisse, I tre ladh (1955). Režijski krst je prestal leta 1956 s filmom II padrone sorto me, katerega je povzel iz romana A. Panzini. Film je na žalost propadel. To pa je tudi prisililo Brusatija k dolgoletnemu čakanju na novo priliko. Ta se je pojavila šele leta 1962. Do takrat je sodeloval le pri filmu Siluri umani (1960). Leta 1962 je posnel film II disordine. Ta ambiciozna intelektualistična freska lombardskega življenja in spopada med socialnimi razredi je razdelila uradno kritiko na dvoje. Nekateri so lepo sprejeli režiserjevo misel, drugi pa so jo popolnoma odklonili. Spet je nastopila doba čakanja in Brusati jo je izkoristil s sodelovanjem pri različnih filmskih projektih. Amori pericolosi, La Honda, Smog, Una vita violenta (1963), Via Marguta, I dolci inganni (1964), I tulipani di Haarlem (1970). Največji uspeh je doživel s filmom Hane e cioccolata (1974) v katerem se je lotil problema izseljeništva. Brusati pa ni samo filmski scenarist in režiser. Za gledališče je napisal kar šest odrskih del. Prvo, igro II benessere, je napisal v sodelovanju s Fabiom Maurijem. Krstna uprizoritev je bila v Teatro Valle v Rimu 7. marca 1959. igralsko skupino so tvorili L. Adami, V. Sanipoli in M. Fabbri. Režija L. Sguarzina. Dejanje je postavljeno v modni atelje, v katerem se junaki slačijo vseh svojih socialnih in moralnih svoj štev. Igro La fastidiosa je uprizorila igralska skupina Al-bertazzi, Ricci, Magni. Krstna uprizoritev je bila 7. marca 1963 v Teatro Ouirino v Rimu. Dogajanje je postavljeno v Italijo v čas ekonomskega booma. Z blagim, toda gren- kim nasmehom, analizira avtor dogodke, ki pretresajo domovino in propad vseh moralnih vrednot. Pieta di novembre je uprizorila igralska skupina A. Proclemer, G. Albertazzi, S. Tofano in D. Torrieri. Krstna uprizoritev je bila v Teatru Eliseo v Rimu 21. marca 1966. Režija Valerio Zurlini. To je zgodba mladega Italijana, prepletena z usodo Lee Oswalda,. morilca J. Kenne-dyja, človeka, ki se raje zateče v delirij nasilja, kot da bi priznal svojo povprečnost in propad. Igro Le rose del lago je uprizorila skupina R. Morelli, P. Stoppa, E. M. Salerno, I. Occhini. Režija Franco Brusati. Krstna uprizoritev je bila v Teatro Eliseo v Rimu 15. novembra 1974. Tema je podobna prejšnjim igram. Conversazione galante, delo, ki ga bo v petek, 30. t. m., uprizorilo naše gledališče, je doživelo svoj gledališki krst 11. februarja 1987 v Teatru Manzoni v Milanu. Igralsko skupino sta sestavljala A. Proclemer in G. Ferzetti. Srečanje starejšega para z mlajšim in neizogibna konfrontacija sproži val spominov, a na koncu tudi željo, da bi našli svojemu življenju smisel. Uradna kritika je Brusatijeve igre sprejela z izredno pozornostjo. O njem so napisali ob izdaji knjige, ki objavlja vseh šest navedenih iger sledeče: Trden in neupogljiv se kaže Brusati do vsakega minljivega formalizma literarne mode. Smatramo ga lahko za enega redkih talentiranih italijanskih dramatikov, morda edinega vrednega predstavnika evropske sodobne gledališke umetnosti. Po zunanjosti bi ga označili za mirnega, včasih celo za plahega človeka. V resnici pa je izredno temperamenten in polemičen. Takega spoznamo tudi v njegovih delih, tako v filmih kot v dramskih tekstih. Mirno lahko priznamo, da je v tridesetletni dobi napisal v svojih delih popolno študijo navad in razvad, napak in pregreh, razvad in čednosti ter vrlin, ki niso le last italijanskega življa, temveč last najširših svetovnih nagnjenj. V njegovem pisanju pa ne opazimo, kljub kritičnosti, nikakršne jeze ali mržnje, temveč le ironično zavzetost in človeško nežnost. Posebnost njegovega pisanja in kajpada tudi uspeh njegovih del se kaže v njih navidezni lahkostnosti, v preciznosti suhih in zbadljivih dvogovorov, v spoju polemičnega pisca ter intuiciji gledališkega ustvarjalca. A. R. Na jasi ob robu gozda, ki meji na reko Ticino, sta si ostareli brat in sestra postavila majhno hišico. Živita, oziroma životarita, od spominov na minule mladostne dni. Kdo sta v resnici? Rommy je bil v mladosti lep, vitek moški. Ukvarjal se je s športom, bil je tenist. Kljub temu da se ni nikoli poročil (saj ni prenašal vezi), je doživel svojo veliko ljubezensko avanturo. Sicer pa je bil uspešen v življenju. Tudi Ana, njegova sestra, je upala, da bo tu v naravi lahko mirno dočakala neizbežen konec. Bila je mlada in zelo lepa. Bila je poročena z možem, ki se je dvajset let pretvarjal, da je bolan; na koncu pa je umrl. Imela je sina, ki sedaj hodi po svetu, uživa in se ne spomni na mater. Imela je hčer, ki živi sedaj na Holandskem in se z njo le poredko videva. Po poklicu je bila igralka. Igranje pa ji ni veliko pomenilo. Sedaj ne hodi več z doma. Ne govori več z nikomer, razen z bratom. Njih pogovor pa je žal prazen odmev lastnih misli. V to čudno okolje padeta po naključju fant in dekle. Marina je mlada in lepa. Lahko bi bila srečna, saj ji je življenje posuto s samimi rožicami. Njeni starši so premožni. Na voljo ji je lep dom, razkošna vila z bazenom in služinčad. Marina je kljub vsemu nesrečna. Preganjajo jo nekakšni prividi ali vsaj mladostne sanje. Njena mati se skrivaj sestaja s svojim prvim možem. Očeta pa je videla skrivaj jokati. Domače vzdušje jo prisili k begu, k iskanju nečesa lepšega, iskrenejšega. Na tej poti jo spremlja prijatelj Michele. To je plašen fant, doma iz Veneta. Njegovi domači so preprosti ljudje. Vse upe so stavili nanj. Hoteli so, da bi bil prvi v šoli, prvi v športu, prvi pri delu... Sam pa ni zmogel vsega tega. Pustil je študij. Zaradi božjastnih napadov ga je družina dala v zdravilišče. Zanj so starši izdali veliko denarja. Ko so zdravniki ugotovili, da je samo simulant, je pobegnil iz bolnice, sedaj pa se brezciljno potepa. Razumljivo, da bi želela Rommy in Ana obdati mlada nesrečnika s čimveč starčevske topline. Saj sta, po njunem, tako potrebna nege, prijaznosti, nežnosti in razumevanja. Samo en dan traja to nenavadno srečanje in že uvidela mlada, da jima le pravi dom lahko da potrebno oporo. Rommy in Ana pa spoznata, da jima je ta dan prinesel le nekaj spremembe, da ostajajo še drugi mučni dnevi. In sedaj razlaga postavljenim vprašanjem. So Galantni pogovori galantni? So pogovori? Ali so diologizirani spomini? In scenski prostor? Gre za strogo odmerjen realen prostor ali za metaloro, za džunglo človeških spominov! Pa vloge. So te osebe res take, kot se kažejo? Ne gre pri vsem le za razkrivanje človeških stanj?! Za kritiko družbe, ki je tekom let bila sposobna ustvariti le emarginacijo starejših in mlajših?! Za izruvanje predestiniranih ljudi iz aktivnega tkiva produkcijskih ljudi?! Za frustracijo posameznika v odnosu z družbo in dogodki, ki ga obdajajo?! Za kontes-tacijo mladih, ki se zaradi protesta upirajo zakonom družbe, ki jih izloča?! A. R. Prix Italia: pregled kakovostne radijske in televizijske produkcije Prestižna televizijska nagrada Pre-mio Italia (ali Prix Italia) je letos praznovala pomembno obletnico. V Capriju, kjer se je mednarodna radijska in televizijska manifestacija rodila, se bo z drevišnjim nagrajevanjem zaključil 40. pregled »najboljšega« radijskega in televizijskega programa za leto 1988. Prix Italia je nastal v državi, ki je vložila veliko strateškega (beri dema-goškega) truda v razvoj radijske tehnike in se je hotela tri leta po drugi svetovni vojni nekako približati drugim evropskim državam. Z njimi se je hotela pomeriti v umetnosti, ki ji je bila v tistem posebnem zgodobvin-skem trenutku najbližja. Druge države so kajpak z veseljem sprejele italijansko pobudo, saj je bil tudi to način, da bi pregnale strahove minule vojne. Izbira organizatorjev pa je padla na otok Capri le delno 'zaradi naravne lepote kraja. Kot so morali priznati mnogi, ki so sodelovali pri rojstvu mendarodne medijske vitrine, je vojna vihra najbolj prizanesla prav temu otočku in se je zato dalo prav na Capriju prirediti ugledno kulturno srečanje daleč od ruševin. Boleče spomine so pobudniki Prix Italia zbrisali z nedotaknjeno naravo, z izborom radijskih dram, glasbenih programov ter poklonom liriki in klasični glasbi. Že od 1948. leta dalje pa je Prix Italia zadobil potujočo karakteristiko, saj ga iz leta v leto prirejajo v drugih italijanskih mestih. Pred nekaj leti je tudi Trst gostoval mednarodno zasedanje, povratek v Capri pa je bil »zgodovinskega« značaja. Z rojstvom televizijskih sporedov je tudi Prix Italia (Taormina 1957. leta) vključil v svoj program letno producentsko bero del, ki so bila namenjena predvajanju na malem ekranu. Televizijska komponenta je postajala iz leta v leto pomembnejša, predvsem glede produkcije igranih filmov. V Italiji je tradicija koprodukcije med televizijo in Ulmom sicer sorazmerno mlada, saj so se državne mreže RAI in Berlusconijevo zasebno omrežje šele pred kratkim posvetile »televizijskemu snemanju v filmske namene« (in seveda »filmskemu snemanju v televizijske namene«). V Veliki Britaniji (predvsem Channel 4) in Franciji (A2) je bilo to že dolgo v modi, še posebno potem, ko so producenti odkrili, da se lahko prihrani veliko denarja v realizaciji načrta, ki je primeren tako za predvajanje v kinodvoranah ali - običajno v treh ali štirih nadaljevanjih -na televiziji. Danes se RAI dosledno drži pravila, da je treba na vse mogoče načine podpirati zakonsko zvezo med televizijo in filmom in to tudi zavestno trdi na beneškem festivalu, kjer si dejansko vso italijansko filmsko produkcijo delita državna TV in Berlusconi. Iz te delno vsiljene zveze se običajno rojevajo izrodki, ki so v sramoto tako TV kot filmu, občasno pa so podvigi uspešni in prav zaradi tega deležni vsega našega spoštljivega zanimanja. Pri tem seveda mislim na produkcijo igranih filmov, saj so katego- rije dokumentarcev, predvsem tistih na ekološko temo, običajno žanrsko »čisti«, to je televizijski od nog do glave. O nelahkih odnosih med televizijo in filmom je tekla letos v Capriju še posebno poglobljena razprava, saj so običajno mednarodno zasedanje posvetili prav temu perečemu vprašanju, ki ima tudi izredno »zanimive« finančne razsežnosti. Leta 1980 je televizijsko predvajanje filma stalo (za dve ponovitvi) 50 milijonov lir, osem let kasneje pa so postali filmi tako dragi, da je treba zanje odšteti tudi milijardo in več. Če pri tem računamo, da je RAI predvajala leta 1981 400 filmov, lani pa 1.300 (Berlusconi jih je 1.700), bomo takoj razumeli, da to niso mačje solze. Kljub zanimivim doprinosom razprav in zasedanj, okroglih miz in mednarodnih posvetov, pa ohranja Prix Italia svojo prvotno tekmovalno strukturo. Nagrad je na voljo nič koliko, kar 16, 12 rednih, dve za ekologijo ter dve ob 40-letnici manifestacije. Prix Italia pa izstopa predvsem po pravilu, ki predvideva možnost, da teh nagrad sploh ne podelijo, če se letna bera izkaže za slabo ali kakorkoli nizkokvalitetno. Prav zaradi tega moramo posvetiti nekaj pozornosti televizijskim in radijskim delom, ki se tudi letos športno borijo za ta pomembna mednarodna priznanja. Zgodovinska doslednost mi narekuje, da najprej omenim tekmovalni spored radijskih oddaj, ki je bil letos še posebno bogat, saj je bilo prijavljenih 72 del, 17 glasbenih oddaj, 22 radijskih dram, 27 dokumentarnih programov in 7 radijskih oddaj na ekološko temo. RAI tekmuje s petimi oddajami, Prix Italia za oddajo na ekološko temo pa so podelili »radioclipu« Gocce (Kaplje), ki sta ga pripravila in režirala Giorgio Pressburger in Pietro Formentini. Finski program Za masko B. Holmerga in E. Johanssona pa je prejel prvo nagrado (deset milijonov lir) za sekcijo radijskih dokumentarcev. Najboljša oddaja na področju glasbe je bila po mennju žirije Tihožitje prav tako finske produkcije. V televizijski sekciji smo letos zabeležili rahlo krizo, ki jo podoživlja glasbeni sektor. Mednarodna žirija je namreč odločila, da ne podeli Prix Italia. Pestrejša je bila ponudba na IL UJ uradno priznan jezikovni licej sedež državnih izpitov tehnični zavod za računovodje uradno priznanih vseh pet let srednja šola za nadoknadenje izgubljenih let geometri - knjigovodje - učiteljišče liceji - vrtnarice - srednja šola informatika poklicni tečaji tajništvo podjetja programerji IBM - strojepisje stenografija - jeziki knjigovodstvo - aranžerstvo finančni svetovalci VPISOVANJE v dnevne in večerne tečaje: NOV SEDEŽ TRST - UL. LAZZARETTO VECCHIO 24 TEL. 040/307440 - 307416 dramskem in dokumentarnem področju. Italija je predstavila nekaj del, ki jih bomo v kratkem gledali na domačih malih ekranih. Tekmujejo namreč kabaretno-zabavna oddaja La TV del-le ragazze, igrani film na ekološko tematiko La stella del parco, igrani dokumentarec L angelo del racconto ter drama Una lepre con la faccia da bambina. RAI pa je izkoristila prilož-not Prix Italia tudi zato, da reklamira svoje sveže uspehe, in bo zato predstavila gala projekcijo Legende o svetem pivcu. Drevi bodo v neapeljskem gledališču San Carlo podelili še zadnje nagrade in izročili Prix Italia vsem do- bitnikom. Večer bo seveda režiran v duhu radijskotelevizijskega praznika, in ga bodo zato oddajali v neposrednem prenosu in v evroviziji. Prazničnega dela Prix Italia bo torej konec med - najbrž zasluženimi - aplavzi. Nekaj pa le kazi veselo razpoloženje ljubiteljev televizije in radija: najboljših oddaj, slavnih »Prix Italia« ne bomo ne videli ne slišali, če se bodo tudi letos držali nenapisanega in neutemeljenega »pravila«, da nagrajena dela preprosto vrnejo produkcijam in si jih ne izmenjujejo. Desetmilijonski ček v žepu je seveda prijetno priznanje, najbrž pa bi avtorji nagrajenih del z veseljem pristali na milijonsko občinstvo. EVA FORNAZARIČ NOVI TEČAJI INFORMATIKE • OPERATERJI na personal kompjuterjih KNJIGOVODSTVO na kompjuterjih PROGRAMERJI basic • OBRAČUNAVANJE PLAČ na kompjuterjih • CAD začetni tečaji ŠOLSKI ZAVOD enenkel TRST - Ul. Battisti 22 - Tel. 040/761989 OMARA Jože Petelin Pri Novakovih so kupili novo omaro. Tako super special ekstra sestavljivo, elegantno in komponibilno, kot so jim zatrdili v trgovini ob nakupu. »Eh, eeeh,« je zategnil ded Jakob, »iz tehle desk, ki pravzaprav še to niso, mislite vi sestaviti omaro? Ne verjamem. Brez mizarja ne bo šlo!« Družinski šef Jožef je pljunil v roke in zarenčal na deda: »Kaaaaj? Da me imaš za takega butca, kar sami jo bomo lepo vrgli skupaj!« Ded je začel momljati o starih dobrih časih in starih, dobrih omarah, pa ga kot običajno nihče ni poslušal. Preveč so imeli opraviti z zadrego, ki se je pojavila v prvem hipu montaže. Nihče ni vedel, kaj naj bi najprej spojili, levo stranico in spodnjo steno ali desno stranico in zgornjo, v hipu pa so se pojavile še vse druge možne kombinacije. Tudi vijakov je bilo kakšnih šestnajst vrst in se ni vedelo, kateri kam sodi. »Mejduš, je to zamotano,« je zarohnel družinski šef Jožef. »Na, zraven ti dajo pa takle prospektek, na katerega se spoznajo samo tisti, ki so ga narisali!« Pri priči in na skrivaj je zavrnil dvojni amaro, kajti tudi omara je bila dvojna, on pa že malce živčen. Naslednje pol ure je skozi usta družinskega šefa priletel marsikak pristen izraz, ki ga ni v nobenem pravopisu, kar je zago- tovo še en dokaz, da slavisti premalo prisluhnejo govoreči bazi. Sin Jožek, ki je v sosednji sobi pisal prosto domačo nalogo, si je izbral naslov "Omara pripoveduje" in vmes vpletel marsikatero očetovo sočnost, s čimer je besedilo pridobilo svežost in življenjskost. Medtem je družinski šef zvil tri do štiri izvijače, odlomil žago, prejezen zamah s kladivom pa je skoraj razklal levo stranico preklete omare. Po dveh urah sestavljavčevega izčrpavanja, dvajsetih besno pokajenih cigaretah in prenekaterem dvojnem amaru, je omara še vedno kazala nepripravljenost, da se sestavi. Šele s pomočjo gornjih, spodnjih in levih sosedov so zadevo nekako spravili v red. Vsak privit vijak in vsak uspešen udarec s kladivom pa so spremljale tehtne in manj tehtne besede, nenavadni vzkliki, sočne prispodobe in nekatere celo zelo grde besede. Tudi krepki požirki iz pivskih steklenic so bili vmes. Ob polnoči je desni sosed poklical policijo, a zaman. Bil je ob krepčilni spanec, ob prihodu uradnih oseb pa je bila omara, glej čudo prečudno, sestavljena! Bila je sicer štiri do osem centimetrov nižja, kot bi morala biti, malce popraskana, preluknjana na napačnih mestih in stala je hudo vegasto. A stala je! Družinski šef Jožef je bil uspeha tako vesel, da je naslednje tri dni veselo proslavljal po bližnjih bifejih, tako da bližnja soseska pri svojih dnevnih opravljanjih ni mogla mimo dejstva, da imajo pri Novakovih novo omaro. Presenečenje se je pojavilo v nedeljo z obiskom Jožefovega prijatelja arhitekta. Ob pogledu na postavljeno mojstrovino je počil Jožefa po plečih in visoko zažvižgal: »Denar pa imaš, denar, da si lahko privoščiš takole starinsko zadevo. Dej, povej, stara sablja, kje si jo staknil, znamenitost to muzejsko?!« t t/§ J 7 ® // JJnvnvknn A < norutsitup od nedelje, 25. septembra, do sobote, 1. oktobra 1988 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) f T # — VI IN DELO: To je vaš teden. Nebo vam je izredno naklonjeno, pa vam bo prav zato teden ponudil nekaj lepih priložnosti. Delo vam bo slo od rok tako kot že dolgo ne. Marsikatera želja se vam bo izpolnila. Odprle se vam bodo nekatere nove ne-slutene možnosti za uresničitev vaših ciljev. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam bo pripravila prijetno presenečenje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. - _ BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Priča-j | kujete lahko prije-ten in uspešen teden. Delo vam bo prav lepo steklo in težav ne bo. Srečne okoliščine bodo pripomogle k lažji uresničitvi vaših namenov. Precejšnja je možnost izrednega dodatnega zaslužka. Rojenim od 11. do 17. 5. bo Venera sovražna. Možnost neprijetnosti ali nepričakovanih stroškov. VI IN DRUGI: V sredo vas bo nekdo prav prijetno presenetil. Ugodna bosta sreda in četrtek. ^— DVOJČKA (21.5.-| J 20.6.) — VI IN I I DELO: Zvezde so vam precej naklonjene. Obeta se vam prijeten teden, ki vas bo obogatil z marsikatero prijetno izkušnjo. Ugoden položaj Merkurja, Jupitra in Venere bo spodbudno vplival na srečen potek dogodkov in uresničitev nekaterih želja. To je primeren čas za nove iniciative in načrte. VI IN DRUGI: Nekdo, ki vas ima rad, vam bo to tudi dokazal. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Te-den bo sicer dokaj ^ { J ugoden, vendar kljub temu obstaja nevarnost kakšnih težav ali zapletov v prvih dneh tedna. Bodite previdni v odločitvah, ker to ni primeren čas ža kakršnekoli nove iniciative. Druga polovica tedna vam bo precej bolj naklonjena. Možnost ugodnih sprememb na finančnem področju. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti družabnemu življenju. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. — LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Dob-S re zvezde so vam \ precej naklonjene, zato se vam obeta razveseljiv in uspešen delovnik. Sreča bo na vaši strani in s tem tudi možnost kakršnihkoli prijetnih presenečenj. Posebno ugodno stojijo zvezde vsem rojenim od 14. do 20. 8., ki bodo povsod precej uspešni in učinkoviti. Sreda in četrtek bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo vas občuduje in si želi vaše pozornosti. Ugodna bosta petek in sobota. . ^ DEVICA (23.8.- fn/ 22.9.) — VI IN I I Ir DELO: Obeta se I lil vam prijeten teden. Zvezde bodo pozitivno vplivale na vaše delo in osebno življenje. Pri delu se vam bodo odprle nove ustvarjalne možnosti. Izkoristite naklonjeno Venero za najzahtevnejše načrte in uspelo vam bo. Sreda vam prinese obilo novosti. Petek in sobota ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: O težavah, ki vas tarejo, spregovorite z zaupno osebo. Ugodna bosta srecla in četrtek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Teden bo m^mmm delovno ugoden in poln zanimivih priložnosti. Dober položaj zvezd bo prispeval k temu, da se boste med tednom pretežno dobro počutili in veliko naredili. Z lahkoto boste kos vsem nalogam, ki ste si jih zastavili. Ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: V izbrani družbi boste dobrodošli in priljubljeni. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ■ ^ ŠKORPIJON m (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Pred | | vami je prijeten in razgiban teden. Ugoden položaj Merkurja bo prispeval k rešitvi nekaterih problemov in spodbudil vaše delovne sposobnosti. Marsikaj se bo premaknilo na bolje. V petek vas bo razveselila dobra novica. Sreda in četrtek bosta z neugodno Luno v Biku manj naklonjena. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah bo šlo vse tako, kot si želite. Ugodna bosta petek in sobota. STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN DELO: Napoved je jT za vas precej ugodna. odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših načrtov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v začetku tedna. Možnost prijetnih presenečenj na denarnem področju. Petek in sobota vam z neugodno Luno v Dvojčkih ne bosta prav nič naklonjena. VI IN DRUGI: Ob koncu tedna vas bo vznemirilo nepričakovano srečanje. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. _ _ KOZOROG (22.12.- 'l O 19.1.) VI IN DELO: Napoved je ^ L za vas še kar ugodna. Precej verjetno je sicer, da vam v ponedeljek in torek ne bo šlo vse tako, kot bi si želeli, vendar se vam bo že v sredo obrnilo vse na bolje. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob koncu tedna. Neprijetni Mars bo ponagajal rojenim od 25. do 28. 12., zato naj bodo previdni. VI IN DRUGI: Naredite vse zato, da se izognete nekemu prepiru. Ugodna bosta sreda in četrtek. VODNAR (20.1,-AAS 18-2.) — vi IN DELO: Obeta se vam pretežno ugoden in zadovoljiv delovni teden. Zvezde so vam še kar naprej prijazne, glede na to lahko pričakujete samo dobre rezultate. Počutili se boste v formi in uspelo vam bo prav lepo izpeljati nekaj, kar vam je bilo pri srcu. Precej muhasta dneva bosta sreda in četrtek. VI IN DRUGI: Ne izdajte zaupanja, ki vam je bilo dano. Ugodna dneva bosta petek in sobota. ^ ^ RIBI (19.2.-20.3.) VI IN DELO: Te-den bo precej raz-^ ^ giban in nekoliko nagajiv. Kakšnih večjih težav prav gotovo ne boste imeli, prav lahko pa pride do kakšnih zapletov ali nejasnosti. V kolikor bo kaj narobe, se nikar ne razburjajte, ker se bodo stvari že same po sebi uredile. Precej utrudljiva in muhasta dneva bosta petek in sobota. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK Šifra: MEGLA Upam, da si že ozdravela in da že lahko hodiš v šolo. Pri branju in analiziranju tvojega pisma sem ugotovil, da si ob pisanju pisma imela še kup bolezenskih simptomov, kot pravimo. Predvsem so bili razvidni ti, ki ti jih sedaj naštevam: šibka vitalnost, depresivnost in zelo menjajoč odnos do okolja. Seveda so to povsem normalni znaki: spremljajo pač človeka, ki je na bolniški postelji. Škoda, ker nisi napisala, kaj ti je bilo. Sicer pa lahko rečem, da je tvoja pisava čisto primerna tvojim letom in da so vsa vprašanja, ki si jih postavljaš' v tem obdobju, in prava in primerna. Odgovor nanje boš dobila prej ali slej. Življenje daje vedno odgovore na vsa vprašanja. Dodal bi edino morda le to, da si nekoliko Prestroga do sebe in okolja, ko od njega nekaj Pričakuješ in zahtevaš. šifra: JANJA Ni nujno, da bi pri osemnajstih letih že imela, kot praviš, svojo »stalno« pisavo. Še veliko jih boš zamenjala do starosti, prav tako kot vsi drugi. Vsi menjamo, dograjujemo in spreminjamo svojo pisavo z ozirom na čustveno razpoloženost, bolezen, stopnjo izobrazbe ali bolje znanja ter vseh izkušenj, ki nam jih pripravlja življenje in preko katerih moramo. Želje, ki jih gojiš, niso majhne. Da bi jih dosegla, se boš morala pač potruditi. Gotovo si opazila pri starejših, da sama obsedenost ljudi od svojega jaza ni prava pot. Zanimivo je, da se na zunaj kažeš manj čustveno, kot si v resnici. Morda se bojiš, da te bodo imeli za manj trdo? Poskušaj slediti svojim čustvom in se jih ne sramuj in jih ne skrivaj, sicer te bodo imeli za drugačno od tega, kar si. Bodočnosti se ne smeš bati, četudi te morda preganjajo spomini na neko morda ne najbolj rožnato preteklost ali pa samo na dogodke, ki so se ti živo vrezali v spomin. , llv lj''bct-VJcST', ^ VtiW U-^ tTkSi« (JV MMt- rvraw-> osactcV.i rv.*3k Voir^Vv v? Šifra: MIŠKO Žal je rok daljši, kot mnogi pričakujejo. Tvoja pisava izdaja izredno svojskost tvoje osebnosti. Pa tudi sicer uživaš v tem, da si nekaj posebnega in da ostajaš za mnoge včasih manj razumljiv. Dobra inteligenca in koncentracija ti to v veliki meri tudi omogočata. Opažam pa tudi nagnjenja do lirike in liričnosti v svetu, ki je že skoraj ne pozna. Vendar je liričnost prisotna tudi v današnjem močno potrošniškem svetu in predstavlja izvirno lepoto v njem. Napišem naj le še to, da se kažeš navzven za spoznanje bolj boječe in z manjšo mero samozavesti, kot jo v resnici imaš. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: ........................... Primorski dnevnik, 25. septembra 1988 KRIŽANKA (lako) VODORAVNO: 1. je lahko prost, 6. odličen češkoslovaški teniški igralec, 11. zid, 12. neobhoden pripomoček padalcev, 13. avt. oznaka Turina, 14. ime italijanske pisateljice Fallacijeve, 16. Owens Jesse, 17. Goethejeva mati, 19. kanadski pevec (Paul), 20. ime ruske plesalke Pavlove, 21. votlina, jarek, 23. latinski veznik, 24. žabja... noga, 25. južnoameriško drevo, 27. bal, 28. stekanje, 29. žensko osebno ime, 31. teki, slasti, poželenja, 33. ameriška... zvezda, 34. nemški moški spolnik, 35. žensko osebno ime, 37. črnski jezik, 38. arabski žrebec, 39. lesene opažne plošče, 41. Luksemburg, Belgija, 42. moško ljubkovalno ime, 44. majhen klanec, 46. mogočna gora, 47. evropska državica. NAVPIČNO: 1. upor, 2. naš senator, 3. znak za kem. prvino telur, 4. ameriška pevka (Yoko), 5. stotina jugoslovanskega dinarja, 6. v bibliji »nebeški kruh«, ■ 7. žensko osebno ime, 8. avt. oznaka Čačka, 9. italijanska parlamentarka... Cicciolina, 10. krajan, 12. mednarodna pogodba, 15. tuje žensko ime, 18. ne-profesionalee, 20. zapori, 22. francoski pisatelj (Claude), 24. zgornji del rastline, 26. filmski režiser Kurosa-wa, 27. Philippe Leroy, 29. argentinski general, 30. prebivalka azijskega polotoka, 31. belgijski pevec lahke glasbe; italijanskega porekla, 32. oklepno vozilo, 36. ime filmskega igralca Ladda, 39. barva pri kartah, 40. reka v Aziji, 43. avt. oznaka Karlovca, 45. čoln na pol. REŠITEV ■o? ■St 'V3 Tt ‘pui W 'md 'ee 'ueiv '9E '5IOT) -že ‘ouiepv 'IE 'OE 'eppiA -6E "1 'd IZ '92 'sera 'U 'puv 'ZZ 'lisare '02 'raiBure -gl 'setii -91 ‘jjjed '21 '01 'I3I[9)S BUO[I '6 'VD '8 'BPH 'L 'Buem -9 tod 'S 'ouo 'fr '3J. •£ 'jijsds m>[ -°1S '2 'BfeiSA 'I :0N3WAVN piopuv 'Lt '>ie?o '9* '83D -irept •(,), 'ijpjM 'al n ',lau -Pd -ec ‘jp -ge 'pji •££ 'pppjj -jg 'jap >E 'rejs •££ 'miadp 'ie ‘pj -SPIA '62 '>|afs '82 'sajd •££ 'spu -pub 'ez >z 'ja -g2 ‘Prad '12 'PUV '02 ‘PJiuv '61 'PfV '£l "f O '91 'pubuo 'H 'OI 'El ‘0[pppd 'zj ’pua)s 'il 'JRajrti •9 'doiSA •[ .'ONAVHOaOA 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ■ 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 ■ 44 45 46 ■ ■ 47 Razgovor s članom vodilnega odbora IT AL JUG Stanislavom Boletom Avtonomne račune še okrepiti Odbor Tržaške trgovinske zbornice je pod predsedstvom Giorgia Tombesija v sredo sprejel resolucijo, ki obravnava izmenjavo po avtonomnih računih. O tem je pisal tudi tukajšnji italijanski dnevnik. Članek se sicer sam komentira, ker pa smo zapazili v njem kakšno razglašeno noto pa tudi kakšno netočnost in ker se v njem izrecno omenja podpredsednik tržaške delegacije oziroma član vodilnega odbora milanske zbornice ITALJUG Stanislav Bole, smo se obrnili nanj in mu zastavili nekaj vprašanj. Kako ocenjujete vlogo avtonomnih računov v danih razmerah? Ob sedanji situaciji, ko se slišijo glasovi o reformah v Jugoslaviji in je občutiti delno stagnacijo v operacijah preko avtonomnih računov, se pojavljajo, kakor ob vsakem nastopu težav, tako na Tržaškem kot na Goriškem in v raznih gospodarskih strukturah različna tolmačenja o vzrokih tega. Takšne ocene pa niso vselej veren odraz stvarnosti. Ob vsem tem moramo izrecno poudariti, da so sporazumi iz leta 1955 glede tržaškega in goriškega avtonomnega računa igrali izredno pomembno in učinkovito vlogo bodisi v gospodarski izmenjavi med obmejnimi območji bodisi v funkciji tranzmisije med gospodarstvoma Italije in Jugoslavije. Zato je danes njihova vloga še v večji meri nujna in izredno važna. Jugoslovanska gospodarska reforma in bli-žanje leta 1992, ko bo prišlo do poenotenja evropskega tržišča, dajeta tem sporazumom še izrazitejšo vlogo, tembolj, če jih uokvirimo v Osimske sporazume, v protokol Goria-Mikulič in v zakon o razvoju mednarodne kooperacije za našo deželo. Kaj je po vašem treba ukreniti za nadaljnje ovrednotenje teh mehanizmov? Neobhodno potrebno je naslednje: 1. da se dosedanje poslovanje še nadalje krepi tako v interesu medregijskih gospodarstev kot v interesu širšega italijanskega in jugoslovanskega gospodarstva in da se v tem smislu izogibljemo določenim omejitvam ali negativnim listam; 2. da se v brezcarinski listi C in D vključijo (poleg že obstoječih) vsi proizvodi z območij tostran in onkraj meje, za katere veljajo sporazumi; 3. da se na obeh straneh meje poiščejo nadaljnje možnosti kooperacije in skupnega vlaganja kapitala; 4. da se uredi medbančno, finančno in carinsko poslovanje za hitrejšo dinamiko izmenjave in seveda za preprečitev tudi nepotrebnih odvišnih saldov. In končno je v primarnem interesu obeh sosednih gospodarstev in še posebno obmejnih ter medregijskih, da dosežemo čim tesnejše sodelovanje med pristanišči za pritegnitev novih pomorskih in kopnih prometnih tokov v obojestransko korist. V tem pogledu je nujna izgradnja osimskih cest, o kateri smo slišali, da se bo začela oktobra letos. Nenazadnje se nam odpirajo potencialne možnosti sodelovanja tudi na turističnem področju. To so stvarni problemi, za katere se moramo gospodarstveniki z obeh strani živo zanimati. Prepričan sem, da imajo avtonomni računi pogoje, da odigrajo tudi v bodoče in celo v še širšem kontekstu izredno pomembno vlogo, seveda ob zaslombi italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki ji gre vse priznanje za njeno delo. Ta vprašanja so obravnavali že na rednem in izrednem zasedanju zbornice ITALJUG v Milanu in to bo (poleg problematike o širšem sodelovanju med državama) tudi predmet razgovorov na skupnem letnem zasedanju od 16. do 18. novembra v Dubrovniku. Kot vidim, so vaša izvajanja zelo umirjena in tvorno uglašena, to pa je menda jasno znamenje, da se velja ogniti polemičnim tonom. Soglašam. DRAGO GAŠPERLIN Dolar in marka malce čvrstejša Na valutnih tržiščih se je teden zaključil v znamenju zopetne okrepitve dolarja in zahodnonemške marke. Evropski denarni sistem je spet dobil udarec, a v težavah sta se znašla zlasti italijanska lira in francoski frank. O tem je govor tudi na berlinskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) med zakladnimi ministri in guvernerji centralnih bank, sicer pa strokovnjakov to ne skrbi kdove kako: pravijo, da gre padec lire pripisati tradicionalni solidarnosti s pariškim frankom, ki ga je prizadel porast francoskega trgovinskega deficita v avgustu. Lira se je ošibila nasproti dolarju (1.401,40), marki (746,42) in švicarskemu franku (884,13), a nasproti funtu šterlingu se je učvrstila (2.331,40). U. Agnelli o odnosih Vzhod-Zahod »Sami vzhodni operaterji bodo prvi odkrili, kakšne razvojne možnosti se jim bodo ponudile, ko bodo odprli svoja tržišča Zahodu.« To je dejal podpredsednik turinskega Fiata Umberto Agnelli na zasedanju »Nove strategije za razvoj gospodarske kooperacije Vzhod-Zahod«, ki ga je v Varni priredil dunajski International Council, odprl pa bolgarski predsednik Živkov. Agnelli, ki načeluje dunajski ustanovi, je rekel, da so zahodni gospodarstveniki pripravljeni tesno sodelovati z vzhodnimi za odpravo ovir, ki na denarnem, tehničnem in zakonodajnem področju onemogočajo razmah sodelovanja, in pripomnil, da Vzhod nima pravih šol za podjetniške voditelje, zato mu bo Zahod pri tem rad pomagal. Embargo na uvoz tekstila v ZDA? Za senatom je tudi predstavniški dom odobril zakon, ki zamrzuje uvoz tekstila in obutve v ZDA na lanski ravni (a dovoljuje 1-odstoten porast uvoza tkanin in oblačil). -Vendar se evropskim izvoznikom menda ni treba bati: Reagan je napovedal veto, a zagovorniki zakona v Kongresu zaenkrat nimajo dvotretjinske večine, s katero bi preglasili predsednika. Večina 186 demokratskih in 62 republikanskih predstavnikov, ki so glasovali za embargo, je z območij, kjer je osredotočena tekstilna industrija, pravijo pa, da bi omejitev uvoza rešila vsaj 2 milijona delovnih mest. V resnici kaže, da tekstilna industrija ZDA, ki je že itak močno zaščitena, prav dobro cvete in bi bil zato embargo čisto neutemeljen. gospodarski dopis iz Slovenije Spet nov juriš Jugoslovanska vlada priznava, da letošnjih gospodarskih načrtov ne bomo dosegli, hkrati pa trdi, da so se v gospodarstvu že začeli takšni procesi, ki vodijo iz hude gospodarske krize. Za optimizem vlada sicer še nima oprijemljivih dokazov, da se je gospodarska kriza vendarle prelomila. Zato bolj obljublja kot dokazuje. Pri tem si pomaga z izsledki posameznih gospodarskih inštitutov, ki ugotavljajo, da se da na takšen način kakršnega je v gospodarski politiki izbrala vlada, počasi izvleči iz krize. Toda tem izsledkom malokdo verjame. Zlasti jim ne verjame določen krog zelo vplivnih politikov, ki že zahtevajo odločno spremembo gospodarske politike in ki so začeli dokazovati, da je podmena, na kateri temelji zdajšnja gospodarska politika, napačna. Ni težko razbrati, da ti kritiki spet jurišajo na tržno gospodarsko -politiko. »Spet« smo zapisali zato, ker jim je tak juriš pred slabimi štirimi leti že uspel. Stil teh kritik je naslednji: Kako si vlada sploh upa kaj obljubljati, ko pa je na dlani, da je njeno delovanje povsem konfuzno in megleno. Takšna gospodarska politika, ki je povzročila vrste pred pekarnami je napačna; napačna je podmena, na kateri je zgrajena. Povsem nerealne so obljube, da bo bolje. To so zablode, ki jih je treba razkrinkati in odpraviti. Majske ukrepe je treba ponovno analizirati in ugotoviti odgovornost za sprejetje teh ukrepov, ki niso dali še prav nobenih dobrih rezultatov. In podobno. Takim kritikam ne bi bilo treba dajati večje pozornosti, če ne bi bile izrečene prav v najvišjih političnih krogih. Slišati jih je bilo namreč v predsedstvu CK ZKJ. Partijsko predsedstvo teh ocen sicer ni sprejelo. Nasprotno, majske ukrepe je celo podprlo in zahtevalo od vlade, naj nadaljuje v tej smeri. Kaj pravzaprav hočejo najradikalnejši kritiki zdajšnje gospodarske politike? Hočejo spremembo temeljev, na katerih počiva nova gospodarska usmeritev. Ti temelji pa so - tržni. Ne sicer še povsem tržni, so pa naravnani v to smer. Na vsak način so liberalizacije cen, liberlizacija uvoza, vzpostavitev deviznega trga, prosto oblikovanje obrestnih mer in še nekateri drugi ukrepi taki, da vodijo v tržno gospodarstvo. Tudi nekaterim napovedanim dodatnim gospodarskim ukrepom bi lahko dali oznako »tržni«, čeprav je res, da bo z njimi storjenega veliko premalo, da bi že lahko govorili o povsem tržni značilnosti jugoslovanskega gospodarstva. Za prehod v tržno gospodarstvo je namreč treba spremeniti celoten gospodarski sistem, kar pa je možno narediti samo z dokaj temeljito gospodarsko reformo. Prav zaradi tega, ker se obrisi nekakšne gospodarske reforme (o kateri sicer politiki že dolgo govorijo) že kažejo in so nekateri celo že izoblikovani, morajo kritiki zdajšnje gospodarske politike pohiteti, če hočejo doseči, da se bodo tržni temelji razrahljali. Priložnost pa je prav zdaj odlična: socialne stiske so velike, razdraženost ljudi je dosegla nevarno mejo, plače so slabe, suša je kmetom pobrala zaslužek in podražila hrano... V takih razmerah se da s pravo besedo marsikaj doseči: predvsem pa se da na svojo stran zvabiti ljudi, ki se sicer na ekonomijo prav nič ne spoznajo, če jim razlagaš, da si proti tržni gospodarski politiki zato, ker je povzročila, da so zdaj plače slabe. Na take karte so politiki povsem določenega ideološkega prepričanja igrali že večkrat in takšno hazardorstvo je državo pripeljalo v najrevnejši kot Evrope. Nazadnje je bila Jugoslavija zvabljena v takšno igro takrat, ko je bila zavrnjena gospodarska politika Milke Planinc. Socialne stiske, nizke plače, večja nezaposlenost in visoka inflacija so predvsem posledice oddaljevanja gospodarske politike od trga, ki smo mu bili priča po letu 1985, in ne majskega približevanja trgu. Zakaj torej ponoven boj za trg? Uveljavitev trga pomeni tudi uveljavljanje demokracije v gospodarstvu. Demokracija v gospodarstvu pa zahteva tudi demokracijo v političnem življenju. Demokracija v politiki odvzame politikom oblastni privilegij nedotakljivosti. Brez tega privilegija pa bi moralo veliko politikov oditi s političnega vrha. Tega se lahko obvaruješ če npr. dokažeš, da trg za socializem ni sprejemljiv in da je celo škodljiv. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Efektivne valute Devize 16.9.88 23.9.88 16.9.88 23.9.88 Nemška marka .... 745,60 746,39 745,60 746,39 Nizozemski gulden . 660,84 662,08 660,84 662,08 Belgijski frank . . . . 35,525 35,624 35,525 35,624 Danska krona 194,10 194,64 194,19 194,64 Norveška krona . . . 201,95 202,16 201,95 202,16 Švedska krona .. .'. 216,- 217,38 216,- 217,38 Ameriški dolar .... 1398,50 1401,30 1398,50 1401,30 Kanadski dolar .... 1545,30 1249,60 1545,30 1149,60 Španska pezeta . . . 11,17 11,245 11,17 11,245 Portugalski eskudo . 9,04 9,06 9,04 9,06 Grška drahma 9,202 9,225 9,05 8,90 Avstrijski šiling .... 106,01 106,194 106,01 106,194 Francoski frank .... 219,20 219,30 219,20 219,30 Švicarski frank .... 883,60 884,10 883,60 884,10 Japonski jen 10,243 10,431 10,423 10,431 Funtšterling 2342,50 2235,80 2342,50 2235,80 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 16.9.88 23.9.88 16.9.88 23.9.88 F. šterling zlat 143.000 138.000 Zlato (gram) 19.050 18.200 Napoleon 112.000 108.000 Srebro (gram) 305,10 292,30 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI n Datum ,, Družbe . 16 9 239 + -/„ Alleanza 42.600 43.600 +2,3 Assitalia 14.800 15.300 +3,4 Bca Comm, It. 2.605 2.783 +6,8 Bco Roma 7.200 7.840 +8,9 Bastogi 306,50 329 +7,3 Benetton 10.690 10.700 +0,1 Nuovo Bco A. 2.950 3.140 + 6,4 Cigahotels 4.210 4.625 +9,9 Cred.lt. 1.180 1.365 +15,7 CIR 5.719 5.730 +0,2 Eridania 4.430 4.500 +1,6 Fiatord. 9.180 9.500 +3,5 Fiat risp. 5.350 5.601 +4,7 Generali 91.600 39.850 1) IFIrisp. 15.900 16.285 +2,4 Iniz. Meta _ _ _ Italcable 11.650 11.990 +2,9 Italia Assic. 10.000 10.500 +5,0 Tržišče je sprejelo operacijo GENE opcijskih pravic nihajo okoli paritete prostora za arbitražo. Potek jasno »močne toke«. Njihova imena bodo čarjev. Možno je tudi, da pride do p žit bančni sektor. Vrvenje napoved zainteresirane tri osnovne državne nosti zlasti INTERBANCA. To zanima sestavi delničarjev BNA, od katere s vzpodbudnimi znaki. Obseg pogc važno podčrtati spremenjeno razpok 1) višanje glavnice (V soc n Datum , Družbe 16 9 23.9. +-/l’ Italmobiliare 114.600 119.500 +4,3 Mediobanca 19.000 19.650 +3,4 Montedison or. 1.815 1.859 +2,4 Montedison ris. 755 810 +7,3 Olivetti ord. 9.840 9.830 -0,1 Olivetti priv. 5.799 5.700 -1,7 Pirelli S.p.A. 2.505 2.650 + 5,8 RAS 39.010 40.450 + 3,7 Rinascente 4.452 4.660 + 4,4 SAI 17.520 18.690 +6,7 SIP 2.609 2.690 +3,1 SME 4.478 4.468 + 4,7 SNIAViscosa 2.311 2.450 +6,7 Standa 17.450 16.950 -2,9 ŠTET 3.585 3.685 + 2,8 Toro ord. 17.230 18.250 +5,9 Toro priv. 11.350 12.250 + 7,9 Unipol 15.810 14.120 1) RALI s pozitivnim pristopom. Tečaji z odgovarjajočo delnico in torej ni aže, da so v ozadju trkaoimenovane znana šele ob objavi seznama delni-resenečenj. Znaten vzpon je zabele-jje važne operacije, v prvi vrsti so banke, od privatnih pa je v srpozor-nje je verjetno povezano s premiki v e tudi odvisna. Teden se je zaključil odb se je okrepil, predvsem pa je oženje investitorjev. J. Bradassi letovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 16.9.88 23.9.88 Ala..... ............. 11.846 11.811 America............... 11.413 11.475 Arca BB..........-.... 18.963 19.092 Arca RR................. 11.656 11.687 Arca 27 ................. 9.333 9.424 Aureo .................. 15.527 15.614 Aureo Previdenza...... 10.789 10.870 BN-Multifondo........... 10.788 10.839 BN-Rendifondo........... 10.997 11.009 Capitalcredit............ 9.962 10.036 Capitalfit ............. 12.258 12.314 Capitalgest ............ 14.036 14.116 Cashbond ............... 10.391 10.393 Cash Management F. . . 12.439 12.482 Centrale Capital ....... 10.483 10.535 Centrale Global ........ 10.098 10.134 Centrale Reddito...... 10.075 11.096 Commercio Turismo . . . 9.358 9.414 Corona Ferrea .......... 10.808 10.884 Eptabond................ 11.550 11.573 Eptacapital ............ 10.169 10.241 Euro Andromeda ......... 15.449 15.544 Euro Antares............ 13.005 13.036 Euromob. Cap. Fund. . . 10.127 10.228 Euromob. Redd........... 10.662 10.629 Euro Vega............... 10.729 10.751 Fiorino................. 22.317 22.471 Fondattivo.............. 11.037 11.041 Fondersel .............. 24.428 24.570 Fondicri 1 ............. 11.233 11.239 Fondicri 2 ............. 10.171 10.207 16.9.88 23.9.88 Fondimpiego............... 11.343 11.355 Fondinvest 1 ............. 12.116 12.129 Fondinvest 2 ............. 13.839 13.917 Fondo Centrale............ 13.992 14.025 Fondo Profess........... 27.101 27.359 Genercomit............... 16.361 16.485 Genercomit Rend ......... 10.430 10.454 Geporeinvest ............. 9.943 9.992 Geporend ................ 10.190 10.211 Gestielle B .............. 9.805 9.886 Gestielle M ............. 10.559 10.585 Gestiras................. 17.833 17.836 Imi 2000 ................. 11.622 11.634 Imicapital .............. 23.376 23.493 Imindustria ............... 9.428 9.441 Imirend .................. 14.086 14.131 Interbancaria Azion. . . . 16.578 16.704 Interbancaria Obbl..... 44.160 14.188 Interbancaria Rend. . . . 14.642 14.637 Investire Azion.......... 10.439 10.488 Investire Bil............. 10.316 10.345 Lagest Azion.............. 10.862 10.983 LagestObb................ 10.529 10.583 Libra ................... 16.145 16.333 Money-Time .............. 10.251 10.266 Multiras.................. 16.478 16.582 Nagracapital.............. 14.047 14.169 Nagrarend................ 12.379 12.420 Nordcapital .............. 9.765 9.813 Nordfondo............... 12.001 12.030 16.9.88 23.9.88 Phenixfund ............... 9.730 9.771 Primecapital ............ 22.903 23.156 Primecash................ 12.325 12.395 Primeclub Azion........ 9.357 9.416 Primeclub Obbl........... 10.732 10.716 Primerend................ 17.601 17.739 Promofondo 1 ............ 10.138 10.170 Redditosette ............ 14.944 14.985 Rendicredit.............. 10.960 10.990 Rendifit ................ 11.479 11.507 Risp. Italia Bil......... 15.997 16.061 Risp. Italia Redd........ 13.822 13.834 Rologest ................ 10.843 10.864 Rolomix................... 9.993 10.043 Salvadanaio .............. 9.783 9.942 Sforzesco ............... 11.343 11.357 Venture-Time ............ 10.908 11.008 Verde.................... 11.310 11.332 Visconteo ............... 14.970 14.860 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 28,64 28,59 Fonditalia ............... 63,87 64,29 Interfund ................ 32,76 32,96 Int. Securities .......... 24,07 24,15 Italfortune .............. 36,86 36,83 Italunion ................ 20,24 20,12 Mediolanum S. F........ 31,19 31,53 Rominvest................. 28,89 29,34 Fondo Tre R. Lit......... 36.645 36.679 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars 118,625 - 121 Baker elektrolitičen 119,25-120,35 Bakrovi odpadki št. 2 89 Cink high grade 59,59 - 70 Cink elektrolitičen 60,50 - 70,50 Paladij 99,9 119 Platina (v dolarjih za unčo troy) 496 Železni odpadki (v dolarjih za tono) 117 - 118 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 626,50 London Svinec bel dry fob UK 756 Aluminij 99,5% — Nikelj high purity — Jeklo v palicah — Cinkova pločevina — Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 310 - 320 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki oktober, november 640 Soja iz Nizozemske oktober 101 Palmovo olje Sumatra september, oktober . 422,50 Sončnica oktober 497,50 Kokosovo olje Filipini (v dol. za long ton) . . oktober, november 560 Laneno olje september, december 720 Ricinovo olje (ex tank) september, oktober. 1030 ŽITA VVinnlpeg (kanadski dolarji za tono) Rž oktober 155 Rž december 158 Rž marec 160 Oves oktober 159,80 Oves november 161 Oves december 162 Ječmen oktober 124,50 Ječmen november 127,10 Ječmen december 129,70 Pšenica oktober 163 Pšenica november 163,50 Pšenica december 16290 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Oktober 52,90 December 50,94 Marec 51,05 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra 225,72 Giza 45 g 216,79 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava 12.860 September 12.655 Oktober 13.006 November 13.272 Sila zanimiv izlet od Padove do Benetk Plemiške palače in gostišča ob Brenti Na več načinov lahko pridemo iz Benetk v le nekaj desetin kilometrov oddaljeno Padovo. Z vlakom, z avtomobilom po avtocesti iz Mester do Padove ali pa stari državni cesti ob reki Brenta, ali pa kar z ladjo po isti reki Brenti. Prenovljena ladja 11 Burchiello vozi na tej relaciji ves dan. Izpluje iz Benetk, nedaleč od Trga sv. Marka, pluje po laguni, zatem zavije v mirni tok Brente. Obvezen je postanek okrog poldneva, da se gostje pogostijo v eni tipičnih gostiln ob reki, zatem pa so obvezni še drugi postanki, da si izletniki lahko ogledajo nekaj znamenitih plemiških palač, ki stoje v neposredni bližini te reke. Ladijsko potovanje se konča v kraju Stra, od tam gredo izletniki v Padovo, zatem pa se vrnejo v Benetke. Naslednji dan se 11 Burchiello vrne po isti poti v Benetke. Tako v toplih mesecih. Če si hočemo ogledati lepote ob Brenti pa je najbrž najbolje, da gremo na pot z lastnim avtomobilom. Le en kilometer bomo iz Mester vozili v smeri Chioggie, po cesti Romea. Že kaj kmalu bomo zavili na desno, v smeri Padove. Ob kakih dvajsetih kilometrih vijugaste ceste ob reki Brenti je vse polno hiš. Naselje sledi naselju. Tu so večji kraji Mira, Dolo, Strd. Med enim in drugim so manjša naselja ali hiše na samem. Tu je tudi polno tovarn, delavnic, trgovin, dobrih gostišč. Te še posebej zamikajo lačnega in žejnega turista. Kar pa nas najbolj prevzame v tem kraju je brez dvoma cela vrsta dvorcev in palač. V glavnem so zgrajeni po načelih znanega arhitekta Palladia. Nekaj je tu tudi njegovega. Beneški bogataši so si v letih političnega, ne pa gospodarskega zatona Serenissime tu dali zgraditi poletne dvorce. Teh je sicer veliko tudi ob cesti iz Mester v Treviso in še drugje ob cestah, ki peljejo v prostrano zaledje Benetk, v Terrafermo. Številni plemiči ter tudi dozi pa so si izbrali kraje ob Brenti, ker so tako do poletnih rezidenc lahko prišli kar z ladjo ali čolnom. V glavnem so te palače dobro ohranjene. Sko-ro vse so last zasebnikov. V nekaterih se dandanašnji življenje razvija normalno. Bogate družine imajo tu svoj dom. Seveda so življenjske razmere danes različne od tistih pred stoletji. Palača Pisani v kraju Strd V nekaterih palačah pa so uredili muzeje. V prekrasnih vrtovih nekaterih prirejajo poleti koncerte. Muzeji so dobro obiskani, ne le od tistih, ki se peljejo po Brenti z Burchiellom. Še največ obiskovalcev je v znameniti palači Pisani v kraju Stra, že tik pred Padovo. To je največja lepo ohranjena med vsemi palačami ob Brenti. Obiskovalci si lahko ogledajo prelepe dvorane in tudi velik vrt z velikim vodnjakom ter z znanim labirintom. Sodobni turist pa si seveda želi tudi oddahniti po obisku muzeja ali stare palače. Kje? V dobrem gostišču, seveda. V krajih ob glavni cesti, ki je skoro povsod speljana ob reki, je vse polno vabljivih napisov in še bolj vabljivo urejenih gostišč. Skoro vsak kuhar ti bo ponudil predvsem ribjo hrano, ki mu jo priskrbijo ribiči iz Chioggie. Kuharji ti jo pripravijo na zelo okusen način, saj je znano, da si v okolici Benetk, bolj kot v samem mestu, zelo dobro postrežen.^ Pa še plačal boš veliko manj kot v Benetkah. Če pa imaš prijatelja, ki ti dobrohotno svetuje kje bi se še bolje pogostil, potem pa boš zavil na eno tolikih ozkih cest, ki te peljejo na levo ali desno. Bodi gotov, da boš v še tako zakotni gostilni postrežen kot grof. Na izbiro boš imel kar hočeš, tvoja denarnica pa ne bo veliko trpela. Skratka, dan ob Brenti se ti bo dobro obrestoval. Ogledal si boš lahko znamenite palače, tvoj obisk v gostilni bo prav tako znamenito ostal v tvojem spominu. MARKO WALTRITSCH Rekordno število turistov na reškem letališču 17. septembra je na reškem letališču, ki se nahaja na otoku Krku, pristalo šestnajst letal s približno 1.600 tujimi turisti, ki so prišli na počitnice v razne kraje na Kvarnerski rivieri. Tega dne so presegli lanski rekord tega letališča, ko so imeli 67.051 potnikov. Ker turisti še vedno prihajajo, še zlasti s čarterskimi letali, si na Reki nadejajo, da bodo letos krepko presegli lanski rekord. Več zanimanja za jadranje na Jadranu Cino Ricci, znani italijanski jadralec, tretjeplasirani na regati America's cup leta 1983, bo v letu 1989 vodil navtično akademijo za jadralce na Kornatih. Zanjo bo poskrbel Adriatic Club Vugos-lavia, bolj znan z oznako ACY, ki skrbi za vrsto marin vzdolž jugoslovanske obale. Zastopniki ACY svoje zmogljivosti ponujajo na enem največjih navtičnih sejmov na svetu, na tistem v nemškem mestu Friedrichshafen. Na tem sejmu je prisotnih kar 535 razstavljalcev iz 24 držav. Na njem so Jugoslovani prikazali tudi domače izdelke. Istočasno so obiskovalcem sejma orisali tudi načrt za zaščito Jadrana. Navtične šole bodo v prihodnjem letu imeli v raznih krajih ob jadranski obali, najboljša pa bo tista na Kornatih, o kateri je bilo govor na začetku našega članka. Uspešni posli hotelov Jolly Nekaj na 96 milijard lir je vnovčila v prvih šestih mesecih letos družba Italjol-ly, ki upravlja vrsto hotelov na celem italijanskem polotoku. S tem se je kar za 28 odstotkov povečal dohodek te družbe, če ga primerjamo z istim obdobjem lani. Čistega dobička so letos imeli 6.890.000.000 lir. Za petnajst odstotkov so povečali število nočitev. Teh je bilo vsega skupaj 735.431. Računajo, da bodo podobni povišek imeli tudi v drugi polovici leta. Avstrija in Španija zelo uspešni v turizmu Ceniki 1989 v obalnih krajih Jugoslavije Jugoslovanski hotelirji so že pripravili cenike za prihodnjo sezono 1989. Za tuje turiste so cene v zahodnonem-ških markah. V hotelu Zagreb v Karlo-bagu bo za tuje turiste veljala v juliju in avgustu cena 110 mark za nočitev, v juniju in septembru pa 90 mark. Hotel Zagreb je A kategorije. Svojim poslovnim partnerjem tudi druga hotelska podjetja pošiljajo v teh dneh cenike za prihodnjo poletno sezono. V glavnem bodo cene ostale nespremenjene. V že omenjenem hotelu Zagreb v Karlobagu ne bodo sredi sezone sprejemali domačih gostov, izven sezone pa bodo zanje cene precej nizke. Turistično gospodarstvo ima v Avstriji zelo veliko vlogo. V odstotkih je brez dvoma turistično gospodarstvo bolj pomembno kot v katerikoli drugi evropski državi. Iz podatkov je sicer razvidno, da se je avstrijski letni dohodek od turizma zmanjšal od leta 1981 (takrat je znašal 8,6 odstotka) do leta 1987 (7,4 odstotka). Vendar pa je ta odstotek še vedno višji kot v drugih državah. Avstrijci torej imajo najvišji odstotek dohodka od turističnih dejavnosti. Španci pa so lani iztržili največ denarja, nad 2.000 milijard lir. V svetu so na drugem mestu takoj za ZDA. Najbolj so lani zvišali turistični dohodek Japonci, kar za 27,6 odstotka. Avstralci so na drugem mestu s 24,5 odstotka, na tretjem pa Portugalci z 20,9 odstotka. Razstava v Bocnu V Bocnu so odprli razstavo o obnovi spomenikov in palač v alpskih deželah. Priredili so jo v sodelovanju s tridentinsko deželo in z avstrijsko Tirolsko. Iz Bočna bo razstava romala v Innsbruck in v Trento. V svetu bajk na Havajih seveda v luksuznem hotelu Hyatt Regency, ameriška družba, ki upravlja kar 143 luksuznih hotelov s tem imenom v raznih krajih sveta, ima nov dragulj v svoji kroni. Na Big Islandu na Havajih so odprli hotel Hyatt Regency Waikoloa, s kar 1241 sobami. Poročevalci pravijo, da je notranjost hotela takšna, da se gostom zdi, da živijo v pravljičnem svetu. Gre za nov tip hotela tako imenovane serije Fantasy resorts, ki jih nameravajo v prihodnjih letih zgraditi še v drugih krajih na svetu. Kar v petindvajsetih krajih. Za hotel na Havajih so porabili 360 milijonov dolarjev. Drugod bodo hoteli manjši, zato bo celotna investicija zahtevala le tri milijarde dolarjev. V že omenjenem hotelu na Havajih imajo gostje možnost sodelovati v kar štiridesetih »fantastičnih« pobudah. Naštejmo nekatere: voziti dirkalni avtomobil, vaditi delfine, iti na lov divjadi. Na območju hotela so jezerca ter kanali po katerih plujejo ladjice. Speljana je tudi ozkotirna železnica. Na voljo imajo več teniških igrišč, igrišče za golf, zravstveni center. Najbrž se bodo gostje lahko tudi kopali v morju. Iz agencijskega poročila ni znano koliko je treba porabiti za enodnevni penzion v takem hotelu. Turistu vse na voljo: peščene plaže in arheološke izkopanine KRETA zibelka evropske civilizacije Eden najzanimivejših in najprivlač-nejših sredozemskih otokov je nedvomno otok Kreta, ki je po velikosti četrti največji otok v Sredozemlju. Zgodovinarji trdijo, da se je evropska civilizacija razvila prav na tem otoku, in sicer že od leta 3000 do leta 1400 pred našim štetjem. Tu je v tistih časih cvetela arhaična kretska kultura, bolj znana pod imenom minojska kultura, v naslednjih stoletjih pa je ta zanimiva kultura iz že nepojasnjenih vzrokov popolnoma izginila. O njenem nekdanjem enkratnem Pomenu še dandanes pričajo številne izkopanine, med katerimi nedvomno gospodujejo ostanki Minosove palače v Knossosu. Kar celih 3000 let je preteklo preden je znanemu arheologu, Angležu siru Arthuru Evansu, uspelo ponovno osvetliti mogočnost te minoj-ske palače. Vsakdo izmed nas je v šoli z velikim zanimanjem sledil mitološki pripovedki o Minotavru, človeškemu bitju z bikovo glavo, ki je živel v labi- rintu knossoške palače. Tu se je hranil z mladimi fanti in dekleti, dokler ga ni hrabri Tezej prelisičil in ubil. Grška mitologija večkrat omenja otok Kreto. Pripovedujejo, da se je na tem otoku rodil oče vseh bogov Zevs. Zanimiva je tudi mitološka pripoved o kraljičini Evropi - po njej naj bi naša celina nosila tudi ime - ki jo je Zevs ugrabil v feničanskem kraljevem dvorcu in jo odpeljal na Kreto. Tu naj bi se Zevs in Evropa, za to priložnost spremenjena v bika in kravo, strastno ljubila, sad njune ljubezni pa naj bi bil kralj Minos, ki je bil eden najvažnejših in mogočnejših kretskih kraljev. Na Kreti je v teku zgodovine gospodovalo res veliko število narodov. Že stari Rimljani so tu imeli lastno kolonijo, nato so bili na vrsti Saraceni. Benečani so na njej gospodovali celih 400 let, za njimi pa so se naselili Turki. Na otoku je še opaziti ostanke vseh teh narodov. Številna arheološka najd-bišča, beneški gradovi in eksotične mošeje zgovorno pričajo o bogati kret- ski kulturi. Šele leta 1913 so Kreto dokončno priključili grški državi. Kakšna pa je danes Kreta? Ko se boste