Leto XVIII. f Celju, dne septembra 1908. Štev. 106. DOMOM Uredništvo Je na Schillerjevi cesti Si 3.—Dopis« blagovolit« tran-kirati, rokopisi s« n« vračajo. Izhaja trikrat na Ud«n, vsak pondeljek, sredo tn petek tir velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 kron«. Za Ameriko in druge dežel« toliko vež, kolikor znaSa poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol l«ta 8 kron 50 vin. Nsuaočnina se pošilja upravništvu, plaemje se vnaprej. Za lnserate s« plačuje od vsake p »lit-vrste po 20 vinaij«v za vsa. tokrat: za v«čje lnserate in mnogokratno mseritanj« anale* popust. Nekoliko o davkih. V jesenskem zasedanja državnega zbora pridejo na dnevni red razni važni predlogi o davčnih reformah, zato no bode odveč ako spregovoriso nekoliko o splošnih načelih, po katerih si skušajo napredni politiki i a narodni gosdodarji razdeliti davčno breme i» preurediti davčni sistem. I. Davčni siste« stoji v lstavnih državah v tesni zvezi s političnimi razmerami. Stranke, tvoreče parlamentarno večino si prizadevajo prevaliti davčno breme s sebe na manjšino. Dogodilo se je že večkrat, da je cen-tralistiška vlada v želji, da bi zmanjšala moč in spodkopala oblast privilegiranih stanov, navalila na nje večje davke in tako podpirala demokratsko gibanje in ojačenje gospodarsko slabih. II. Davek je plačilo, katero dajejo državljani državi za dane jim koristi (obramba pravnega reda, pravosodje, železniee, eeste, pošte, šole itd.). Ni mogoče zahtevati da bi bili davki popolnoma pravični, ker ni zanesljivega merila za nje. Najbolj zanesljivo, četudi ne vedno pravo merilo je dohodek. Država je socializovana t. j. v državljanih čedalje bolj raste prepričanje, da morajo k skupnim potrebam skupno prispevati, vsak po svoji moči. Pravična, ubrana razdelitev imetja, ubla-ženje nasprotstev med raznimi družabnimi sloji je ideal demokratične, moderne dTžave. Zgodovina pa napreduje samo z majhnimi koraki proti temu cilju. III. Francoska revolucija je proglasila načelo svobode, jednakosti in bratstva. To načelo se je razširilo in »koreninilo po vsej Evropi ter je prov-/ročilo odločen obrat v naziranju na politično, kulturno in gospodarsko najslabše sloje. V temeljnih državnih zakonih je zajamčena jednakost vseh državljanov pred zakonom, osebna svoboda in prost razvoj vsakega pojedinca je popolnoma priznan. Tu je navstal »staroliberalni" nazor o davkih, kateri naj bodo razdeljeni proporcionalno to je po visokosti dohodka. Bogati kapitalisti plačujejo jednak procent davka kot oni, kateri delajo za svoj zaslužek od dne do dne Gotovo je, da je bogataš, kateri ima sigurne dohodke mnogo na boljšem, nego oni, ki živi ob tem, kar z roko prisluži. IV. Dobra država ima največji interes na tem, da vsi sloji dobro »uspevajo ter ji nikakor ne more biti ravnodušno, ako najbolj mnogoštevilni razred zaostaja. Široke vrste naroda, demokracija, nezkažena v svojem jedru, posebno zdravo kmetsko ljudstvo, so oni viri, iz katerega prihaja pomladek in lek za one generacije, ki se v velikih mestih obrabijo, pokvarijo in propadejo. Zato ne more biti državi ravnodušno ail ima zdrav ali gnil koren. Davčne reforme so torej velikega pomena v tem obziru, ali naj demokracija hira. ali se krepi. Posebno v Avstriji bi bilo treba temeljite davčne reforme. Krivični so realni davki t. j. davki na dohodke od zemljišč, hiš, obrti itd. cenjene kar tako na oko brez obzira na to ima li davkoplačevalec dolgove, rodbino ali ne ter ali je premožen in je li njegov dohodek tndi »čist". Na predmete, ki so nam neobhodno potrebni kakor meso, petrolej, sladkor itd. navalili so posredne ali indirektne davke, ki sesajo kri iz žil ubogega ljudstva. Uvesti bi se moral progresiven t. j. postopen davek v primeri z visokostjo dohodka. Čim višji je dohodek tim višji bodi davek (tudi po procentu, kajti kdor ima recimo 2000 K letnega dohodka bo morda lahko plačal 2% t. j. 40 K davka na leto, kdor ima pa 200.000 K bode brez vsake škode lahko plačal 25% ali 50.000 K na leto). Da bi se ztsigural razvoj