37. štev
V Ljubljani, v («rek 6. aprila 1S80.
Letnik VIIf.
Iriaeratl ae (prejemajo in valji trialopna vrata:
S kr., če ae tiska lkrat,
* ^ n ,i n ti ^ n i® n 11 n ii 3 ,, Pri večkratnem tiskanji M lena primerno zmanjša.
R o k o pl al
■e ne vračajo, nefrankoving
pisma se ue sprejemajo. N .ročnino prejema opravaiitvo
(administracija) in ekspedii ila n» Dunajski cesti It. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politic» list za slovBiiski narod.
Po pošti	prajemar vetja :
Za eeio leto	. . 10 gi. — kr,
«a poiieta	. . 6 „ — „
ta četrt ieta	. , 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za eeio ieto , . 8 gi. 40 kr za poi lew . . 4 „ 20 „ za četrt ieta	2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan } veliA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiši štev 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in sobota.

navajeDi, vklanjati Be tujcem, ker se jim je po nemških šolah vtepel nemški jezik v glavo, mislili so, da mora zmirom tako ostati, da mora domači slovenski jezik in slovenski človek zmirom zaničevan ostati, in kot nasledek tega nezaslišanega ponižanja našega naroda ostala nam je — nemškutarija. Kar je boljših elementov med nami, so se že davno emanci-c pirali od tega straha pred nemškimi gospodi, le prav počasi korakajo za njimi bolj zaostali in moralično slabi izrodki, to bo nemškutarji.
Kdor ima kaj možtva, kaj samosvesti v sebi, ga bo vendar sram , da bi pred kakim človekom klečeplazil, naj bo še tako viBoko postavljen. Dajmo Bogu, ksr je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, potem imamo lahko vest, in ni treba, da bi se še takim ljudem vklanjali, kterim tega storiti dolžni nismo.
Mnogi iz premožnih ljudi so tudi navajeni, da v vsaki reči podpirajo vlado, ker Be hočejo vseh sitnosti izogibati. Tisti, ki se tega principa drže, morajo zdaj na vsak način z nami glasovati, ker je vlada bolj na naši, ko na nasprotni strani; sedanja vlada neč^ in ne more trpeti, da bi se Slovenci nadalje zatirali, ker bi s tem znala država sama v nevarnost priti in v vednem neredu ter medsebojnem prepiru ostati; če hočemo na zunaj mi čni biti, moramo biti v svoji hiši složni, in to se zamore zgoditi le tako, da so vsi narodi v Avstriji enakopravni. Zatiranje slovanstva se mora enkrat nehati, zato bo pa tisti ljudje, ki so tega dela navajeni bili, zdaj v velikih zadregah; zmanjkuje jim vode, kakor žabam poleti, in stisknjo se vedno bolj v sredo luže, to je pri nas v Ljubljano; tukaj imajo še „rotovž" v oblasti, če tega zgubi, potem je vse njih glorije konte.
Kranjska dežela je teh sitnežev nadležnih prosta. Lepo je pač bilo, ko je še Dežman vse Kranjce za nos vodil, samo zato, ker nemški zna in k»r je „gospod", ko je še s svojim li-beralstvom in ferfosungstrajstvom povsod planke podiral, kamor je prišel, — ko je dolenjskim županom kar pisal, pa so ga ga volili za državnega poslanca; pa ti lepi časi so minuli, hvala zavednemu, izobraženemu naraščaju slovenskemu, ki se je izšolal v učilnicah , ki so bile prav za prav v zatiranje slovenič ne ustanovljene na podlagi nemškega jezika — pa moč krvi je premagala one umetne germani-zacije —, prosti narod celó se je začel zavedati, in odklenkalo je onim renegatom , ki so na temelj podlega brezdomovinatva sozidali svoje poslopje.
Ali hočete vi, merodajni možje ljubljanskega mesta, še nadalje služiti tej kliki, ktera si je na svoj raztrgani prapor zapisala besede: ,,vničimo slovenski jezik, podvrzimo Kranjsko deželo veliki Nemčiji, odženimo domačine iz vseh boljših služeb in laskajmo se vsakemu privandranemu Nemcu, ker to je naš izvoljeni narod, Slovenec je pa le za hlapca ali stre-žaja dober." Zjokal bi se človek, če pomisli program nemškutarske stranke, in mora gledati, kako je še vedno mnogo Slovencev pripravljenih, ta program podpisati, in tako za pečatiti pogin svojega lastnega roda.
Kar nas je zavednih Slovencev, preganjati moramo to ničevo, aihilist čno stranko nem-škutarije, dokler imamo še kaj krvi v Bebi, brez vsacega vsmiljenja in do konca, po principu Hercegovcev, ki so rekli: „Borbe naše kraje biti neče do iztrage naše ili turške". (Našega boja ne bo prej konca, dokler ne pogi-
Volilcem prvega razreda.
V četrtek boste «topili na volišče vi možje prvega razreda, onega razreda, ki nosi najtežje breme davkov. Vi imate nekaj premoženja, pa tega vam niso dali nemškutarji, in tudi ce uradniki, vi ste si ga morali sami v potu svojega obraza prislužiti in pridelati. Ta dežela, ki jo pred sabo vidite, je vaša domovina, tukaj imate vi prvo besedo, ne pa kak uradnik, ki so ga sem med nas poslali, pa bo morda drugo leto spet kje drugje; vaša skrb mora biti, da je ta dežela srečna, kajti oo, ki je danes tukaj, jutri tam, njemu je malo na tem ležeče, naj se nam godi tako ali tako. Mi imamo ljudi med sabo, ki bo kar srečni, če jih kak nemški gospod ogovori, pa ne pomi-slijo, da je morda ta gospod iz naših davkov plačan, tedaj naš služabnik, ne pa naš gospodar. Marsikdo je pač mogočen in misli, da je meščan samo za to vstvarjen, da vboga in davke plača ; pa mi ne smemo pozabiti, da živimo v svobodni, ustavni državi, kjer se ljudstvo po svojih poslancih samo vlada, ali bi ae vsaj smelo in moralo ; v taki državi bo meščani in posestniki merodajni ljudje, in oni bi morali znati, da je njih last vladati, ne pa vsakemu tujcu se vklanjati. Spodobilo bi se, da bi mestne zadeve vladali meščani, ne pa uradniki, ki so danes tukaj jutri tam, ali pa oni nemškutarji, ki imajo srce v Nemčiji» trebuhe pa pri nas, mi smo jim le zato dobri, da jim zaslužek dajemo.