pripeljali z letalom, vas bo takoj pozdravil prijeten vetrček, ki vas bo vseskozi spremljal, dokler ne boste z grenkobo v srcu zapustili ta prelepi otok. že takoj boste spoznali veseljaško kri prebivalcev Krete, saj vas bodo ob vsakem koraku skušali zvabiti v magični svet bouzoukija in lyre - to sta dve grški glasbili, po katerih se imenujeta tudi plesa, ki ju izvajajo s tema dvema glasbiloma. Prebivalci Krete so zelo gostoljubne narave in skušajo turistu ustreči in pomagati na vse mogoče načine. Če se znajdete torej v škripcih, kar na dan z besedo in vse se bo izteklo lepo in prav. Kretska turistična ponudba je zelo pestra. Na razpolago so vam najrazličnejši hoteli, od najbolj luksuznih s sanjskim bazenom, klimatsko napravo in vsakovrstnimi športnimi uslugami, pa do skromnejših hotelčkov, teh kar mrgoli, v katerih je postrežba in čistoča na zadovoljivi ravni. Turistično najbolj razvita obala je vsekakor severna, kjer izstopata turistični naselji Maha in Hersonissos, nedaleč ob glavnega mesta Herakliona. Na južni strani je znano naselje Matala, kjer so se v 70. letih zbirali hipiji iz celega sveta. Ko se boste nastanili v hotelu, penzionu ali kakem kampingu in boste želeli se popeljati širom po otoku, so vam na razpolago številni rentacar in rentabike, ki vam ponujajo vsakovrstne avtomobile in motorna kolesa po sicer ne preveč ugodnih cenah. Če si že boste izposodili motor ali avto vam svetujemo, da vozite prekomerno pazljivo. Ceste na Kreti so sicer asfaltirane, toda asfalt je izrazito zlizan, vozniki pa se radi preizkušajo v "spretnostni vožnji". Številne turistične agencije vam sicer ponujajo po konkurenčnih cenah razne izlete v najprivlačnejše in najza- nimivejše kraje otoka. Ta način prevoza je gotovo najbolj gotov, v tem pa je le problemček: vodiči razlagajo izključno v nemščini, redkeje v angleščini. Temu se ne smete čuditi, saj je v poletnih mesecih prava invazija nemških turistov, povsod vas nagovarjajo po nemško, restavracije ponujajo hrano z reklamnimi napisi v nemščini itd. Ne glede na to, vam bo tak enodnevni izlet ostal še dolgo v spominu. Ljubitelji peščenih plaž in gozdičev palm bodo prišli na svoj račun v Valju, to je na skrajnem vzhodu otoka. Zgodbica pripoveduje, da so se nekoč tu izkrcali Turki in so obilno piknikali z dateljni. V naslednjih letih je v tem lepem zalivčku zrasel pravi gozd da-teljnovih palm. Sedaj so ta edinstveni kotiček zaščitili in je postal naravni park. Turistom je sicer vstop dovoljen, toda na razpolago vam bo le prijetna restavracija, z lepim razgledom na plažo in odličnimi gastronomskimi specialitetami. Pa še to bom dodal: na tej plaži so snemali tudi videoreklame o čokoladnem snacku bounty in rumu bacardiju. Če ste jih že videli na televizijskih zaslonih, ste gotovo mislili, da so jih filmali nekje v Polineziji — to zgovorno priča o lepoti tega zemeljskega kotička na Kreti. Seveda bi se lahko o zanimivostih Krete razpisali, toda raje bomo prepustili odkritje zanimivih kotičkov kar obiskovalcu samemu. Kljub temu pa ne moremo mimo kulinaričnih grških specialitet. Če se boste potepali po mestnem središču Herakliona in vas bo želodec začel opozarjati, da se bliža ura kosila ali večerje, kar krenite v Ulico Odos 1866, kjer je tržnica. V stranski ulici boste tu našli kopico restavracij - ne ustrašite se, če stoli in mize ne bodo popolnoma čisti - v katerih boste lahko pokušali vse najslas-tnejše specialitete kretske, oziroma grške kuhinje. Moussaka, stiffado, bou-gatsa, souvlakia, feta (sir), vse to z raznovrstnimi domačimi zelenjavami in steklenico priznanega kretskega vina, vam bo bogato napolnilo želodec in le malo spraznilo denarnico. MARKO ČUBEJ 'W w Sola v Spetru že trdno zasidrana y beneški stvarnosti Učenci 1. razreda v šolskem letu 1985-86 Pot, ki je privedla do ustanovitve dvojezičnega šolskega središča v Špetru, ni bila niti kratka niti enostavna. Od trenutka, ko je v prvi skupini beneških kulturnih delavcev dozorelo spoznanje, da je potrebno najti izvirno pot do slovenskega izobraževanja, da sama parola "slovenske šole v Benečijo", ki je prepuščala vprašanje politični volji državnih oblasti, ne more biti dovolj, pa do trenutka, ko so se odprla vrata dvojezičnega šolskega središča, je poteklo kar veliko let. To pa niso bila leta čakanja, temveč leta iskanja, zbiranja informacij, razmišljanja in načrtovanja. Verjetno bi brez te dolge pripravljalne dobe to središče ne bilo tako, kot je, ne bi se moglo tako trdno zasidrati v beneško stvarnost, kot se je v svojem razmeroma kratkem času obstoja. V razpravah in izmenjavah, ki so se vrstile, je bilo mogoče že vnaprej odstraniti nekatere ovire, ki bi se sicer lahko postavljale, najti rešitve za specifične probleme, približati se okolju in izhajati iz njega. Poseben pomen je imela v tem okviru vrsta prostorsko in časovno razpršenih pobud za slovensko izobraževanje, kot so bili razni tečaji po vaseh, natečaj Moja vas, letovanja in organizirane popoldanske dejavnosti med šolskim letom. Vse to je špetrski šoli pripravljalo pot, pomagalo je v ljudeh v zavestih potrebo po taki pobudi. Danes lahko že rečemo, da je špe-trska šola del beneške stvarnosti, brez nje bi Benečija danes ne bila tisto, kar je. Razcvet kulturne dejavnosti, razvoj gospodarstva, obnova po potresu, vse bi ostalo na pol poti, brez pravega smisla, ko bi ne bila najmlajšim rodovom dana možnost, da iz svojega domačega okolja ras- tejo hkrati v dve kulturni stvarnosti, v dva svetova, ki pa nista brez medsebojnih povezav in oplajanj, čeprav je odnos med njima bil — in je v marsičem še vedno — vse prej kot enakopraven. Sprenevedati se in ravnati, kot bi ta odnos dejansko že bil enakopraven, bi ne peljalo nikamor. Smotrno je edino upoštevati to stanje in usmerjati akcijo v to, da se to stanje izravna. Zato se je bilo treba odločiti za tako obliko dvojezičnega pouka in ne za kako drugo, ki je v drugačnih razmerah ustreznejša. Upoštevati je bilo treba, da je italijanska kultura v beneški stvarnosti dominantna in da je tudi jezikovni položaj tak, da italijanščina vse pogosteje izpodriva slovenščino. Zato je bilo potrebno poskrbeti tudi za italijanski pouk, da se pač otroci zlahka vključujejo v širše okolje, da ne bi slabša razvitost slovenskega narečja, ki ga poznajo iz domačega okolja, bila vsaj v začetku ovira za otrokov vsestranski razvoj, da ne bi slučajno prav v poznavanju italijanskega jezika in kulture kakorkoli zaostajali za vrstniki, ki obiskujejo državne šole. Treba pa jim je bilo nuditi tudi celosten pouk v slovenščini, saj se le tako odpre možnost enakopravnega položaja slovenščine, razvije se njena sposobnost obseči življenje v celoti, njena moč pri odpiranju pogleda na slovensko kulturno ustvarjalnost. Vsakršen odstop od celostne zasnove pouka bi namreč odprl možnost, da se iz takih ali drugačnih razlogov slovenščina iz položaja učnega jezika zreducira na položaj učnega predmeta. Pomislekov seveda ni manjkalo: od preobremenjenosti otrok do take ali drugačne oportunosti, od težav pri koordinaciji pouka v obeh jezi- kih do didaktičnega materiala. Nekatere je uspelo ovreči že vnaprej, druge bo pač lahko ovrglo le dolgoletno delo. Mogoče je bil nekje najhujši prav dokaj razširjen predsodek, da je zgodnja dvojezičnost otroku škodljiva, da ga privede do "poljezičnosti", do slabega izražanja v obeh jezikih, kot da bi en jezik odjedal drugemu prostor v otrokovi zavesti. Iz jezikoslovne teorije vemo ■— in tudi praktične raziskave so to večkrat potrdile — da je to možno le takrat, ko je raba obeh jezikov pomešana in nedosledna, ko otrok nima niti ene oporne točke za ločevanje med jezikoma. Organizirana raba dveh jezikov v vrtcu in šoli, kjer je raba jezikov jasno vezana na osebo vzgojitelja, seveda ne more privesti do takega "mešanja" jezikov. Vendar je bilo treba ovreči tudi take pomisleke, ne toliko pri samih starših otrok — ti so pač pristopili k stvari z neko jasno kulturno zavestjo ali vsaj toliko čustveno motivirani, da jim je bila pot do te zavesti lažja - kolikor predvsem pri drugih, pri širši skupnosti. Še najbolj pa te predsodke uničujejo rezultati šolskega dela ter vsestransko vključevanje otrok v širšo skupnost. Tudi glede tega se je pokazalo, da znajo biti otroci vse drugače odprti in dojemljivi kot odrasli. Kot vsaka taka dejavnost seveda tudi ta ne poteka brez problemov. Kar lahko rečemo, je to, da teh problemov ni bistveno več kot kje drugje in da se v glavnem rešujejo. Če je vprašanje učbenikov pereče za vse slovenske šole v Italiji, velja to tudi za našo; rešujemo ga z bogatenjem šolske knjižnice, z razmnoževanjem drobnega gradiva, z večjo angažiranostjo pedagogov. In tako naprej. Prepričani smo bili — in praksa to prepričanje potrjuje, da je model šole, za katerega smo se odločili, v danih razmerah najboljši, vendar vemo, da še zdaleč ni tako dober, da ga ne bi mogli še izboljšati in izpopolniti. To je pač naša delovna naloga. Ostajajo pa seveda vprašanja, ki niso v naši pristojnosti. Če za notranjo rast šole skrbimo predvsem mi sami (kar pa ne pomeni, da nam pri tem ne bi pomagale ustrezne strukture tako v naši deželi kot v-Slove-niji) in če jo podpira celotna dejavnost slovenskih organizacij v Videmski pokrajini in širša slovenska skupnost, so za njen pravni položaj odgovorni drugi. Razumemo, da so pristojni krogi hoteli prej počakati na razvoj dogodkov, vendar menimo, da je zdaj delovanje centra že toliko razvito in priznano, da bi morale do njega zavzeti pozitivno stališče tudi šolske oblasti. ŽIVA GRUDEN Fotografski utrinki iz šolskega življenja Že od nekdaj velja resnica, da je treba pouk v šolskih razredih dopolniti s poučnimi izleti, s spoznavanjem okolice in sveta, v katerem živimo, ter popestriti z raznimi prireditvami. Tudi starše je treba navezati na šolo. To velja še zlasti na takšno šolo, kot je slovenska šola v Špetru. Naši beneški prijatelji so nam posredovali nekaj lepih slik iz življenja špetrske šole. V prvem šolskem letu 1985/86 so učenci s svojimi vzgojitelji in starši obiskali tudi zoološki vrt v Lignanu Učenci 1. razreda dvojezične šole v šolskem letu 1986/87 Tudi starši so se zbrali na šolskem prazniku ob koncu šolskega leta 14. junija 1987 Letos že precej otrok v treh razredih (Foto Ferrari) Kot vsepovsod v naši deželi so se v ponedeljek šolska vrata odprla tudi za otroke,_ ki obiskujejo dvojezično šolsko središče v Špetru. Šolska špetrska "družinica" se je letos še povečala, saj prvi otroci, ki so prestopili njen prag, obiskujejo sedaj že tretji razred. Osnovna šola ima torej tri razrede in sicer sedem učencev v prvem, šest v drugem in pet v tretjem razredu. Če tem učencem dodamo še 23 otrok, ki obiskujejo vrtec, dobimo res lepo število, kar je nedvomno veliko priznanje za vzgojitelje in vodilno osebje šolskega središča. Potrjuje jim, da so, ko so pred petimi leti ustanovili to šolo z veliko mero poguma pa tudi strahu, pravilno izbrali. Dvojezična šola je zaživela in pri beneških ljudeh nate-leta na veliko boljši odziv, kot so pričakovali: pre- magan je bil tisti osnovni tabu, po katerem naj bi bila slovenščina v Benečiji skorajda protidržavno dejanje, pa tudi tisti mnogo subtilnejši, po katerem otroku dvojezičnost škoduje. Obratno, izkazalo se je, da dvojnost pouka in sicer da celoten pouk poteka v obeh jezikih, z dvema različnima učiteljicama, otroka izredno bogati in mu daje neko miselno širino, ki bi jo v tradicionalni šoli, kjer en sam učitelj vodi vso dejavnost, nikakor ne mogli doseči. Dvojezični pouk je seveda za otroka napornejši. Šolski dan traja namreč sedem ur, ki ga prekine le krajši odmor. Veliko pripravljenost pa zahteva dvojezični pouk tudi od učnega kadra. Toda če je bilo uvajanje dvojezičnega pouka za začetno pedagoško jedro popolnoma pionirsko jedro, brez posebnih učbenikov, z mnogo iznajdljivosti in improvizacije, so tudi v tem pogledu naredili bistvene in kakovostne korake naprej. V tretjem razredu bodo na primer imeli letos otroci kar tri učiteljice. Eno za pouk v italijanskem jeziku, drugi dve pa za pouk v slovenščini. Od teh bo ena skrbela za jezikovno, izrazno plat pouka, druga pa za matematično in naravoslovno. Učence tretjega razreda pa čaka letos še eno presenečenje in sicer pouk angleščine. Tudi na ta način se šolsko središče prilagaja oziroma celo prehiteva šolske državne programe. Vprašanje je sedaj, ali bodo to delo znali primerno vrednotiti prav pristojni državni šolski organi. Dvojezično središče je sicer tudi vložilo prošnjo za uradno priznanje, saj šola izpolnjuje vse pedagoške in učno-programske pogoje. Uradno priznanje bi namreč središču odprlo pot do deželnih in državnih prispevkov. Vzdrževanje šole, vrtca in uprave pada namreč v Celoti na breme slovenske skupnosti in staršev. Toda rnimo skrbi je v šolskem dvojezičnem središču v Špetru tudi mnogo radosti. Zadoščenja, ki jih pozna vsak pedagog, ko vidi, da dejansko otroci napredujejo. Da je delo, s katerim so se spoprijeli, pozitivno, da otroci samozavestno korakajo po poti izobraževanja ter spoznavanja slovenske in italijanske kulture. ANI PERTOT Zgodovinski tek Bena Johnsona Včerajšnji finalni tek na 100 m bo verjetno ostal v zgodovini ne samo atletike, temveč vsega športa. To, kar je uspelo temnopoltemu Kanadčanu Benu Johnsonu, je skoraj neverjetno. Povsem zanesljivo je premagal svojega tekmeca, Američana Carla Lewisa, in dosegel svetovni rekord s fantastičnim časom 9"79. Sploh pa je bil včerajšnji tek »zgodovinski«, saj so kar štirje atleti dosegli čas pod 10". In včeraj je bil veliki dan tudi za Američanko Jackie Joyner-Kersee, ki je v sedmeroboju zmagala z novim svetovnim rekordom. Včerajšnji dan pa bo ostal zapisan tudi v analih slovenskega športa, saj je slovenska posadka dvojca brez krmarja Bojan Prešeren in Sadik Mujkič osvojila bronasto kolajno. Zelo zanimivi so bili tudi razpleti v bazenu, saj je Matt Biondi na 50 m prosto izboljšal svetovni rekord. In svetovni rekord je v kvalifikacijah dosegel tudi Američan Berkoff, v finalu pa je osvojil le srebro. SZ in NDR sta od včeraj bogatejši še s po devetimi zlatimi kolajnami. Sovjeti in Vzhodni Nemci so v skoraj vseh panogah želi levji delež odličij. Brez kolajne pa je včeraj ostala Italija. V italijanskem taboru pa vlada veliko pričakovanje za današnji četrtfinalni nastop nogometašev. Žal, tudi včeraj ni šlo brez škandala. Na zatožni klopi zaradi dopinga so bolgarski dvigalci uteži. Na slikah (telefoto AP) odlična Američanka Jackie Joyner-Kersee, dobitnica zlate kolajne v sedmeroboju (levo) in najhitrejši plavalec na svetu, prav tako Američan Matt Biondi (desno). Kanadski atlet prava »človeška bomba« Ben Johnson očitno v prednosti že na začetku »zgodovinskega« teka na 100 metrov, Lewis (prvi z desne) pa v težavah. Naj hitrejši je torej Johnson! V manj kot 10 sekundah se je zrušil v prah grad zgrajen res tudi na velikem talentu Le-wisa, v znatni meri pa tudi z dodatkom boljše dialektike, s katero predstavnik ZDA razpolaga. Finalni tek na 100 m je bil prava poslastica za ljubitelje športa in še posebno za oboževalce atletike. Kanadčan Ben Johnson se je kot lani v Rimu izkazal kot prava človeška bomba. Start je bil izvrsten in med njim in ostalimi je'že po 20-30 metrih teka zazevala praznina. Le-wis je bil očitno presenečen in ni utegnil primerno reagirati. Res je tekel svojih najboljših 100 metrov, očitno pa v njegovem stroju ni tiste prestave, ki bi pri maksimalni obremenitvi razvila večjo brzino. Tehnična razlika pri končnem rezultatu je bila pri Johnsonu sposobnost, da v zadnjih 20 metrih ohrani pridobljeno brzino. Kanadčan je dobesedno padel skozi cilj v fantastičnem času 9"79. To je novi svetovni rekord za drugo veliko zmago sina bivših revnih izseljencev iz Jamajke. Lewis je za las ohranil srebro, postavil pa je rekord ZDA z 9'92. Anglež Christie je kot tretji postavil evropski rekord 9"97, Calvin Smith pa je s časom 9"99 dopolnil neverjetno dober izkupiček olimpijskega finala. Finalni tek se je ob olimpijski priložnosti povsem »počrnil«. Vsi tekači so bili namreč črne polti. Lani v Rimu so v finalu tekli (in delno dokaj uspešno) kar trije belci. Še druge zanimivosti ne gre spregledati. Tekli so kar trije Jamajčani. Ob pravem in tokrat nesrečnem Stewartu, je ob Johnsonu po rodu iz kribskega otoka tudi Christie. Drugi svetovni rekord je šel ameriški temnopolti atletinji Joyner-Kersee, ki je z ogromno prednostjo osvojila sedmero-boj. Zbrala je 7.291 točk, 76 več kot na izbirnih tekmah za reprezentanco ZDA. O Joynerjevi se v glavnem ve vse. Končna slika sedmeroboja pa odraža nenavadno situacijo v tej panogi, katero so atletinje NDR in SZ skoraj opustile. Dve Nemki sta osvojili nadaljni kolajni, njuna rezultata pa sta prikaz velike statičnosti in slabša kot leta prej. Nazadovale so v zadnjih letih Sovjetinje, ki so morale upe položiti v veteranko Šubenkovo, atletinjo iz Sibirije, medtem ko so po poti izgubile mlajšo gardo, ki je na zadnjem EP dobro obetala. Tretji finale je bil razmeroma klavrn. Troskok je namreč panoga, ki terja veliko tehnično pripravo in je bolj malo obiskana. O Bolgaru Markovu se je vedelo, da letos ni povsem zdrav. Kljub mišičnim tegobam je zbral dva skoka, od katerih bi tudi slabši zadostoval za zmago. Sploh se je skoraj vse odločilo v prvi seriji. Samo mladi Sovjet Lapšin je srebro osvojil z zadnjim skokom. V bistvu je Markov tekmoval sam, trije Sovjeti pa so se za ostali kolajni borili med seboj. Ostalih ni nihče niti opazil. Tehnična slika je bila za olimpijsko prizorišče skromna in dejstvo, da nihče ni zmogel izkoristiti težave Markova je dodatna sivina za to dokaj umetno panogo. FINALNI IZIDI 100 m moški: 1. JOHNSON (Kan.) 9"79 (svet. rek.); 2. LEWIS (ZDA) 9'92; 3. CHRISTIE (VB) 9"97; 4. Smith (ZDA) 9"99; 5. Mitchell (ZDA) 10"04; 6. Silva (Braz.) 10 Tl; 7. Williams (Kan.) 10 Tl; 8. Stewart (Jam.) 12"26. Troskok: 1. MARKOV (Bolg.) 17,61 m; 2. LAPŠIN (SZ) 17,52 m; 3. KOVALENKO (SZ) 17,42 m; 4. Procenko (SZ) 17,38 m; 5. Simpkins (ZDA) 17,29 m; 6. Banks (ZDA) 17,03 m; 7. Slanar (CSSR) 16,75 m; 8. Pas-tusinski (Pol.) 16,72 m. Sedmeroboj: 1. JOVNER-KERSEE (ZDA) 7.291 točk (svet. rek.); 2. John-Patz iNDR) 6.897; 3. Behmer (NDR) 6.858; 4. Šubenkova (SZ) 6.540; 5. Sablovskaite (SZ) 6.456; 7. Fleming (Avstral.) 