gospodarsko slabih slojev, je absolutno neizogibno, da se odstrani vsak davek s predmetov, kateri so nam za življenje neobhodno potrebni ter da se jemlje obzir na rodbinske in osebne razmere davkoplačevalca. Končna socialno politična zahteva je, da bi se uvedel progresiven davek na kapital, dedščine itd. V. Ako veruje človek v prirodni razvoj vsega, se mora v resniei čuditi, kaka reakcija je navstala za ministrovanja ekscelence Karytowskega, kateri postopa, kakor bi hotel nadaljevati staro plutokratično politiko. O tem priča davek na špirit, kateri sicer ni bil v poletnem zasedanju sprejet, ki pa pride na jesen ali po zimi zopet na dnevni red. Iz dohodkov tega davka namerava vlada zboljšati oficirske plače in vojaške mezde ter odstopiti nekaj tudi deželam, stoječim pred bankrotom ali vsaj bližajočim se temu žalostnemu stanju. Špirit se kuha iz krompirja; ako bi se vsled povišanja davka skrčil konsum špirita, skrčiti bi se morala tudi njega produkcija — in ker se špirit kuha po ogromni večini iz krompirja, bi pridelovanje krompirja ne dajalo kmetu več nikake koristi. In tako se bode zgodilo, da bodo agrarci ali kmečki poslanci, ki bodo glasovali za zvišanje davka na špirit meneč, da s tem kmetu koristijo, v resnici kmetu s tem najbolj škodovali. Škodovali mu bodo tembolj, ker ostanejo realni davki nespremenjeni. Saniranje deželnih financ na ta način je nemogoče. Ako morajo dežele pokrivati svoje potrebe z neusmiljenimi dokladami na realne davke, naj se uvedejo doklade tudi na osebni davek. To bi bilo uspešnejše in pravičnejše sredstvo za saniranje deželnih finane nego pa davek na špirit. Celjsko nemštvo v boju proti Slovencem. Po občnem zboru nemškega napadalnega društva »Sfidmark" v Beljaku so sklenili nemškutarji v spodnje-štajerskih mestih, da gredo zopet „na ulico". Čutijo namreč sami, da gospodarski nazadujejo in da se Slovenci počasi a stalno jačijo; zato je treba vzbuditi interes vseh avstrijskih Nemcev za te »tlačene" napolbratce. Nemški »narodni svet" za Spodnje Štajersko je insceniral pobojev Ptuju; ti so izvali oster odpor v Ljubljani — in včeraj je slavila nemška poulična svojat svoje orgije v Celju. Niso teh pobojev in tega razbijanja rodili dogodki v Ljubljani — glavne vzroke je treba iskati v gori omenjenem sklepu in pa v hujskanju tukajšnega lističa »vahtarice". Moramo izreči na tem mestu svoje začudenje, da naše državno pravdništvo ni zaplenilo sobotne izdaje, v kateri se je neprikrito pozivalo k poboju Slovencem! Prej ko govorimo nadalje o celjskih dogodkih, moramo ponoviti, da včeraj v Celja ni ni kdo izzival, da celjski Slovenci ravno z ozirom na to, da bi potekel dan mirno, niso povabili okoličanov v Celje. Pribijemo na tem mestu, da celjski župan in ief policije dr. Jabornegg včeraj ni vršil svoje dolžnosti tako, da bi bilo zavarovano življenje in imetje slov. celjskih meščanov, ki plačujejo tretjino vseh davkov v mestu! Zakaj ni dal razgnati fakinov pred kolodvorom ]in po mestu ? Zakaj so v njegovi navzočnosti na kolodvoru nemški burši v družbi pijanih hlapcev napadali mirne potnike, celo Nemce ? Zakaj ni dal zastražiti slovenskih hiš? Zakaj ni naročil policiji, da bi se do zadnjega ustavljala nemškim nasilnostim ? Za njegovo asistenco po mestu se zahvaljujemo. Bi ostal doma — kaj nam pomaga, da hodi okrog, ako ne more ničesar storiti proti pouličnim tolovajem! Tak župan zasluži, da se ga takoj odstrani.'Ali ni slavna vlada slednjič videla, kaj se bo godilo v Celju? Mi smo storili pri vladi vse — nič ni pomagalo. Ali je Jabornegg več ko vlada? Ali se ni moglo mimo in čez njega zastražiti vseh hiš in poprej poklicati vojaštva? Ako župan ni mogel in ako mu morda ni bilo resno na tem, ustaviti celjskim tolovajem in tatom njih delovanje — ali ni višje instance ? Kaj del« namestnija? Ali nismo r pravni državi ? Mora pri nas vladati načelo pestnega prava? Žalostno dovolj, da to pestno pravo izvršujejo nemški »akademiki" v zvezi s pouličnimi tatovi in roparji, z vpijanjeno svojat jo, oni »akademiki", ki so baje nemška inteligenca in hočejo enkrat priti v naša mesta uradovat in sodit. Ti akademiki, ki so somišljeniki naših nemških sodnih in političnih uradnikov, smejo mirno pretepati in okrasti slov. ljndi. Zaplenjeno) Dogodki na kolodvora. Včeraj popoldne je pričakovala množica nemških visokošolcev, trgovskih pomočnikov, gimnazijcev, obrtnih vajencev in različnih hlapcev, katere so v »Nemškem domu" napojili, pri vseh vlakih na slovenske potnike. Prvi izgredi so bili pri dohodn velenjskega vlaka. Prišlo je kakih 7 ljudi, med njimi dame; nemška druhal jih je čakala pred kolodvorom in jih brez vsakega vzroka, napadla. Podili so jih potem v krožne ulice. Policija je bila seveda »preslaba". Isto se je dogodilo ob pol šestih in ob sedmih. Enkrat je posredoval brez uspeha Jabornegg sam. Pribiti moramo, da so se posebno odlikovali različni »gostje" iz Ptuja in Maribora, med domačimi pa nek Raknschev hlapec, katerega se je videlo, da je udarjal s palico po Slovencih. Opazilo se je tn stavce iz nemške tiskarne, kateri so osobito vpili, nekega akademika Hrena, Pelletovega nečaka in dekleta in Ba- kascheve uslužbence. Ob isti priliki so napadli blizu Rebeuschegga Kolenčevega vajenca in ga tepli. Dosedaj se še ne ve. ali je bilo komu kaj ukradenega pri pretepih; pa nemški burši in drugi taki sumljivi nemški rodoljubi so bili navzoči. O tem bodemo še poročali. Dogodki pred »Narodnim domom'. Razbijanje po mesto. Že popoldan se je parkrat nabralo nekaj sumljivih obrazov pred Narodnim domom; po prihodu ljubljanskega vlaka pa so ,.Nemci" dvakrat peli ,.vahtarico" pred hišo. Bilo je to tuljenje in vpitje, ki je vzbudilo k večjemu pomilovalen smeh. Od Slovencev, katerih je bilo tisti čas že mnogo v ..Narodnem domu" se ni uikdo uiti oglasil. Glavni špek-takel se je pa začel okrog 8. ure. Najprej so pobili pri Narodnem domu od Ljubljanske ceste sem pri trgovinah šipe; odtam se je valila vsa svojat, kateri so. kakor se nam zatrjuje, na-čelovali nemški ljudskošolski učitelji, k „ Zvezni trgovini" in g. Stermeckemu, kjer so razbili table z .rapisom in pobili v I. nadstropju v pisarni g. dr. Hrašovca okna. Odtam se je valila drulial mimo pošte po krožnih ulicah, kjer so pobili dr. Schwabu tablo in metali kamenje v slovenske hiše — brezuspešno — po Grabnu pred Zvezno tiskarno. Policije ni bilo seveda nikjer! Videli smo jednega policaja, da je tekel v Studenčne ulice, drugega pa iti na Graško cesto proti ^Merkurju". Ali nima policija dolžnosti do zadnjega vstrajati? Na našo tiskarno je letelo kot pest debelo kamenje; sedaj zjutraj ga leži vse polno pred hišo. Vpili so ,.pfuj Domovina" in metali v tablo kamenje — brezuspešno. Pred tiskarno se je zlasti odlikoval urednik „ Štajerca" Linhart. Po pomoti so začeli ometavati tndi Costovo hišo — pa so se umaknili, ko ,ih je Gosta opozoril z značilnimi besedami: „pardon, das ist ein deutsches Haits". (Torej po slovenskih pa le razbijajte!) Razbili so vsa, okna v prvem nadstropju Kmeclove hiše. nemški junaški burši pa so ukradli napis z „Del. podpornega društva". Pričakujemo, da se bo ..vahtarica" razburila nad tem! Pobili so nadalje okna pri sobi otroškega vrtca jn še jedne sobe v parterju pri samostanu šolskih sester. Nekaj šip je ubitih tudi pri hiši g. dr. Serneca in na slovenski gimnaziji. Ko >o se ti poulični tatje in razbijači pomikali po graški cesti, se je opazilo med njimi tudi osmošolca Kienzla. Videlo se je včeraj seveda tudi znanega Bechineta s palico na cesti (mož bi baje rad šel za suplenta v Maribor!) sinove peka Pihla (tvrdka Regula pri Narodnem domu) uslužbence Makesch-Mossmanna. Vseh zaradi teme ni bilo mogoče spoznati. Gotovo pa je da so sodelovali tudi nemški državni uradniki in pa trgovski uslužbenci vseh nemških trgovin. Slovenci, naj nikdo ne prestopi več praga jedne nemške trgovine v Celju, vračajte ljudem, ki nas napadajo in sramotijo, milo z dragim! Širite povsod med ljudstvom zavest, da se bodemo znebili že le tedaj teh razbijačev in tatov, ko bodo imeli prazne štacune in bodo nemški obrtniki