PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO - OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU N S DR SV MOHORJA V CHICAGO. §TEV. (No.) 167. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 23. OKTOBRA — THURSDAY, OKTOBER, 23, 1924. LETNIK XXXIII. Razkrinkani ' 'rdečkarji/' NAČRT JE BIL ŽE PRIPRAVLJEN, KAKO BI SE POLA-STILI VEČJIH PODJETIJ. — VLADA JE POSTALA POZORNA IN ZAČELA DELOVATI. RAZNE VESTI. V MACEDONIJI VRE. iz Jugoslavije. Bulgarija je poslala 4.000 mož na mejo, da prepreči ko-mitaše pred vpadom v Srbijo. George Trotzky, anarhist, vincev pa na 43. cesti in Ked-ki je pobil in razmesaril celo zie. Nadalje so imeli v ta na- " men odbrane prostore za zbi- družino v Simeforopol, Rusija, nato pa pobegnil v Ameriko, je bil imenovan za načelnika policije v Kolomma; Morris Busheim, ki se je tudi nahajal v Chicago, je bil imenovan načelnikom policije v Melitopel: C. Dubenik, ki je bil zaposli en v Indiana Harbor kot delavec pri jeklenemu podjetju, je bil imenovan za generala v "rdeči" armadi; J. Kornek, tudi znan v Chicago je postal vojaški poveljnik na trdnjavi sv. Petra in Pavla v Petrogradu; J. Ki-evsky, bivši krojaški delavec pri Hart, Scharrner & Marx v Chicago, je postal vojaški poveljnik vseh ruskih čet na sibirski železnici: A. Tobin-son. advokat v Chicago je na dobil mesto guvernerja v Sibiriji. • To je bilo v letu 1918., ko ]e ravno revolucijonarno gibanje v Zdrž. državah za dobivalo trdna tla. Ker je bilo na tisoče ultraradikalov nepre- rališče v bližini Intern. Harvester Co.; pri klavnicah; pri Argo Corn Products Co. v Ar-! go; pri jeklarni v Gary, Ind. v Indiana Harbor, kakor tudi v South Chicago in po več drugih krajih. Vse je bilo tako z natančnostjo določeno, da ko bi prišel tisti "dan", bi ne bilo nič vprašanja, ampak vsak bi svoje storil. (Dalje prih.) TOŽBAARMENCEV. — Mesquite, Tex. — Ro-i bert Hali, jetnik državne jet-nišnice, je dobil zelo razve seljivo poročilo. Ženo je obiskala Mrs. Štorklja in ji pustila tri krepke fantičke. Ker Dunaj. — Bulgarija je popa taka družina potrebuje slala 4,000 mož na srbsko mo-nekoga, da skrbi za njih pre- jo, da prenreči komitašem ali življenje, je odredil guverner macedonskim revolucijonar-Davidson, da se Hali izpusti: nim četam, da bi ne nrestonili srbske meie Srbi groziio, da DOLG ŽELEZNIŠKEGA MINISTRSTVA 500 MILIJONOV DINARJEV. — ARETIRAN POROČEVALEC V BULGARIJI. — BLAIROVO POSOJILO. — DRUGE RAZNOTEROSTI. na svobodo. — Berlin, ročaj o, a a je da izdal bi se Od tukaj po-predsed'^'1" -E ukaz, po katerem razpustil "reichs- Obupno stanje Armencev. Bili so zapeljani, sedaj pa britko občutijo svojo zmoto. Etelmiadzin. Armenija. — Armenija ima še vedno oči o-brniene proti Ameriki, na ka-| tero polagajo upanje, da se bo zavzela za njih usodo. i Armenci sicer pripozna.io, da so si pod boliševiško vla- bert naj tag." — Spencerville, Okla. — je sovraštvo med dvema družinama prišlo do vrhunca, so se spopadli z revolverji, kar je imelo za posledico, da sta brata Ray in Major Van Ma-trie mrtva, J. England in njegova dva mlajša sinova so pa bili kot morilci odpeljani v ječo. bodo zapodili garij o. V Macpdoniii balkanski kotel najhujše vre. Macedoniia ima krog 1,500.000 prebivalcev, kateri so razdelilni na tri strani: namreč, Jugoslavijo, Grško in ^ulgariio. Jugoslavija in Orška si močno nrizadpvpfe. da bi nodiarmili Macedonce, kjer se jim za-branjuie verska svoboda, kakor tudi šolski pouk, z monom, da bi si jih na ta čin osvojilo. Finančni odbor je razpravljal o povečanju kredita 140 milijonov Din za promet. Minister za promet Sušnik na-! glpša. da se do sedaj ni delalo tako, kakor bi se moglo. na Kranjskem predrzni cigani in ciganke, ki se potikajo po deželi in uganjajo razne sle-pariie. Ciganke igrajo s kartami in prerokujejo; med tem ko cigani igrajo na citre, ko te čete v Bul- Navaja način, kako so se do pa odidejo, manjka kmetom sedaj vršile poprave v zasebnih tovarnah in delavnicah. Primerja cene državnih tova-ren z onimi zasebnih. V zasebnih tovarnah so bile cene za polovico višje kot v državnih. Popraviti je treba 12,-000 vagonov. Ako bi se delalo po dosedanjemu sistemu, razno blago, kakor tudi denar. Cigani pa kakor znajo spretno krasti znajo tud^ spretno skriti. -o- nana- ša no na delu, je to gibanje do opomogli, vendar se hudu- rapidno pridobivalo na moči. Pred tem časom je imela so-cijalistovska stranka nad 120,-000 članov. Od teh je najmanj 70.000 zapustilo njih vrste in se pridružili revolucijonarne- sovražnikov mu komunističnemu gibanju, telje. Sedaj jejo nad evropejske države, ker so jih zapustile in izdala sovražniku. Ko bi bili Armenci le malo slutili, kakšne bodo posledice, bi si bili mesto pridobili prija-plačujejo kazen, ker so bili nasprotni Rusiii \ svetovni vojni. Njih neodvis* nost je proč, niih zemlja opu-! stošena. njih ljudstvo razdru-oc^~,ženo. Tisoči njihovih sinov je Tako je narastlo število "rdečih" na toliko, da ni bilo mo-, g oče ugotoviti pravega števila. I Pričelo se je delo na prtem. kjer so prirejali pogo-ipadlo v vojni Xisti za katere! ste seje. Organizacija je po- so se bojevali so jih zapustili, stala tako važen faktor, da so tako so prišli na mjiost in ne-i jo smatrali že za tako močno, j mi,ost SOVražniku. da je že bilo sklenjeno v Tlu- In Amerika — tako toži! siji, da vstanoviio z njo politi-, Armenec, ni hotela sprejetij čno zvezo. Tako so proti kon- mandata za Armence pod Licem leta 1918. v ta namen od- go narodov, kar je britko ra-prli v mestu New York urad, zočaralo ta dobri verni narod, nod imenom "Urad sovjetske ki je neizrečeno veliko goria Rusije." | pretrpel. Armenci pa vedo. Končno, pa pride iz Rusije , da ni ameriško l judstvo tega — Buffalo. — Tukaj sta skupaj trčila dva električna vlaka, pri čemur sta bili dve osebi mrtvi in nad šestdeset ranjenih. — Detroit, Mich. — Tukaj so aretirali tri roparje, kateri so obdolženi, da so 12. t. m. umorili Clifort Greavesa, lastnika neke igralnice. Po izpovedi aretirancev posnemamo, 'da so obdolženi igrali in bili ogoljufani za večjo svo-to, nakar so se hoteli polastiti denarja nazaj s silo in tako je med pretepom lastnik prišel ob življenje. — Phoenix, Ariz. — Wil-liam Harborough, star 25 let, kino igralec, je pri izvrševanju svojega posla v reki Yuma utonil. — Honolulu. — William McCartv, mestu mrtev, ko se katerem se ie vozil nil v obcestni jarek. — Chicago. 111. — Peter': L. Palmer, železniški delavec.' ki opravlja svojo službo po noči, nima miru po dnevi za' počitek, ker na bližnjemu' dvorišču dečki zbijajo žogo in delajo vriše. To je ženo nam. Jugoslovanska vlada si po-^ sebno prizadeva posrbiti ma-i cedonsko ljudstvo, da bi na! ta način prišli do večine, s ka-! tero bi potem vladali Jugo-j slavijo. Tako vsi Macedonci,| ki se temu branijo, so primo-l rani zapustiti Jugoslavijo, kamor se pa ne smejo več vrni-' ti. Zato je sedaj najmanj 200.000 takih beguncev v Bul-; garij i. Bulgarija je pa prijazna Macedoncem, radi tega ker je večina višjih uradnikov v bolgarski vladj Macedoncev, tako so tudi voditelji v Sofiji. Bulgarija hoče ostati neutral-vsled. tega je obljubila, da bo storila vse kar ji je mogoče da ostane mir. Bulgarija ima 4,000,000 ... i prebivalcev z armado, ki šte-' i je 30,000 mož in je sestavlje-l novinarskega na iz prostovoljcev; med tem.j ko ima Jugoslavija 200.000. IZPRED SODIŠČA. Žalosten tat. Na praznik Vnebohoda majnika meseca je bilo vlom- ne bilo bi dovolj 400 milijo-j ljeno pri posestniku in trgov-nov dinarjev. V svojem mini-j Cu Antonu Bahovcu na Mali strstvu je sestavil komisijo, ki Račni. Ko so prišli ljudje od naj bi prisilila zasebne tovar- maše, so opazili tatvino in pone na zmernejše cene. Istoča-j grešili, črno zimsko suknjo, sno naj bi se državne tovar-. nekaj obleke, par čevljev, ne nabavile materijala in osta-; zlato double-verižico, elektri-lih potrebščin, da bodo moglej čno žepno svetilko, kos gnjn-konkurirati zasebnim tovar- ti, 30 klobas, liter brinjevea Posrečilo se mu je, skleniti nekaj pogodb za popravo vagonov. Vagoni se bodo razdelili v tri vrste. Tako bi stala poprava najbolj pokvarjenega vagona 23,000 dinarjev. Ko so prešli na glasovanje tega kredita, je prometni minister propadel s 16. proti 15 glasovi. -o- in 3 litre navadnega žganja,. Šli so takoj iskat vlomilca ir-res sta našla dva moža v gozdu današnjega obtoženca Matijo Žnidarsiča, kov. pomcč nika, doma iz Kompolja. Ležal je ob malem ognju, pek^l si je krompir in pil brinjevec. Tat se je obeh mož tako u-strašil, da jima je ponudil se celo brinjevea, s čemur pa je je bil na ie avto v prek u c- udruženja poslal bolgarskemu časnikarskemu društvu v Sofiji brzojav- i mož in Grčija 150.000. Takoj k°' v k1ateri Protestira, da so i ?o Bulgari mnenja, da naj Ju-! dopisnika zaprli in zahteva, "Vremenov" poročevalec are- dosegel ravno nasprotno. Gb-tiran od Bolgarov. | toženec, ki je že od 2. julija v Belgrad. — Na bolgarski preiskovalnem zaporu, je tat-meji so bolgarske oblasti za- vino odločno zanikal in je tu prle dopisnika belgrajskega di po sodbi ni priznal. Hotel "Vremena," Bruno Herenda. je dokazati, da je bil za časa Radi takega postopanja je tatvine nekje drugje. Vendai glavni tajnik Jugoslovanskega' pa se njegov zagovor ni po- odloč- srečil. ker so ga priče no spoznale, da je on prr.vi tat. Tudi je bil radi tatvine že večkrat kaznovan in se je klatil že delj*časa brez de- tosla^j^r^r^ij^^arn^H ^ dru.štvo intervenira, da se! la po okolici. Obsojen je bi na žijo komitaše nazaj, ker raz-i dopisnik izpusti. \ nasprot-J 8 mesecev težke ječe in bo razpolagajo s zadostnim številom vojaštva. Macedonci so patrioti in ne p 'j'j komunisti, ako bi pa prišlo delegat z naročilom, da mu .ie poverjen mandat, da imenuje predstavnika sovjetske vlade v tej državi. Tako je bil po merja tako vjezilo, da je šla z revolverjem nad dečke in o-nega zadela zadaj v vrat. vi Dečka so odpeljali takoi bolnišnico, kjer upajo, da kreva. — Honolulu. — William o- T.| krivo — oni vedo, da so mu krivi profesijonalni politikar-ji. V letu 1920.-1., so boljše-kratki debati na seji gori ime- viki pobrali Armencem iz cer-novanega urada za to mesto kev opravo in dragocenosti, odbran Ludvvig H. K. Mar- kar so jim pa vse vrnili, za tens. Martens se je izkazal kar so neizrečeno hvaležni., Garden, ameriški okrajni kot organizator tega gibanja, Zelo hvaležni so pa tudi ame- pravdnik, je pri kopanju prida poseduje velike zmožnosti, riškemu ljudstvu, ker brez se] v vrtinec in utonil. Truplo Skozi njegovo prizadevanje je pomoči iz Amerike, bi bili po- jje voda odnesla, število pristašev se potrojilo. ginili. Takrat, ko je bila po- j — Riga, Latvia. Skozi prizadevanje William Bross Lloyda, je prišel Martens v Chicago, kjer je govoril tisočem. Na več sejah do autonomije, bi ne branili pomoči Rusije, katera jim la obljubljena skozi Radiča, nem slučaju bo vložil pritožbo glavnemu tajniku Zveze mednarodnega tiska in zahteval od jugoslovanske vlade, da bolgarskim časnikarjem ne se pa tudi, sovjetsko dovoli prehoda cez naso držaje tudi bi-! vo. Prosil je govor. za takojšnji od- moral plačati vse stroške in povrniti Bahovcu 9346 kroM škode. Všteje pa se mu preiskovalni zapor. Na vprašanje predsednika, če sprejme kazen, je odgovoril Žnidaršič : "O, gospod, samo žalosten sem, ker imam tako veliko ka- i ki stremi za tem, da bi posta-( -o- zen! la Jugoslavija federativna, v kateri federaciji bi bila tudi Macedonija in Bulgarska. Blairovo posojilo. Belgrad. — Vlada je «a.dvoma eden izmej činiteljev naprednega socialnega raz- " Za Zedinjene države za pol leta ................$loo voja. Brez religioznih moči socialistična stavba ni mogoča Za Chicago. Kanado in Evropo za celo let« ...$4-75 brez religioznih motivov se mora vsako socialistično iriba- Za Chicago, Kanado in Evropo z* pot let*......$2-50'...... g SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year ..............$200 For Chicago. Canada and Europe per year ,..$4-75 For Chicago, Canada and Europe per half year $2^0 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at On'rayo Tilinoi«; under Act of March 3 1879." Prvi in najstarejši slovenski katoliški n»i Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljei leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0096. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on Socializem - Anahronizem. nje izgubiti v plitvine. Zato, pravi, je po mojem mnenju ena najvažnejših nalog modernega socializma, da revidira svoje nazore v religiji nje bistvu in pomenu v razvoju človeštva." Naš priznani najboljši znanstveni socialist Abditus (Prepeluh) je, tudi že pred leti, odločno odklonil kultur- nobojni socializem. Zapisal je: "Naše dosedanje narodno __[n ljudsko življenje, naša zgodovina nas ozko veže s kr- * * . , »» . . u . j ščanstvom. Krščanstvo je prineslo novo kulturo, povsem Kaj je socializem veste. Kaj je anahronizem naj vam v„7i;xMn ^ ^ „„ , .. . ; , A i • • v, , , , . , i različno od nmsko-paganske. Kulturno in narodno življe- povem. Anahrunizem je grška beseda, ki pomeni nekaj ta- • u-i • • r ^ivije , . ,1,7 , . , . . i Krscanskih ljudstev je bilo in le mogočno nrenoieno z cega, kar ni v skladu s časovno dobo, kateri se prisoja n naulci vaflu 1 a mogočno piepojeno z je skuša uveljaviti. Anahronizem bi bil, ko bi kedo rekel,! de£ ^^liZvM^ t*1*™™ ^ da se je Krištof Kolumb z avtomobilom po Ameriki vozil ^ustvovlnfe noSmLnfkn v v' ™?lr?nj* na m,Slje"Je in in španski kraljici brzojavil, ko je odkril novi svet. Ana-I VSako ^ *?C?kf nar°dne kulturG' hronizem je pa tudi če se v našem ča.u kai šopiri in skuša' l socialno čustvo slovenskega ljudstva, je prepojeno s .. " , pawlUQ1' ce \ našem času Kaj sopin in skusa krscanstvom. Naslanjajmo se na zgodovino - ona ip iVhnrna uveljaviti, kar ze v zgodovino spada. Tak anahronizem je razlagateljica sedanjosti. In tam najdemoda e b duhTr socializem. Cas ga je že potisnil v zgodovinski muzej, on!ščanstva tem^ii ^ T najae™°; da Je bl1 se pa še vedno štuli v ospredje in hoče z njim korakati v no-j™ ^e prereka" vo lepšo dobo. Predhodnik bi rad bil tej dobi, njena jutra- i^Z^f k^"^ s ^ nja zarja. To je ze naravnost smešno; tako smešno, kakor ščanstvom in nWnvim , piepojena s kr- če Iji se nadušljiv starček, ki se mu že noge opletajo, po-l gTte£™ trebM eeT .T "" T'*, nlhčeJvse" stavil na čelo mladim vojakom korenjakom da Jih v b zeml To bi a u a hnu 7 ,t P ^ "fvba ,?°^ere-pohodu popelje sovražniku nasproti. ° ;„ ILZ nV l Z moramo z nase^a budske- Prepričajmo se ' 8 T soclalnega stallsca bltl brezpogojno za to, da se da. Duša socializma je goli materialize™, katerega "credo- nesS^n "T' ««d*v» vera" je: Vse kar je, ni druzega kot večno prenavljanje' ne sfle dovo^ ifllnH^il krscansko naz.ranje odpor-narave, brez Boga Stvarnika. Evolucija, razvoj, ta je ml' p^b ati religijo ^ terialistom Stvarnik, od katerega je vse od kamna do člo-j kult m' brez kulture moč^fn i-" S.oc,ahzem1. Potrebuje veka. Kaj višjega materializem itak ne pozna Vsa člo- To k' r' se n in- H !n f tisočletne, socializma ni . . . veška zgodovina, verska, moralna, pravna, ekonomski! de^ mešani" an'rhEe^; "T ^^ ta mo' kratko vse, je ,lelo božanske stvariteljice evolucije Da je1 ninrsan'^/!! Xna?°? ° lellgl}1 ,n etiki še t« stvarica po svojem bistvu nekaj čisto nasprotnega našeJ n mo e uteme.ji" soc^nTZ^T' "Ti M 8tavb5' mu Stvarniku, vidi vsak. Naš Stvarnik je nespremenljivo' doba nujn^pot ebujl olLlne etike " " bitje, kakor ve vsak otrok. Materialistična stvarnica se spre- cializemto etiko ' Iz ' ' ' JkjeJbo ,vzel so" minja kakor luna. i Hotl- 7 ? . dosedanje kulture, iz dosedanjega živ- Oče modernega materializma je nemški filozof L. A. brezverstvo° ItTizemTn nl^lT^ ' " ' ProP^a"daHza P-uerbach (r. 1804. - u. 1872). Ko je ta izjavil, da mate- jem delavskega bo^a nVsku^Z^ Z^odarskim h<>-rija ni delo duha, ampak narobe duh je najvišji produkt'mi zdi - to povem « L "h" NaraVn0St greh se Že !tak Boga živeči svet za-i zadnjaka _ d'okazoV^ ---------ima za na- Ploskal. Najbolj pa oče socializma Mark^egov ^i' ^Tedlno delavske^ Uudstvu, oproda Engels. Ta je ves srečen pograbil za pero in pro-! njegova prLr^rmolitev kriv, ™ T* * da je glasil za "versko resnico": _ "Izven narave in človeka" ne! oLmoglo™ r vTčine"^" ^f^r biva me. Vsa višja bitja, ki jih je ustvarila naša pobožno1 revščine . . . (Dalje prih.) nadahnjena domišljija, so le odsev naše lastne bitnosti. Ko' nam je Feuerbach v svoji knjigi "Bistvo krščanstva" prvi! to povedal, si ne morete predstavljati našega veselja, če ga | msie z nami doživeli. V trenutku smo bili vsi navdušeni reuerbacijanci." Ta goli materializem so očetje "znanstvenega" socializma kot dušo vdihnili svojemu otroku. Ona je bila vedno, if je še danes gonilna sila socializma vseh internacijonal ocl roza rdeče socialne demokracije, do krvavo rdečega ruskega boljševizma. Toda, prijatelji moji, ta goli ogabni materializem je danes anahronizem, je mrtev. Vi lahko z lučjo iščete resnega misleca naših dni, ki bi se še ogreval zanj. Kdor bi - ~ 1 ^ Lo je v sodoio, cia-: ga se branil, bi moral kar lepo spraviti upravičen očitek: vsti;ajneJm m dolgoletnim; si je bil lep in prijazen, so se' JNazadniak. kai nno-r^va« f^ »» _ , , delom ter. da bi sp razvpc^m n;,^ ___- ^ Lemont» Ml. j jete dobrote. In to je dan Izlet v prijazni in napredni novembru — Zahvalni dan. — La Salle, 111. — Kdo bi si ne zaželel in razveselil enega prostega dneva v razvedrilo, Dne 5. okt. mi pač ne bo možno tako hitro pozabiti. Že prej ta dan, to je v soboto, da-1 Nazadnjak, kaj pogrevaš to postano "košto," pred katero ze vsi drugi, ki gredo s časom naprej, nosove vihajo? Ali »ie vidiš, ali ne čuješ, kako modroslovci, Ieposlovci umetniki, sociologi zopet stegajo roke in hrepene* po Bogu kot pravim. začetku in koncu vsega, tedaj tudi človeka in njegove zgodovine. Da, materializem prav tako malo spada v na-dobo, kot slamnik v januarski mraz in ovčji kožuh v vročino pasjih dni. Kratko anahronizem je! Ker je pa ta goli materializem duša socializma, je prav -t ik anahronizem tudi on, v kolikor zadeva njegov svetov- č m nazor. S tega stališča spada v pisani muzej človeških z«- I 0 de om ter, da bi se razveselil j kljub temu zračne sile pri-enkrat med svojimi prijatelji.j pravljale na nekaj hudega-I o je se Engersol priporo-i tudi veter je bil zelo močan, ca d asi nevem ali se je spo- ki je prinašal in odnašal de-1 zabil v svojem lastnem "bla- bele plasti sivih in črnih ob-j tu, ki ga je blodil s takim Makov ter jih pritiskal k tlom ' veseljem, ali se je morda nor-[ Zvečer istega dne ni bilo še nikake spremembe, a pozno v noč se je vlila ploha dežja J nakar je kmalo prestala in je čeval. Bodisi to že tako ali tako, vzpodbujal vendar je le posameznika kot celokupno . . - —-------- človeško družbo za en dan! vreme postalo uprav takšno hinrf Qonioll- , . pisani muzeJ človeških za- 1 °"mora v letu za razvedrilo! kot je bilo en dan poprei — I ki^eče mase j 2 Val° "naravi" 2a vse v ^boto namreč. V nedeljo I svojimi prednjimi ostrimi zob- Kazan je bil že tričetrt utop-■ mi krepko zagrabil goltanec, lien. Vendar se mu je posre-volčjega psa. V tem trenutku, čilo splavati na vodno povr-sta pa^obe živali, ki ste krep-jšino. S sprednjimi nogami se je oprijel vej drevesa, ki je ležalo v vodi. Tako je ostal dobrih deset minut in lovil sapo in tako prišel spet do moči, da je mogel splezati na obrežje. j Bil je uničen, da še nikoli tako. Premočen je bil do ko-! sti in ves se je tresel. Bil ie t zjutraj pa so plavali tako nizko in tako debeli in strašni oblaki, da se je bilo bati vsak-čas najhujšega. V resnici pa ni bilo prav nič hujšega, kot da se je par drobnih in redkih kapljic pojavilo in vsulo nizdol. Bil sem že pripravljen za na pot in ko sem videl in čutil dež, sem omenil svoji soprogi, da ostanem doma. O-na pa me vzpodbudi in pravi: "Menda se ne bodeš strašil teh par kapljic dežja in oblakov če so tudi nizki, so vendar še nedosegljivi in dež je blagoslov božji, pred odhodom z doma, kar pomeni srečo in veselje, in vse je mogoče, da še tudi lep dan postane danes. Le pojdi in nestraši se!" In res — šel sem. Med potjo se je zopet vsul lahek dež, za katerim se je pričelo svetljiti in preje kot sem dospel v prijazni La Salle, ki je obljudeno z nekoliko več kot 10 tisoč prebivalcem — je že postalo lepo in gorko. Mislil sem si: kdor od straha umrje, temu s plankami zvonijo. Ampak to je bil za mene tudi v resnici srečen dan. Kmalo za tem ko sem bil izstopil iz pouličnega-električ- nega voza, sem malo postal na vogalu ulice, da se malo "o-rientiram" in zvem od koga, kje se nahaja Garfield Ave., na kateri živi maj prijatelj Mr. Jos. Lušina, že zapazim moža proti meni prihajati in bil je to prijazen rojak Mr. J. Štrukelj, ki mi je podal vse "informacije," da sem tako z lahkoto našel prvega Slovenca in ta je bil Mr. Fr. Brudar ml., in zet od mojega prijatelja Mr. Jos. Lušinata, ki stanujeta prav blizu drug drugega in ta me je takoj zapeljal s svojim krasnim av-tojem en "blok" daljave k prijatelju. Tu sem pač dobil takoj malo okrepčila in malo je bilo potreba še počakati do juži-ne, med tem časom sem si pa ogledal malo "farmo" in raz-govarjal sedaj z enim in sedaj zopet z drugim kot n. pr. z gosp. P. Ferenchakom, drugim zetom Lušinatovem, njegovo soprogo, ki je gospodinja oziroma svojo mater na-domestovala pri kuhinji ker je Mrs. J. M. Lušina še slaba po okrevanju hude bolezni in težke operacije — in poleg teh šp z Lušinatom kot nriia-teljem, njegovimi finimi, zdravimi in močnimi sinovi ter malo Marico, šest let staro hčerko od Mrs. in Mr. P. Ferenchak. Že so nas klicali k južini. Po obedu takoj je pa že sin Ludovik uredil domači avtomobil in hajdi po mestu malo na razgled in pa na stanovanja in podjetja Luši-ratovih zetov. Oba zeta imata. to je Ferenchak in Brudar svoja podjetja prav lepo urejena, prvi z oblekami etc., in drugi z vsakovrstnim mesom. Sedaj pa pride še drugi o-ziroma tretji na vrsto in ta je Mr. Fr. Brudar at., ali stric od prejšnjega Brudarja, ki i-ma tudi mesnico in klavnico blizo prej omenjenih sorodnikov, prav v sredini mesta in poleg podjetja tudi par hiš. Ta ima pač svoje podjetje u- James Oliver Curwood: KAZAN. VOLČJI PES. (Kanadski roman.) Več kot desetkrat je eden bobrov splaval čisto blizu obrežja nasproti mrtvim mladičem in jih ogledoval. Bila je ko držali druga drugo, padli v vodo. Zlomljeni Zob je tehtal dobrih trideset kil. V vodi je bil doma. Krepko je držal Kazana in se je pogreznil na dno vode. Kot svinčena u-tež ga je vlekel navzdol. Ka- na drugem bregu napasti bobre. Pustil je Sivko na bregu, , - ... , . - .splaval čez reko, šel kakih hn^i 'T110 nJ,llL ™atl- * 100 yardov od vode proč do. — - ^ — za- hotela iti pogledat nedolžne naselbine in se prav po volčje zanu je tekla voda v žrelo, v žrtve, a si ni upala. j približal. Zlomljeni Zob je n<>s, v ušesa, v oči in ga po- Kazan se je silno čudil bob- bil s svojimi tovariši pri delu' Polnoma zmedla. Toda le še in Kazana niso opazili. Eden,! bolJ krepko je stiskal bobra z ki je plaval po vodi, ga je vi-' zobmi. Toda ko sta dosegla del prihajati in dal varnostnof. dno in je bober začel za-znamenie. A bilo je že pre-! kopavati v blato, je spoznal, pozno. Kazan je bil že nasko-' da £re za življenje ali smrt in čil in Zasadil svojemu sovraž-' spustil. Z zadnjo močjo i a^civcii um pozneje je on niku zobe globoko v vrat. I se Je začel premetavati, da se 4Kazan spet pri moči in zdrav-1 . . , , - . - Toda stari bober se je znal reši bobrovih zob. Ta ga je Ju. Toda njegovo sovraštvo jo oivko od brega in korakal, braniti. Z naglim sunkom ie P* takoj izpustil, ko je čutil, (do bobrov se je le še poveča-! navzgor ob reki. Sklenil jejizpodbil Kazanu ravnotežje da ga Kazan ne drži več. tlo. Uničiti sovražnike ie no-' preplavati visoko gori reko in in posrečilo se mu je, da je s Bil ie zadnji trenutek, kajti stala zanj fiksna ideja ki mu rotil, starec, ki ga je bil napadel, se ni niti branil z zobmi. Prišel je do zaključka, da bi se dale te živali pregnati kot kunci ali jerebi. Zato se je z uprav volčjo spretnostjo pripravil na napad. Oddaljil se je z volkul- premagan kot še nikdar in ce-. lo od manj vrednega sovražnika. Komaj je spet prepla-! val reko in prišel nazaj k volkulji Sivki, ki ga je čakala. XXIV. Vidra začne boj. Nekaj dni pozneje je bil je strastno rojila po glavi. Jez je bil že naravnost o-gromen. Tnženirji četveronož-ci so ga izbomo cementirali Sezidali so si tri koče. Vsakih štiriindvajset ur je voda vedno bolj rastla in se redno razlivala po okolici in vse preplavljala. Kolikor mu je dopuščal čas lova za prehrano, je Kazan neprestano pazil ob vodi, če bi mogel zalotiti kakega neprevidnega člana plemena Zlomljenega Zoba. Enkrat je presenetil velikega bobra, ki se je preveč oddaljil od brega, in ga je zadavil. Tri dni pozneje pa dva mladiča, ki sta se igrala v blatu ne daleč od suhe zemlje. Kazan je bil tako divji, da jih je dobesedno raztrgal na koščke. (Dalje.) rejeno po najnovejši modi opravi, fine in velike leden ce za meso hraniti in mašine* katere proizvajajo led. Tudi snaga eksistira vsepovsod, da sem se kar čudil. Ni čudno to-raj, da slovenska podjetja tako lepo napredujejo v La Salle, 111. Mr. Fr. Brudar st., in nje_ gova obitelj so nas prišlece prisrčno sprejeli in povabili na stanovanje, kjer so nam vse razkazali in tudi postregli Miss Jenny in brat od nje in pa Lušinatov sin Ludovik, so se spravili kot nekdanji cerkveni pevci skupaj k glasovir-ju, kjer nam je Miss Jenny hčerka od Mrs. on Mr. py Brudarja nekoliko angleških pesmij zaigrala in poleg teh tudi dve slovenski in sicer-"Otok bleski in pa Luna sije." Seve, k zadnjima dvema sem "moral" tudi jaz pristopiti. Toraj vam kličem tem potom, dragi mi Lasallski prija telj i, Slovenci in rojaki —- gyoj vesel z Bogom, prisrčno zahvalo in zopetno svidenje''f Da Čas beži hitro v takšnem slučaju kjer sti sreča veselje, zadovoljnost in obenem brezbrižnost doma, to si vsak lahko sam pri sebi mi sli in tako si človek nemore vsega natančno ogledati. Vendar se vidi že na prvi po! gled v Lasallski naselbini naprednost, zdi se mi, da bolj kot kjerkoli drugi slovenski naselbini, kolikor jih jaz poznam, kar še posebno potrjuje njih začetna vstrajnost, delo in dobra volja — cerkev, šola in druga poslopja okrog nje, katero vse stoji veličastno na najlepšem prostoru celega mesta, nasproti majhnega parka, v kateri prebiva sloveč patron in pomočnik nekdanjega nesrečnega, od kuge prizadetega rimskega ljudstva — sv. Rok, kateremu še danes radi pojo njegovi častilci pesem rekoč: — Po rimskem moriti jih kuga začne In zemljo gnojiti smrt groba odpre. Polajšat trpljenje vtolažit mil jok Postavit življenje še dvigne sv. Rok. Toraj Slovenci, rojaki, ne pustite svojega krasnega dela in svojega patrona sv Roka, ki je bil nekdaj v toiaž* bo nesrečnemu rimskemu ljudstvu, je in bode tudi v tolažbo vam in vašim potomcem. Nezapustite Križ na domačemu zvoniku, da bi otem-nel, dokler se sveti v vas vaša dobra volja, katerega ljubi vsak kristjan, in ga časti vsaka vas, trg in mesto. Pomagajte nositi onim breme, ki ga težko nosijo in vsi bodete lahko nosili. Na skupno in vs-trajno delo toraj rojaki, Slovenci. kajti v skupnosti se čuti še tujec domačega. Toraj snomina vredno je pravo prijateljstvo kar sem nameraval že izpočetka reči. Toda večkrat je to skrito kot je skrita, narava sama ali stvarstvo božje, katerega človek ne vidi in ne spozna poprej kot, kadar se mu približa in samo razodene. Da tudi moj dobri in pravi prijatelj, o katerem prijateljstvu še nisem nikoli dvomil, se mi je razodel s tem, da me je dal z avtomobilom zapeljati blizo 80 milj daljave — prav tik pred hišo — domov. In to v ponočnem času. Toraj Hvala prisrčna mojemu prijatelju njegovemu sinu Ludoviku in njegovima zvestima spremljevalcema! Brezdvomno nosite kitico slov nabožno pesem v svojih srcih, ki se glasi: Kdor v stiski nadlogi Roko jim poda On svete ljubezni posnema od Botra! Slovenski farmar. Ako Tvoj sosed aH pri j telj ni naročen na A. S. in skrbi, da se nanj naroči! 'AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EimiQST.- Nov narodič. Notranjost Južne Amerike io veliko manj znana kakor pa notranjost Afrike. Raziskovalec profesor A. Paznan-sld pripoveduje, da je našel v puščavi notranje Bolivije doslej neznano pleme. Med slanimi jezeri in vulkanskim gorovjem je našel lepe pred-zgodovinske stavbe, ki pričajo o visoki kulturi davne preteklosti. Našel je tam narod Cipaja, ki govori še prastari domači jezik in ki takorekočj nadaljuje življenje prazgodovinskih ljudi. Orodje, ki ga Tabijo, je tako kakor so ga našli v razvalinah starih mest, j in lahko iz današnje vporabe sklepamo na prejšnjo. V davno minulih časih je narod Ay-mara Čipaje napadel in premagal, in zatekli so se v pu-| stinje in puščave. Njih življenje je zelo žalostno, in otožno vzklikajo : "Gorje nam, ki moramo živeti v tej puščavi!" Kakor bi se spominjali na lepše čase in lepše kraje. Svojo deželo imenujejo "vragov j raj," skoraj nič ne raste tam,j ne vidiš ne drevesa in ne grma, samo tja in sem kako zelišče. Neko tako revno zelišče, lampaja, uporabljajo kot zdravilno sredstvo. Neprestano piha veter po solnčni puščavi, celo živali bežijo iz "dežele prokletstva." Po noči le-: den mraz, po dnevi žgoča vročina. Povsod samo pesek, kamor seže oko. V žalostni pu-j ščavi raste samo gomljasti sadež jareta, služi za hrano ži-valici činčiljita, ta pa Čipa-; jem, stanujoČim v okroglih kočah iz prsti. Profesor Paz-r.anski je zbral veliko antro-pologične, jezikovne in naro-doslovne snovi, važne za poznavanje prazgodovinske dobe. -o- Katoličani in ameriški držav- javil, da bi tvegal svoje življenje in šel streč gobavcem, kakor to delajo katoliške us-miljenke iz ljubezni do Boga." ni zavodi. Nekateri ameriški protestantski krogi se silno boje, da r.e bi zrastel v javnosti vpliv katoličanov. Kriče in obreku-iejo, da se katoličani polašča-; jo državnih zavodov. Na to je odgovoril Ernest O'Brien v nekem javnem govoru v Detroit, Mich.: Neka vladna u-stanova je dejansko v katoliških rokah, ker vlada ni sposobna, da bi jo vodila . . . To je naselbina ameriških, gobavcev v Luisiani, kjer živi dober tisoč bolnikov pod — kontrolo katoliških sester. Nobeden izmed obrekovalcevi katoličanstva se pač ne bo pri-1 Lepa nagrada za spiritiste. 5000 dolarjev je razpisala nedavno revija "Scientific A-merican" kot nagrado onemu, ki doprinese neovržen dokaz za metapsihične pojave. V A-meriki. kakor v Evropi se po vojni ljudje živahno pečajo z nadčutnim svetom. V najrazličnejših spiritističnih sejah kličejo in izprašujejo duhove z onega sveta, ki se po njihovem zatrjevanju včasi prikažejo, včasi pa ne, kakor se jim poljubi. Ker so se pa do-sedaj pokazale vse take in slične prireditve kot goljufi-, je in ker je kljub temu še vedno dosti pristašev te in one struje, je "Scientific American" razpisala nagrado 2500 dolarjev prvemu, ki poda fo-j tografično sliko kakega, duha pod pogoji, ki jih stavi časopis. in pred razsodiščem znanstvenikov, ki jih isti časopis imenuje. Drugo nagrado j 2500 dolarjev pa dobi oni, ki pod enakimi pogoji vjame na fotografično ploščo kako drugo vidno spiritistično prikazen. Popolnoma psihični pojavi, kakor telepatija, in glasovi, kakor trkanje so od nagrade in tekme izključeni. I-mena sodnikov, za spiritistic-1 ne seje veljavne določbe in rok razpisa je že objavljen. Nagrado bo najbrže "Scientific American" lahko mirno zopet spravila v žep. -o Gad v želodcu. V bolnišnici v Davosu je te! dni umrla neka bolniška stre-; žnica pod znaki težke bolezni v prebavilih. Pri raztelešen ju so našli zdravniki v njenem želodcu živega gada, ki se je zagrizel v želodec. Nenavadni slučaj si razlagajo na ta način, da je strežnica kdaj srkala vodo naravnost iz kakega studenca na polju in pri tem požrla mladega gada. -o- Poraba elektrike na svetu. Po podatkih, ki jih je zbrala uradna pisarna države Newyork iz poročil posameznih držav in ameriških konzulatov v inozemstvu, je zna-; šala celotna poraba elektrike na svetu leta 1920. 99,456,-| 000.000 kilovatnih ur; od te-| ga 15,183,300.000 kilovatnih ur za razsvetljavo, ostanek,i 84.7 odstotkov, pa za industrijo itd. Združene države kot najmočnejši konsument so porabile leta 1920. vsega skupaj 49,802,000.000 kilovatnih ur, od tega 6870 milijonov za razsvetljavo in ostalo za pogon v tovarnah, rudnikih, za cestne in druge železnice in farme. Glede na porabo toka za vsako osebo prebivalstva stoje Združene države šele na četrtem mestu. Prvo mesto zavzema Švica, kjer so razpoložljive vodne sile najbolj izrabili; tu znaša poraba za vsako osebo 700 kilovatnih ur na leto. Nato sledi Kanada s porabo 612 in Norveška s porabo 493 kilovatnih ur toka na leto; potem šele pridejo Združene države z 472, Švedska s 364, Francija s 147, Nemčija s 141 kilovatnih ur porabe toka na osebo in leto. Od približno 1720 milijonov prebivalcev zemlje stanuje le 111,822.000 ali 6 in pol odstotka v električno razsvetljenih stanovanjih. Od vseh vodnih sil zemlje, ki jih računa U. S. Geological Survey na 439,000.000 konj skih sil, je izrabljen šele minimalen del — 5.4 odstotke. Od mladosti mutast. Neki berač se dela muta-stega, da bi vzbudil pri mi-mogredočih več usmiljenja. Slučajno pride mimo človek, ki je mutastega berača poznal. Podari mu nekaj v roko in ga začuden vpraša: "Od kdaj sem si že mutast?" — "Gospod," pravi berač, — "že od mladosti!" -o- Požar. Ogenj je nastal na parni žagi g. Writzelna na Rogoz-nici pri Ptuju. Goreti je začelo na stropu, požar se je hitro razširil, poslopje, kjer so bili stroji je popolnoma pogorelo. Kako je nastal požar ni znano. Ogromna goba. Blizu Bostona so našli o-gromno gobo. Tehtala je 45 funtov, nje velikost pa je znašala 32X31 palcev. Razstavili so jo na ogled v Horticultural dvorani v Bostonu. Ime tej gobi je Berkley's Pore Fungus. To pa nas spominja na staro in dobro svarilo: Varujte se strupenih gob! Sedaj v leseni mnogi hodijo nabirat gobe in za te naj velja to svarilo, kajti nekatere vrste gob so zelo strupene. Edino zanesljivo pravilo je, pustiti pri NAZNANILO! mira vse vrste gob, za katere Slovencem v Chicago in o->niste sigurni, DA SO DOBRE, isto pravilo pa velja tudi za Iz sole. Stric: "No, Milan, ali si zadovoljen s svojim novim učiteljem?" Milan: "Nikallor ne! Oni nič ne vedo, vse mene vprašujejo ! Danes so me celo vprašali, kdo je našel Ameriko." Napredek katoliškega časopisja je odvisen od Vase agitacije! OSCAR CARLSTROM ZA GENERALNEGA PRAVDNIKA. Dobri računar. Dva možakarja se pogovarjata o starosti: "Jaz, — pravi prvi, — sem star 35 let." — "In jaz, se oglasi drugi, — "jih imam pravkar 40!" "Nu, — odgovori prvi, — čez pet let sva pa vkup!" -o- RRODAM PREM0G0K0P, ki se nahaja pri tlakovani cesti 12 milj od Youngstowna, Ohio. Do Petersburga je 1 milja. Premoga je 35 akrov. Hiša s 18. sobami in hlev za 1 govede, V jami se dela vsaki dan, proda se z vso opravo. Za ceno in podrobnosti se izve pri lastniku : JURIJ AHLIN-U Petersburg, O. R. D. 1. (Okt. 22., 23., in 24.) LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLAO CHICAGO, ILL. Prevaža pohištva — premo« — les — in vse kar spada % prevažalno obrt. PokliČit« K« po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 kolici naznanjam, da sem začel- na svojo roko mizarsko in tesarsko obrt. Gradim vsakovrstne garaže za avtomobile, porče, popravljam hiše in vse, ki spada v področje te obrti. Delo jamčeno — cene nizke. Slovencem se toplo priporočam ! MATH GORJANC General Carpenter 1925 West 22nd Place, CHICAGO, ILL. T. 21. & Č. 23.) GRDINA IN SINOVI PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O. Randolph 1881 j JOS. MURN j SLOVENSKI ČREVLJAR 1011 N. Chicago St. zdravila: Ne kupujte, zdravil, za katera ne veste, da so dobra ! Ce trpite na slabem teku, slabi prebavi, plinih, glavobolu ali sličnih želodčnih neredih, kupite Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker za to VESTE, da JE dobro. Ime tega zdravila ste prav gotovo že slišali. Nad 25 let že vživa Trinerjevo zdravilno grenko' vino sloves kot izvrstna že-; lodčna tonika. Če vam vaš le-: karnar ali trgovec ne more po-; streči, pišite na Joseph Triner Company, Chicago. 111. JOLIET, ILL. Z A R OŽE j telefonirajte 65 NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnim srcem na znanjamo sorodnikom, znancem in prija-teljem, da it* smrt pretrgala nit življenja našemu mlademu priljubljenemu sinu John Tekauc-u \ "mrl it- dne 26. sept. 1924. Pokopan je na katoliškem pokopališču. pogreb se je vršil dne 29. sept- zjutraj s sv. mašo ob deveti uri. Mladi John je pohajal v višjo ljudsko šolo. star komaj 14 let in 10 mesecev. Smrt nam pa ie vzela v nežni mladosti. Za njim žalujejo vsi njegovi sošolci, ki izrekajo tem potom soža-Ije nad izgubo dobrega prijatelja. V spomin so darovali vence in rože sorodniki, znanci in prijatelji, katerim najsrčnejša hvala. Darovali so; Iz Ely. Minn. John in Mary Tekauc. — Društvo Ciril in Metod štev. 1. J- S. K. J. katerega je bil član Mladinskega oddelka; Vincenc in Franca Vesel; John in Angela Zupančič; I.ozar in družina: Anton Peček; Frank in Neža M urn iz Towcr-ia. Leoa hvala Rev. Mihelčiču, ki so tolažili stariše nad izgubo priljubljenega sina. Lepa hvala vsem tistim, ki so ga obiskali, ko je bil na mrtvaškem odru. Tebi nepozabljeni sin, kličemo, naj Ti bo lahka- Tvoja rodna zemlja! Žalujoči ostali: Anton in Johana Tekauc stariši. Anton, Frank, Wiljem, bratje, Mary, Josephina, Rosi, sestre. John in Mary Tekauc, sorodniki. Ely, Minn., dne 15. oktobra 1924. 1 Chicago Carnation Co, 407 Jefferson Street Joliet, Illinois. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. Well Installed THE MONCRIEF FURNACE Postavimo jih v bližini 50 milj od Jolieta. Imamo zalogo železnine vseh vrst. Joliet Slovenian Sheet Metal Shop Jos. M. Klemenčič, lastnik 1214 N. Broadway TELEPHONE 1255-M. Gutter, Cornish, Slating, Ceiling WprkT Oscar Carlstrom republikanski kandidat za generalnega pravdnika je "self made man" potomec švedskih starišev v državi Illinois. On je delal ves čas šolske dobe in nobena ovira ga ni zadržala od njegovih ambicij do izobrazbe, ki ga ie privedla do prakticiranja postav. Poleg tega je služil v armadi kot prostak za časa Špansko-ameriške vojne in kot kapitan v zadnji svetovni vojni, kjer je dosegel jako lep rekord. Mr. Carlstrom je mož krasnega značaja, je živ poštenjak in pogumen mož. On je velik proučevalec naseljeni-ške ga problema in razume potrebe navadnega ljudstva, ker on je sam e-den izmed njih. Ljudstvo države Illinois rabi moža njegove sposobnosti, ki razume in simpatizira z delovnem ljudstvom, takega rabi za generalnega pravdnika. Ta urad je najvažnejši urad v državni vladi. Z Oscar Carlstromom kot vašim generalnim pravdnikom ste lahko zagotovljeni, da bo pravica v naši justici na svojem mestu in da ne bo nobene razlike med bogatim ali revnem, med narodnostmi, verstvi ali prepričanji. (Oglas.)_ Fine prekajene in "sugar cured" šunke in slanina last nega izdelka, najpri.jetnejše ga duha in okusa. Poskusite jih še danes. THE J. C. ADLER CO. Telefon 101 Bluff and Jefferson Sts, Joliet, 111. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holv Family Society) št. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914, Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1924: Predsednik .... George Stonič Podpredsed. .. John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich, Zapisnikar........ Frank Videč Blagajnik ............ Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth ZADOVOLJSTVO Nadzorniki: Anton Šraj ml., Anton Bar-bich, Frank Vranickar. tisočerih ljudi, ki pošiljajo denar potom našega posredovanja v stari kraj spričuje najbolje o naši znani postrežbi in nizkih cenah. Dajte nam enkrat priliko, da Vam izkažemo našo postrežbo in ostali boste naši stalni klijenti. Pogovorite in posvetujte glede potovanja c staro domovino potom našega parobrodskega oddelka. V vsakem bančnem poslu se obrnite s zaupanjem na :« KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, :—o—: :—o— : VOGAL 19. ULICE :—o—: ILLINOIS. Društvo šteje 494 članov in članic tez* 152 otrok, Za 5Qqv na mešeč še plača V slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izplačalo $12,149.50 bolniške podpore. Dne 1. marca 1924. se je nahajalo v blagajni $4788.87. Rojaki pristopite v naše veliko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite v dru štvo. Naš Mladinski oddelek van nudi lepo priliko, da zavaru jete svoje otroke. Ta oddelek raste od dne do dne in bode v kratkem eden izmed naj močnejših. Kapital in prehitel____ $2,000,000.00 SIGURNA BANKA ZA VLAGANJE IN INVESTIRANJE VAŠEGA DENARJA IMOVINA ČEZ DVAJSET MILJONOV DOLARJEV! Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik : Geo. Stonich, 815 N. Chicago St.; tajnik: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Ger-sich, 401 Hutchinson St. Vsi v Jolietu, 111. ".................... "AMERIKANSKJ SLOVENEC" IN "EDINOST.' 'S&sm test Ml ml ml-sM&tem Jil "Ostrovrhar se gosti s častniki," je dejal, "vojaki so vsi NAZNANILO IN PR1PORO NAZNANILO IN P] zunaj mesta; slavni mož je sam. Primimo ga!" Lahno rde- ČILO. ; . CILO. čica je polila kneginjo. Zapeljiv je bil nasvet, in kdo ve, če Našim cenjenim naročni-i Cenjenim naročnikom, bi se bila srdila, da ga je izvršil Vaj da na svojo roko. Pre- kom> prijateljem in dobrotni-1 gim dobrotnikom in pri j mišljevala je nekaj časa; a kadar začne človek premišlje- kom v Clevelandu, Lorainu Ijem in vsem rojakom po vati, z Bogom, smeli načrti! j in Barbertonu in po drugih žavi Washington, Calif* "Ne, ne," je dejala razburjena. "Potrpimo še nekoliko delih države Ohio nazna- in Utah naznanjamo, da časa! Kadar iztakne, česar išče, si vsaj ne bodemo očitali, njamo, da jih bo obiskal te bo obiskal naš potovalni da smo se prenaglili." Vajda se je poslovil od kneginje in dni naš potovalni zastopnik sto p ni k Mr. Leo Mladich, _ za njim tajnik, ki ga je zadržaval za rokav: "Cujte, gospod Mr. Frank Kumik, ki je po- je pooblaščen pobirati naroč baron, priliko porabiti, to umejem jaz drugače." Zamahnil oblaščen pobirati naročnino nmo za ^ liste Amerika^. je z roko. "Nobeden pes ne bo zalajal." Komornik je pomis-i . liste "Amerikanski Slovenec »» Edinost, Ave Ma. -i • - -.11 . • , j Slovenec in Edinost," "Ave na m St. Francis m vse dm hI, zmignil z rameni in menil, da kneginja ne ukazuje ta- ^ ^ francis Maga. g0f ki je v zvezi z našim ko. Osorno in oblastno je odpravil Vitovca, svojega nas- ^ „ Poob]aščen je tudi po- jetjem in imenovanimi listi protnika, ki ga je bil tako sramotno iztiral iz tabora. birati naročila in plačila za Rojaki prosimo Vas, poma Vitovec je moral iti. Premišljeval je, zakaj se mu ni oglase> ter Vse, kar je v zvezi gajte požrtvovalnemu jn Za zgodilo nič žalega, ko je vendar prišel sam med zarotnike; z gorj'imenovanimi listi. katoliški tisek vnetemu možu zakaj ga ni dala kneginja prijeti, ko je imela tako priliko in 5 Obenem bo prodajal in de- Mr. Mladichu širiti dobro kat toliko povoda. Vojakov se boje, si je dejal in ostavil mesto,) lil Koledar Ave Maria za le- časopisje. Prigovarjajte svoje da prenoči med vojaki, katerim edinim je mogel še zaupa-j to 1925., ki je ravno te dni sosede in prijatelje, da t;e na ti. Ali pa hočejo postopati z njim po strogem redu in ga po-: izšel. Cenjene naročnike, pri- liste naroče, da se tako zaustaviti pred sodišče. Bridko se je nasmejal. In kdo jim brani jatelje in dobrotnike prosimo, se dobro časopisje v vsako postaviti za poveljnika Ostrovrharja! "Oj, Ostrovrhar, O-'da mu gredo na roko pri agi- slovensko hišo. Mr. Mladicha strovrhar," je tarnal silni mož, "prej bi bil mislil, da steče taciji za tako potrebni kato- vsakomur najtopleje pripore-Savinja navkreber proti planinam, nego da me ti prodaš. ]iški tisek- Vsem ^ toPio Pri" ca™° ! A c . tJ Najprvo si me speljal na rob prepada in zdaj me pehaš Poročamo! UPr*va 'A* 5* m * rv i i - a- j j , , , , .,. , Uprava A. S. in Ed., Ave Mana m ot. rrancis Ma$ra2u Domislil se je tistega dne, ko je sklenil snubiti kne- „ f . " 1 . ' Mana m St. Francis Magazi- ne. Spogledali so se veseli tovariši, in nastal je mučen molk. Bliskoma je pregledal Vitovec vso družbo, kakor je stala po napitnici okrog Ostrovrharja. Na njegovi desnici je zapazil Jošta, ki se mu je zdel posebno v zadregi. "Bog te živi, Vitovec!" je zakričal Ostrovrhar, zgrabil vrč, nalil kozarec do vrha in ga nesel Vitovcu. A ta ga je pomeril mrzlo od vrha do tal in zavrnil kozarec rekoč: "S teboj ne pijem iz enega kozarca." Oni ga je gledal in strmel, kakor da ne bi vrjel sam svojim ušesom; a polagoma so mu pririle v zavest nesrečne besede, togota je napela žile na sencih vročekrvnega moža, in grozno so se zabliskale temnomodre oči. A preden je izbruhnila razbrzdana jeza, so ga obsuli tovariši, prestrašeni in popolnoma nevešči, kaj da to pomeni, in ga vlekli nazaj za mizo, ko je kričal, da more le kri izprati to sramoto. Jošt pa je pogovarjal Vitovca in ga prosil, za živelginjo. Ostrovrhar mu je bil navdihnil nesrečno misel, ki mu in mrtve, da naj prisede, da poravnajo prijateljski krivdo, j je rodila toliko pekočih skrbi, toliko bridkih prevar! In to' ki jo je gotovo rodila žalostna pomota. je napeljal hudobnež zaraditega, da ga izpodrine pri kne-j "Jaz, z vami sedel pri eni mizi!" je dejal ta trdo. "Nik-| ginji. Oj, ni ga prekanjenca nad onega, ki se skriva za do-dar ne! Tukaj sem; izderite meče in posekajte me! Kaj ! brodušnim obrazom! "Prevarjen sem, premagan še ne," si gledate? Nimate poguma! A da delate spletke za mojim je dejal trdovraten. "Do zadnjega se ne umaknem. Treba hrbtom, za to seveda ga ni treba." Prej poskusiti, na čigavi strani so vojaki!" Ponosno je gledal Vitovec v zmešnjavo, kjer se je rval j Drugega dne zarana je dal sklicati vojaštvo, da mu vanj. KOLEDAR AVE MARIA prigovarjali razkačenemu Ostrovrharju, da naj počaka par snočnji spor, so gledali debelo, ko so začuli to povelje. Na-J dni, da se razjasni položaj. Vitovec pa je šel po temnih uli- mi^0vali so si, češ, bodoči grof si zagotavlja vernost najvaž- cah v knežji dvorec. Neka posebna sila ga je gnala, da po- nejših podložnikov. Vojaki pa so prisegli brez pomišljanja, speši usodo. Kaj mu je bilo mar življenja, ko je doigral ne- in Vitovec, ki se je prepričal, da so mu še vdani, se je po-hvaležno vlogo! Straže ga niso zadržavale, ko so ga spoz-j tolažil, nale; a ko je prišel pred sobe kneginje Katarine, sta mu. prepovedala vstop stražnika. Izlepa se ni dal odpraviti Vi- ^ tovec, po vsej sili je hotel govoriti s kneginjo. Odznotraj je poslušal prepir baron Vajda in poleg njega doktor Le-nart. Tudi kneginja je vedela, kdo da čaka zunai, a ob taj uri ni hotela sprejeti Vitovca. Zdaj je imela priliko, da mu pokaže, kdo da je gospodar, in pogum ji je dajal dogovor z Ostrovrharjem. Tajnik pa je namigaval njej in komorniku, da bi se dala prilika še bolje porabiti. 4 E Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju : Math Kremesec iS Phone: Randolph 6995—R. CLOVER DAIRY CO MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoia rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. za prihodnjo leto 1925. JE IZŠEL Začeli smo ga že razpošiljati. Ker je koledar Ave Maria edini slovenski katoliški koledar v Ameriki, zato smo prepričani, da bodo naši rojaki, kakor vsako leto, tudi letos hitro segli po njem. Priporočamo ga vsem! Vsak bo vesel kdor ga bo kupil. Knjiga je izvanredno zanimiva in koristna, ker obsega poleg drugih lepih spisov tudi kroniko preteklega leta vseh važnejših dogodkov slovenske katoliške Amerike. CENA KNJIGI JE SAMO 50c. Dobi se pri vaeh naših lokalnih zastopnikšli in pa v UPRAVNIŠTVU AYE MARIA 1852 Wect 22nd Place, Chicago, III. SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 6319. POVRŠNE SUKNJE IN OBLEKE Z DVOJNIMI HLAČAMI m Established 1857 BcsteVi poslali kaj denarja .v stari kraj to jesen? Ako boste, potem se bo Vam dobro izplačalo, da pridete v to banko. ŽE SEDEM-IN-ŠESTDESET LET smo mi v bančnem businesu in veliko tega časa smo posvetili špecialiteti pošiljanja denarja v stari kraj. Radi naših svetovnih zvez za pošiljanje denarja ste lahko vedno ugotovljeni, da boste pri nas dobili NAJNIŽJE CENE TUJEZEMSKEGA DENARJA. Pridite! Premoženje te banke znaša $13,000,000.00 VELIKA ZALOGA VSAKOVRSTNIH JESENSKIH OBLEK PO: $30.00 - $35.00 - $40.00 in višje Ta vrednost je mnogo večja, kakor smo jo mogli še kdaj ponuditi v drugih sezonah. . Pa ne samo, da je vrednost večja, ampak tudi izbira je večja in dobro zamišljena, bolj kakor kdaj preje v tej trgovini. — Fantje mladi možje bodo našli v naši trgovini različnosti v oblekah, natančno narejene po najnovejšem modelu in prihajajočem stylu, katere kupovalci sedaj najbolj zahtevajo. Od-raščeni možje pa bodo našli v tej izbiri sedanje in konservativne prejšne mode obleke, ki so priljubljene njihovemu okusu. Povabljeni ste, da se zglasite v naši trgovini in si ogledate naše nove jesenske obleke. V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne. 1 ELY, MINNFSOTA GRAMOFONI so pri zabavah kakor nalašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Alflo .ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močne čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri naj vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte se! Slovar Bros. ELY. MINNESOTA. Phone: i« IJJ [yvw^vw^vw^wvvwvv^ I 1 Vsem onim, ki so povpraševali po knjigi , I DOMAČI ZDRAVNIK KNAJP dj Kil sP°ro^amo» da Je ta knjiga zopet izšla in smo ravno-Uy kar dobili večjo zalogo iz starega kraja ter je vsem |jj! na razpolago. ^ CENA NOVI KNJIGI JE $1.50. JELINEK & MAYER, LASTNIKA, 1800—1808 Blue Island Ave., Cot. *6ti: Street. (C.) li 1 Si Pošljite naročilo takoj na: KNJIGARNO EDINOST, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. _