6.351; 8. Greiner (ZDA) 6.297. Italijansko in Jugoslovanko predstavništvo se je v glavnem odrezalo uspešno. Donato Sabia je celo osvojil svoj tek na 800 m in se uvrstil v polfinale, medtem ko je bil Slobodan Popovič drugi za Ao-uito in tudi napredoval. Jugoslovan je prispeval, da je bil izločen Anglež Steve Cram, ki je sicer nastopal po nepozdrav-Ijeni poškodbi. Napredovala je tudi Slobodanka Čolo-vič (800 m), v finale pa se je uvrstil v metu kopja Krdžalič. V finalu skoka v višino bo nastopil tudi Videmčan Luca Toso. Napredovanje ni uspelo Roku Kopitarju na 400 m ovire. Škandal z bolgarskimi dvigalci uteži Bolgarski dvigalci uteži, ki sodijo v sam svetovni vrh, zapuščajo tekmovanja na olimpijskih igrah. Odločitev je sprejelo vodstvo bolgarske olimpijske reprezentance, potem ko je prišlo do diskvalifikacije dveh bolgarskih dvigalcev uteži zaradi uporabe prepovedanih stimulativnih sredstev. Pred tremi dnevi je bil, kot znano, diskvalificiran Mitko Grablev (kategorija do 56 kilogramov), a danes je ista usoda doletela drugega bolgarskega reprezentanta Angela Genčeva (kat. do 67,5 kilogramov). Oba dvigalca uteži se morata tako odpovedati olimpijskemu naslovu in zlati kolajni, ki sta ju premočno osvojila. Uporaba dopinga je zelo zaskrbljujoči pojav, ki meče široko senco na verodostojnost vseh drugih velikih podvigov in to ne samo v dviganju uteži, a v vseh drugih disciplinah. Sicer je prišlo tudi do drugih neljubih dogodkov, ki kvarijo olimpijsko vzdušje. Nešportno vedenje domačih navijačev, ki so pred dnevi razdejali ring in napadli sodnika, je sprožilo val polemik, pod katerim je podlegel sam predsednik korejskega olimpijskega odbora, ki zapušča svoje mesto. Predsednik Kim Chong je izjavil, da so pri napadu sodelovali tudi predstavniki korejske boksarske federacije in da se on ima za moralnega sokrivca. Včeraj pa je južnokorejska policija ustavila dva plavalca iz ZDA, ki sta osumljena kraje v nekemu Seulskemu nočnemu lokalu. Gre za Troya Dalbeya in Douglasa Gjertsena, člana ameriške štafete, ki je osvojila zlato odličje na razdaljah 4 x 100 in 4 x 200 metrov. ko BI l£gne Države z S B SZ 25 10 18 NDR 19 14 13 ZDA 9 10 5 Bolgarija 7 7 4 Madžarska 6 4 2 ZRN 5 4 4 V. Britanija 3 4 4 Kitajska 2 6 8 Romunija 2 6 3 Italija 2 2 3 CSSR 2 1 0 Jugoslavija 2 0 2 Norveška 2 0 0 Avstralija 1 4 3 J. Koreja 1 3 5 Poljska 1 3 2 Francija 1 2 2 Japonska 1 2 2 Nizozemska 1 2 0 Danska 1 1 0 N. Zelandija 1 0 6 Kanada 1 0 1 Portugalska 1 0 0 Surinam 1 0 0 Turčija 1 0 0 Švedska 0 2 2 Finska 0 1 2 Švica 0 1 1 Čile 0 1 0 Kostarika 0 1 0 Španija 0 0 2 Belgija 0 0 1 Grčija 0 0 1 Slovenska veslača Prešeren in Mujkič »bronasta« Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Bojan Prešeren in Sadik Mujkič sta se z bronasto kolajno med dvojci brez krmarja zapisala v slovensko dobju sta za Mirom Cerarjem kot prva Slovenca na letnih olimpijskih igrah segla po odličjih v posamičnih športih. Finale s Slovencema v eni glavnih vlog se je končal nekako v okviru pričakovanj, bron je bil najbolj realen, dosegljivo tudi srebro, v najslabšem primeru pa bi bilo možno tudi 4. mesto. »Boljše reklame za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto na Bledu, si zares ne bi mogli izmisliti,« je po prihodu na cilj vzkliknil njun trener Miloš Janša. »Zares sta zlata fanta. Desetletja smo slovenski veslači čakali na ta uspeh, priborila sta nam ga fanta, ki sta šele konec maja letos sedla v ta športno zgodovino: v novoinem ob- dvojec. IJred tem sta veslala v četvercu, ki smo ga razpustili. Zares sta nadarjena in marljiva,« je dejal njun trener Janša. Njuno kolajno je v rokavu reke Han pozdravila le peščica Jugoslovanov, med katerimi je bil tudi sloviti štirikratni olimpijec Matija Ljubek z jugoslovansko trobojnico. »Jugoslovani kot da smo zapisani samo žogi, toda to ni tako, mi v čolnih prelivamo na litre znoja. Toda ob izredno slabih razmerah, med pripravami v Jajcu smo se vsi veslači zaradi malomarnosti kuharjev celo zastrupili s hrano, nato pa pobegnili na Bled, le malo pa je manjkalo, da nismo ostali doma. Tudi mi bi potrebovali veslaškega Toneta Vogrinca, kot ga imajo smučarji,« je dejal med proslavljanjem uspeha Blejcev Lazar Pivač, veslač četverca s krmarjem, ki je pred tem v finalu zasedel 6. mesto. Bojan Prešeren in Sadik Mujkič ob podelitvi kolajn pred angleško princeso Ano nista bila posebno vznemirjena. »Zgodilo se je le to, kar sva pričakovala. Trener Janša nama je naročil, naj, če se le pokaže priložnost, naskočiva tudi Romuna in Angleža. V za- dnjih 500 metrih sva poskušala ujeti Romuna, Angleža sta bila nedosegljiva, toda ni šlo. Drugo leto bova poskusila znova, na domačem terenu na Bledu, kjer bo svetovno prvenstvo,« je dejal bolj umirjeni izmed te dvojice Bojan Prešeren. Bolj temperamentni Sadik Mujkič pa je dejal takole: »Razlika do vodilnih bi bila lahko manjša, toda v finišu smo se vsi nekako zadovoljili s položaji, razočarana sta bila le Romuna, ki sta očitno hotela več.« FINALNI IZIDI ŽENSKE Četverec z: 1. NDR (Walther, Bo-derschuetz, Horning, Siech) 6'56"00; 2. Kitajska (Cianghua, Vadong, Ciao, Su-jing) 6'58"78; 3. Romunija (Trasca, Ne-cula, Anitas, Balan) 7'0T13; 4. Bolgarija 7'02"27; 5. ZDA 7'09"12; 6. V. Britanija 7T0"80. Dvojni dvojec: 1. NDR (Peter, Schroeter) 7'00"48; 2. Romunija (Lipa, Cogeanu) 7'04"36; 3. Bolgarija (Ninova, Madina) 7'06"03; 4. SZ 7T2”67; 5. Kitajska 7T8"69; 6. ZDA 7'21"28. Dvojec brez: 1. Romunija (Arba, Ho-meghi) 7'28"13; 2. Bolgarija (Stojanova, Berberova) 7'31"95; 3. Nova Zelandija (Payne, Hannen) 7'35"68; 4. NDR 7'40"47; 5. SZ 7'53"19; 6. ZDA 7'56"27. MOŠKI Četverec z: 1. NDR (Eichwurzel, Flawoon, Niezecke, Schmeling - krmar Reiher) 6T0"74; 2. Romunija (Po-pescu, Snep, Robu, Tomoiaga - krmar Lovrenški) 6T3"58; 3. Nova Zelandija (Keys, Wright, Johnston, White - krmar Bird) 6T5"78; 4. Velika Britanija 6T8"08; 5. ZDA 6T8"47; 6. Jugoslavija 6'23"28. Dvojni dvojec: 1. Nizozemska (Flo-rijn, Rienks) 6'2TT3; 2. Švica (Schwer-zmann, Bodenmann) 6'22"59; 3. SZ (Martčenko, Jakuša) 6'22"87; 4. ZRN ,6'24"97; 5. NDR 6'26"20; 6. Danska 6'26"98. Dvojec brez: 1. Velika Britanija (Holmes, Redgrave) 6'36"94; 2. Romunija (Neagu, Dobre) 6'38"06; 3. Jugoslavija (Prešeren, Mujkič) 6'41"01; 4. Belgija 6'45"47; 5. NDR 6'48"86, 6. SZ 6'51"H. Skif: 1. LANGE (NDR) 6'49"86; 2. KOLBE (ZRN) 6'54"77; 3. VEDONCK (Nova Zelandija) 6'58"66; 4. McGlas-han (Avstralija) 7'01"43; 5. Bronievvski (Poljska) 7'03"67; 6. Sudduth (ZDA) 7T1"45. »Podmornica« Berkoff »le« drugi na 100 m hrbtno SR Biondija v plavalnem »sprintu« Posebej za Primorski dnevnik _________SERGIJ TAVČAR_______________ ■ Že več let sledim I plavanju in že od H malih nog sem si predstavljal plaval-ce na vse mogoče Mr' ' načine, najprej kot 9F IMF torpeda, potem kot ■L gliserje (slavni Mat- ?®Hjj thesj, v novejših ča-I sih kot rušilce (glej | Biondi), še misliti pa si nisem mogel, da bi nekoč moral primerjati plavalca s podmornico. Z novim valom v hrbtnem slogu pa smo še to novost doživeli: to, kar je storil ameriški hrbtaš Berkoff včeraj zjutraj v predtekmovanju discipline 100 m hrbtno, meji kar z neverjetnim, Pognal se je iz štarta in takoj izginil pod vodo. Medtem ko so drugi, normalni plavalci, pridno vihteli roke vsak v svoji progi, Berkoffa še vedno ni bilo na spregled. Ko je končno prišel na površje, so vsi gledalci ob bazenu osupnili od začudenja: bil je namreč kar za poldrugo dolžino pred vsemi. Nadaljeval je v tem slogu in na koncu kar za štiri desetinke popravil svoj svetovni rekord. V finalu mu je potem šlo slabše: potapljalni del mu je slabše uspel, ob prihodu na površje ni imel odločilne prednosti, zgubil je sapo tik pred koncem, in prehitel ga je Japonec Suzuki, ki je mimogrede rečeno, izumitelj te nove revolucionarne tehnike. V čem je »štos« te novosti? V enostavnem hitrodinamičnem principu, ki pravi, da je gibanje v tekočem elementu hitrejše, ker ima manj upora, če se odvija brez vrtincev. In vsi vemo kakšno vrtinčenje povzročajo mogočni gibi plavalcev na površini vode. Istočasno pa plavalec, ki se giblje pod vodo le z valovitim gibanjem, ki spominja na delfinovo, varčuje z gibanjem rok, ki so mu potem bolj sveže, ko se vrne na površje. Edini problem je seveda v tem, koliko zdrži brez sape: to je seveda edini, a velik minus, te nove tehnike. Včeraj smo v bazenu končno videli tudi zmago legendarnega Grossa v svoji paradni disciplini 200 m metuljček, predvsem pa smo videli nov svetovni rekord velikega Matta Biondija v plavalnem šprintu, disciplini 50 m prosto, ki so jo končno uvrstili v olimpijski program, kamor je že od zdavnaj spadala, saj je to edina prava Sprinterska plavalna disciplina. S tem se je Biondi idealno postavil ob bok velikemu Benu Johnsonu in res zanimivo je, da sta svetovna rekorda v šprintu v obeh najbolj klasičnih olimpijskih panogah padla skoraj istočasno istega dne. FINALNI IZIDI ŽENSKE 800 m prosto: 1. EVANS (ZDA) 8'20 "20; 2. STRAUSS (NDR) 8,22"09; 3. MCDONALD (Avstralija) 8'22"93; 4. Moehring (NDR) 8'23 "09; 5. Bruce (ZDA) 8'30"65; 6. Elford (Avstralija) 8'30"94; 7. Arnoulo (Belgija) 8'37"47; 8. Strumenlieva (Bolgarija) 8'41 "03. 200 m mešano: 1. HUNGER (NDR) 2T2"59; 2. DENDEBEROVA (SZ) 2'13 "31; 3. LUNG (Rom.) 2'14"85; 4. Clatowrthy (Avstralija) 2'16"31; 5. Muis (Niz.) 2T6"40; 6. Patrascotu (Rom.) 2"16"70i 7. Li Lin (Kit.) 2"17 "42; 8. Gedgepth (ZDA) 2'17"99. 4x100 m mešano: 1. NDR (Otto, Hoer-ner, Weigang, Meissner) 4'03'74 (sv. rekord); 2. ZDA (Barr, McFarlane, Joergen-sen, Wayte) 4"07"90; 3. KANADA (Melien, Higson, Kerr, Mugent) 4'10'"49; 4. Avstralija 4’11"57; 5. Nizozemska 4'12'T9; 6. Bolgarija 4'12"36; 7. ZRN 4"12"89; 8. Italija A11Q"f _ 4'13 "05. MOŠKI 50 m prosto: 1. BIONDI (ZDA) 22 "14 (sv. rekord); 2. JAGER (ZDA) 22"36; 3. PRIGODA (SZ) 22"71; 4. Halsall (Švica) 22 "83; 5. Vollery (Švica) 22 "84; 6. Tkačen-ko (SZ) 22"88; 7. Henter (ZRN) 23 "03; 8. Baildon (Avstral.) 23 "15. 200 m delfin: 1. GROSS (ZRN) 1'56"94; 2. NIELSEN (Danska) 1'58 "24; 3. MOSSE (Nova Zelandija) 1'58 "23; 4. Ponting (Kanada) 1'58»91; 5. Stewaert (ZDA) 1'59 "19; 6. Wilson (Avstral.) 1"59 "20; 7. Kelly (Kanada) 1'59 "48; 8. Nesty (SUR) 2'00"80. 100 m hrbtno: 1. SUZUKI (Jamajka) 55"05; 2. BERKOFF (ZDA) 55"18; 3. POLJANSKI (SZ) 55 "20; 4. Zabolotnov (SZ) 55"37; 5. Tewksbury (Kanada) 56 "09; 6. Baltrusch (NDR) 56'T0f 7. Hoffmeister (ZRN) 56"19; 8. Murphy (Kanada) 56"32. Gimnastika: tekmovanje posameznikov Popolno slavje SZ Sovjetski gimnastičari so znova dokazali, da na svetu zdaj nimajo enakovredne konkurence. V tekmovanju '~7?~ ^ posameznikov so osvojili kar sedem zlatih in eno srebrno kolajno. Odličja je skupno prejelo osem držav in trinajst tekmovalcev. V preizkušnjah na drogu in parterju so Sovjeti zabeležili dvojni uspeh. O njihovi premoči priča tudi to, da so brez kolajn ostali le v preskoku. Med posamezniki je bil najbolj uspešen Vladimir Artemov, ki je skupa-no osvojil tri kolajne, dve zlati in eno srebrno. IZIDI Drog: 1. VALERI LJUKIN (SZ) 19,900 in VLADIMIR ARTEMOV (SZ) 19,900; 3. HOLGER BEHRENDT (NDR) 19,800 in Marius Gherman (Rom.) 19,800; 5. Wang Čongšeng (Kit.) 19,775; 6. Kju Djijang (Kit.) 19,700. Preskok: 1. LOU JUN (Kit.) 19,875; 2. SVLVIO KROLL (NDR) 19,862; 3. PARK JONG HON (J. Koreja) 19,775; 4. Dejan Kolev (Bol.) 19,737; 5. Holger Behrendt (NDR) 19,650; 6. Sergej Kar-kov (SZ) 19,600. Krogi: 1. HOLGER BEHRENDT (NDR) in DIMITRI BELOZERČEV (SZ) 19,925; 3. SVEN TIPPELT (NDR) 19,875; 4. Kalofer Hristozov (Bol.) in Valeri Ljukin (SZ) 19,825; 6. Lu Jun (Kit.) in Juri Chechi (It.) 19,800. Parter: 1. SERGEIJ KHARKOV (SZ) 19,925; 2. VLADIMIR ARTEMOV (SZ) 19,900; 3. LOU JUN (Kit.) in JUKIO IKETANI (Jap.) 19,850; 5. Li Ning (Kit.) 19,800; 6. Boris Petri (It.) 19,775. Konj: 1. BELOZERČEV (SZ), ZSOLI BORKAI (Madž.) in LJUBOMIR GE-RASKOV (Bol.) 19,950; 4. Koiči Mizuši-ma (Jap.) 19,900; 5. Valerij Ljukin (SZ) 19,875; 6. Daisuke Nišikava (Jap.) 19,850. Bradlja: 1. VLADIMIR ARTEMOV (SZ) 19,925; 2. VALERI LJUKIN (SZ) 19.900; 3. SVEN TIPPELT (NDR) 19,750; 4. Kalofer Hristozov (Bol.) 19,725; 5. Narius Gherman (Rom.) 19,700; 6. Curtis Hibbert (Kan.) 19,675. Nogomet: danes četrtfinalne tekme Kalija proti Švedski Z današnjimi četrtfinalnimi tekmami stopa nogometni turnir v svojo najbolj zanimivo fazo. Od r favoritov manjka le Jugoslavija, ki je klavrno W izpadla iz nadaljnjega boja. Italijani, ki so se le za las izognili podobni katastrofi, igrajo proti telesno močnim Švedom, s katerimi imajo sicer ugodno tradicijo, vendar jim ne bo lahko. Zmagovalec tega srečanja se bo v polfinalu bržkone pomeril s Sovjetsko zvezo, ki proti šibki Avstraliji res ne bi smela imeti težkega dela. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi moral biti finale me SZ in Brazilijo. Ta igra danes z Argentino, ki doslej ni pokazala veliko, zadnji četrtfinale je med presenetljivo dobro Zambijo in ZRN. Selektor azzurrov Rocca, ki ga nekateri sicer zdaj imajo za lutko v rokah Vicinija in Bearzota, bo proti Švedski poslal na igrišče isto postavo, ki je dokaj zanesljivo premagala Irak. SPORED: Italija - Švedska; Zambija - ZRN; Brazilija -Argentina; SZ - Avstralija. Košarka: v zadnjem kolu proti Portoriku Nepotreben poraz Jugoslovanov Portoriko - Jugoslavija 74:72 (36:37) JUGOSLAVIJA: Petorivč 9, RAdulovič, Čutura 10, Kukoč 4, Paspalj 11, Obrado-vič 6, Zdovc, Vrankovič 4, Divac 6, Ara-povič, Radja 14, Cvjetičanin 8. GLEDALCEV: 6.000. SODNIKA: Forte (ZDA) in Zych (Poljska). NAJBOLJŠI STRELCI PORTORIKA: Cruz 18, Mincy 12, Gause 11. Prav v zadnjem kolu kvalifikacijske A skupine so Jugoslovanski košarkarji povsem po nepotrebnem izgubili s Portorikom. »Plavi« so igrali povsem nemotivirano in tudi ves trud zveznega trenerja Ivkoviča, da bi »predramil« svoje, je bil zaman. »Izgubili smo povsem po nepotrebnem, to pa naj bo za nas dobra šola za četrtfinalno srečanje proti Kanadi,« je dejal jugoslovanski center Divac. Jugoslavija je, kljub porazu, vseeno ohranila prvo mesto na lestvici v svoji skupini, saj je v uvodnem in neposrednem srečanju premgala SZ, ki je sklenila turnir z enakim številom točk kot »plavi«.. IZIDI 5. KOLA SKUPINE A: Avstralija - J. Koreja 95:75 (51:39); SZ - Srednjeafriška republika 88:78 (40:31); Portoriko - Jugoslavija 74:72 (36:37. KONČNA LESTVICA: Jugoslavija in SZ 8; Portoriko in Avstralija 6; Srednjeafriška republika 2; Južna Koreja 0. IZIDI 5. KOLA SKUPINE B: Španija - Brazilija 118:110; Kanada - Kitajska 99:96; ZDA - Egipt 102:75. KONČNA LESTVICA: ZDA 10, Španija 8, Brazilija 6, Kanada 4, Kitajska 2, Egipt 0. Hokej na travi: vodita Avstralija in ZRN Po četrtem kolu kvalifikacijskega dela turnirja v hokeju na travi vodita Argentina in ZRN. LESTVICA SKUPINE A: Avstralija 8, Pakistan 6, Nizozemska 5, Španija 3, Argentina 2, Kenja 0. LESTVICA SKUPINE B: ZRN 7, V. Britanija, Indija in SZ 5, J. Koreja in Kanada 1. Odbojka: po tekmi nad Italijo SZ zmagala v B skupini Streljanje: azzurri prvič od leta 1952 brez kolajne Boks: bližajo se sklepni boji Zmaga Nardiella (It.) V A skupini si je SZ že pred zadnjim nastopom zagotovila prvo mesto, v B skupini so ZDA še naprej nepremagane in s tem poleg SZ prvi favorit za osvojitev druge zlate kolajne. V A skupini si je SZ že pred zadnjim nastopom zagotovila prvo mesto, v B skupini so ZDA še naprej nepremagane. IZIDI SKUPINE A: Bolgarija - Južna Koreja 3:0 (15:7, 15:10, 15:8); Brazilija - Švedska 3:1 (15:6, 13:15, 15:0, 15:12); SZ - Italija 3:1 (15:9, 15:9, 12:15, 15:12). LESTVICA: SZ 8; Brazilija 6; Bolgarija 4; Švedska, J. Koreja in Italija 2. IZIDI SKUPINE B: ZDA -Francija 3:0 (17:15, 15:6, 15:13); Japonska - Tunizija 3:0 (15:4, 15:11, 15:7); Argentina - Nizozemska 3:0 (15:11, 15:7, 15:8). LESTVICA: ZDA 8, Argentina 6, Francija in Nizozemska 4, Japonska 2, Tunizija 0. ROKOMET IZIDI SKUPINE A: Jugoslavija - Alžirija 23:22; Švedska -Islandija 21:20; SZ - ZDA 26:14. LESTVICA: SZ 6; Švedska in Jugoslavija 4, Islandija in ZDA 2; Alžirija 0. IZIDI SKUPINE B: Madžarska - Japonska 22:19; NDR - Španija 21:20; J^ Koreja -ČSSR 29:28. LESTVICA: J. Koreja 6; NDR in ČSSR 4; Španija in Madžarska 2; Japonska 0. Zelo slabo se je za Italijane končalo tekmovanje v streljanju. Od leta 1952 so na igrah azzurri redno osvajali kolajne, a letos so ostali praznih rok, kar je prava senzacija, Kot zadnjemu je včeraj spodletelo Luci Scribaniju Rossiju, ki je bil za malo izločen iz finalne serije in je pristal na končnem sedmem mestu. Skeet 50 golobov: 1. AXEL WEG-NER (NDR) 222 točk; 2. ALFONSO IRUARRIZAGA (Čile) 221; 3. JORGE GUARDIOLA (Šp.) 220; 4. Daniel Car-lisle (ZDA) 220; 5. Djang Vejdjang (Kit.) 219; 6. Jurgen Raabe (NDR) 219. Zračan pištola 60 nabojev: 1. TANO KIRJAKOV (Bol.) 687,9; 2. ERICH BULJUNG (ZDA) 687,9; 3. KJU HAIFENG (Kit.) 784,5; 4. Sorin Bibi (Rom.) 683,3; 5. Igor Basinski (SZ) 683,2; 6. Miroslav Ružička (ČSSR) 681,4. Meč: Cuomo četrti V sabljanju so včeraj podelili odličja v meču za posameznike. Italijan Sandro Cuomo je za las zgrešil zmagovalni oder in pristal na četrtem mestu. Zlato kolajno je osvojil Zahodni Nemec Schmitt. Meč posamezniki: 1. ARND SCHMITT (ZRN); 2. PHILIPPE RIBA-UD (Fr.); 3. ANDREJ ČOVALOV (SZ); 4. Sandro Cuomo (It.). Uteži: zmaga Sovjeta Do 82,5 kg: 1. ISRAIL ARSAMA-KOV (SZ); 2. ISTVAN MESZI (Madž.); 3. LEE HJUNG KUN (J. Kor.). V supervelter kategoriji je Italijan Vincenzo Nardiello, ki spada med favorite za zlato kolajno, premagal s tehničnim KO boksarja s Samoe Likoua Ariua, medtem ko je v velter kategoriji Jugoslovan Petronijevič izgubil s Kenijcem Wangilo v dveh rundah, saj je sodnik prekinil dvoboj, ker je Jugoslovan dobil močan udarec. Olimpijski turnir v namiznem tenisu Šest zmag »plavih« Drugi dan olimpijskega turnirja v namiznem tenisu je bil povsem uspešen za Jugoslavijo, saj je kar šest njenih predstavnikov zmagalo, izgubila pa je le sicer odlična Jasna Fazlič, katero je s 3:2 premagala Japonka Hoshino. V igri ženskih parov sta Fazličeva in Perkučinova dosegla svojo tretjo zaporedno zmago, v igri posameznikov pa Kali-nič in Lupulesku nadaljujeta z zmagami. Edini italijanski predstavnik Massino Costantini je v svoji skupini dosegel eno zmago in en poraz. I______toto hodon - toto hodori__| »Big Ben« povzročil premik Zmaga Johnsona (nanj so stavili le trije bralci), je zaustavila inflacijo točk in nekoliko izravnala vrstni red. Korak naprej je napravil na vrhu le Robert Luis, tekmovalec iz Nove Gorice, ki je pravilno napovedal Johnsona in kot edini upošteval, da bi Sovjeti v finalih na telovadnih orodjih lahko osvojili več kot 6 zlatih, čeprav je bilo panog samo 6. Luis je očitno sledil tekmovanju in opazil, da je na prvih mestih tudi po več telovadcev. Sovjeti so tako osvojili 7 zlatih kolajn, medtem ko jih je Novogoričan napovedal 8. Točk sicer ni dobil, bil pa je na tem, da