Nemškutarija ni nobena stranka, ampak le bula na našem telesu, ki se je naredila iz pritiska tistih železn h verig, ki so nas toliko stoletij vklenjene držale; ker bo bili ljudje
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
V. Na poltki poti.
(Dalje.)
Dr. Zvitovič je kmalu spoznal, da je Janez zelo porabljiv ue le v pisarni, ampak tudi pri drugih opravilih , ker je imel dober jezik in prijeteu glas. Kmalu jc bil zaupni mož njegov pred vsemi drugimi v pisarnici, akoravno še v odvetniških in pisarskili delih ni bil toliko izurjen, ko starejši tovarši njegovi. Saj je pa tudi veliko manj sedel v pisarnici, nego je hodil po raznih drugih potih svojega gospoda, kteri mu jc vidno veliko zaupal.
Posebno se jc odlikoval o volitvah za mestno starešinstvo, ko je bil tudi dr. Zvitovič kandidat narodni nasprotne nemško-liberalne stranke. Hej, kako jc ves teden Janez letal po mestu od hiše do hiše! V pisarnici ni menda spisal 110 črke, marveč le prinašal gospodu svojemu poročila in jih tudi odnašal. Iu ko jc dr. Zvitovič s svojimi res voljen bil, a narodna stranka propadla , jc dobil Janez
ne le od svojega doktorja , ampak tudi od drugih odličnejih mož njegove stranke pripo-znanje, da je s svojim trudom izdatno pripomogel k zmagi; dr. Zvitovič mu je drago volje povišal plačo.
Na vso to je bil Janez zelo ponosen tem bolj, ker je bil nasledek ta, da ga je nemška gospoda med-se v družbo jemala. Znauo jo namreč, da je Janez prej že veliko gibal se med gospodo, toraj je bil bolj olikan in gibčen, kakor navadni sin kmeta, čc prav se je veliko učil. Janez je znal čenčati, vklanjati in laskati sc, kakor najslavnejši gizdalin — posebno, ker še ni vsega pozabil, česar sc je bil naučil. Sploh je bil dr. Zvitovičev „kon-cipijent", kakor sc je imenoval, kmalu oseba, o kteri sc jo po mestu govorilo in to tem bolj, ker jo dr. Zvitovič raztrosil, da jc Janez moral /, doma, ker sc je preveč s „farško" ro-dovino svojo spri zavoljo liberalnega mišljenja.
Tudi pri narodnjakih je Petelinov Jauez obrnil nekako pozornost na-se, a v nasprotnem pomenu. Skonca se ni brigal nihče prav. za - nj, ker se je „priprosti advokatui pisač" vsaj prvakom šc prenizek, premalo vreden
zdel; ko pa so zapazili njegovo živahnost in zdatno zgovornost pri delovanji za nasprotnike o volitvah, se jo tudi med njimi začelo govoriti o njem , iu čudili so se, kako da jo poštenega Petelina z Brežke vasi sin tako spridil sc. „Slabe šole in slaba družba" — to je bila splošna sodba o njem.
In družba njegova res ni bila najboljša. So bili večidel lahkoživci, ljudje brez vseh pravih trdnih načel, menili so se večidel o ženskah, pili in igrali za visok denar, ker je bilo med njimi več sinov „boljših" hiš — pičlo vednosti, pa težke mošnje.
Takim ljudem kmalu inponiraš, čc jim lo parkrat pokažeš, da jih v duševni izobraženosti presegaš; ako si jim tudi še glede mošnje kos, jih lahko vso okoli pavca ovijaš. Janez jim v zadnjem pač ni bil popolnoma kos, pa si je znal pomagati; sploh so se namreč čudili njegovi strašanski sreči pri igri, ker ni ga bilo skoro dneva, da no bi bil dobil; včasih je bil dobiček celo precej volik, in tako Jauezu denarja ni manjkalo.
Kdor ima denarja, ima lahko tudi kaj druzega veselja. Naš Janez so je po svoji
nrmo ali mi, ali pa Turk'.) Mi nečemo o no-beuem kompromisu slišati, ka* s tako brezdo-inovinsko, nihilistično kliko ni nobene sprave s stranko , ki nam odreka pravico eksistence v naši deželi Latinee pravi, da je bolje umreti, nego vklanjati svoj hrbet Dižman — Schrey-ovi kliki.
N atora ima svoje zakone, in če je drevo že gujilo in trohlo, ne moreš mu več stare meči in živosti nazaj dati; tako je že tudi nemškutarska stranka podobna trohlemu drevesu, in če se prav še en čas brani, me propad je gotov. Ljudje, ki imajo gledišče za cerkev, ljudje, ki o posti plešejo, in sploh nobene božje, ne cerkvene postave ne priznajo, bodo kmalo tako propadli, da zgubé vso mo ralično krepkost, in kakor so zdaj mogočni, bodo še enkrat kruha prosili, kakor oni španski gr< fi, kojih pradedi so v svoj čas zlato rudo kopali, njih potomci pa sedaj ob cestah sedé in popotnike milošč.ne prosijo.
Politični pregled.
Avstrijske deiele-
V Ljubljani 5. aprila.
Liberalci vlado in državni zbor kar obsipajo s prošnjami za ohranenje Sletne šolske dolžnosti. Nasprotno pošiljajo pa kmečke občine prošnje za odpravo 8letne in za vpeljavo 6!etne šolske dobe. Na kmet h so namreč spre videli, da taki otroci, ki po 8 let v šolo hodijo, nečejo potem nič več delati, ampak kar , gospodje" biti; tudi potrebujejo kmetje otroke doma za delo ; zato je dobro zadel slovenski humorist, ki je rekel: ,,Jaz gospod, ti gospod, kdo bo pa krave pasel ?" Zoper sedanjo šolo prihBja iz vseh dežt-la toliko pritožb, da Be bo morala prenarediti, naj se liberalci še toliko upirajo.
V nanje države.
B'nincozi ne marajo nikoli mirni biti: če nemajo vnanje vojske, se pa med sabo rav-sajo. Tako se pripravlja ravno, zdaj velika medsobna borba med brezverci in katol čani. Sedanja framasonska, brezbožna vlada, ki jo imata dva juda, Gambetta in Ferry na vrvi, je dekretirala, da morajo je/uiti v treh mescih
^voje hiše zapustisti, jeseni pa se bodo zaprle vse njih šole. Za jezuiti pridejo pa tudi drugi mn hi na vrsto, kajti drug ukaz pravi, da morajo vsi samostani svoje obrede in hišne postave predložiti vladi v potrjenje. Ker radi-kalci tega uasilja utemeliti ne morejo, poiskali ■¡o oni kot „republikauci" in „svobodnjaki" neke ukaze diktatorja Napoleona I., ki že davno uiso več v veljavi, kakor je Benator Baragnon jasno dokazal. Jezuiti se hočejo še en čas po stavno braniti in so najeli že več izvrstnih advokatov, da bodo pravico branili. Zaslombo imajo tudi še na senatu, kteri morda vendar ue bo privolil v tako nasilje. Kar je še vernega ljudstva, so vsi silno razdraženi nad temi ukazi, ker slutijo, da je udarec namenjen katoliški cerkvi in veri. Zalo so bile o velikonočnih praznikih vse cerkve v Parizu natlačeno polne. Nasprotno pa brezverci katoliško vero očitno zasramujejo. Na veliki petek bo uapravili v Parizu pet banketov, kterih se je vdekžilo 500 oseb, v ta namen, da so nalašč meso jedli. Poslanec Clemenceau je očitno rekel, da ni zavolj mesa, ampak le zato, da Be javno izreče, da radikalci o katoliški veri nečejo nič več slišati. Pri tako ostrem naiprotji ni diugače mogoče, ko da pride do ostrega boja, morda celo do krvoprolitja.
Med Elusijo iu Mitajcm bo razmere zelo napete. Rusi so Kitajcem vzeli deželo Tuldžo, ker so bili tam vedui nemiri, in ruski mejaši niso bili nikoli varni pred roparji. Kitajci so pa poslali poročnika v Peters-burg, naj se Kitajcem Tuldža nazaj da. Ta poročnik se je pogodil tako, da dajo Rusi tretjino Tuldže nazaj, Kitajci pa da mornjo plačati poškodovanim Itusom pet miljonov odškodnine. Ko kitajski poročnik s to pogodbo v Peking pride, bil je kitajski cesar razkačen, dal je poreč liku glavo odsekati, pogodba pa je proglasil za neveljavno. S tem se ve da Rusi uiso mogli zadovoljni biti, Btvar je še ierešena, in jeza trpi naprej. Kitajci bi radi vojsko začeli, pa si nc upajo. Imajo sicer 800.000 mož, pa ti so slabo oboroženi, mnogi imajo še vedno le pšice. Tudi je ta vojska raz tresena po cjli veliki državi v posadkah, komunikacije so še sillno slabe, iu vse v neredu General Kaufman ima le 25.000 mož , pa se
družbi seznanil z rodovino Kleparjcvo. Gospod Klepar jc bil uradnik, a tiste vrste eden, ki so postali uradniki po stari šegi. Prišel jc bil namreč k davkariji za pisarja iu potem je postal po dolgih letih davkarski nadzornik, čeravno je bilo najviše spričevalo njegovih šolskih let eno s tretjega razreda normalice, pa še tega ni nikomur kazal. Zadobivši stalno službo jo oženil sc in zdaj je bil že oče dveh sinov iu treh ličeric, ki so že vse po ženinih gledale. Sinov cclen jc še v šolo hodil, a drugi je bil knjigovodja v štacuni bogatega trgovca iu ker je zahajal s sinom te hišo v Janczevo družbo, sc je ta po njem seznanil z vso rodovino. Nič lajšega namreč ni mladenču, čo je premožen ali svet vidi pri njem le kolikaj lepo prihodnost, dobiti pristop v kako rodovino , kjer je več za možitev zrelih hčerk z vsem drugim obdarjenih , le nc s kako doto. Gospoda Kleparja plača ni bila tako velika, da bi si bil mogel ob nji in ;pctero otrocih nakujiičiti posvetnih zakladov iu to tem manj, ker jc bila gospa Kleparjeva od mladosti tako odgojena, da je mislila, da mož jc tisti, ki mora za vso družino skup nositi, a žena više bitje, kteremu jo vsako delo nečastno, lc pohajkovanje in opravljanje drugih ljudi nc.
Sad ne pade daleč od drevesa, zato so tudi vse tli hčerke bile v tem popolna podoba matere, vsaka jc imela že ves načrt, kako bo brzdala svojega moža, da bo imel v hiši še manj besedo, ko njih oče. Iu gosp. Klepar je imel v hiši vendar že tako malo veljave, da skoro nobene ziniti ni stnel!
Tako jc pa pri Klcparicvih bilo lc, kedar so bili doma in sami med seboj. O, pred svetom je bilo to vso drugače. Na sprehodu si videl najprej dve mlajši, za njima starejšo z materjo in za vsem tem gospoda Kleparja s sinom dijakom. Ej, kako jc bilo to vse sra-možljivo, nedolžno in ljubcznjivo! Golobnjak nima lepše jiodobe zakonsko in rodovinske sreče, kar za fotografirati je bila. In hčerke so bile lepe rasti, okroglih obrazov inljubez-njivega vedenja, sploh prav zale in ljubcznjivo, kakor svet sodi. V moški družbi so sc znale celó deviško plašno in otročje neizkušene dc-jlati, iti „mama" je potem priskočila šc z zagotovilom, da so pač trojnega telesa, pa lc enega duhá — sploh sestre in hčero, kakor jih jc lc redko kje najti enakih.
(Dalje prib.)
Kita;cev ne boji, ker vi, da bi v slučaji vojske mnogi na pol neodvisni, divji narodi precej z njim poteguili, ker Kitajce silno sovražijo. Za sedaj Kitajska 6e ni zmožna, vojskovati se z Evropejci.
Kiiimuiski minister Bratiano je bil na Dunaji in v Berlinu; časniki pa ugibajo, kaj je tam kuhal. Eni pravijo, da hoče rumun-skega kneza za kralja narediti; drugi pa menijo, da so še vtče reči, namreč da se je Ru-muuija pridružila nemško-avstrijski zvezi, ki se imenuje „zveza miru", se ve da le tako dolgo, dokler se bo Bizmarku ljub lo, mir ohraniti. Za ohranenje miru ne potrebuje male Ru-munije; dobra pa bo Rumunija zato, da prereže zvezo med Rusijo iu med balkanskimi Slovani.
Nepričakovano se vrše volitve na Angležkeiii. Kdor je naše judovske liste bral, moral je misliti, da bo Disraeli sijajno zmagal, ker ti bo svojega rojaka nad vse državnike povzdgovali, ter trdli, da ima na Anghžkem vse prebivalstvo za seboj. Zdaj vršiče se volitve kažejo pa vse drugo podobo. Takozvana liberalna ali „Wh;g" stranka je pridobila že 70 nov h sedežev, in gotovo ježe skor, da pride „Ton" stranka v manjšino, in potem mora Disraeli odstopiti. Če se Gladsto-uova stranka imenuje liberalno, ne smemo misliti, da ae to razume po naših kontinentalnih nazorih. O veri tam ui prepira. Gladstonova strauka pa se imenuje liberalna, ker je v resnici svobodomiselna; ona je podpirala grško vstajo zoper Turke, ona simpatizira stlačenimi narodi, ona tudi z domačimi Irci lepše ravna, za to tudi irski poslanci z njo glasujejo, ta stranka neče Turkov podpirati, in je zadovoljna, če se Turek prej ko mogoče v Azijo zapodi, ona se slednjič ne mara vtikati v evropske razmere in neče divjih narodov v Aziji in Afriki nadlegovati in zatirati, kakor zdaj Disraeli z Afganci in Culukafri dela, — zato se imenuje ta btranka po pravici svobodomiselno in tr. nje liberalizem nema z vero nič opraviti. Za Slovane je velike vrednosti, da propade Disraeli in jegova „Tory' stranka, ker ta stranka je le v tem konservativna, da hoče Jugoslovane še nadalje v turški, azijatske in afrlkanske narode pa v angležki Eužnnosti obdržati, da brutalno prezira pravico in človeške čute, samo da ohrani povsod anghžko gospod.-tvo, da se dežele izpije in svoje žepe nffpolni.
Da angleški narod neče zatiranja južnih Slovanov, da mu je Turčija gnjusna, da je sit Disraelijevega klativitežtva med Afganci in Culukcfri, to je pokazal zdaj pri volitvah. Judovski, psevdoliberaini listi po celi Evropi pa pretakajo grenke solze, ker ILsraeli-Beacons-ficld je bil prav mož po njih krvi , in on jim je tudi v vseh rečeh pomagal, kjer je le mogel, tako se je na brlinskem kongresu posebno po-gaujal za rumunske in srbske jude.
Izid teh volitev imel bo tudi v splošni evropski politiki važne nasledke in premembe. Pa o tem bomo imeli še dostikrat priložnost govoriti.
Izvirni dopisi.
B« TrcSliiija, 25. veljače. Ilvala vite žkomu srdcu Njegovog Veličanstva našeg premilostivog Cara i kralja Franja Josipa I., evo i hercegovačka katolička raja, posle tolikih pretežkih patnja i stradauja, uživa sada kao ikakov drugi izobraženi narod zlatnu slo-bodu, željnoočekivanu nadu od mnogo vjekova. —
Mi Trebinjbki katolic!, u Ijepom broju od preko 200 duša, da muogu vsakomu javno izkazati svoju neograničenu radost za postignatu vjerozakonsku slobodu, treba jošte da se što skorije pobrine da sc u ovomu gradu jedan Božji hram sagradi, gdje bi se takupljali i 6Vouiu Bogu pomolili.
Da se taj sveti cilj postignp, ona pleme nita duša ouaj veledostojni Božji sveštenik, presvjetli i prečastni Ivan Zafron Biskup Dubrovački koj je istodobno i Apostoljski Upravitelj Biskupije Trebinjske, osim ¿to je po-ložio znatuu svotu novaca, neumorno radi svojim savjetom i uplivom u zadrugi nekoliko za-alužn.b sveštenika svoje biskupije.
Božjom pomtči i bratskim požrtvovanjem, Njemu če za rukom ptči da svoju uakanu pod puno tživotvari; ali i svaki od nas nešto može, svaki od nas nek svoj kamičak prinese gra divu sve plemenite gradje, svaki svetom ovom poduztču nek pokioni ma bud kakvu svvtu novaca — onda če složno uzajamno naše dje-lovanje za s gumo svoj uspjeh imati. Po-znatoj milosrduosti i pubožnosti V. G. obrača Be podpisani odbor, stainom nadom da če te mu po svojem moguc.vu prijatuu pripomcč pružiti, za koju Vam una, prijed živo blagodari.
Najponizniji: D. Franjo Ivanet č, Ivan Rukavina, Šimun Domanč č.
Domače novice.
V Ljubljani, 6. aprila.
(Mestna volitve ljubljanske) so se pričele -včeraj z volitvijo 111. razreda. Vse je bilo v najlepšem redu, naši volilci so zaporedoma sami prihajali, kar kaže lep napredek v narodni zavesti ; nemčurskib je bilo le malo in še ti so se nekako plašno plazili na rotovž. Zmaga naša je bi!a toraj sijajua, naša kandidata sta dobila glasov: g. Begali	gosp. dr.
Drč 135.
Nasprotna kandidata Achtschin inBamberg sta vjela po 47 glasov. Lausko leto so imeli naši le 150 glasov, nemčurji pa 57, toraj je bilo razločka za 93 glasov; letos smo prišli mi za 26 glasov naprej, nemčurji pa za 10 nazaj, in tako imamo za celih 129 glasov mi več pri splošnem številu 223, kar jih je volit pr š o. Ntmčurji eo vjeli komaj petino, ker je 4/5 giasov uaš h. Ta sijajna zmaga naša bodi v podbujo danes volilcem druzega, v četrtek pa tretjega razreda. Le pogum iu zmaga mora biti tuli tu naša!
Meščani!
Volilni odbor nasvetuje sledeče kandidate za mestni zbor:
Za S. razred, ki voli 8. aprila:
Dr. Karel Ahačič, odvetnik in hišni posestnik.
Karel Tavčar, hišni posestnik.
Miha PakiČ, trgovec in hišni posestnik.
Dr. France Papež, odvetnik.
(Deželni predsednik, g. A. Winkler) je prišel v nedeljo v Ljubljano, ter govoril z več odličnejšimi narodnjaki, tudi je prišel v slovensko gledišče. Včeraj zvečer pa se je vrnil zopet na Dunaj, kjer se je danes pričel državni zbor. Tudi drugi slovenski poslanci so odrinili sinoči z nagi čem.
(Požarna hramba) postaja čedalje bolj
pruska naprava. Pri zadnji volitvi odbora je bil voljen za zapisnikarja Prus Riiting, za adjutanta pa Prus Drelse. Stotnik ostane še nadalje Doberlet.
(Naznanilo). Kakor pred trsmi leti, tako se namerava tudi v drugi polovici tega leta napraviti muzikalično-deklamatorična akademija v deželnem gledišču, pri kteri bodo sodelovali samo dijaki obeh tukajšnjih srednjih šol. Ker je čisti donesek namenjen podporni zalogi obeh zavodov in ker je bil že vspeh prve akademije sijajen, opozorujemo že danes slavno občinstvo na to predstavo. Program objavimo ob svojem času.
(Ljubljanske srečke) Od sričkanja dne 2. aprila je dobil glavni dobitek za 35 000 gl. nek kramar ua Ogerskem, in sicer je imel srečko na obroke , tako da je bil še le 5 gld. na srečko vplačal. V Ljubljani je dobila samo eskomptna banka en dobitek za GOO gld.
(„Brencelj" St. 3) ju bil v soboto k o n-fiscirau. Ker so ves stavek zapečatili iu ker 3. list tak, kakor je, ne sme več priti na svitlo, bo prišla v par dneh 4. številka na dan. Zasežen je b 1 list, ker državnemu pravdništvu „rešpehtarjeva kuharca" ni bila po volji.
(Gosp. vit. Alpi,) do zdaj komisar pri okrajnem glavarstvu ljubljanskem, pride za policijskega komisarja v Sarajevo.
(Umrl) je v Ljubljani včeraj še mladi gosp. Križ man, začasni notar v Kamniku (Gosp Jurčič,) vrednik „Slov. Naroda", je prišel v uedeljo z Benedek v Ljubljano nazaj.
(Glediščna predstava slovenska) v nedeljo je bila zelo dobro obiskovana, igralci-diletanti so sveje naloge skoro vsi gladko izvršili, občinstvo je bilo popolnem zadovoljno. Za obširneje poročilo danes še nimamo prostora.
(Zborovanja.) Ta me6tc ni le čas novih dopolnovaluib volitev v mestno starešinstvo, ampak tudi mesec velikega zborovanja, kajti v sredo 14. t. m. bodo celo tri društva ime!a svoje občne zbore, in sicer a) duhovsko podporno društvo ob desetih dopoldne v škofijski dvorani; b) Matica slovenska ob štir h popoldne v čitalnični dvorani; in c) katoliška družba ob sedmih zvečer v svojih društven h prostorih na starem trgu Nadejati se smemo, da se snide takrat dokaj rodoljubov tudi z dežele, in da se bode marsikaj ukrenilo lahko na korist domovini in našemu narodu. — Knjige, ktere je Matica naša dala na svetlo za leto 1879, na števa in hvalno omenja tudi hrvatski „Obzor" (X, 74) Sploh je znati, da se češki in hrvaški listi nekako bolj prijazno iu sočutno obračajo oa nas Slovence; doslej so nas le preveč prezirali, in vendar v vzajemnosti je naša moč. — Katoliška družba za Kranjsko je dala na svetlo 13. in 14. zvezek svojih „Giasov" v kterih ar. Anton Jeglič v tesni zvezi s prejšnjima dvema nadaljuje odgovor na vprašanje , kdo da nas pripelje k zaželeni sreči, ter učeno v jako krepki obliki dokazuje, da le pravo krščanstvo v sveti katoliški cerkvi , kajti krščanstvo a) vstreza popolnoma vsem zahtevam naše nature; b) krščanstvo popolnoma vstreza človeški družbi, česar nekrščanstvo nikakor ne more. Naj bi tehtni sostavki prebirali se tudi po bolj omikanih družinah. Vzlasti so priporočati misleči šolski mladini.*) — Razun tega poroča dr. A. Jarc v „Glasih" o delovanju redovnic „Pomočnic vernim dušam v vicah11 v Kini 1.1879, in naposled se nahaja v njih poročilo o delovanju katoliške družbe, o znanstvenih govorih,
*) Neprijetna in celó Škodljiva jc lc opazka v tej knjižici, ker vsak vé, kam meri. Vredn.
kterih je bilo sedemnajst letošnjo zimo, in kteri se jutri t. j. v Bredo 7. t. m. spet prično ob sedmih zvečer v njen h dvoranah. —
Razne reči.
—	t Umrla sta: čč. gg. Jernej Dolžan, župnik na Radovici pri Metliki, in Auton Ri-bar, bivši kaplan v Planini, umrl v Mavčičih R. I. p.
—	Dunajski pevci, to je pevsko društvo „Wiener Minnergesangsverein", bodo šli 18. maja v Bruselj, da bodo tam nevesti našega cesarjeviča Rudolfa, princesinji Štefaniji, zapeli podoknico; 24. maja mislijo priti nazaj.
—	Zapre tj e nemškega gledišča v Peš ti. Kakor je znano, biva v Pešti toliko Nemcev in nemški govorečih judov, da ima ogersko glavno mesto skoraj nemšk obraz. To Madjare silno pičs, in prizadevajo si na vse načine, kako bi mesto madjazirali. Da je po šolah in uradih vse madjarsko, to se umeje; vendar se nemščna obdrži na cesti, v prodajaln ci, v hiši. Vzdrževali so si Nemci tudi svoje nemško gledifč-, kterega ogerska vlada ni prav nič podpirala. Zdaj bo jim p8 Madjari še to gledišče zaprli in prepovedali, igrati v nemškem jeziku. Na prvi pogled je to brutalno videti, vendar moramo tudi mi madjarsko ravnanje odobravati. Nemec pride iz početka pohleven, dela se č sto nedo'žnega, pravi, da se ne bo vtikal v politiko, naj mu puste le njegov jezik in njegove zabave. Pri tem pa mu tli v srcu vedno iskra sovraštva do istega naroda, med kterega se je naselil. Deželnega jezika se neče učiti, in tako priljudne ljudi sili, da morajo zavolj njega nemški govoriti, ia kedar vidi dosti bratov okoli sebe in mu je priložnost ugodna, hitro sleče mirnega človeka, se vrže v politiko, in hoče gospodovati nad tistim narodom, kteri ga je gostoljubno med se vzel, jame mu v šolah iu uradih brutalno vsiljevati svoj nemški jezik, ter se sploh obnaša, kakor bi bil to deželo z mečem podjarmil. To nemško lastnost poznajo Madjari iz skušnje, za to jim ni zameriti, ako so bili razkačeni na nemško gledišče, ker je to le germanizacijo pospeševalo, Madjari pa niso tako neumni, da bi si v svoji lastni deželi sovražnika izgojevali. Da se pa Nemcem tako godi, in da jih povsod odganjajo, tega so knvi sami, ker bo hoteli povsod svoj jezik vsiliti, in povsod gospodovati. Zakaj pa Francoza nobeden narod ne sovraži ? Zato, ker je Francoz v resnici omikan in priljuden človek, on svojega jezika nikomur ne sili, — saj se ga ljudje prostovoljno radi uč'jo, — če kako deželo podjarmi, vlada pravično in nepristransko , ter spoštuje jezik in šege dotičuega prebivalstva. Če tedaj Nemci javkaio nad zapretjem gledišča v Pešti, naj vedo , da sc jim le stari grehi nazaj plačujejo.
—	Gorenjska stran v podobah. Nemški slikar Aifred Z off dela zdaj podobe iz Gorenjskega, tako mala Triglav, bohinjsko jezero , itd. To je dobro, da se Bvet z našimi kraji seznani, to bo privabilo vedno več potnikov v našo lepo gorenjsko stran. Slovenci bi morali skrbeti za to, da seznanijo posebno Slovane z našimi kraji, kajti slovanski gostje, Rusi, Srbi, Bolgari, Hrvatje, Poljaki, Čehi bi nam bili ljubši mimo drugih potnikov. Zato bi bilo dobro, ko bi se vsem slovanskim ilustriranim lepoznankim listom poslale slike iu opis naših planinskih krajev in Ikopelj. To bi privabilo mnogo denarja v deželo.
—	Ilanoveranska zvestoba. Koje nedavno vojvoda Kumberland, sin hanoverskega
kralja, kteremu bo PruBi deželo vzeli, prišel v Lipsijo, začela 8e je, njega videti, neka gospa na glas jokati. Princ jo praša, zakaj da joka. Ona pa odgovori: , Jaz Bem Ilanoveranka, in milo Be mi stori, ko vidim našega princa, zdaj kraljestva oropanega." Princ ae je zahvalil tem, da je poklical Bvojo gospo, ter jej predstavil zvesto Hanoveranko kot svojo rojakinjo.
Eksekutivne dražbe.