stradali! ,Notarski kand. dr. Ballogh, pleza po tujih hišah. Okrog 2. ure ponoči so naenkrat videli pri neki hiši na Graški cesti, da leze znani ,,notarski kandidat" (tako se je vpisal v nekem hotelu v Gradcu) po hišnem oglu kvišku. Ali je mislil samo tamošnjo plinovko ugasniti ali pa zlesti više? Klici so ga pregnali. Upamo, da g. Ballogh vendar ne spada k tistim nemškim rodoljubom, ki na račun slov. imetja množe nemško „posestno stanje". Vojaštvo in orožništvo. Po škandalih pred ,.Narodnim domom" je prišla tja stotnija vojaštva pešp. št. 87. in zaprla .Jožefov trg po polnoma. Ponoči so prišli na njih mesto domobranci. Peron na kolodvoru sta sicer stražila dva orožnika, a pred kolodvorom ni bilo nikogar. Tudi pozneje so orožniki še le tedaj pritekli (n. pr. pred tiskarno in v Graško cestto), ko so Nemci malodane že opravili svoje delo. Vzrok temu je menda tudi to, da so jih vodili — policaji po mestu. O celjski policiji se pripoveduje tudi to, da se je pri razbijanju neke hiše slišalo z ulice: „Sagns dem Bohman. er snll beg gen." In takemu varstvu smo izročeni celjski Slovenci! Kdo so bili aranžerji? Ako se stepejo kje na vasi kmečki fantje, pa je takoj st;oga preiskava in odženejo jih takoj v zapor. Ako pa po. mestih nemška fakinaža, predvsem visokošolci. trg. pomočniki in vajenci pobijajo ljudi — pa se jih pusti pri miru. Mi zahtevamo stroge preiskave! Nemci v Šolski ulici in stražnik Urch. Nek slov. Celjan nam je pripovedoval danes, da je bilo ponoči v Šolski ulici skritih do 30 pobalinov, kateri so šli potem razbijat k dr. Ku-kovčevi hiši. Stražnik Urch je šel gledat v to ulico, pa ni videl baje ničesar. Kaj je s tem? Kavarnar Krobath in jajca v »Nemškem domu". V soboto je pripovedoval kavarnar Krobath v svoji ..Kavarni po šest" v Rotovški ulici nekaterim strmečim kmečkim ženicam, da so imeli Nemci pripravljena v ,.Nemškem domu" dva zaboja s črnilom napolnjenih jajc. No, metali jih niso, jih morda še hranijo za boljšo priliko. Sodba treznih nemških meščanov. Danes je bilo celi dan slišati po mestu tudi iz nemških ust ostre obsodbe včerajšnjih pobojev. Nemci dobro vodo, da se gre sedaj za boj na nož — in da bodo škodo, katero so napravili po mestu nezreli frkolini, nosili le oni. Naj se dotični meščani obrnejo na Jabornegga in ga naj vprašajo, kako ,.zna" on skrbeti za red in mir! Tudi dr. Ambrožiču lahko povedo katero gorko, saj je njihov uslužbenec. Teppeiev sin v uniformi ob 3. uri ponoči. Ob 3. uri ponoči ze je videlo mladega Teppeia v Rotovški ulici v pogovoru s policajem Ziiithauerjem in še z dvema drugima policajema. Teppei je bil v dragonski uniformi. Kaj so se posvetovali? Ali je morda hotel Teppei zlorabiti svojo uniformo? Napad na slovensko gimnazijo, Ponoči je nemška svojat napadla tudi slov. gimnazijo. Toda višja previdnost je hotela, da so pobili le v pritličju nekaj šip, na to pa le tuleč odkurili. Napada niso ponovili. S&dmarkinih 500 kron. V nedeljo, t. j. včeraj je dobil šef celjske policije in mestni uradni vodja dr. Ambrožič od glavnega vodstva „Sudmarke" 500 kron. Zakaj? Ali morda za „frajbir" nemškim Junakom"? Dr. Ambrožič se je v Celovcu tudi izrazil ,.Wir miisseu auf die Gasse gehen". Urednik Walter na glavni pošti. Ob 3U na štiri popoldan je prišel urednik celjske ,.vahtarice" Walter s plavico na glavno pošto in odtam z okna 1. nadstr. opazoval dogodke na kolodvoru. Kaj ima Walter v uradnih prostorih iskati? Zahtevamo odgovor! Težko ranjeni in napadeni. Na kapucinskem mostu je nemška tolpa napadla in ranila na glavi nekega čevljarja iz Velenja. (Imena nismo mugli dosedaj zvedeti.) Zavezali so ga na orožniški postaji. — Napadeni so bili nadalje resno gg. učitelja Moli in Košir, g. Vidmar iz Brežic, g. Radanovič iz Krškega, gg. Pišek in Sorčan iz Hrastn ika in g. Andr. Oset iz Št. Jurja Napadli so še več drugih oseb. »Vzgojitelj" Aistrieh o pobojih. Ko se je neka narodna dama škandalizirala zaradi včerajšjnih pobojev se je izrazil »vzgojitelj" mladine in širitelj nemške „kulture" v Celja Aistrieh: ,.Sie ^ollen wissen, dass Cilli eine deutsche (?) Stadt ist" in je odobril napade. Ali je kdo videl Aistricha zvečer pri pobijanju? Posebnega priporočila so vredni naslednji junaki: agronom Hren, nadalje neki Walland, tudi ..akademik", potem sin dr. Riebla, kateri si služi svoje groše malodane izključno od Slovencev, potem Hans Sager, ki s svojimi rešeti in škafi lazi po slovenskih sejmih, nadalje Bechine, ki bo vedel marsikaj povedati, ko se bo začela preiskava. Glavarjev nagovor. Lep nastop slov. vojakov. Zvečer je bil glavar bar. Miiller z okna na okr. glavarstvu svaril pred, demonstracijami in svetoval d^ci, naj gre domu spat. Opazil je namreč, da so demonstrirali večinoma mlekozobi nemški fantalini. — Slov. vojaki pešp. št. 87 so pod poveljstvom g. stotnika Novaka lepo in taktno nastopili ter takoj spraznili trg. Nemški junaki so se naših štajerskih „Janezov" že zdaleč izogibali. Poslanec Malik hujskal k demonstracijam. V ..Nemškem domu" je govoril znani kričač Malik čedni družbi nemških postopačev in tatov ter vzkliknil na koncu: „Wer kein Schuft ist, geht mit mir". Pozneje se ga je videlo povsod na ulicah. Čast ,.vodji" naroda! Zaplenjeno! Politični pregled. Deželni zbori. V štajerskem deželnem zboru je bilo v seji dne 18. t. m. na dnevnem redu več predlogov o podporah v sili. V isti seji je govoril posl. Kunz (nemška ljudska str.) o nečuvenih razmerah v deželni hiralnici v Gradcu, kjer vsled pomanjkanja prostora in kopelji, vsled nesnage tuberkoloza na pljučih posebno med otroci grozno razsaja. Od 242 v zavodu gojenih otrok jih je umrlo 190.6 1. nič manj ko 50 na tuberkolozi. Otroci, ki pridejo v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju v zavod, krpalo obole na pljučih. Nevarnost za te reveže ' je tem večja, ker se vsled pomanjkanja prostorov ne more zdravih od bolnikov ločiti in so torej vsi zdravi otroci v neprestani nevarnosti, da se okužijo. Tudi za snaženje nečednih otrok ni poskrbljeno, ker nedostaje kopalnih sob, van in vseh priprav in e nečedne otroke kar v spalnicah, ki so vse itak grozno prenapolnene, z velikim trudom a z manjhnim uspehom pefe in čedi. Posl. Kunz pravi, da je prisiljen o teh razmerah v deželni hiralnici v zbornici govoriti, ker nikakor ne more biti zadovoljen s pojasnili, katere je dobil pri deželnem odboru. Končno predlaga, da se izvedejo nujno potrebne reforme. Predlog se odkaže združenemu finančnemu in občinskemu odseku. Posl. Wastian je interpeliral namestnika ali je res, da je rabil dr-žavneihu posl. dr. Benkoviču nasproti one »besede, katere je ta v svojem govoru v državnem zboru navajal in ki se glase: da se on (namestnik) čudi, kako Slovenci te razmere tako mirno prenašajo. Dr. Benkovič je s tem na-mestnikovim izrekom utemeljeval pritožbe Slovencev zaradi doslednega imenovanja nemških uradnikov, ki ne znajo slovenski, pri sodiščih in drugih državnih uradih na Spodnjem Štajerskem. Wastian zahteva od namestnika strikten odgovor, je li te besede dr. Benkoviču nasproti v resnici rabil ali ne. — Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo deželnega odbora o delitvi skupnih zemljišč ter o uredbi uporabnih in upravnih pravic, kakor tudi o zlaganju kmetskih zemljišč. Prihodnja seja bo v torek. Štajerske novice. — Dogodki v Ljubljani. Protestnega shoda, kateri je bil sklican v Mestni Dom se je vdeležila ogromna množica tako, da je bila dvorana natlačeno polna in je bilo pred Mestnim Domom še vse črno občinstva, ki ni moglo v dvorano. Prvi je govoril dr. Triller, ki je omenil dogodkov v Ptuju, kjer so bili mirni Slovenci tako na zdravju in imetju poškodovani po nahujskanih nemčurjih. Dejal je, da smo prišli do točke, kjer mora zavreti kri tudi najmirnejšemu človeku. Vsi faktorji, ki bi morali skrbeti za mir. red in javno varnost so držali križem roke in delali tako pasivno asistenco napadalcem na slovenske dame in na slovenske udeležence shoda. V takih razmerah vse papirnate rezolucije ne pomagajo. Edina pomoč v našem položaju je samopomoč! Ta samopomoč pa ne sme obstajati v tem. da vračamo surovost za surovost. Vsa ptujska dru-hal ni vredna, da bi radi nje le en sam Slovenec trpel. Izreči ji moramo le svoje skrajno zaničevanje. Stoji nam na razpolago drugo ostrejše orožje. V naše narodno telo so se zajedle pijavke, tem moramo odvzeti hrano in odpadle bodo same. Govornik poživlja ženstvo in mladino naj se z moškimi vred poprimejo gospodarskega boja. Niti vinar slovenskega denarja ne sme priti v neprave roke. Kadar imate priliko izdati krono ali vinar, recite si predno jo izdate: spominam se Ptuja. Na to je govoril dr. Oražen v podobnem smislu. Rekel je: kdo podpira naše nemške trgovce ? Mi sami, v prvi vrsti naše ženstvo. Temu mora biti konec Posnemajmo v tem Čehe, kateri so na tem polju svoje nasprotnike in sovražnike premagali. Delajmo smotreno in zavedno za to, da se gospodarski osvobodimo, potem bodo tudi na Dunaju spoznali, da bo morala biti Avstrija slovanska, ali da je pa ne bo. Končno je spregovorila gospa Tavčarjeva v imenu ženstva. Rekla je: V Ptuju so bile opljuvane, tepene Slovenke.- Ali je že kedaj bila tepena Nemka od Slovencev? Nikdar ne! Res, skeli nemški udarec na telesu slovenske žene. Zato pa ve matere, ki ste rodile otroke in ve, ki je še bodete rodile, vzgojite svoj zarod, da bo ljubil svoj rod in svojo zemljo, izobrazimo svoje sinove tako, da bodo dali slovenski zemlji slovenski Ptuj! Na to je bilo zborovanje končano. Množice so se začele mirno razhajati. Prvi kraval je nastal, ko je pri Nagyjevi hiši bila gospa Tavčerjeva pomazana s črnilom. Kedo je to zakrivil, se še ne ve, to pa je bila ona živa iskra, ki je zanetila ogenj strasti v zbrani množici, da je ni bilo več mog >če brzdati. Dogodili so se obžalovanja vredni izgredi. Bila so pobita okna na nemški kazini, na Mahrovi hiši, naFilharmoničnem društvu na nemški gimnaziji in na nemškem otroškem vrtu, razbite so bile table na nemških trgovinah. Nastopilo je orožništvo in vojaštvo, no oboje se je menda s preveliko razljučenostjo in srditostjo vrglo na demonstrante in razburjenost je čedalje bolj rasla, mesto da bi pojemala. Začele so se aretacije, pri katerih se je tudi po nepotrebnem z vst brezobziraflstjo postopalo aa-yain® proti takim, ki niso ničesar zakrivili. Tako so aklenili inženirja Pre-lovšfca ter ga odvedli s patrnlo šestih žandarjev v zapor! Tndi v gostilnah in kavarnah je prišlo do razburljivih prizorov, tako »Pri Lipi" med poroč-mikota Majerjem in urednikom „Slov. Naroda ' g. R. Pustoslemškom. Ta prizor jasno priča, kako ljudje, ki bi morali skrbeti za mir in red s svojo rez-kostjo po nepotrebnem provocirajo mesto da bi mirili. Vsega skupaj je bilo aretiranih okolo 70 ljudi, nekateri so bili še drugi dan zaprti. Ponavljamo, obžalujemo odkritosrčno te izgrede, katere so bode izkoristilo vse proti nam, bolje bi bilo, ko bi bili izostali. Toda nekateri Nemci »o. ko so se že kravali začeli, s svojim provokatoričnim vedenjem množico naravnost gnali v delirij s tenj, da so vpili nad demonstranti: „Slovenische Schvreine", kakor se je to zgodilo pred Gerberjevo hišo. Ko so enkrat dnhovi razvneti in strasti razgrete, je vsaka psovka, vsak vzklik dovolj, da navstane pogubonosen požar, proti kateremu je potem ves napor treznih in razsodnih ljudi brezmočen. Tako se je zgodilo tudi v Ljubljani. Moralno odgovornost za vse to pa nosijo nemški hujskači, naj pa že reče kdor hoče in kar hoče. — Ljudska 'slavnost „Kluba slovenskih naprednih akademikov" v Celju. Včeraj se je vršila ta veselica, zaradi katere je bilo toliko nepotrebnega vrišča po sovražnem časopisju. Vsled neprestanega hujskanja od nemške strani in deloma tudi iz strahu radi nezadostnega varstva življenja v mestu Celju obisk ni bil tolik, kakor bi bilo želeti. Zbralo se je vkljub vsemu temu čez 300 ljudi; — točno ob 7. uri zvečer se je pričel koncert z ffodbeno točko, ki je kakor ostale pod vodstvom gosp. kapelnika Koruna izborno vspel. Mešani kakor moški zbori so se pod spretnim vodstvom g. dr. Gvidona Serneca naravnost mojstrsko prednašali. Kakor smo že vajeni nas je tudi tokrat naš „Sokol'1 por. vodstvom brata Smertnika očaral s krasnimi prostimi vajami. Umetniško dovršeno je konečno g. Bukšek pred-našal na glasovirju spremljan od gdč. Serneceve Mile romanco iz Tannhau-sera. Po koncertu se je razvila kaj živahna zabava, ki je trajala do ranega jutra. V veliki dvorani je prav pridno svirala naša »Narodna godba", i plesalcev seveda do ranega jtitra ni manjkalo. V vseh prostorih so stregle gostom naše vrle narodne dame z znano požrtvovalnostjo in neumorlji-vostjo. Sodelovale so sledeče dame, oziroma gospodje: g. dr. Kukovec, gdč. Vrečer; v planinski koči g. Selišek, g. Laznik, gdč. Marta Hrašovec, Leskovar in Mos; v slaščičarni g. Kalan, gdč. Kalan in Simonišek; v cvetličnjaku gdč. Cilenšek, Vašič ter gospa Dolar; v ciganskem šotoru gdč. Zorer in Mila Sernec; v tobakarni g. Anderwald in gdč. Ban; v šaljivi pošti gdč. Gregorin, Kokalj in Meglic; pri buteljkah g. Benčan in gdč. Zdenka Vrečko; v bufetu er. dr. Karlovšek, Salmič in Vi-demšek; pri šampanjcu g. dr. Stiker in gdč. Mel. Sernec; pri vinu in pivu g. Kapus, Pick, Rebek in gdč. Stelcer, StrauS, Žegan in Stropnik. Pri vinski trgatvi je bil stražnik g. Suhač ml. in inr. Šribar. Veliko privlačno moč je konečno imel separe za gospode, kjer je mlada dama (iur Hrašovec Milko) predajala poljube. — Najlepša zahvala za trud pa je prirediteljem lep vspeh, katerega smo včeraj z našo slavnostjo dosegli. — Žago na paro postavi nek laško-židovski konsorcij v Sevnici. Žagali bodo tam les iz gozdov planinske graščine. — T prvi razred alev. gimaazije v Celjn je bilo letos sprejetih 55 učencev. — Povest o celjski policiji in o celjskih sanitetnih razmerah. Ko se je zadnjo nedeljo šlo za izgrede proti Sloveacem v Ptuju, je šla pomagat »vzdrževati mir in red" tudi celjska policija. Danes bi ji pa nasve-tovali, naj bi se najprej pobrigala za to, da bi bilo v Celju vse v redu. 72 let stari hišnik iz Ringa št 7 v Celju, imenom Lešnik se je v sredo zvečer menda nekje malo napil, potem pa je na cesti pri vojaški bolnišnici obležal. Ležal je tam celo noč in šele v četrtek zjutraj ga je pripeljal policaj napol mrtvega peš domu. Mož je nato umrl. Ali ni tisto noč policija prav nič patruljirala okrog vojaške bolnišnice? Ali mora stražiti le nemške buršake v »Merkurju" in pri »Hans-baumu", da jih Slovenci morda ne na-bijejo? In pribiti še imamo jeden škandal ob tej priliki, ki stavi sanitetne razmere celjskega mesta v prav čedno luč. Anton je ležal doma do petka večera, še celih 36 ur in še ni bilo nobenega mestnega zdravnika, da bi ga pregledal. Že pri normalni smrti je to škandal, še bolj pa v takem slučaju, ako se zgodi nesreča. Pismo 'katerega je pisala žena umrlega dr. Jesenku, je bila brez upliva. Kaj se to pravi? Oba ta slučaja pa kažeta zopet v uprav bengalični luči naše žalostne celjske razmere. — Naučno potovanje. G. učitel Šijanec v Gornjemgradu je dobil od naučnega ministerstva podporo, da bo proučeval šolstvo zlasti pa vzgajališča po kmetih (Landerziehungsheime) v Švici. — Otroka je umorila v Gradcu dekla Jožefa Trtinek in sicer takoj po porodu. Zamašila mu je usta z robcem in ga z rokami tako dolgo davila, da je izdihnil. Tudi roko mu je zlomila. Nečloveška mati bo dobila pred sodnijo svoje plačilo. — Častnim občanom je imenovala slovenjbistriška občina dež. odb. Linka in župana Stiegerja. — Za nemško šolo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je darovala graška nemška občina 100 K in 100 K slo-venjbistriški podružnici »Schulvereina" za ondotno nemško šolo. — Še 100.000 kron podpore po suši prizadetim kmetom je po posredovanju državnih poslane^ Ploja in Robleka dovolilo ministerstvo. S prej dovoljeno svoto od 400.000 K znaša cela podpora sedaj 500.000 K. — Mariborski vinski trgovci so sklenili, kakor se čuje, kartel za nakup vina letošnjo jesen. Sklenili so plačevati mošt po 30—32 vinarjev liter. — ..Kmetski dom" mislijo zidati klerikalci v Ljutomeru — notabene z denarjem iste okr. posojilnice, ki je prišla po malobrižnosti naprednjakov za sedaj v klerikalne roke. — Ptujskih izgredov proti Slovencem so se udeležili tudi nekateri uslužbenci tvrdke Jurza in sinovi. Napadli so znanega slov. trgovca g. V., ki je celo odjemalec tvrdke. Pričakujemo od slednje, da izvaja takoj potrebne konsekvence. — Za „Herbstmesse", jesenski sejm v Gradcu delajo sedaj graški Nemci velikansko reklamo. Ker na celi prireditvi ni ničesar drugega posebnega kakor to, da izvabi ljudem čim več denarja iz žepov in ker so v Gradcu posvečena nemška tla, naj naši ljudje sedaj ne zahajajo v Gradec. — Tako se godi neodločnežem! »Slov. Narod" pripoveduje prav čedno zgodbico o ptujskem zdravniku dr. Gre-gorecu: Da bi se izognil skupščine C. M. družbe, je šel v črešnjevsko okolico na lov. Tam pa ga je zgrabil orožnik, ker se ni mogel legitimirati, da ima lovsko pravico in ga je gnal v Slov. Bistrico. — »Kmečka zveza" o štajerski volilni reformi. Vodstvo spodnještaj. klerikalne stranke se je izreklo načeloma za splošno, enako in tajno volilno pravico v deželni zbor, v slučaju pa, da ne pride do tega, zahteva, da dobi kmečko iu delavsko ljudstvo primerno zastopstvo v deželnem zboru. Klerikalci protestirajo tudi proti temu, da bi se dalo spodnještajerskim nemškim manjšinam večje zastopstvo kakor jim po pravici gre. — To je po priliki isto stališče kakor ga je zavzela »Narodna stranka" že februarja t. 1. — Nemški minister-rojak Prade misli baje zahtevati, da ljubljansko mesto plača vso škodo, katera se je napravila pri zadnjih demonstracijah. Mi pa zahtevamo, naj celfskim Slovencem povrne mesto Celje vso škodo, katero so včeraj napravili nemški divjaki. — Nemški gimnazijci pri včerajšnjih demonstracijah. Omenili smo že drugod, da so včeraj demonstrirali in razbijali po mestu nemški višje-gimnazijci. Tako nam poroča očividec, da je zvečer ob pol 9. na kolodvoru kazal osmošolec Jakobi na sina gosp. dr. Brenčiča, ki se je pripeljal z očetom in klical: »Hautsden"! Nadalje smo videli med razbijači še osmošolce Jaklina in Prettnerja in Ladislava Reitterja. Pred »Narodnim domom" se je širokoustil sedmošolec Leyrer; videli smo pa v čedni nemški družbi tudi še sedmošolca Kosickega in šestošoica Niemca (pristen German). Pozivamo ravnateljstvo, da ohladi tem vročekrvnim Germanom kri! — Junak Teppei je drl včeraj na čelu tolpi za akademikom g. Nova-čanom in ga je bil. Kaj se zgodi s kmečkimi fanti v enakem slučaju? — K popravku g. Gajšeka nam piše nek dopisnik: G. Gajšek naj se nikar ne smeši z enakimi popravki. Gotovo je, da se je njegov pomočnik v nedeljo ob pol 2. peljal z brzovlakom v Ptuj. Ali je ail to le slnčaj? Torej na dan g. Gajšek s 1000 kronami! Pozivam ga, naj jih takoj položi v uredništvo »Domovine". — Nadalje smo zvedeli, da je jeden njegovih učencev včeraj metal v Vrtni ulici kamenje in vpil »Abzug Windische — windisches Gesindel". To, mislimo zadostuje. — Različne sumljive prikazni, zelo podobne včerajšnjim »junakom" iz Ptuja, Maribora in Gradca, se še zmiraj klatijo po mestu. Zatorej, pozor, slov. meščani! Dva ustreljena in šest težko ranjenih v Ljubljani. Ljubljana, 21. sept. (Telefonično poročilo.) Včeraj popoldne so ljudje na ulicah žvižgali nekaterim vojakom 27. pešpolka in dragoncem. Ti so takoj streljali na množico in dva takoj ustrelili ter 6 težko ranili. Strojevodja »Narodne tiskarne" Lunder in še nek 14 leten fant sta takoj izdihnila, neka mala deklica je težko ranjena. Po mestu vlada silno razburjenje. — Slovensko zdravniško drnštvo v Celju opozarja vse cenjene gg. člane naj »obveznega pisma" za sedaj ne podpišejo, temveč blagovolijo počakati, dokler ne dobi isto garancij, da se opravičene zahteve slov. zdravnikov upoštevajo. Daljne ukrepe bode naznanilo pravočasno. — Korupcija v Ljubnem na Zg. Štajerskem. V Ljubnem je odstopilo nekaj obč. odbornikov za to, ker so se poverile nekatere obč. stavbe — obč. odborniku Singu, torej soodločujočemu članu zastopstva, katero je imelo odločiti, kaj in koliko se naj zida in naroči. »Lastna režija" celjska je tedaj tudi na Zg. Štajerskem v nava