prevzame vodstvo. Rokometaši Jugoslavije so imeli na papirju lahko nalogo proti Alžiriji. Napovedane so bile razlike od 7 do 15 točk za Jugoslavijo, tekma pa bi se kmalu končala s tragedijo, saj je Jugoslavija odločilni gol dala skoraj istočasno z zaključno sireno. Po petem kolu natečaja je lestvica glede prvih mest naslednja: Peter Ger-dol 27 točk, Robert Luis 24, Zdravko Skupek 21, Ljubo Jančar in Ciro Fab-bri 20, Dejan Furlanič 18, Darko Grgič 17 itd. Vprašanja za današnji dan (odgovori v ponedeljek med 18.30 in 19.30) so: • Vaterpolo, Grčija - Španija - Zmagovita ekipa. (Velja 5 točk). • Dviganje uteži - Bo v kategoriji do 110 kg postavljen v dvoboju svetovni rekord? (Velja 3 točke). • Skoki v vodo, deska ženske - Narodnost zmagovalke. (Velja 3 točke). Še nepopolno formirane skupine ekipnih športov nam v seriji današnjih vprašanj onemogočajo vključitev bolj popularnih ekipnih športov. V vaterpolu bosta isti dan igrali tudi Italija in Jugoslavija, vendar s šibkima nasprotnikoma in bi se morala zato vprašanja vrteti okoli zapletenih kombinacij. Pri dviganju uteži se je položaj bistveno spremenil po popolnem odstopu bolgarskih dvigalcev. Z njimi je odšel tudi del kakovosti in postavljanje rekordov bo od sedaj naprej nekoliko bolj omejeno. Bistvo je torej v vrednotenju tistih dvigalcev, ki bodo redno nastopali. Skoki v vodo spadajo v bolj revne športe. Vprašanje o njih je le valorizacija panoge in majhna past za naše tekmovalce. Točk je malo, odgovor pa se nam zdi lahek. Računamo, da bomo proti koncu tedna objavili tudi seznam nagrad za boljša mesta. OLIMPIADA 1988 0x9 WORLDWIDE SPONSOR OF THE 1988 OLVMPIC GAMES URADNA GAZIRANA PIJAČA Kjer je šport, je Coca-Cola SIBET S.p.A. - Pooblaščena polnilnica za TRST in GORICO 34010 Zgonik - Proseška postaja 5/B - Tel. 040/225152 Južnokorejski praznični premor ne velja za igre Pogovor z našim hitrohodcem Fabiom Ruzzierjem »Damilano izreden športnik« Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF Drugi konec tedna seulskih olimpijskih iger ne soupa-da zgolj z viškom-športnih prireditev -v 48 urah bomo zvedeli za 56 olimpijskih zmagovalcev -pač pa tudi z enim naj pomembne) ših korejskih praznikov Chusokom, ki bi ga lahko primerjali z našim velikošmaren-skim počitniško brezskrbnim slavjem. Toda Chusok ali festival luninega pridelka je nekaj več, pade pa vsako leto drugače, saj ga določijo po luninem koledarju, in sicer na 15. dan osmega meseca. Če je velikošmarenski praznik le-toviščarski višek, potem je Chusok obenem priložnost za družinske obiske, kakor tudi za spomin na pokojne. V belo, žalno barvo oblečene družine dopoldne obiščejo grobove, jih okrasijo s cvetjem, nakar se y spomin na rajne skupaj poveselijo. Že na predvečer praznika gospodinje kuhajo in pečejo, družinski očetje pa skrbijo, da ne bo zmanjkalo mak-kolija, mlečno belo goste pijače iz fermentirane pšenice, sojuja, nizko alkoholnega zvarka in sladkega krompirja iz riževega žganja, ki ga v Koreji kličejo Chung-chong. Praznično kosilo se zavleče v pozne popoldanske ure, ko se že prične večerja. Okrog polnoči praznovanje prekinejo, da na prostem pozdravijo lunin ščip. Seveda pa je v dobi turizma tudi Chusok priložnost za krajši ali daljši izlet, za Seulčane, ki so se šele pred nedavnim s podeželja preselili v prestolnico pa možnost, da se vrnejo domov. Z avtomobili, avtobusi in posebnimi vlaki je glavno južnokorejsko mesto v zadnjih urah zapustilo nad 3 milijone in pol prebivalcev. Danes bodo zaprte trgovine in stojnice v okraju I-Tae-Won, ki je pravi raj za tuje turiste, saj so na prodaj po nizkih cenah izdelki najslovitejših svetovnih znamk. Seveda gre za ponarejene predmete, ki pa so za nevešče oko povsem enaki originalu. Morda se bo kdo od mednarodnega olimpijskega odbora v tem korejskem prazničnem premoru zamislil in se vprašal, če je pametno in koristno stlačiti na en sam tekmovalni dan, kot je bil na primer včerajšnji, ali današnji, 30 oziroma 26 olimpijskih finalov. Kako človeško moč pričakovati od poročevalca, pa tudi od televizijskega gledalca in radijskega poslušalca, da se bo znašel v tej kopici dogodkov in rezultatov, da si bo vsaj bežno na jasnem, kaj se je zgodilo na 26 tekmah v ekipnih športih, 15 atletskih nastopih, v 7 veslaških in 8 jadralnih regatah, v skupno 76 ur trajajočih bojih v konjski dresuri itd. V našem okolju je športnik, ki je bil že večkrat v stiku z najboljšimi specialisti v hitri hoji. Mislimo na Lonjerca Ruzzierja, ki spada v širši krog boljših v Italiji, predvsem na daljših razdaljah. Ruzzier se tako spominja srečanja z nekaterimi junaki iz Seula. »Ključen za srečanje z velikimi je miting hitrohodcev v Šesto San Gio-vanni, kjer sta med drugim tekmovala Pribilinec in Mehikanec Mercenario. Seveda poznam dobro tudi Damilana in vse druge Italijane, ki so v Seulu. Z njimi sem tekmoval že večkrat, tudi v drugačnih priložnostih. Posebno visoko cenim človeške lastnosti Damilana, ki je iskren in pošten športnik, ki nikoli ne skuša prikrivati stvarnosti. Imel sem priliko od blizu spoznati tudi Mercanaria, skrajno veselega in sproščenega atleta.« Tehnično je hitra hoja v krizi, ker se na veliko krši osnovno pravilo, ki nalaga, da mora biti vsaj ena noga stalno v dotiku s tli. »Dokaj točno so preračunali, da je čas 4T5" za vsak kilometer meja, pod katero je nemogoče obdržati stalen stik s tlom. Frekvenca korakov mora biti za čas namreč tako hitra, da je prehod v neke vrste teka neizbežen. Za Pribilineca, ki je v Seulu zmagal s povprečkom nekaj drobcev sekunde celo pod 4', velja seveda tudi ta zakon in prav tako za vse najboljše ostale, ki radi opravijo odseke v prikritem teku. Najbolj primerni za take podvige so ovinki in tuneli.« Iz česa izhaja to masovno kršenje pravil? »Mehikanci, ki so svoj čas uveljavili povsem svojevrstno pojmovanje hoje, so prisilili vse ostale, da so se oprijeli novih metod, ker z rezultati seveda niso hoteli zaostajati. Pri dodeljevanju ali osvajanju kolajn ne gre zamolčati, da veljajo v mednarodnem krogu posebni knjigovodski kriteriji. Ko bi recimo Damilano v Seulu skušal priti na prvo mesto, bi bil skoraj zanesljivo diskvalificiran. Njega so favorizirali lani na svetovnem prvenstvu v Rimu.« Kateri nastopi čakajo Ruzzierja letos? »Čez dva tedna bom v Piacenzi nastopil na državnem prvenstvu in na startu bodo po vsej verjetnosti tudi olimpijci. Med hitrohodci na startu ni socialnih razlik, vsi smo si enaki. Razlika med prvimi in zadnjimi je le tehnična. Kasneje bom nastopil tudi v Lu-ganu, sezono pa bom končal z nastopom na maratoni v New Yorku. BRUNO KRIŽMAN V dirkališčnih vožnjah Sovjetski zvezi dve zlati kolajni Včeraj so podelili štiri komplete kolajn v dirkališčnih vožnjah, kjer je v glavnem potekal srdit boj med sovjetsko in vzhodnonemško reprezentanco. V ta dvoboj pa se je »vrinil« danski kolesar Dan Frost, ki je zmagal v vožnji po točkah. Sicer pa je SZ osvojila 2 zlati kolajni s Salu-mijevo in ekipno v hitrostni vožnji, NDR pa eno s skoraj nepremagljivim Hesslichom. Hitrostna vožnja (moški) 1. LUTZ HESSLICH (NDR) 2. NIKOLAJ KOVČ (SZ) 3. G ARI NEIWAND (AVSTRALIJA) Hitrostna vožnja (ženske) 1. ERIKA SALUMIJE (SZ) 2. CHRISTA ROTHENBURG-LU-DING (NDR) 3. CONNIE PARASKEVIN-YOUNG (ZDA) Zasledovalna vožnja ekipno (moški) 1. SZ (JEKIMOV, KASPUTIS, MELU-BIN, UMARAS) 2. NDR (BLOCHWITZ, HENING, ME-1ER, WOLF) 3. AVSTRALIJA (Dutton, McGlede, McGrory, Woods) Vožnja po točkah 1. DAN FROST (DANSKA) 2. LEO PEELEN (NIZOZEMSKA) 3. MARAT GANEJEV (SZ) Na teniškem turnirju Italijan Cane spet presenetil V drugemu kolu ženskega teniškega turnirja sta Italijanka Anna Maria Cec-chini in Jugoslovanka Sabrina Goleš gladko klonili pred močnejšima nasprotnicama, medtem ko je druga italijanska predstavnica Raffaella Reggi premagala solidno Kohde Kilsch (ZRN). REZULTATI: Reggi (It.) - Kohde Kilsch (ZRN) 4:6, 7:6, 6:3; Lindguist (Šve.) - Tau-ziat (Fr.) 2:6, 6:3, 6:4; Maleeva (Bol.) - Paz (Arg.) 6:1, 6:2; Larsen (Dan.) - Turnbull (Avstr.) 6:4, 6:3; Hanika (ZRN) - Muir (Zimbabwe) 6:1, 6:1; Evert (ZDA) - Cec-chini (It.) 6:2, 6:2; Sabatini (Arg.) - Goleš (Jug.) 6:1, 6:0; II Soon (J. Kor.) - Sukova (ČSSR) 6:2, 4:6, 6:2. Moški so medtem že odigrali tretje kolo. Italijan Paolo Cane_se je z zelo dobro igro uveljavil nad Špancem Javie-rom Sanchezom. _ REZULTATI: Edberg (Šve.) - Hlasek (Švi.) 6:2, 6:4, 7:6; Mečir (ČSSR) - Forget (Fr.) 7:6, 6:3, 7:5; Jaite (Arg.) - Bong Sun (J. Kor.) 6:4, 6:1, 6:3; Cane (It.) - Sanchez (Šp.) 7:6, 6:1, 6:2; Steeb (ZRN) - Jarryd (Šve.) 2:6, 7:5, 6:3, 7:5; Mayotte (ZDA) -Mansdorf (Izr.) 6:4, 6:2, 6:4; Schapers (Niz.) - Casal (Šp.) 6:4, 4:6, 2:6, 6:3, 6:4; Curren (ZDA) - Tarango (ZDA) 7:5, 6:7, 6:3. DANES, NEDELJA 25. SEPTEMBRA 6.00 - plavanje (RAI 2, KP, LJ ponovitev), atletika Z (RAI 2, KP, LJ); 6.30 -dnevni pregled A (LJ); 7.35 - boks (LJ); 8.00 in 10.00 - nogomet / četrtfinalni tekmi (RAI 2), judo (RAI 2, LJ), boks (RAI 2, KP ponovitev); 8.30 - ponovitve (KP); 9.30 - jahanje (RAI 2, LJ); 10.00 - boks (RAI 2, KP, LJ); 11.00 - plavanje MŽ (RAI 2, KP, LJ); 12.00 - dviganje uteži (RAI 2, LJ); 13.40 - dviganje uteži (KP); 14.30 -dnevni pregled B (LJ); 15.00 - boks (RAI 2, LJ); 17.30 - ponovitve (KP); 18.10 -dnevni pregled (RAI 1); 18.30 - boks (KP ponovitev); 20.30 - posebna rubrika (KP); 21.00 - ponovitve (KP); 22.30 - dnevni pregled (KP, RAI 3). JUTRI, PONEDELJEK 26. SEPTEMBRA 0.00 - vaterpolo Italija - ZRN (RAI 2), atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ), kajak Ž (RAI 2, LJ); 0.45 - odbojka Italija - J. Koreja (RAI 2); 1.00 - boks (RAI 2, KP, LJ), rokomet Jugoslavija - Islandija (LJ); 3.45 - kolesarstvo Ž (RAI 2, LJ, KP ponovitev), atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 5.00 - kajak Ž (RAI 2, LJ), atletika MŽ (RAI 2, KP, LJ); 6.30 - dnevni pregled A (LJ); 7.30 - vaterpolo Jugoslavija - Španija (LJ); 8.05 -judo (RAI 2, KP, LJ); 10.00 - boks (RAI 2, KP, LJ); 12.00 - dviganje uteži (RAI 2, LJ); 14.30 - dnevni pregled B (LJ), boks (KP ponovitev); 16.30 - ponovitve (KP); 18.10 - dnevni pregled (RAI 1); 20.30 -posebna rubrika (KP); 21.00 - ponovitve (KP); 21.05 - dnevni pregled (LJ); 22.30 -dnevni pregled (RAI 3, KP). Hokej na travi Atletika Namizni tenis Kolesarstvo Košarka Odbojka Plavanje Tenis Boks Veslanje Gimnastika Dviganje uteži Rokomet Nogomet Judo 9.00 10.45 13,30 15.15 9.00 0.00 1.45 4.30 6.15 0.00 1.30 2.20 3.00 3.20 3.45 4.00 4.05 4.35 5.20 5.40 6.00 1.20 12.00 12.00 3.00 12.10 3.10 12.20 12.45 13.00 13.05 13.35 £S tfs IS 15.00 15.15 6.15 S z ,?:!! S 19.30 10.30 21.30 12.30 9.45 0.45 12.00 3.00 18.30 9.30 20.30 11.30 10.00 1.00 10.00 1.00 10.00 1.00 10.00 1.00 10.00 1.00 20.00 11.00 20.00 11.00 20.00 11.00 20.00 11.00 20.00 11.00 20.00 11.00 10.00 1.00 10.00 1.00 10.00 1.00 19.00 11.00 10.00 1.00 10.10 1.10 10.30 10.50 11.10 11.50 12.00 14.00 17.00 21.00 12.00 14.00 5.00 6.30 9.00 1.30 1.50 2.10 2.30 2.50 3.00 5.00 8.00 19.30 10.30 ia00 8.00 m” \Z 17.00 8.00 ZDA - Vel. Britanija Ž (PT) Kanada - ZRN Ž (PT) Nizozemska - Argentina Ž (PT) Avstralija - J. Koreja Ž (PT) Kladivo (KV)^ 400 m ovire Z (PT) 110 m ovire M (PT) Kopje M 100 m Ž (PF) Višina M 400 m M (PT) 400 m Ž (PF) Daljina M (KV) 110 m ovire (PT) 400 m ovire M 100 m Ž Kopje Ž (KV) 800 m Ž (PF) 800 m M (PF) 3000 m Ž 5000 m (PT) Posamezno in dvojice M + Ž (l.kolo) Cestna vožnja Ž Jugoslavija — ČSSR Ž (PT) ZDA - Kitajska Ž (PT} J. Koreja - Bolgarija Z (PT) SZ -Avstralija Z (PT) SZ - NDR Ž (PT) Japonska - J. Koreja Ž (PT) Brazilija - Kitajska Ž (PT) ZDA -Peru Ž (PT) 200 m mešano M (PT) 200 m delfin ŽJPT) ■ 200 m hrbtno Ž (PT) 4x100 m mešano M (PT) 50 m prosto Ž (PT) 200 m mešano M 200 m delfin Z 50 m prosto Ž 1500 m prosto M 200 m hrbtno Ž 4x1 OOm mešano M Moške dvojice (2. kolo) Posameznice (2. kolo) 2. in 3. kolo 2. in 3. kolo Skif Ž Dvojni četverec Ž Osmerec Ž Dvojec s krmarjem M Četverec brez krmarja M Dvojni četverec M Osmerec M Finale na 4 orodjih Ž 90 kg (skupina C) 90 kg (skupina B) 90 kg J. Koreja - ZDA Ž (PT) Kitajska - Slonokoščena obala ČSSR - Jugoslavija Ž (PT) SZ - Norveška Ž (PT) Zambija - ZRN (4F) SZ - Avstralija (4F) Brazilija - Argentina (4F) Švedska - Italija (4F) 60 kg jutri, 36.9? JIH 18 odločitev Kolesarstvo Hokej na travi Sabljanje Atletika Namizni tenis Veslanje Vaterpolo Košarka Odbojka Rokomet Boks Tenis Jadranje Dviganje uteži 9,00 0.00 9.00 0.00 10.45 1.45 13.30 4.30 13.30 4.30 15.15 6.15 15.15 6.15 9.00 0.00 9.00 0.00 9.10 0.10 11.00 2.00 12.30 3.30 12.40 3.40 13.00 4.00 13.25 4.25 13.40 4.40 14.00 5.00 14.05 5.05 14.30 5.30 15.00 6.00 15.30 6.30 15.45 6.45 16.05 7.05 16.20 7.20 9.00 0.00 9.00 0.00 9.00 0.00 10.15 1.15 11:30 2.30 14.00 5.00 15.15 6.15 16.30 7.30 9.45 0.45 11.45 2.45 14.30 5.30 16.30 7.30 19.30 10.30 21.30 12.30 9.45 0.45 12.00 3.00 14.30 5.30 16.30 7.30 18.30 9.30 20.30 11.30 10.00 1.00 16.00 7.00 10.00 1.00 11.30 2.30 14.00 5.00 15.30 6.30 18.00 9.00 19.30 10.30 10.00 1.00 19.00 1.00 10.00 1.00 13.30 4.30 14.00 5.00 17.00 8.00 21.00 12.00 14.00 5.00 17.00 8.00 20.00 11.00 0.00 Avstralija - Španija M (PT) 9.00 0.00 Posamezno in ekipno M + Ž (1. kolo) 9.00 0.00 Kajak in kanu 500 m M + Ž (PT in PF) . ~ ~~ Italija - ZRN (PT) J. Koreja - SZ (PT) Avstralija - Francija (PT) ZDA - Grčija (PT) Madžarska - Kitajska (PT) 7.30 Španija - Jugoslavija (PT) 9.45 0.45 Srednjeafriška rep. - Egipt (UV) “ 2.45 Jugoslavija - Kanada (4F) 5.30 Koreja - Kitajska (UV) 7.30 ZDA - Avstralija (4F) 10.30 SZ - Brazilija (4F) 12.30 Španija - Portoriko (4F) 0.45 Italija - J. Koreja M (PT) 3.00 Francija - Argentina M (PT) 5.30 ZDA - Tunizija M (PT) 7.30 Japonska - Nizozemska M (PT) 9.30 Brazilija - SZ M (PT) 11.30 Bolgarija -Švedska M (PT) 1.00 Deska Z (PT) 7.00 Deska Ž (PT) 1.00 Islandija - Jugoslavija M (PT) 2.30 Španija - Madžarska M (PT) 5.00 ZDA - Švedska M (PT) 6.30 CSSR - NDR M (PT) 9.00 Alžirija - SZ M (PT) 10.30 Japonska- J. Koreja M (PT) 1.00 Tretje kolo 1.00 Tretje kolo 10.00 1.00 Posamezniki in ženske dvojice (4F) Konsjki šport Judo Umet. plavanje 20.00 11.00 Posameznice (PT) LEGENDA: M moški; Ž ženske; PT predtekmovanje; KV kvalifikacije; RP repesa-ži; 8F osmina finala; 4F četrtina finala; PF polfinale; UV tekmovanje za uvrstitev; FS finalna skupina; KO končnica; FI finale; • označuje odločitev. Če ni posebne oznake, gre za tekmovanja moških. Ure po lokalnem času so v sivem polju. Sloveni jašport Slovenijašport na XXIV. letnih olimpijskih igrah SEUL 1988 z vrhunsko športno opremo OCHdGS V opremi a d i d a s tekmujejo jugoslovanski športniki v: rokometu — košarki — atletiki nogometu — kolesarstvu — rokoborbi — gimnastiki — veslanju — strelstvu in drugi Slovenijašport in vrhunski šport — izkušnje, ki bogatijo program opreme za šport in prosti čas. © adidas Nogomet: v tretjem kolu prvenstva C lige Triestina za točki proti L.R. Vicenzi Kolesarstvo: na dirki po Apuliji Fondriest šele tretji Današnje srečanje med Triestino in L.R. Vicenzo bo gotovo privabilo na Grezar veliko občinstva. Več je namreč razlogov, da je današnja tekma med naj zanimivejšimi tretjega kola prvenstva C lige. Lombardovi varovanci bodo proti ekipi iz Veneta, ki je precej slabo začela prvenstvo, štartali na zmago, da obdržijo stik z vodečimi. Naloga pa ne bo lahka, saj morajo igralci iz Vicenze nadoknaditi izgubljene točke in napovedujejo napadalno taktiko. Pari 3. kola C lige (ob 15.00): Car-rarese - Arezzo, Centese - Reggina, Modena - Derthona, Montevarchi - Livorno, Prato - Mantova, Spezia - Ve-nezia, Trento - Spal, Triestina - Vicen-za, Virescit - Lucchese. Lestvica: Prato 4, Triestina, Virescit, Reggina, Lucchese in Spezia 3, Spal, Derthona, Montevarchi, Arezzo, Carra-rese in Modena 2, Centese, L.R. Vicen-za, Trento, Mantova in Pro Livorno 1, Venezia 0. Povsem drugačno vzdušje je pri drugoligašu Udineseju, ki je že na robu krize. Čeprav je predsednik Poz-zo med tednom zagotovil, da ima vse zaupanje v trenerja Sonettija, vse kaže, da se toskanskemu tehniku furlanska klop maje. Sonettijeva bodočnost bo verjetno odvisna od nastopov Udineseja na gostovanjih v Piacenzi in Brescii. Zato je pričakovati, da bodo De Vitis in tovariši dali vse od sebe, da na današnjem gostovanju iztržijo vsaj točko, če že ne obe. Pari 3. kola B lige (ob 15.00): Ancona - Genoa, Avellino - Brescia, Barlet-ta - Sambenedettese, Cosenza - Cre-monese, Empoli - Messina, Licata -Taranto, Monza - Catanzaro, Parma -Padova, Piacenza - Udinese, Reggina -Bari. Lestvica: Genoa, Padova, Avellino in Bari 3, Messina, Brescia, Cremone-se, Parma, Taranto, Ancona, Monza, Catanzaro, Empoli, Licata, Piacenza in Reggina 2, Udinese, Sambenedettese in Cosenza 1. »Nadaljevali bomo na poti, ki smo jo ubrali prejšnjo nedeljo proti Bassa-nu.