9.	april». Zevnikovi dediči (3) iz Cireic v Kranji; Matija Meden (3) iz Osredka (1910) v IjOžu; Franc Steinmetz (1) iz Železnikov (2607) v Loki; Halkovčovi otroci (1) iz Ilrasta (1015) v Črnomlji; Keza Benčina (3) iz Starega trga (550) v Črnomlji; Ana Alezec (3) iz Krupe (873) v Črnomlji; Marija Ukmar (1) iz Ustja (310) v Vipavi ; Andrej Stalzer (1) iz Mašelj (50) v Črnomlji; Ivan Špebar (1) iz Perudin (1030) v Črnomlji; Franc Zupančič (1) iz Vinico (775) v Črnomiji; Jože AVochte (1) iz Tušcvega dola (784 v Črnomlji; Peter Weber (1) i» Prelesja (25) v Črnomlji; Marko Vižal (3) v Črnomlji; Jur Medic (1) iz Preliblja (20) v Črnomlji; Franc Bizjak (1) iz Slapa (310) t Vipavi; Frane Penko (1) iz Petelinov (3851) v Postojni; Matej Čič(l) iz Št. Petra (830) v Postojni.
10.	aprila. Jakob Strumbelj (2) iz Golega (3935) v Ljubljani; Lorenc Blaznik (1) v Loki (445) ; Adolf Paher (1) iz Podbrega (250) v Vipavi ; Mina Volhan (1) iz Mogajne (60) v Krškem ; Urša Bizjak (1) iz Dolenja (160) v Krškem; Franc Andlovič (1) iz Poreč (4745) v Vipavi; Neža Petek (1) iz Šušja, Ribnici.
12 aprila. Grajščina Neudorf (l) pri Litiji (11,420) ▼ Ljubljani; Josip Civlia (3) iz Brego-vice, v Ljubljani; Boštjan Selan v Ljubljani.
13.	aprila. Mina Kuralt (1) iz Sore (2745) v Loki; Matej Selan (1) iz Veselovega (881) v Kranji; Andrej Jagodnik (1) iz Kosez (550) v Bistrici; Josip Marinčič (1) iz Jagorja (36) v Bistrici; Anton Batista (1) i» Kosez (755) v Bistrici; Anton Jakšetič (1) iz Jablanice (172) v Bistrici; Josip Boštjančič (l) iz gorenjega Semena (20) v Bistrici.
14.	aprila. Jakob Švigelj (3) iz Dolenje vasi (2281) v Logatcu; Josefa Piškur (1) iz Pijave gorice (5827) v Ljubljavi; Josip Požlep (1) iz Plešivice (492) v Ljubljani; Anton Furlan (1) iz Vrda (4820) na Vrhniki; Reza Praznik (1) iz gorenjih Gameljnov (788) v Ljubljani.
15.	aprila. Janez Štrukelj (3) iz Štruklove vasi (2065) v Ložu; Janez Porok (3) iz Klancev (2875) v Ložu; Jera Mulec (3) iz Nadleska, v Mina Rajt (3) iz Šenčurja (2392) v Kranji; Marijana Mauser (3) iz Hočevja v Laščah; Šimen Treven (1) iz Uodoviča (7100) v Idriji; Anton Valjavec (l) iz Švirc (4960) v Tržiču.
16.	aprila. Martin Zupan (3) iz gorenjega Polja (2188) v Kranji; Janez Melinari (1) iz Dvora (760) v Radečah; Blaž Urančie (1) v Kranji (2319).
17.	aprila. Franc Novak (3) iz Velike Račne (740) v Ljubljani; Josip Civlia (3) iz Srednje Gorice (4493) v Ljubljani ; Mina Hočevar (1) iz Pijave gorice (900) v Ljubljani.
pljučno vnetico ; Jera Jevnikar, mestna reva, 84 I., za slabostjo ; Anton Šimac, gotač, 56 I. ; Janez Bcgataj, vrtnar, 49 1. ; Marija Hribernik, goatačka 44 1.; Anton Tremontino, delavec, 22 1., zaplju čnim vnetjem ;
29.	suš. Neža Novak, gostačka, 83 I., za slabostjo ;
30.	suš. Barba Brodnik, hišnika žena, 71 1., za vodenico; Žefa Mlakar, perica, 68 1., za otr-pnenjem črev ; Marija Slana, gostačka, 76 I., sa slabostjo ;
Umrli so:
22.	sušca. Janez Scbrank, čevljar, 41 1., za jetiko;
23.	sušca. Franc Drinovec , delavec , 26 1.; Janez Vodopivee, nadlovec, 32 1. za pljučno vnetico ;
24.	sušca. Janez Babnik , strežaja otrok, 8 1., za jetiko; Maks Gril , trgovca otrok, 4 1. v špitaskih ulicah; Andrej Jelenec, delavec 55 1 , za prisadom;
25.	sušca. Marija Cesar, delavka, 18 1, za kozami;
26.	sušca. Ana Grabner, šivilja, 71 1., za slabostjo; Aleksander Julian, zidar, 55 1,, za pljučnim vnetjem ; Viktor Čadež, vojak 22 1., za jetiko;
27.	sušca Franc Križmanič, delavca otrok, 1 1. za mrzlico; Anton Košir, delavca otrok, 14 m., za vročinsko boleznijo; Franc Kruleč, delavec, 43 1.; Urša Sebenik, gostačka, 77 1., za jetiko;
28.	sušca. Janez Kimovec, delavec, 37 1., ae je obesil; Marija Virens. stražnika otrok, 3 dni, za slabostjo; Vincenc Bertot, tambor, 22 1., za
Homeopatične pastilje.
Podpisani javljam, da imam v moji zalogi prav lepe homeopatične pastilje, zarad kterih se vsim p. n čitateljem, ki omenjene pastilje potrebujejo, vljudno priporočam
France Šumi
Kongresni trg. 13 v Ljubljani.
¿jsosoeoE
3CXDOCOQCX
Ure
za stolpe i n gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izdelane, proti polni garanciji in po najnižih cenah.
Janez M. Pogačnik.
(10)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.

Telmrafiene denarne cene 5. april*.
Papirna rent« 73.20 — Srehema renta 73.78 -Zlata renta 88 65 — 18tS01etno državno nosoiilo 130 36 Bankiue akcije 837 — Kreditne akcije 297 75 - London 117.80— — Čas. kr. cekini 6 58. — 2«-trankov 9 4()
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Ilolandiji in Portugalski varovani
Wilhelmov
v
caj za čiščenje krvi proti pro-tjnii in putiko
je edino pomagalno
spomladansko zdravilo.
SIÏÏXÏIÏTλ
Di/voljeno od ÏJ ces kancelije ^ •J Dunaj ** « 7. grudna h ¡H 1858. «
8SXIXXXXXXJK
Stïïïïïïï» Btïïïïïlt3*»
u t, . , mu Vsled patenta ** h p°"kn5en° « « Nj. veli«. se " ti K U H
E
Poskušeno in
za dobro spoznano.
m
►J IM ne sme pona- M H M rejati. **
HI |H rrjuu. ^
h «Dunaj 12. maja >j
*< 1858. HI HI IN louo. ^
ï5XXXXXXXXM *XX£XXXXXXN
Ta čsj sčisti ves iivot, on preišče celo telo in vse bolezni iz njega prežene.
Zn ziiiirom ozdravi protin, putiko, trgaoje-odprte rane in zastarele boiezni v nogah , upolske bo« lezni, kraste, gobe, leiaje na životu in v licu, in sifi-litične bule.
Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidab, pri rumenici, okrepča slabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želoden, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd.
Bolezni, kakor Skrofeljne, bule in enako odpravijo se hitro ia dobro, če se ta čaj skoz več časa pije ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene.
Pravega tedeluje le Franc ^Villielill, v Neunkirchen pri Dunaju.
En zavitek, na 8 kosov razdeljen, po zdravniškem ukazu pripravljen, z navodom v razuih jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
Svarilo. VarovBti so je ponarejenih reči, in zmirom se mora zahtevati „Wilhelmov kričistilni čaj zoper protin", ker se izdeluje več takih ponarejenih čajev zoper protin in putiko, pred kterimi vsacega svarimo.
Pravi Willielmov kričistilni čaj zoper protin in putiko imajo na prodaj :	(1)
Peter l.asnik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Fr. W«cha, lekar v Metliki, Dom Iiizzoli, lekar v Novem mestu.
Edina zaloga		
Dovskega mavca		
(Lengenlelder Gips)		
je v Kranji pri		(3)
Janez Majdičn.		
Denarstvene cene 5. aprila.		
Driavni fondi.	UeiiHi.	Blago)
6'/a avstrijska papirna renta ....	TaacT	73 36
6'/, renta v srebru.......	7:1 78	73.57
i'/, renta v zlatu (davka prosta) . ,	88.60	88.70
Srečke (loži) 1854. 1.......	122 50	123.—
„ „ 1860. 1.. celi.....	130 -	130.50
„ „ 1860. 1., petiuke . . .	134.75	135.—
Premijski listi 1864. 1.,......	167.60	168,—
Zemljiščine odvetnice.		
Štajarske po 6'/,........	99.76	100 50
Kranjske, koroške in primorske po 5',	9« 50	97.50
Ogerske po 6*/,........	89 60	90 25
Hrvaške in slavonske po 6'/, . . , .	89.50	90.-
Sedmograške po 6", ......	89.25	89.7&
Delnice (akcije).		
	810,—	8i0 25
Unionske banke ... ....	1 M 26	113.60
Kreditne akcije........	297.75	298,—
Niioavdtr. eskomptue družbe . , .	810.50	820 —
Aiiglo-avstr. banke......	151.50	165 —
Srečke (losi).		
Kreditne po 100 gld. a. v. •	179.60	180,—
Tržaške „ 100 „ k. d. •	119.-	120.—
n i, ^0 II n •»	61 —	63.-
Bndenska „ 40 gld. a. v. ■	39.60	40,—
Salmove „ 40 „ „ „ .	48 60	49,—
Palfti-jeve „ 40 „ ,, „ .	36 50	36.75
Clary-jeve „ 40 „ „ „ .	37 50	38.—
St. Oenois „ 40 „ „ „	48.—	42.60
Windischgratz-ove „ 20 „ „ .	30,—	38.—
Waldstein-ove „ 40 „ „ „	33 —	33.25
Srebro in ilato.		
	5 58	5.59
	9.47	9.48
Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršne koli, ozdravi nhjgotovejšo
po zdravniškem ukazu pripravljeni v Avstro-Ogerski, v Nemčiji, Franciji, Angliji, Španiji , Rumuniji, Ilolaudiji iu Portugaliji varovani
Wilhelmov
snežniški alop iz zelišč
Ta sok je posebno dober pri bolečinah na
vratu in prsih, hripi, hripavosti, kašlju
in nahodu. Mnogi bo imajo le temu soku za mirno spanje zahvaliti.
Ta sok je tudi za zdrave dober pri meglenem in slabem vremenu, da se ne prebladč.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vseui, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem in govornikom zoper hripavost.
O^F* Oni p. n. kupci, ki želč pravi snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, Daj zahtevajo izrekoma
WilheImov snežniški alop iz zelišč.
Pri vsaki flašlei je tiskan narod, kako naj sc rabi. Ena zapečatena izvirna flaša velja 1 ml. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frišne
Franc ITilheliu,
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Za zavitek so računi 20 kr.	(9)
Pravi Wilhelmov snežniški aloP iz zelišč imajo na prodaj na Kranjskem samo: V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton Leban, lekar; v Kranji: Karel Savnik, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar ; v Novem mestu : Dom. Rizzoli, lekar.
P. n. občinstvo nnj zahteva izrekoma Wilhelmov snežniški alop Iz zelišč, ker tega le jaz izdelujem ; neki Juliiis Itittiier izdeluje tudi nekak snežniški nlnp iz zelišč, (ia tistega ni treba vzeti, ker je le po liiojein ponarejen, pa ni tako dober.
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.
J. Blaznikori nasledniki
* 1,1.11,11.1