« Tako je trener Pro Gorizie (med-deželno prvenstvo) Del Neri sintetiziral današnje srečanje, ki ga bodo odigrali v gosteh proti Caereanu. Ekipa, ki bo gostila Goričane, je sodila med glavne favorite za najvišja mesta, doslej pa je doživela dva poraza. Nogomet: v 8. kolu 2. ZNL Poraz Olimpije v Beogradu V drugi zvezni nogometni ligi je ljubljanska Olimpija v anticipiranem srečanju izgubila z 1:3 v Beogradu. Od ostalih tekem današnjega 8. kola gre omeniti dvoboje na vrhu med Radnič-kim in banjaluškim Borcem ter Borcem iz Čačka in Pelisterjem. Kljub predčasni izključitvi jugoslovanske nogometne reprezentance na olimpijskih igrah, igralci se še niso vrnili domov. Zato bo tudi današnje, 8. kolo v 1. zvezni ligi potekalo v okrnjeni obliki, saj bo na sporedu le 6 srečanj. Pari 8. kola: Dinamo - Napredak, Radnički - Željezničar, Čelik - Crvena zvezda, Vojvodina - Rad, Sarajevo -Budučnost, Hajduk - Osijek. Preložene pa so tekme: Sloboda - Rijeka, Spartak - Velež in Partizan - Vardar. V nogometni republiški ligi - zahod igra trboveljski Rudar doma s Primorcem, Koper in Maribor pa gostujeta pri Splitu oz. Jugokeramiki. LUGO Dl ROMAGNA (Ravenna) — Na tradicionalni, 63. kolesarski dirki po Romagni se je nekoliko nepričakovano uveljavil Švicar Stephan Joho. Izvedenci so med favoriti za končno zmago omenjali Italijane (svetovnega prvaka Fon-driesta ali pa njegovega »tekmeca« Bug-na). V zaključnem sprintu pa je največ moči imel Švicar, drugo in tretje mesto pa sta kot lani zasedla Cavazzi in Fondriest. VRSTNI RED: 1. Joho (Švi.), ki je 234 km prevozil v 5.50' s poprečno hitrostjo 40,114 km na uro; 2. Cavazzi (It.): 3. Fondriest (It.); 4. Bugno (It.); 5. Cimini (It.), vsi isti čas. Nogomet: prijateljski tekmi LA VALLETTA — V prijateljski nogometni tekmi je Roma z 2:1 (1:) z zadetkoma Vollerja premagala selekcijo z Malte. Bologna pa je na na tekmi v Ferrari izenačila 1:1 proti Kolnu (zadetka sta dosegla Littbarski in Lorenzo). Tenis: Muster in Filippini v finalu v Apuliji BARI — V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Apuliji se bosta pomerila Avstrijec Muster in Urugvajec Filippini. Prvi je s 6:2, 6:4 premagal Američana Duncana, drugi pa s 6:2, 2:1 (odstop) Francoza Championa. Avtomobilizem: rally po Slonokoščeni obali ABIDJAN — Francoza Ambrosino in Lesaux sta z vozilom nissan SX2000 osvojila avtomobilski rally po Slonokoščeni obali. Rally je veljal za svetovno prvenstvo pilotov. Favorit, Avstrijec Stohl (audi guattro), je zavozil s proge in je moral zaradi možganskega pretresa in zloma roke v bolnico. Najbolj priljubljeni športi v EGS MILAN — Nogomet je najbolj priljubljen šport med prebivalci EGS. Tako poroča Doxa, ki navaja izsledke ankete, ki jo je opravilo dvanajst specializiranih ustanov v dvanajstih državah Evropske gospodarske skupnosti. Nogomet je dobil 36% glasov, sledijo pa: tenis 26%, plavanje 25%, atletika in gimnastika 18%, kolesarstvo 16%, košarka 12%, konjski šport 10%, jadranje 7%, maratonski tek 6%, golf 6% in dviganje uteži 3%. Sestavljale! vprašalnika so opozorili na pomanjkljivost: v vprašalnik so pozabili vključiti boks. Formula ena: danes V N Portugalske Spet Prost in Senna LIZBONA — Običajna dvojica pilotov Prost - Senna z vozili melaren honda, z razliko,-da je tokrat v prvi vrsti Francoz pred Brazilcem, izreden nastop Capellija, ki je s svojim mar-chem dosegel tretji najboljši čas, ter skromen nastop Ferrarijevih pilotov, saj se je Berger z veliko muko prebil na 4. mesto, to so glavne značilnosti včerajšnjih zadnjih poskusnih voženj pred današnjo dirko v formuli ena za VN Portugalske v Estorilu. Monza, kjer so slavili ferrariji, zgleda torej daleč in so se izkazala za pravilna opozorila, da ni razlogov za prevelik optimizem. Prvi dve mesti, razen presenečenj, naj bi bili torej danes oddani. Za ostala pa se obeta res hud boj, saj vozila z atmosferskim polnilnikom na tej dirki ne zaostajajo prav dosti za motorji turbo. STARTNI VRSTNI RED 1. vrsta: Prost (Fr.) melaren honda 1T7"411 s poprečno hitrostjo 202,297 km na uro; Senna (Braz.) melaren honda 1T7"869; 2. vrsta: Capelli (It.) march 1T8"812; Berger (Av.) ferrari 1T8"903; 3. vrsta: Gugelmin (Braz.) march 1T9"045; Mansell (VB) williams 1T9"131; 4. vrsta:'Alboreto (It.) ferrari 1T9"372; Piguet (Braz.) lotus honda 1T9"551; 5. vrsta: Nannini (It.) benet-ton ford 1T9"572; Warwick (VB) ar-rows 1T9"603; 6. vrsta: Patrese (It.) williams 1T9 "797; De Cesaris (It.) rial ford 1T9''940; 7. vrsta: Boutsen (Bel.) benetton ford T20 "314; Martini (It.) mi-nardi 1'20"741; 8. vrsta: Dalmas (Fr.) lola 1'20 "748; Nakajima (Jap.) lotus honda 1'20"783; 9. vrsta: Caffi (It.) dal-lara 1'20"922; Cheever (ZDA) arrows T20"965; 10. vrsta: Sala (Šp.) minardi 1'21"094; Alliot (Fr.) lola 1'21"096; 11. vrsta: Streiff (Fr.) AGS ford 1'21 "418; Palmer (VB) tyrrell 1'21"788; 12. vrsta: Arnoux (Fr.) ligier r21"790; Johansson (Šve.) ligier 1'22"035; 13. vrsta: Larini (It.) osella 1'22"H9; Targuini (It.) coloni ford T22 T70. Niso se uvrstili: Bailey (VB, Tyrrell), Ghinzani (It., zakspeed), Modena (It., Eurobrun) in Schneider (ZRN, zakspeed). Dirka se bo pričela ob 15.30. Košarka: po porazu proti S. Benedettu na turnirju Del Negro Jadran drevi za tretje mesto Jadran - S. Benedetto 94:104 (36:47) JADRAN: Starc 22, Persi, Čuk 6, Corsi, Arena 2, Rauber 12, Ban 24, Daneu 14, Gobbo 10, Manzano 5. S. BENEDETTO: Zaban 6, Salvador! 1, Gnecchi 10, Urši 2, Ardessi 9, Alek-sinas 24, Vitez 25, Borsi 12, Marega 1, Hordges 16. SODNIKA: Gobbo in Bradamante iz Tržiča. PON: Daneu, Gobbo, Ban in Starc. TRST — V prvem srečanju turnirja Del Negro so goriški košarkarji, po pričakovanju, premagali Jadranovo peterko. Srečanje je bilo nekaj več kot dobra trening-tekma, saj sta oba trenerja skušala predvsem izpiliti nekatere sheme v pričakovanju prvenstvenih srečanj, ko bo šlo zares. Tehnična razlika med obema postavama, predvsem pa višinska prednost Goričanov, sta gotovo prispevali, da so Vitez in tovariši že od vsega začetka izbojevali precejšnjo prednost in jo v bistvu obdržali do konca srečanja. Jadranovci so tekmo pred maloštevilnim občinstvom začeli precej zmedeno in veliko grešili, tako da je v prvih desetih minutah le Gobbo zadeval koš. V nadaljevanju, ko je Bosini izmenično pošiljal na igrišče Hordge-sa in Aleksinasa, pa je igra postala živahnejša in zanimivejša tudi za oko. Nekoliko agresivnejša igra Brumnovih varovancev v drugem polčasu je v nekaterih priložnostih celo spravila v težave goriško obrambo. Na drugi strani pa je igra San Benedetta slonela predvsem na protinapadih Viteza, ki je tudi tokrat bil najboljši od svojih. Od jadranovcev pa zaslužijo pohvalo Gobbo za borbenost in natančnost v uvodnem delu, Daneu, Ban in Starc za vse, kar šo dobrega pokazali v drugem polčasu, ko so bili marsikdaj enakovredni goriškim prvoligašem. Stefanel - Latte Carso 100:57 (57:25) STEFANEL: Procaccini 5, Bonino 21, Pilutti 17, Colmani 8, Battin 4, Ca-vazzon 4, Lokar, Zarotti 7, Bianchi 7, Maguolo 17. LATTE CARSO: Zubali, Tonut 10, Poropat 2, Pecchi 15, Radovani 2, Mer-lin 2, Trampuš 12, Ruaro 5, Briganti 9. DANAŠNJI SPORED: ob 18. uri finale za 3. mesto: Jadran - Latte Carso; ob 20. uri finale za 1. mesto: San Benedetto - Stefanel. (R. Pavšič) ABONMAJI ŠZ JADRAN Od danes so na voljo abonmaji za tekme JADRANA v novi sezoni 1988-1989. Interesenti jih lahko dobijo v čevljarni Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v potovalni agenciji Au-rora v Trstu. Cena abonmajev je 80.000 lir, po znižani ceni za mladino do 15. leta starosti pa 40.000 lir. Košarka: Benetton boljši od Gibone TREVISO — Na košarkarskem turnirju Alpe Jadran je Benetton iz Tre-visa s 102:81 (55:34) premagal zagrebško Cibono in se tako oddolžil za težak poraz, ki ga je doživel v prvi tekmi v gosteh. Pri ŠZ Olympia Praznovanje 1. obletnice odprtja nove telovadnice Danes bo športno združenje 01ym-pia proslavilo prvo obletnico odprtja telovadnice v Drevoredu XX. septembra. Praznovanje se bo pričelo že v prvih popoldanskih urah (ob 15.00), ko bo na sporedu turnir v minivolleyu. V ženski konkurenci bodo nastopili 01ympia, Dom Agorest, Soča in Azzur-ra, pri fantih pa se bodo pomerile ekipe 01ympie, Vala, Soče in Mosse. Osrednji del današnje prireditve pa bo ob 17. uri. Predsednik združenja, dr. Mirko Špacapan, bo spregovoril o dejavnosti, ki se je v tem letu vršila v novi telovadnici. Sledila bo še prijateljska tekma med članskima postavama 01ympie in Pomurja iz Murske Sobote. Nov smučarski klub na Opčinah Na Opčinah so ustanovili nov smučarski klub Brdina. Uradna predstavitev bo v četrtek, 29. 9. 1988, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Predstavili nogometaše Sovodenj Z optimizmom v novo sezono V domačem Kulturnem domu je bila v petek zvečer uradna predstavitev nogometašev Sovodenj, ki bodo nastopali v tretji amaterski ligi. Želja odbornikov društva je predvsem ta, da bi v letošnji sezoni ekipa popravila slab vtis, ki ga je zapustila v lanskem prvenstvu. Zato so odgovorni za člansko ekipo začrtali dolgoročen program, rezultati katerega bodo vidni čež kakšno sezono, ko bo dozorela mlajša garnitura igralcev, ki so jih letos vključili v prvo postavo. Balinanje: danes 6. memorial Just Grgič Tudi letos so stekle priprave na memorial Just Grgič, ki je letos že stopil v 6. leto. Tradicionalno je to turnir četverk, katerega se udeležujejo balinarji s tostran in onstran meje. Tako so tudi letos poleg dveh domačih ekip, Zarje iz Bazovice, Kraškega doma in Sokola iz Nabrežine, najavile svojo udeležbo Aluminij iz Komna, Hrast iz Kobjeglave, 8. september iz Štanjela, Draga iz Orleka, Brest iz Cerknice ter ekipi oziroma četverki iz Kopra in iz Izole. Osrednji igrišči bosta na Padričah, kjer se bodo danes zbrale vse ekipe, nakar bo tekmovanje potekalo bo običajnem programu. Jadranje: slovenska posadka čez Atlantik KOPER V prostorih ljubljanskega Dela je bila pred dnevi pred odhodom slovenske jadralne posadke na regato čez Atlantik (Atlantic Ralley for Cris-rec) tiskovna konferenca, na kateri je kapitan posadke Roman Kvaternik predstavil to najbolj množično regato potovalnih jadrnic. Start regate bo 26. oktobra v Las Palmasu na Kanarskih otokih, cilj pa na Barbadosu na Malih Antilih. Slovenska posadka bo jadrala z jadrnico domače proizvodnje Elan 31 R, ki so jo kršili z imenom Slovenija turist in ki so jo v portoroškem jahtnem klubu za ta podvig še posebej pripravili. Glede tekmovalnega dosežka Kvaternik načrtuje ob kar najboljši uvrstitvi predvsem izboljšanje jugoslovanskega rekorda v jadranju čez Atlantik, ki je sedaj 20 dni in 9 ur. Posadka se bo na okrog 6.000 milj dolgo pot od Portoroža do Kanarskih otokov odpravila 1. oktobra iz Portoroža. (J. K.) Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 15-6-9. Dobitnikov je bilo 251, prejeli pa bodo po 3.813.496 lir. Tudi UNICEF v organizaciji popularne Barcolane TRST — Organizatorjem popularne jadralne regate Barcolana, ki bo 9. oktobra v Tržaškem zalivu, se je pridružil tudi UNICEF. Zastavico z napisom UNICEF bodo namreč izobesili na vsaki jadrnici. DANES ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA: 9.00 v Gorici (moški), Repnu in Nabrežini: sodelujejo tudi 01ympia, Bor in Sokol Indules. TURNIR OLVMPIE: 15.00 v Gorici (Drevored 20. septembra): turnir v miniodboj-ki in 01ympia-Pomurje (člani). KOŠARKA TURNIR DEL NEGRO: 18.00 in 20.00 v tržaški športni palači: finalni srečanji. NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA: 15.00 na Proseku: Primorje-Ronchi. 2. AMATERSKA LIGA: 15.00 v Repnu: Kras-Castionese; 15.00 v Rudi: Ruda-Ves-na; 15.00 v Gorici (Ul. Baiamonti): Juven-tina-Edile Adriatica. NAJMLAJŠI: 9.00 v Dolini: Breg-Olim-pia; 9.00 na Opčinah: Opicina-Zarja; 10.30 na Proseku: Primorje-Triestina. ZAČETNIKI: 10.30 v Bazovici: Zarja-S. Luigi B; 12.15 v Miljah: Fortitudo-Pri-morje. NARAŠČAJNIKI: 10.45 v Dolini: Breg-Campanelle. KOLESARSTVO 10.00 v Bošketu v Trstu: Trofeja A. Močilnik. RADIO OPČINE V okviru jutrišnjega tedenskega športnega komentarja po Radiu Opčine bodo na vrsti sledeče rubrike: Seul 88' - poroča Ranko Štrekelj; Triestina in drugi rezultati italijanskih nogometnih lig - Igor Pavletič; začetek amaterskih nogometnih lig: Primorje - Ronchi (Robi Zenič); Ruda - Vesna (v studiu trener Euro Petagna); Kras (v studiu Andrej Race). Sledila bosta poročilo Petra Regenta s košarkarskega turnirja Del Negro in kotiček košarkarskega odseka ŠD Polet. Ob koncu bo pogovor z drugouvrščeno tekmovalko na lokostrelskem DP Zdenko Ferlat. KK BOR - MINIBASKET obvešča, da se bodo jutri, 26. t. m., pričeli treningi minibasketa po sledečem urniku: letnika 1977/1978 -torek in sreda od 14.30 do 16.00; letnik 1979 in mlajši - ponedeljek od 14.30 do 15.30 in sreda od 15.30 do 16.30. Vpisovanje neposredno na treningih ali po tel. 943680 (Sancin). ŠZ OLVMPIA iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo jutri, 26. t. m., ob 15.30 v telovadnici združenja. ZSŠDI organizira plavalni tečaj za otroke zadnjega letnika otroškega vrtca ter osnovne in nižje srednje šole. Tečaj bo v bazenu v Lipici vsak torek od oktobra 1988 do maja 1989. Informacije in vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304. VODSTVO MEDDRUŠTVENE ZAMEJSKE SMUČARSKE TEKMOVALNE EKIPE obvešča, da se treningi članov ekipe nadaljujejo v telovadnici v Zgoniku ob sredah in petkih od 17. do 19. ure. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da sprejema vpisnine za začetniški tečaj do 30. t. m. na kotalkališču Repentabrske ul. vsak dan od 19. do 20. ure. ŠŠ TRST IN TPK SIRENA priredita v sredo, 28. t. m., ob 13.30 osnovnošolsko olimpiado v razredu optimistov. Prijave pri predstavnikih ŠŠ Trst ali na sedežu Sirene, telefon 422696. ŠK KRAS - ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se bo v kratkem pričela rekreacijska telovadba za moške in ženske. Vpisovanje in podrobnejše informacije v tajništvu Sportno-kul-turnega centra v Zgoniku (tel. 229477) jutri, 26., in v torek, 27. t. m., od 18. do 20. ure. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča, da bo v torek, 27. t. m., trening za vse ritmičarke in sicer za mladinke in članice od 14.00 do 16.00, za vse ostale pa od 15.00 do 17.00. Nadaljuje se vpisovanje tudi za nove ritmičarke in akrobatiko (tel. 51377). ZSŠDIIN ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO sporočata, da bo ponovno začela delovati športnomedicinska ambulanta v novih prostorih v prosvetnem domu na Opčinah. Rezervacije sprejemajo po telefonu na začasno številko 213945 ob torkih in četrtkih od 17.00 do 18.00. Začetek rezervacij v torek, 4. oktobra 1988. Pr o se šk o Primorje tudi letos starta na obstanek v L amaterski nogometni ligi Okrepitve za mirnejše prvenstvo »Tudi letos, tako kot lani, je cilj Primorja obstanek v ligi,« je povedal predsednik društva Da-rio Kante. »V ekipi je precej novosti, začenši s trenerjem. Namesto Milana Mikuša (šel je k S. Marcu, op. ur.) bo enajsterico vodil Ubaldo Barnaba, naš bivši dolgoletni igralec. Naš namen je, da bi v 1. ekipo vključevali mladince in Barnaba je po našem mnenju za to primeren. To je obenem glavni razlog, da je prišlo do zamenjave trenerja.« »Letos je pri ekipi precej novosti tudi v igralskem kadru,« je nadaljeval Kante, »vendar upam, da nam bo v najkrajšem času le steklo. Odigrali smo že več prijateljskih tekem, udeležili pa smo se tudi memoriala Štrekelj. Po mnenju trenerja nam sicer manjkata še dva igralca, vendar upam, da to vprašanje čimprej rešimo, morda bo eden od teh, ki ga imamo v vidiku, že danes nastopil. Imamo tudi postavo »under 18« in iz te bomo črpali nove sile, po dva bi lahko igrala vsako nedeljo.« »O nasprotnikih in morebitnih favoritih je bolj težko govoriti, zlasti zato, ker tistih iz por-denonske pokrajine bolj malo poznamo. A tudi SPORED 1. KOLA (skupina B) San Canzian - Spal, Codroipo - Lignano, Primorje - Ronchi, Gradese - Porcia, Tamai -Torviscosa, Portuale - Azzanese, P. Cervig-nano - Costalunga, Palmanova - Sangiorgi-na. med ostalimi je prišlo do precejšnjih sprememb. Vendar bi med tistimi, ki jih poznam, omenil Portuale (lani je izpadel iz promocijske lige), Cervignano (lani je izpadel iz promocijskega prvenstva in leto prej iz meddeželnega), Palmanovo, Costalungo. Vsekakor treba računati, da se v ospredje prebije kakšno novo ime. Kot sem dejal, je naš cilj obstanek, vendar upam, da ne bo kot lani in da si zagotovimo obstanek nekaj kol pred koncem. Doslej smo namreč izpeljali vse, kar smo imeli v načrtu glede okrepitve ekipe in če si bomo zagotovili še zgoraj omenjena igralca, upam, da ne bomo med zadnjimi.« (db) SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Paolo Negrini ('62), Gherardo Agnesi ('70, lani Costalunga, razpolaga s svojo izpisnico). BRANILCI: Mario Roiaz ('61), Gianiranco Milani ('60), Valter Pipan ('60, Vesna, nakup, lani pri Primorju na posojilo). VEZNI IGRALCI: Dario Antoni ('66), Piergi-orgio Barbieri ('67, vojak v Trstu, lani igral za Darfo Boario), Luigi Zurini ('65), Sergio Olivo ('60), Valter Crevatin ('66, Domio, naposodo za 1 leto), Massimo Livan ('62), Aleksander Umek ('69), Giorgio Gava ('68, Portuale, vpisan lani a je bil pri vojakih), Renato Manzin ('63, Poggio Terza Armata, na posodo za 1 leto). NAPADALCI: Andrea Sullin ('65, Giarizzo-le, nakup), Leonardo Saraullo ('69, Chieti, vojak v Trstu). TRENER: Ubaldo Barnaba (Ponziana, naraščajniki). Dario Kante V 2. amaterski ligi (skupina E) Previdnost pri Vesni V 2. amaterski ligi (skupina D) Velike novosti pri Krasu Franc Cattonar Pri Vesni iz Križa, ki se je v lanskem prvenstvu odlično odrezala, saj je zasedla drugo mesto na končni lestvici (v zadnjih štirih letih je kar trikrat pristala na tem mestu), v novi sezoni ni prišlo di bistvenih premikov. »Ekipa je v glavnem ista,« je povedal predsednik Vesne Franc Cattonar. »Postavo smo dopolnili s tremi igralci, zapustila pa sta nas Pipan, ki je lani itak igral pri Primorju, kateremu smo ga tudi dokončno odstopili, ter Bruno, ki je šel eno leto na posodo k San Marcu. Bruno pa je v pretekli sezoni za nas zaradi poškodbe kaj malo igral.« Kaj si letos obetate?' »Že v prvem kolu bomo imeli resne težave,« je menil Cattonar. »Trije naši igralci so namreč poškodovani, poleg tega bomo še brez Kostnapfla in Baril-le, ki ju trenutno ni v Trstu. Začetek bo torej sila težak, vendar upamo, da nam bo le steklo kot v zadnjem prvenstvu. Seveda ni to trenutek, da bi govorili o morebitnem prestopu v 1. amatersko ligo. To sedaj ne more biti naš cilj, saj niti ne poznamo dobro nasprotnikov. Pri tem imam v mislih predvsem furlanske enajsterice. Zato smo si trenutno za cilj zastavili čim višjo uvrstitev na lestvici. Kako se bodo stvari zasukale, pa bo bolj jasno tam okoli božiča.« »Kot sem dejal,« je nadaljeval Cattonar, »je večina nasprotnikov prava neznanka. Iz lanskega prvenstva poznamo Muggesano, Opicino, CGS, Archit-rave, to pa je očitno premalo, da bi lahko tvegal kakšne napovedi. Spomnimo se samo, kako se je lani uštela Muggesana, ki je merila na prestop.« »O nečem pa sem prepričan, in sicer o tem, da bo za nas težje kot lani, saj so tudi drugi mnenja, da je od treh skupin naša najtežja. Treba pač upoštevati, da so furlanske enajsterice sila neugodni nasprotniki, saj so znane po svoji vztrajnosti, zagrizenosti in dobri telesni pripravljenosti, kateri se mi lahko zoperstavimo le z boljšo tehniko.« (db) SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Claudio Savarin (’64), Vincenzo Severine ('68). BRANILCI: Roberto Ridolfo ('60), Paolo Soavi ('68), Fabio Candotti ('63), Silvano Sedmak ('67), Niko Sedmak ('66), Claudio Rados ('59), Mauro Guštin ('60). VEZNI IGRALCI: Fulvio Pichierri ('61), Fabrizio Papini ('67, S. Luigi, na posodo 1 leto), Mario Depase ('59), Antonio Podgornik ('56, Stock, nakup), Alessandro Barilla ('68). NAPADALCI: Roberto Candotti ('66), Andrej Kostnapfel ('64), Franco Naldi ('52), Maurizio Caniglia ('62, Čampi Eiisi Prisco, na posodo 1 leto). TRENER: Euro Petagna. SPORED 1. KOLA (skupina E): Is. Turriaco - Paviese, C. G. Študenti - Staranzano, Fiumicello -Opician, Ruda - Vesna, Aguileia -Pieris, L'Architrave - S. M. la Longa, Muggesana - Fincantieri, Por-petto - S. V. al Torre. Pri Krasu je prišlo letos do številnih velikih novosti. V ekipi je cela vrsta novih igralcev, najeli so novega trenerja, a tudi delovanje so nasploh zastavili na povsem drugačnih temeljih. Niso namreč več sekcija Športnega krožka Kras, saj. so ustanovili avtonomni »Nogometni klub Kras - Football club Kras« s sedežem v Repnu. Dali so si svoj statut in se vpisali v nogometno zvezo in ZSŠDI. Predsednik kluba je Andrej Race, podpredsednik Valter Milič, Tajnik Walter Bevilacgua, blagajnik Egidio Korošec, odborniki pa Vincenzo Gregoretti, Aleksander Žagar, Antonio Furlan, Giuseppe Kocman, Edo Škabar, Dario Škabar, Gianni Romagna, Bogdan Ravbar, Aleksij Križman in Ljubo Milič. »Zamenjali smo deset igralcev,« je povedal predsednik NK Kras Race. »Večina prejšnjih ne igra več ali je šla drugam. Sedaj imamo večinoma mlade in nekaj jih je solidnih. Ekipo pa smo praktično sestavili v zadnjih dveh tednih in upamo, da nam ne bo treba nič spreminjati. Če pa bo potrebno (v obrambi nekoliko šepamo) bomo morebitne vrzeli zapolnili.« »Seveda je pred nami velik napor,« je nadaljeval Race, »in zato upam, da bodo odborniki resnično zraven. Samo na gostovanjih bomo prevozili okrog 1750 km. Poleg tega z redkimi izjemami (npr. Zau-le, Olimpia, S. Marco) ne poznamo naših letošnjih nasprotnikov, tako da bo glede tega težje kot lani. Obenem pa upam, da se bo za nas le bolje končalo kot v preteklem prvenstvu. V ekipi je večja resnost, vsi igralci prihajajo na trening, trener je z njimi zadovoljen, saj pridno delajo, poslušajo, vključili so se v društvo in če je harmonija, tudi rezultati ne bodo SPORED 1. KOLA (skupina D): Bertiolo - Rivignano, Maranese -Flambro, Pocenia - Indipendente, Kras - Castionese, Gonars - Olimpia TS, S. Marco Sistiana - Zaule Rabui-ese, Morsano - Varmo, Mortegliano - Latisana. Andrej Race izostali. Za nami je tudi nekaj prijateljskih tekem, nastop na turnirju Štrekelj in lahko rečem, da smo formo ujeli. Kakšnih napovedi pa ne morem dajati, šele po 5, 6 tekmah bo bolj jasna moč ostalih.« (db) SEZNAM IGRALCEV VRATARJA: Marcello Messina ('68, S. Andrea, nakup), Alessandro Martell-lani ('67, Giarizzole, na posodo 1 leto). BRANILCI: Claudio Endrlgo ('67, Portuale, nakup), Rudi Purič (’64), Alessandro Roth ('67, S. Andrea, nakup), Roberto Marcosini ('63, S. Vito, nakup), Dario Škabar ('61). VEZNI IGRALCI: Fabrizio Furlani ('68, S. Giovanni, nakup), Michele Fab-ris (’66), S. Giovanni, nakup), Giancarlo Famigliuolo ('57), Sergio Redivo (’69, S. Giovanni, nakup), Donald Gasparini (’67, Portuale, nakup), Robert Vidali ( 65), Mitja Žagar ('70). NAPADALCI: Egon Fonda (’62, Zarja, na posodo za 1 leto), Eligio Parma ('64, Muggesana, na posodo za 1 leto), Alan Škabar ('70), Lucijan Škabar ('70), Do-menico Granata (’62). TRENER: Valter Gardini (prej S. Vito). Po 10 letih Juventina ponovno v 2. amaterski ligi (skupina F) Cilj Štandrežcev letos ni samo Štandreška Juventina bo po desetletnem premoru ponovno nastopala v 2. amaterski ligi. Slovenski predstavniki bodo igrali v skupini F, skupaj z ostalimi ekipami goriške pokrajine, prisotne pa bodo tudi enajsterice s tržaškega in furlanskega predela. Po lanskem uspešnem prvenstvu, v katerem so si z navdušujočo igro za-grotovili napredovanje v višjo ligo, so odborniki in sam trener Ruggero Gri-on v glavnem potrdili vse igralce, ki so bili zaslužni za ta uspeh. Ekipo so sicer ojačili s prihodom nekaterih no- gometašev - R. Molinari (Ruda), Anda-loro (Azzurra) in Tesolin (Audax) - ki imajo za sabo večletno izkušnjo tudi v višjih ligah. Sodeč po prijateljskih tekmah kaže, da so belo-rdeči že dosegli zadovoljivo formo, saj so enakovredno igrali tudi proti ekipam, ki nastopajo v višjih kategorijah. Nekaj misli pred pričetkom zahtevnega prvenstva smo izmenjali s predsednikom društva Ladom Marchijem. Kakši so cilji v letošnjem prvenstvu? »V tretjo sezono, odkar je prišlo do društvene reorganizacije, stopamo v prepričanju, da smo najtežje (to je napredovanje) že prestali. Sestavili smo dokaj homogeno ekipo, ki je že v lanskem prvenstvu predvajala najboljši nogomet, kar nam zagotovlja, da se bomo izkazali tudi v višji kategoriji. Naš letošnji cilj presega sam obstanek, želimo si namreč mesto med prvo deseterico.« Znano je, da je druga amaterska liga izrazito bolj tehflična od tretje in da v njej nastopa tudi več ekip, ki so še pred kratkim igrale v višjih kategorijah. Kdo so glavni favoriti za napredovanje? »Na to vprašanje bom odgovoril s precejšnjo težavo, saj ne poznam kakovosti posameznih ekip, še posebno ne tržaških. Po informacijah, ki smo jih dobili, in po tem, kar smo videli na nekaterih predprvenstvenih srečanjih, imata Pro Romans in Natisone precejšnje možnosti, da se bosta borila za napredovanje.« V prvem kolu se boste pred domačim občinstvom na stadionu Baia-monti srečali z Edile Adriatica, ki se je pred tremi leti potegovala za napredovanje v promocijsko ligo. Kolikšne so vaše možnosti za uspeh? obstanek »Že dejstvo, da je ekipa pred tremi leti sodelovala na kvalifikacijah za promocijsko ligo, zagotavlja, da bo današnja naloga Juventine izredno težka. V nekaterih prijateljskih srečanjih s kakovostnejšimi ekipami smo pokazali, da se znamo primerno zoperstaviti tudi tehnično boljšim postavam, zato sem tudi glede današnjega srečanja optimist.« (R. Pavšič) SEZNAM IGRALCEV VRATAR: M. Molinari (letnik 1963). BRANILCI: Chizzolini (60), Trava-gin (64), Krpan (64), Trevisan (67), Sermino (57), Tegas (62). VEZNI IGRALCI: Paziente (57), Tabaj (59), Cingerli (64), Kaus (69), Andaloro (68), Frandolič (65), R. Molinari (67). NAPADALCI: Del Negro (64), Bas-tiani (65), Tesolin (59). SPORED PRVEGA KOLA (skupina F); Pro Romaš - Giarizzole, Juventina - Edile Adriatica, Prisco - Capriva, Fogliano - Medeuz-za, Natisone - Villesse, S. Nazario - Mariano, Piedimonte - Vivai Busa, Villanova - Mossa. Nogomet: amaterska prvenstva Danes za točke Danes bo v naši deželi start amaterskih nogometnih prvenstev (nekatera mladinska so se že pričela prejšnji teden). Skupno bo na igrišče stopilo 144 ekip. V promocijski ligi, kjer bo po izpadu Portu-aleja Tržačane zastopal le San Giovanni, ki je lani napredoval, jih bo 16. V prvi amaterski ligi so 32 vpisanih ekip razdelili v dve skupini. S Tržaškega bo po napredovanju San Giovannija igralo šest ekip. Fortitudu, Costalungi, Ponzi-ani in Primorju sta se pridružila Portuale, ki je izpadel, in San Sergio, ki je napredoval iz 2. amaterske lige. Proseško Primorje bo kot lani igralo v B skupini, kjer bo letos po novem kriteriju sestave skupin precej novosti. V prvi vrsti bi omenili Pocenio, Spal in Torvis-coso, ki so osvojili prvenstva 2. amaterske lige v skupinah A, D in E ter Procervignano in Portuale, ki sta izpadla iz promocijske lige. Omenimo še Azzanese, Codroipo in Tamai, ki so lani igrali v A skupini in so se kar sodilno uvrstili (10., 4., oziroma 6. mesto). Ostalih osem ekip (Costalunga, Gradese, Lignano, Palmanova, Primorje, Ronchi, San Canzian in Sangiorgi-na) je lani že igralo v tej skupini. Do prave revolucije (kar je posledica novega kriterija sestave) pa je prišlo pri sestavi šestih skupin po 16 ekip v 2. amaterski ligi. Naše tri ekipe, Kras, Vesna in Juventina (slednja si je lani zagotovila napredovanje) bodo igrale v treh različnih skupinah. Po sedemnajstih sezonah v tej ligi na žalost ne bo bazoviške Zarje, ki je lani izpadla v 3.-amatersko ligo. V res neugodni skupini D se je znašel Kras, saj bodo morali navijači, če bodo sledili ekipi na petnajstih gostovanjih, prevoziti okrog 1800 km. Poleg Krasa igra v tej skupini še polovica ekip, ki je že lani bila v tej konkurenci (Bertiolo, Castionese, Flambro, Gonars, Indipendente, Maranese, Morsano, Rivignano). Nato imamo še Zaule in La-tisano, ki je lani izpadla iz prve amaterske lige, ter kar pet novincev: San Marco Sistiana, Olimpia Trst, Mortegliano, Pocenia in Varno so namreč še lani igrali v tretji amaterski ligi. Kriška Vesna bo igrala v E skupini, kjer se bo ponovno srečala s CGS, Muggesano in Opicino, nato Pierisom in Pro Fiumicellom, ki so lani izpadli iz prve amaterske lige. Tudi v tej skupini bodo štirje novinci: Fincantieri, Architrave, Paviese in San Vito al Torre, ki so lani igrali v 3. amaterski ligi. O ostalih šestih bi omenili, da so Aguileia, Isonzo, Turriaco, Ruda in Staranzano igrali v E skupini, Por-petto in Santa Maria pa v D skupini. Potovanje kriških navijačev bo v primerjavi z navijači Krasa nekoliko krajše: če bodo sledili ekipi v gosteh (15 nastopov) bodo vsekakor morali prevoziti približno 1000 km. Štandreška Juventina bo v skupini C v glavnem srečala ekipe, ki so že lani igrale v 2. amaterski ligi. S Tržaškega bodo Čampi Eiisi, Edile Adriatica, Giarizzole, San Luigi in San Nazario Supercaffe (S. Nazario in Sepercaffe sta se letos združila). Lani so te ekipe bile v tržaški skupini C. Iz lanske skupine E (goriška) pa so Capriva, Fogliano, Medeuzza, Mossa, Piedimonte, Pro Romans, Villanova in Villesse. Nato sta še Mariano, ki je lani osvojil prvenstvo, v katerem je nastopala tudi Juventina, in Natisone, ki prihaja iz skupine C 2. amaterske lige. Za letošnji novi kriterij sestave posameznih skupin se je sicer ogrevalo precej ekip, ne vemo pa, če je res vse tudi zadovoljil. Zgodilo se je pač, da se mnoge enajsterice sploh ne poznajo, saj se bodo letos prvič srečale. Zato je res težko govoriti o favoritih v posameznih skupinah. Številna moštva so namreč prava neznanka, posebno za naše postave, ki startajo brez posebnih ambicij. Primorje, Kras in Juventina bi se gotovo zadovoljili s tem, da se uveljavijo ter si zagotovijo obstanek v ligi. Morda si nekoliko več obeta le kriška Vesna, vendar je v njeni skupini nekaj močnih nasprotnikov, ki računajo na napredovanje. Glede napredovanja in izpada iz lige ostane v veljavi že znano pravilo, da iz prve amaterske lige napredujeta prvi dve uvrščeni ekipi, iz lige pa izpadejo zadnje tri uvrščene. Iz druge amaterske lige napreduje le prvouvrščeno moštvo, izpadejo pa zadnje tri uvrščene. Samo v primeru, da iz meddeželnega prvenstva izpade ena ali več deželnih ekip, se mehanizem napredovanja in izpada nekoliko spremeni, o tem pa bomo spregovorili proti koncu prvenstva. Po dobrem mesecu priprav, prijateljskih tekem in turnirjev si ekipe od danes dalje torej ne smejo več dovoliti spodrsljajev, ki se jih na koncu običajno drago plačuje. Zato našim ekipam želimo čim več pozitivnih nastopov. (B. Rupel) Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 25. septembra 1988 Potem ko so dokončno pogasili požar v pristaniškem skladišču V Šibeniku je življenje spet normalno pouk pa bodo obnovili šele v ponedeljek Meščani si z robci in rutami pokrivajo usta in nosove med petkovim preplahom (Telefoto AP) ŠIBENIK - Po petkovem preplahu se življenje v Šibeniku postopoma vrača v svoje kolesnice. Večina trgovin je začela poslovati, v marsikaterem obratu pa so uvedlikratek teden, ker so računali, da bo marsikateri delavec izostal, saj se predsinočnjim niso vrnili v mesto vsi ljudje, ki so jih evakuirali. Marsikdo je iz bojazni odpotoval k sorodnikom, tako da se bo produktivno življenje v celoti obnovilo šele v ponedeljek. S tega vidika je povsem normalno, da včeraj ni bilo pouka, saj bi bila marsikatera učilnica prazna, kljub temu da ni razlogov za odsotnosti. Medtem so gasilci že zapustili prizorišče požara v pristaniškem skladišču. Na delu sta sedaj preiskovalni komisiji, ki bosta skušali ugotoviti vzroke požara, ki je zaradi nastanka strupenega oblaka povzročil toliko skrbi oblastem in meščanom. Kljub temu da niso izvidi preiskave znani, se domneva, da je požar povzročila prižgana žarnica, ki se je znašla pod vrečami umetnega gnojila, prav tako se ne more povsem izključiti možnosti, da je prišlo do kratkega stika, ki je vnel gnojilo. Včeraj so Šibenik zapustili tudi tehniki INA-Petrokemije iz Kutine, kjer proizvajajo umetno gnojilo NPK (zmes dušika, fosforja in kalija). Vsak čas pa bodo iz šibeniške bolnišnice odpustili še preostale ljudi, ki so jih za vsak primer zadržali na opazovanju. V glavnem so to gasilci in pristaniški delavci, ki so neposredno prišli v stik s strupenim oblakom. Med civilnim prebivalstvom v bistvu ni bilo zastrupljenih, saj niso zdravstvene oblasti nikogar zadržale. Strokovnjaki so se torej oddahnili. Med gorenjem gnojila NPK nastajajo namreč zelo nevarni dušikovi oksidi, ki prizadenejo spodnji del dihalnega traku. V manjših količinah nastanejo tudi razne nitro spojine, ugotovili so tudi žveplene, amonijeve in klorove spojine, v minimalnih koncentracijah se lahko pojavi celo cija-nid. Prve ekipe, gasilcev so torej imele res srečo, saj so se lotile gašenja brez plinskih mask. V Reggio Calabrii 41. žrtev ’ndranghete REGGIO CALABRIA - Triletni spopad med kriminalnimi klani v Reggio Calabrii je včeraj ob zori terjal novo žrtev. Pod streli dveh nezakrin-kanih neznancev je padel 62-letni Do-menico Codispoti, ki je bil že star znanec policije in sodstva, saj so ga uvrščali med velike kalibre klana De Stefana. Kot vsako jutro je tudi včeraj Codispoti odpiral vrata svoje trgovine jestvin, ko sta se mu približala neznanca in vanj izpraznila šaržerja pištol. Devet strelov ga je zadelo v prsni koš, trije pa v glavo, da zanj ni bilo več pomoči. Po mnenju preiskovalcev sta morilca bržkone pripadnika rivalskega klana Imerti-Condero, ki že tri leta bije neizprosen boj proti De Stefanovim za nadvlado v mestu, tako da je Codispoti že deseta letošnja žrtev tega spopada. V Reggiu Calabrii pa je od začetka leta umrlo nasilne smrti 41 oseb, v pokrajini 108, v vsej deželi pa 157 oseb. Ti podatki zgovorno pričajo o moči, ki jo ima kalabrijska 'ndrangheta v tej italijanski deželi, saj uspešno konkurira tako neapeljski kamori kot celo sicilski mafiji. Ekološka stvarnost na Vzhodu tema kongresa Amici della terra NEAPELJ — Prisotnost predstavnikov ekoloških skupin iz vzhodnoevropskih držav je najbolj zanimiva značilnost vsedržavnega kongresa združenja Amici della terra, ki poteka te dni v glavnem mestu Kampanije. Vzhodnoevropski naravovarstveniki so, kot poročajo, doslej izkazali precej zanimanja za izmenjavo izkušenj in informacij, poleg tega pa posegli v kongresno razpravo z referati. Kot je dejal predstavnik ekologov z Madžarske je ravno pomanjkanje informacij tista bela lisa, ki najbolj otežkoča vizijo na ekološke probleme. Dejal je, da so on in njegova skupina zvedeli o t.i. aferi Karin B iz zahodnih virov, medtem ko so madžarska sredstva množičnega obveščanja ta dogodek zamolčala. Škandali v zvezi s strupenimi odpadki vseka- kor na Madžarskem niso novost, saj se dogaja, da prihajajo škodljive snovi v državo po ilegalnih poteh. Zaradi bučnih protestov je madžarska vlada zaostrila kontrolo, vendar pa so preventivni ukrepi vseeno preveč pomanjkljivi. Strupene snovi namreč sežigajo v upepeljevalni-kih, ki se nahajajo v neposredni bližini naseljenih krajev. Na Estonskem je ekologija v tesni povezavi z nacionalnim vprašanjem. Predstavnik tamkajšnjih naravovarstvenih je dejal, da so Estonci precej navezani na lastni bivanjski prostor, poleg tega pa izrazil željo, da bi gibanje za varstvo narave preraslo v politični dejavnik. Delovanje tamkajšnjega ekološkega gibanja se je dokaj razmahnilo še zlasti v lanskem letu, ko je deželo pretresla politična kriza. Istočasno pa so se razvila še druga interesna gibanja. Estonski predstavnik je omenil tudi akcije, ki jih je tamkajšnje gibanje organiziralo zlasti zoper nek obrat za izkoriščanje fosfatov, ki naj bi predstavljal nevarnost za vodne vire. V večini ostalih koncev evropskega dela Sovjetske zveze pa so se ekološke skupine osnovale že v šestdesetih letih. V poznem obdobju t.i. brežnjevske stagnacije so nato skoraj zamrle, sedaj pa doživljajo novo pomlad. Njihova prizadevanja podpira sam Gorbačov, tako da je njihovo delovanje sestavni del demokratizacije, za katero se zavzema novo sovjetsko vodstvo. Delovanje teh skupin se je še zlasti razširilo po černobilski katastrofi, smatrajo pa jih že za družbeni pojav. Mrtvega papeža Lucianija je odkrila nuna Vincenza RIM — V Vatikanu laži res nimajo kratkih nog, prej ali slej pa resnica le pride na dan tudi v »glavnem mestu« rimskokatoliške cerkve. Deset let po smrti Janeza Pavla L, papeža Lucianija, so v Vatikanu končno priznali, da so se krepko zlagali, ko so napisali tiskovno sporočilo o papeževi smrti. Vatikanski viri so namreč ob 7.30, 29. septembra 1978, sporočili vest, da so papeža našli mrtvega približno ob 5.30, ko je papežev zasebni tajnik John Ma-gee stopil v njegovo sobo. Irskega tajnika je menda skrbelo, ker ni videl papeža v kapeli, kjer se je redno zbiral ob jutranji molitvi. Sedaj pa je Megee končno prišel z besedo na dan in izjavil, da je v papeževo sobo prva stopila nuna Vincenza, ki je 11 let skrbela za Lucianija, a tega Vatikan ni mogel - in ni hotel - priznati. Nuna Vincenza pa je stopila v papeževo sobo, ker je sumila, da s papežem nekaj ni v redu, saj ni izpil kave. V Bocnu zaslišali domnevna terorista BOČEN — Josef Hdllrigl iz Plausa in Klaus Zuegg iz Tschermsa, ki so ju aretirali v četrtek, ker je policija odkrila v Hdllriglovi hiši skladišče eksploziva in manjš orožarno, sta med zasliševanjem odločno zanikala pripadnost h kaki teroristični celici. Prav tako odločno pa sta zavrgla tudi sleherne obtožbe, da pripadata južnotirolski organizacij Ein Tirol, ki je v prejšnjih mesecih podpisala niz atentatov. Policija je medtem objavila tudi seznam stvari, ki so jih našli pri Hbllriglu. Poleg 6,5 kilograma dinamita ter nekaj metrov zažigalne vrvice so našli še normograf, ki so ga najbrž uporabljali pri izpisovanju sporočil teroristične organizacije Ein Tirol. Hbllrigl in Zuegg pa sta zanikala tudi to. Bocenski sodnik Cuno Tarfusser je včeraj zaslišal tudi Bavarca Detlefa Reineckerja, ki so ga predvčerajšnjim aretirali v Genovi. Reinecker je samega sebe obtožil, da je bil »kurir trotila«, preiskovalci pa pravijo, da je 23-letni Nemec le mitoman, ki mu bodo težko kos. V bolnišnico, tjulenj! Prostovoljec Greenpeacea nosi bolnega tjulenja v posebno bolnišnico pri Norfolku, kjer bo žival, ki se je nalezla smrtonosnega virusa, deležna posebne terapije (Telefoto AP) Golf. Najboljše, kar vam nudimo 14.161.000 lir dalje (ključi v roke in davek IVA) POSEBNI POGOJI ZA NAROČILA DO 31.10. 88 dinOSDnti TRST ■ UL. ROSANDRA 2 (vogal Ul. Flavia) - TEL. 281444 CENTRO SERVIZI DINOCONTI TAKOJŠNJE FINANCIRANJE REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE USATO DINOCONTI NAJUGODNEJŠA CENITEV TVOJEGA STAREGA AVTOMOBILA ▼*\ VOLKSWAGEN '£J/y je vreden zaupanja C0NCESSI0NARI AUTO TRIESTE ČLAN ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV