(Jredniitvo - uprava: LJubljana, Kopitarjeva b. relelon 4001 - 4CC4 MeseSua naročnina 18 lit, za Ino-eerastvo 51-50 lir. Cele. rsi. • LJubljana 10.650 ta naroCnlno In 10.549 /a Inserate Izključna puoblastenha za domače ln inozemske oglase Union« Pubbiicita Italiana 8. K, Milano SLOVENEC ssn SEPTEMBER-1943 SREDA l.once»>lun«ll« esciu.lv« pel 1« pubbiicita dl piovaniema itahaiu »desteia Unione PubbllclU Italiana S .V.. Milano 40 velivoii nemici abbattuti Nuove azioni contro il naviglio nemico nella rada di Augusta Comando Supremo — BoIIettino di guerra Nr. 1193: Nuove azioni sono state condotte da reparti aerei germanici contro naviglio nella rada di Augusta: Un mercantile di medio tonnellaggio e al-cuni mezzi speciali da sbarco risul-tano colpiti. L'arma nerea nemica ha ieri com-piuto incursione su Civitavec« chia, Decimo (Cagliari) n nei d'intorni di N a p o 1 i. Attaccata ogni volta dai eacciutori germanici e ita-iiani, che si gettavano animosamente contro i bombardieri c i himotori di seorta, l'aviazione avversaria perdova nel cielo del L a z i o e della C a m -pania 40 velivoii: dieci abbattuti dallu nostra caccia, 27 da ouella te-desca, tre dalle batterie contraeree. General Ambrosio. 40 sovražnih letal sestreljenih Novi nastopi proti sovražnemu ladjevju v sidrišču Auguste Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo štev. 1193: Nemški letalski oddelki so izvedli nove nastope proti ladjevju v sidrišču Auguste: zadet je bil en srednje-velik parnik in nekaj posebnih i/.kr-cevaliuh sredstev. Sovražno letalstvo je včeraj napadlo Civitavecchia, Decimo, (Cagliari) ter okolico N a p o 1 i j a. Vedno so ga napadli nemški in italijanski lovci, ki so se navdušeno vrgli na bombnike ter na spremljajoče jih dvomotornike in tako je nasprotno letalstvo i/.gubilo na nebu nad Lazi-jem in C a m p a n i j o 40 strojev: 10 so jih sestrelili naši lovci, 27 nemški, 3 pa protiletalsko topništvo. General Ambrosio. Sožalja ob smrti kralja Borisa Kraljevo truplo leži v stolnici Aleksandra Nevskega — Sožalja iz evropskih prestalnis Sofija, 31. avg. a«. Truplo kralju Borisu jo zdaj izpostavljeno v stolnici svo-tegu Aleksaudra Nevskega. kamor so ga v predpretekli noči prenesli v spremstvu dvorne straže. Velika množica ljudstva so jo zbrala po cestah v bllžiui spomeniku curju osvoboditelju. Včeraj popoldne sc je kr. italijanski poslanik, ki so gn spremljali vsi uradniki poslani&tva, vojaški In letalski odposlanci ter kr. konzul, odpravil na dvor, kjer so je vpisal v žalno knjigo. Sofija, 31. avgustu, as. Bolgarski tisk obširno piše o dogodkih v zvezi s smrtjo kralja Borisa. Vsi listi poudarjajo, da mora bolgarsko ljudstvo v tolikšni bolečini najti pogum in voljo, da ostane združeno in da pomaga vladi pri težkem delu v tako resnem trenutku za ves narod. Prinašajo popise raznih dogodkov iz življenju mrtvega vladarja ter posebej nnglnšajo, kako si jo kralj Boris prizadeval za narodni napredek nn vseh področjih in kako so je trudil, dn hI Izboljšal življenjske rnz-mere bolgurskega ljudstvu. Zlasti poveli- Nezmanjšani boji na vzhodu Ogorčene borbe trajajo na južnem in srednjem odseku — Nemške podmornice potopile v Sredozemlju in Atlantiku pet ladij, en rušilec in štiri prevozne jadrnice Hitlerjev glavni stan, 21. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražnik je nadaljeval svoje napade proti južnemu in s r n d u j c m u odseku vzhodnega bojišča tudi včeraj z nezmanjšano silovitostjo. Ogorčene borbe še trajajo. Unifenih je bilo 91 sovjetskih oklepnih voz. Na inorju zapadno od Taganroga so potopile lahke nomške pomorske enote 2 izmed 6 sovražnih motoriziranih lopničark, sestrelile 2 bombnika in privedle ujetnike. splošnega vojnega nastopa možno zapustili nekatere poslojauke brez posebue izgubo zlasti zato, ker je ozemlje tam tako prostrano. V bistvu, končuje vojni sotrudnik, znajo Nemci izkoriščati nasprotnikovo vojno taktiko, kl jim je znuua slo vseh po- drobnosti, in so ee v kratkem času mojstrsko izvežbali v njej. To taktiko označujejo z Imenom >prožua obramba«. Izkazala t,e je za koristno, ker je omogočila občuten prihranek na ljudeh ln orožju, zraven pa velja uasprotuika veliko Izgub. Preizkušnje na vzhodu bodo trde — toda premagane čujejo njegovo politično delo. Smrt kralja Borisa je nnrod hudo zadela, a mora biti hkrati opomin vsemu bolgarskemu ljudstvu. Kakor jo bil vea narod združen z njim, tako ae mora edinost bolgarskega unrodu znova potrditi ln so rnzvijatl okroK osebo novegn kralja, ki jo svetlo znamo-nje upov in voljo vseh Bolgarov. Sofija. 31. avgusta, u«. Predsednik vlado ln zunanji minister Filov je po vrati »prejel voditelje diplomatskih odnoslsueov. akreditiranih v Sofiji, kl »o mu izrazili sožalje svojih držnv mradl smrt! krulju Borisa. Iz vse države In iz lnoiemalvu dobiva predsednik vlade brzojavke, kl Izražajo ljudstvu in bolgnrskl vladi »ožulja ob amrtl kralja zediultelju in želijo srečo kralju Simeonu II., ki Jo lasodcl prestol. Sožalje Nj. Vel. kralja Viktorja Emaneula III. maršala Badoglia, Fiihrerja ter drugih vladarjev in ministrov Žalne zastave v Rimu Berlin, 31. avg. »Leipziger Neueste Nachrichten« objavljajo zanimiv komentar k dogodkom na vzhodnem bojišču: Ne sinemo si delali utvar — Sovjeti še V bojih zadnjega tedna se jc na bo- j niso _ izvedli največjega napora. Povsod , jišču ob Miusu posebno odlikoval 3. ba- ■ Sr .......J laljou ..jgrenadirsfcega polka št. 70 pod vodstvom nadporočnika Koppa. Hitra nemška bojna letala so ponovno rpdnevi napadla pristanišče v A u • g u š t i ter v nenadnem napadu iz majhne višine hudo poškodovalu eno sovražno prevozno ladjo ter en izkrccvalni čoln. V letalskih bojih je bilo pri tem uničeno eno letalo tipa »Spitfirec. Nemški lovci so sestrelili na področju Neaplja iz skupine 60 napadajofih sovrainih letal 26 strojev. Nad Atlantikom so nemški lov« za dolge poleto sestrelili veliko angleško vodno letalo. Močni sovražni letalski oddelki so preteklo noč napadli zapadno nemško ozemlje, predvsem mesti M U n c h e n - W 1 a d -bach in Rheydt. Razdejanja iu izgube med prebivalstvom so znatne. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je po dosedanjih ugotovitvah sestrelilo So izmed napadajofih angleških bombnikov. Kemške podmornice so potopile v Sredozemskem morju in na obrobnem področju Atlantika 5 ladij s skupno 3-1.000 tonami, 1 rušilec ter 4 prevozne jadrnice. Razen tega so torpe-dirale tO.OOO-tonsko petrolejsko ladjo ter sestrelile nad Atlantikom 4 sovražna letala Na Črne m morju so uničile podmornice 2 sovjetski stražui ladji iu vlačilec s 3 splavi. Berlin, 31. avg. as. V zvezi z izpraznitvijo Taganroga poudarja vojaški dopisnik agencije DNB, da je bilo poročilo o tem dogodku za večino javnosti nepričukovauo. saj tudi Sovjoti So ui»o objavili, da bi se na tem področju razvili težji boji. Izpraznitev tega odseka je nemškim četam narekoval razlog čisto strategično narave. Dejstvo, da je nemški izpraznitveni nastop ostal od Sovjetov neopazen, pove, da je nemško poveljatvo tedaj, ko je smatralo za umestno, sprejelo ta sklep, ne da bi nanj mogel vplivati nasprotnik. Vojaški sotrudnik pristavlja, da prevladuje v pristojnih berlinskih krogih mnenje, da je v okviru še zbirajo rezerve, očividno za splošni napad. Sedanji beji imajo namen pripraviti določene taktično-strateške pogoje. Stalin bi očividno rad dosegel, da bi se morale nemške edinice tako umakniti, da bi jim bila onemogočena uspešna prožna obramba. S splošnim napadeni bi rad prešel iz pozicijske vojne v premi-kalno vojno. Preizkušnje, ki čakajo Hitlerjeve armade na vzhodnem bojišču, bodo skrajno trde, toda vse nam daje upanje, da bodo premagane. Peto leto svetovne vojne se začenja pod malo veselimi izgledi. Anglosaško-sovjetska koalicija se pripravlja za napad na evropsko trdnjavo s številčno močnejšimi sredstvi. Tej 'količinski premoči pa na nemški strani odgovarja velika kakovostna pre- Soiija, 31. avg as. Ob smrti kralja Borisa III. jc dobila Nj. Vel. kraljica Gio-vanna sožalne brzojavke državnih poglavarjev in ministrskih predsednikov. Brzo-javili so: Nj. Vel. Viktor Emanuel III., Fiihrer, švedski kralj, romunski kralj, predsednik francoskc republike Petain, predsednik portugalske republike general Carmona, načelnik španske države general Franco, madžarski regent Nikola de Horthy, predsednik švicarske zveze Ce-lio, predsednik iinske republike Risto Rity. Predsednik vlade Filov ic dobil naslednjo brzojavko predsednika italijanske vlade maršala Badoglia: »Italijanska vlada in italijansko ljudstvo sta z globoko ginjenostjo sprejela poročilo o nenadni smrti Nj. Vel. kralja Borisa III. in se pridružujeta žalosti prijateljskega ter zavezniškega naroda. Prosim Vas. sprejmite izraze najglobljega sožalja vlade skupno z mojimi; hvaležen Vam bom, če boste tolmačili ta čustva pri N). Vel kraljici in kraljevski hiši. Podpisan: Badoglio.« Brzojavili so tudi nemški maršal Goring, zunanji minister von Ribbcntrop, kondukator Romunije general Antoneseu in romunski zunanji minister. Visoke politične osebnosti so se poklonile in položile venec pred krsto kralja Borisa v stolnici sv. Aleksandra Nev-sekga. Velika množica ljudstva prihaja v stolnico, ko |e ure in ure molče vztrajala v dolgi vrsti, ki se razteza po celem trgu pred katedralo, po trgu Carja osvoboditelja ter po veliki ulici, ki vodi iz tega trga do kraljeve palače. Med osebnostmi, ki so izkazale poslednjo čast truplu kralja Borisa, je bil general Mihov, ki je položil venec cvetja v imenu bolgarske vojske. Sožalje iz Rima nim, 31. avgusta, as. Izredni komisnr za rimski guvernntorat senator Notta je ob smrti bolgarskega kralja razposlal naslednje brzojavke: >Nj. eksc. dvornemu ministru Nj. Vel. krnlja in cesarja: Prosim Vašo ekscelenco, naj tolmači vdauo sožaljo rimskega mesta Zavraiki se morajo znova posvetovati ker l -i v Quebecku niso rodili potrebnih sklepov Duenos Aires, 31. avg. as. Kakor poročajo iz Quebecka, jc izjavil pooblaščeni angleški govornik, da bo Churchill danes govoril po radiu, toda njegov govor ne bo vseboval nikake posebnte izjave. Bern, 31. avg. as. Sinočnje brzojavke iz Londona poročajo, da sta Majski in Eden že začela predhodne pogovore za sestanek treh. Če bodo pogajanja ugodno končana, bo verjetno ta teden izdano poročilo o sestanku treh in sestanek bo pozneje sklican čez dva ali tri tedne. Sestanka se bodo udeležili trije zunanji ministri, oziroma njihovi delegati, kajti Hul-la bo verjetno zastopal poslanik Vinant. Za sedež konference prihaja v poštev London, v drugi vrsti pa Moskva. Ta sestanek pa bo imel le namen pripraviti drug sestanek, ki naj bi se ga končno z Rooseveltom in Churchillom udeležil Stalin. Vse to diplomatsko delo v Ouebecku in Londonu in preje v Casablanci nima drugega cilja, kakor pridobiti rdečega diktatorja, da bi se vsedel za skupno mizo z voditelji velikih bogataških sil. moč lako v materialu kakor v ruorali. Nemci se vedo boriti za pravično stvar: za slvar, ki ni le samo nemška, ampak ludi evropska. >Daily MaiU-ov vojaški kritik piše o sovjetskih rezervah in pravi, da so verjetno večje kakor pa jih je napovedal Majski pred dvema mesecema v razgovoru z Reuierievim dopisnikom. >I)aily Mailc pa tudi opozarja, da ima Hitler vsaj 600 divizij. Res je, da je del teh sil razmeščen po raznih zasedenih državah; vsekakor pa ni dvoma, da bo v primeru potrebe večina teh sil lahko Iztegnjena na najbolj ogrožene odseke, to je med Baltikom in Črnim morjem ter morebiti na evropskem jugovzhodu. Zmotno bi bilo upanje, da bi položaj v nekaterih zasedenih pokrajinah lahko povzročil občutno razpršitev sil. Za red J zaradi žalosti, kl je s smrtjo bolgurakega __.- i-r* i... „i , |^ra|ja uorj8a z0(jeiu Sabaudsko btšo.« •Častni dami NJ. Vel. bolgarike kraljice, Sofija: Prosim Vas, da bi hoteli Nj. Vel. bolgarski kraljici tolmačiti globoka sožalja v veliki žalosti vzvišene vladarice.« »Sofijskemu županu: Prosim Vas. da bi hoteli sprejeti izraze toplega sožalju mesta Rima zaradi žalosti, kl jo zadela VaSe mesto a smrtjo ljubljenega bolgarskega kralja.« na Danskem na primer zadoščajo tri ali štiri divizije. (»II Piccolo*) Boji med nemškim vlakom in ruskimi tanki Berlin, 31. avg. as. Vznemirljiv boj med nemškim oklepnim vlakom ter močno skupino sovjetskih tankov, v katerega so posegle tudi močne obojestranske letalske skupine, je odločil o usodi železniške proge, ki je bistvenega pomena za obrambo zahodne okolice Harkova. Na desnem krilu postojanke, nahajajoče se zahodno od tega mesta, sta oklepna divizija nemških grenadirjev ter izbrane skupine SS v 35 dneh bitke uničile nad 1000 sovjetskih tankov ter s protinapadi med 22. in 27, avg. za 30 do 40 km vrgle nazaj nekatere sovjetske napadalne oddelke, Ti 60 zadnje dni znova napadali v smeri proti železniški progi, ki je dova-žala preskrbo za velik odsek. Tudi tukaj »o bili sovjetski vdori hitro presekani in izločeni, lako da je bilo zajetih mnogo sovjetskih vojakov in prijet tudi sicer bogat vojni plen. Blizu te železnice so po topniški pripravi oddelki sovjetske pehote osemkrat napadli. Ko so vsi ti napadi z velikimi izgubami propadli, je na večer tretjega dne skupina 16 sovražnih tankov le vdrla med nemške črte, Vrzel, ki je nastala za temi tanki, so strelci SS takoj zamašili, sovjetski tanki pa so prodirali proti železnici, da bi je onesposobili. Proti njim so poslali v boj nemški oklepni vlak. Po omotični noči je prišlo kmalu po zori do stika s sovražnimi oklepnimi silami. Nastal je divji boj med orjaškimi nestvori. Nemški oklepni vlak je bil kmalu odrezan od zveze, ker je bila proga v razdalji 700 metrov poškodovana. Osebje tega vlaka je poklicalo na pomoč preko radia železniške pionirske oddelke. Medtem pa jc prišlo poročilo, da so ob boku vlaka Sovjeti znova skušali prekiniti progo. Ko se je oklepni vlak podal nn ogroženo mesto, so ga napadli sovjetski bombniki in lovci, toda vlak jih je s svojimi protiletalskimi topovi odbil in sestrelil eno lovsko letalo, Nato so nastopili nemški strmoglavci z usodnimi posledicami za sovražnika. Čez nekaj ur je bila proga popravljena in nemške okrepitve so zopet pritekale na bojišče in r.a daljevale s protinapadom ki je končno do> vedel do obkolitve in uničenja velikih so vjetskih oddelkov. Lizbona, 31. avg. Iz Washingtona poročajo, da se je Roosevelt vrnil v Belo hišo ter se je pogovarjal s čungkinškim zunanjim ministrom Soongom. Popoldne pa se je posvetoval z notranjim podtajni-kom Ickesom, s podtajnikom za zunanje zadeve Cordellom Hullom, z načelnikom glavnega stana generalom Marshallom ter s poveljnikom letalstva. Danes bo Churchill v Kanadi govoril preko radia o političnih vprašanjih, obravnavanih v Ouebecku, smatra pa se, da bo ob tej priložnosti govoril o splošnem vojnem položaju. V sredo ali četrtek bo odpotoval v Washington v spremstvu sira Johna Dilla ter prvega lorda admiralitete sira Dudleya Ponda. Dočim na ameriških atlantskih obalah podirajo oder v Ouebecku, se v Londonu pripravljajo na bodočo konferenco, ki naj bi sc je udeležila tudi So"jetska Rusija. Majski je prišel v London tsr se bo sestal z Edcncm, da bi se pogovoril o sporazumu za konferenco treh, ki naj bi bila čez nekaj tednov v Londonu, Moskvi ali kje drugje. Te konference b: se udeležili samo zunanji ministri, ker Stalina ne morejo pridobiti za osebni sestanek z Rooseveltom in Churchillom. Politični londonski krogi zatrjujejo, da bi Churchill šele čez nekaj mesecev imel cas za osebne pogovore. Preje hoče dobili zagotovila, di zavezniki ne bodo čakali z boji in zato hoče počakati na razvoj dogodkov. Pravijo, da se bodo udeležili konference: za Anglijo Eden, za Sovjetsko Zvezo Majski, ni pa še gotovo, čc sc je bi udeležil Hull. Mogoče se ta bo udeležil Norman Daviš, ki je v nedeljo prišel v London. Norman Daviš ie prijatelj Roosevelta in Cordella Hulla in je njegov prihod v London verjetno v tesni zvezi z bodočo konferenco. (»II Piccolo.«) _ Odkrita zarota na Norveškem Berlin, 31 avgusta, as. Mednarodna poročevalska agencija javlja, da je bila ns severni Norveški odkrita družba agentov, ki so vzdrževali zveze s sovražnikom. U Norvežanov je bilo obsojenih na smrt, več drugih pa na ječe. Premoženje obsojencev je bilo zaplenjeno. Rim. 31. avg. as. Zaradi smrti Kralja Borisa so javna poslopju v prestolnici izobesila zastave na pol droga. Zastave bodo visele do pogreba umrlega kralja. Hitlerjevo sožalje kraljici Ivani Berlin, 31. avgusta, aa. Ob smrti bolgar-garakoga kralja BorU« je Hitler poslal kraljici vdovi naalednjo brzojavko: »Bolestna novica o amrtl Nj. Vel. kra lju Borisu mu Jo globoko užalostlla. S kra ljem Borisom Izgublja Bolgarija vladarju, kl je vodit uaodo svojega uaroda s čudovitim pogumom ln z modrim ter jusului pogledom. Jaz Izgubljam < nJim zvestega pri jatolja in zaveznika, kl ae gu bovu Jaz In ueuiški usrod vedno spominjula v visokimi spoštovanju. Proaliu Vuše Veličanstvo, n"J sprejme moje občuteno ln lakrcno aožnlj« vHegu nemškega naroda ln sočustvovanje s kraljevo hišo ter z bolgarskim nar[>"•.:i-ništvu ter botgnrakeuiu poslaniku Izrekel sožalje nemške vlado. Nu nemški kaneln-riji. zunanjem ministrstvu ln nemškem dr-žavurm »boru ao razobesili zastavo na pol droga. V Bukarešti Bukarešta, 31. avgusts. as. Zaradi Smrti bolgarskega kralja Boriaa bo romuuski dvor žaloval šoat ilui. V Budimpešti Budimpešta. 31 avguata. as. Br/ ko je zvedel o amrtl kralja Borisa, je madžarski regent poalal brzojavke globokega ao'.al.a italijanskemu vladarju Viktorju Emanuela ter bolgarski kraljici Ivani. Bolgarska zunanja politika nespremenjena I.lahona, 31. avgusta. V zvezi a smrtjo kralja Borisa ao angleški listi mnenja, da ne bo prišlo do sprememb v holparski zunanji politiki. »Daily Telogroph nnglušn osebno zvezo, ki druži Snvojsko hišo z bolgarsko kraljevsko hišo. (»11 Piccolo«). Neprestani napadi na sovražno ladjevje Berlin, 31. avg. as. Velike skupine i avgusta, je skupina hitrih bombnikov se-nemških bombnikov še vedno izvajajo I jela razdejanje med angleško-ameriškim močne napade na pomorsko oporišče v Augusti- V nedeljo so hitri nemški bombniki povzročili eksplozijo 8000 tonske petrolejske ladje, ki so jo po grozni detonaciji zavili velikanski oblaki dima. Enako velika petrolejska ladja pa je bila zažgana. Ta dvojni udarec pomeni za sovražnika izgubo vsaj 24.000 ton tekočega goriva. Pri istem napadu sta bila tako težko poškodovana 4000 tonski in 2000-tonski parnik, da sta bila verjetno tudi potopljena. Naslednjo noč 60 se napadi nadaljevali in bili sta poškodovani nadaljnji dve veliki prevozni ladji, dve drugi pa so poškodovale številne bombe. Drugi nemški bombniki so istočasno z razdiralnimi in zažigalnimi bombami obstreljevali vse pristaniške naprave ter naredili veliko opustošenje. V pristanišču je eksplodiral velik splav, naložen s strelivom. Z velikim pokom je zletel v zrak in povzročil velik požar na sosednjih izkrce-valnih sredstvih. 100 km daleč so videli velikanski ogenj. Tudi v soboto, dne 23. — II- Sovjeti internirali ameriško letalo Bern, 31. avg. as. Iz Moskve poročajo, da so Sovjeli internirali ameriško letalo, katero je 12. avgusta pristalo na Kaničalki. To letalo se je udeležilo napada na japonsko vojaško oporišče na otoku Kuriles. trgovskim in vojnim ladjevjem v tem pristanišču. Ob prvi zori so nemški bombniki iz velike višine nenadoma bombardirali določene cilje ter z velikimi bombami zadeli dva 4000 tonska parnika. V polno sta bila zadeta 3000 tonski prevozni parnik ler velik izkrcevalni čoln. Na boku je bila poškodovana neka križarka, ki se je tudi nahajala v pristanišču Velika bomba je padla v neposredno bližino te križarke. Topniška zapora ter zaporni baloni, ki se nahajajo nad celo pristaniško pokrajino, niso mogli preprečiti tegi uspeha, doseženega brez vsakršne izgube za napadalce Carigrad, 31. avg. ns. »Tasviri Efknr razpravljajoč u vojnem položaju v Sredozemlju ugotavlja, da bombardiranje italijanskih in nemških letaleov resno ogroža zavezniško prometne zveze na tem morju. Torpedna lotala ter bombniki obeh osnih držnv zadajajo vsak dan znntne Izgube angloško-amoriškim ladijskim spremljavam. Ukrepi za varnost danske obale Berlin, 31. avgusta, as. V zvezi z razglasitvijo obsednega stanja na Danskem so v pristojnih nemških krogih Izjavili, da je varnost danske obalo v tako važnem vojnem trenutku narekovala uvedbo takšnih ukrepov, da bi se ohranil mir ln Javni reci pred rušilnim delom raznih Izpodltopavalcev. Večina danskega prebivalstva se vede mirno In spokojno, kar potrjujejo lz Kopenhagena prispela poročila. To drugI strani pa vojni zakoni ne bodo dovoljevali nobene popustljivosti. Ker Je nemška vojska prevzela varstvo nad Dansko, bo to svojo nalogo Izvedla do konca, dokler nc bo vojna končana. Ameriške izgube na Novi Gvineji Tokio. 31. avg. as. Iz Nove Gvineje Poročajo o sijajnih japonskih vojaških uspehih. 28. ln 29. avgusta je sovražnik večkrat napadel Hans io Mandnng na Novi Gvineji te še nekatere drugo obmejno kraje. Japonci so takoj in krepko odgovorili. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nič manj kakor 40 nasprotnih letal mnoga letalu pa so zbili japonski lovoi, ki so sc takoj dvignili ln se podali v boj. Točno število uničenih letal so šo ugotavlja, toda verjotno je sovražnik zadnju dva dni i*SU-bil vsaj 60 letal. Goreče na delo V petek, 3. septembra se bodo začele po vseh cerkvah ljubljanske škofije dovotduev-nico za tisto, ki pripravljajo prevrat in po-kolje. Osnova božje strategije je Bilna, jasna, odkrita, lahko jo je razumeti, nje razlaga jo kratka — ponižno si priznajmo resnieo o -urnem sebi, o odnosu do Koga in do stvari. To je ključ, da bomo lahko razumeli zgled Kristusove žrtve, klic Matere božje v Fati-mi ln klic časa, ki « svojimi zablodami, svojim uporom proti Bogu ln njegovim posta-vum grozi pokopati v večno pogubljenje toliko Slovencev. Gotovo ae vsi strinjamo v tem, da je ubijati, ropati, krasti Itd. greh, greh proti naravnemu in nadnaravnemu redu in da je š« večji greh tujlti llogu. Danes pa živimo v prečudni dobi, ko so pojem vrednot zamenjuje, njih vrstni red prevrača, greh časti ln slavi in to po tisočletjih, ko je Bog dal po Mojzesu človeštvu i'oset božjih zapovedi — deset večnih zapovedi, ki voljajo Koledar Sreda, 1. klmovca: Egidij, opat; Verena, devica; 12 bratov mučencev; Ana prerokinja. Četrtek, !. klmovca: Štefan Ogrski, kralji Elpidij, škof; Kalisla, mučenica. Zgodovinski paberki L klmovca: 1. 185». se jo rodil hrvatski pisatelj Vcn-ceslav Novak. Po dovršenem učiteljišču je odšel nu konservatorij v Prago, nato pa »lužbovul kot profesor na zagrebškem učiteljišču. Umrl jo za jetlko 1. 1905. Poleg množice črtlo je nnpisul tudi mnogo povesti (Pavao Segota, Podgorske pripovijetke, Nikola Bnretič, Poaljedni Stlpančičl) in socialna romana Tito Dorčlč in Zapreke. Novak je kot leposlovec sociolog ln psiholog — 1. 193». so nemško četo na Ilitlerjovo povelje prekoračile poljsko meje, potom ko jo Poljska odklonila nemško zahtevo po koridorju skozi koridor. Tehnična premoč, zlasti nemška aviacija, je kmalu strla poljsko vojsko, le Varšava se je upirala še preko sredo oktobra. Poljska je doživola svojo pelo delitev. Prva je bila 1. 1772. v zvezi z razmerami v Turčiji. Druga ln tretja v 90 lotih 18. stoletja, četrta na dunajskem kongresu. Novi grobovi t V Ljubljani je umrl g. Peter Horvat, železniški upokojenec. Pogreb bo v sredo, 1. septembra, ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj rajnemu sveti večna luč! Vsem svojcem noše Iskreno sožaije! Berite lepo, vedro knjigo MOJ »JAZ« NA ODDIHU Ta knjiga Vam bo v resničen oddih! Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«! aiiiiaHiHBBisniiiiuiia — Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj no prvi petek, 3. septombrn. Popoldne od 4—5 skupna adoracija, nato premišljevanje in predavanjo. Zbirališče v hišni kapelici. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo. — Duhovniške duhovne vaje. Zdi se, da bosta zadnjo dva tečaja (20.—24. septembra in 4.-8. oktobra) zelo napolnjena. Zato svo tujemo onim gospodom, ki niso zaposleni na praznik Malega šmarna, da so udeležijo prvega tečaja (6,—10. semtembra), kjer je šo nekaj mest na razpolago. Veudar naj si vsak zagotovi prostor, ker nenapovedanih zaradi pomanjkanja prostora ne moremo sprejeti. Ostalo je bilo naznanjeno v Sko- vsak čas za vsakega človeka in ki bodo večno veljalo. Priznati le večne postave z vso iskrenostjo, z vso ponižnostjo, to terja današnji čas od nas Slovencev, od vseh brez razlike, če hočemo obstati in ozdraveti. Zato bi bilo čudno, ako bi klic k molt-tvam za spreobrnenje tistih, ki kršijo božjo in človeške postave, ali celo takih, ki se proti njim bore, ne našel odmeva — ne našel odziva pri vernih! Verni Slovenci pač žo dolgo niso dali lepšega izraza svoji ljubezni do Boga in do svojih rodnih bratov, kakor z molitvami v tej devotdnevniei. Devotdnevuica naj bo mogočna molitev k Bogu in mogočen izraz ljubezni vseh vernih Slovencev do tistih rojakov, ki bo grešili, ki greše ln Se nameravajo grešiti, zato, da bi Jih reSili večne škode, da bi Jih pri- ] Začetek šolskega leta Izpiti v jesenskem roku na srednjih, učiteljskih in meščauskih šolah bo bodo vršili od 10. do 80. septembru po razporedu, kot gu bodo določilu posamezno ravnateljstva, diplomski izpiti na učiteljskih šolah pa bodo šele v začotku meseca novembra. Vpisovanje učencev za novo šolsko leto bo od 1. do 5. oktobra, začetek pouka pa 11. oktobra 1943. — lz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. Naznanila KADIO. Sreda. 1. septembra: 7.30 Pesmi in uapevi — 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročilu v sloveuščiui — 12.45 Oporna glasba — 13 Napoved času, poročila v Italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovuoga poveljstva v slovenščini — 13.20 Orkestor vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Orkester vodi dirigent Segurini — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Na- poljoli nazaj v narodno občestvo in da bi so poved času. poročila v italijanščini — 17.15 .... . . . _ 1 *--- ...._i k J 1 ______.. I. .... i iIlnifVAnt fifu. zopet vsi veselili v bratskih čustvih, v svojih domovih časnih dobrin ln božjega blagoslova. Kino Union Predstave od 1. septembra 1943 naprej ob delavnikih ob: 15*30, 17.30 in 19.30. uri. Ob nedeljah poleg teh še matineja ob 10.30. uri. fijskom listu št. 5., sir. 31. piso: Dom duhovnih vaj \ skesa cesta 9. — Naslov za do-Ljubljani, Zriuj- Čez nekaj dni bo Izšla prva knjiga v »Svetovi« poljudnoznanstveni knjižnici. V knjigi »Denar« bo nn zanimiv t is poučen način opisan zgodovinski razvoj denarja In poslovanja z nJim. — Naročile se na »Svet«. Mesečna naročnina le 20 lir. — Knjige liodo bogato Ilustrirane In za vsakogar poučne. Koncert Malega orkestra vodi dirigent Stane Lesjak — 17.50 Komorna glasbo — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Valčki — 20 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časn, poročila v italijanščini — 20.45 Verdi: Moč usode (plošče Cetra); v odmoru komorna glasba — 23. Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet. Ciril-Metodova ulica 43; mr. Trn-koezy ded., Mestni trg 4. in mr. Ustar, Se leuburgova ulica 7. Iz Gorizije Na tisoče romarjev. Praznik, Marijinega vnebovzetja je privubi! na tisoče romarjev k njenemu svetišču nn svetogorski skali. Prihiteli niso samo ožji sosedje in nnši de-želnni, tudi s sosednih pokrajin, zlasti iz krajev ob sinji Adriji, jo bil obisk številen. Molitve za dež. V vldemskl nadškoflji se opruvljnjo pri v,»cb sv. mašah molitve zo dež. V Marljlenm svetišču »Roso Mistica« v Oormons so imeli prejšnji teden tridnevno zodostilno pobožnost, do bi se Bog usmilil in poslal prepotrebnega dežja. Brez vode. V ponedeljek, 23. avgusta, je bilo naše mesto skoraj ves dan brez pitne vodo. Prejšnjo noč se je vodovod ki teče skozi solkuusko predmestje, nekje pokvaril. Direkcija mestnih poljotij, ki ji pripada tudi vodovodna napeljava, je bila prisiljena popUnoma ustaviti dotok vodo, da je lahko hitro in v redu poskrbela zo poprovo poškodovanega mesta. V večernih urah je bila poškodba popravljeno in vodovod je zopet redno obratoval. Dež. V sredo, 25. avgusta, v večernih urah sc je nebo začelo oblačiti. Zlasti na severni strani so se kopičili temni, grozeči — Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 2. septembra, v uršnlinski cerkvi. Sv. maša z blagoslovom bo ob 0. Udeležene! dobo popolni odpustek pod nuvadnimi pogoji. — Za prvo obletnico smrti pokojnega Kezolo Andrejo, dijaku Srednje tehnično šole bo sv. tnaša zo lušnica na dan smrti v četrtek. 2. septembra, ob 33l 8 v cerkvi sv. Petra. Vsi njegovi prijatelji in znanci vub-Ijenl. — V cerkvi sv. Jukobo bo celodnovno češčenje (drugič v tem letu) v četrtek, 2. septembra. Sv. Rešuje Telo bo izpostavljeno od ti zjutruj do pol 8 zvočor. Sv. niušo bodo kakor ob nedeljah (brez pridig), popoldne pu skupno češčenje po stunovih. — Devct-dncvulcu zo spreobrnenje sovražnikov vere in sv. Cerkve bo od petka naprej vsak večer ob po| osmih z govorom, molitvijo svetega rožnega venca in litanijaml. — Na angelsko nedeljo, 5. septembra, sprejme ob _____ _________ __>______ ______ _..... 10 šentjakobsko župnijo novega župnika g. j oidaki, se je valil bobneči grom jri so švi- dr. Janka Arnejca. Ob 10.311 noto pridigo -*—»»-»--■ - j---- '—■ ----J (govori arhidiakon g. dr. T. Kliuur) iu slo- vesna, orkestralna, svetu mašn. — Dijaki In dijakinje vseh šol! Ako vam je potrebna učna pomoč zn popravni, razredni oli privatni izpit, prijavite so samo za tukajšnji specialni pouk posameznih predmetov po žoljl. — Posebna pripra gole strele. Počasi se je ves nebesni svod za vi, v p.išaslno črnino, ki so jo zdaj pa zdaj rezale ognjene kače. Zdelo se je, da bomo imeli strašno neurje z močnim nalivom. Toda: pokalo so gore, rodila se je miška. V teku noči smo dobili pohleven deželi, ki jo v mestu zmočil prati in prav „w. ,.„ ___.... ________ ,---.--- piškavo zadovoljil poljedelce. V nekaterih va tudi za višje razrede. — Skupine so Kruii'i na deželi so imeli pa mo5an 1iž. ki ___.J____UL *_ _______.11 U I II ...X.. t.tn 1 i o d (\l>rn n o mnAi I in in X ■«, :l'n! nn^II .......1 ločene po predmetih in razredih! Poučujejo lo strokovnjoki-profesorjl. Vpisovanje se vrš| 6e do 5. septembra vsok dan. Učni honorar Je nizek. Informacije in prospekt dobite pri vodstvu: Specialne strokovne In-strukclje za srednje ln ineščnnske šolo. Kongresni trg št. 2. II. nadstropje. — Središče uiestal — Jutri, v četrtek, 2. t. m., bo ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani produkcija gojeneov oddelka za deklamaeijo 1111 šoli Glasbene M atlet, ki go žo dolgo vrsto let vodi prof. Osip Šest. Nastopilo lio 10 gojencev, vsak s po eno deklamaeijo in nato tudj v igralski vlogi, ko bodo izvajali tri prizore iz raznih dram in celo 5. dejanjo iz Rostandovega »Cyranoja«. Na produkcijo opozarjamo, vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. — Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-In trimesečni Btrojeplsnl tečaJJ (dnevni in vočerni so prično dno 2.. 3. iu 4. septembra. — Desetprstna nčno metoda. — Največja moderna strojepisnica. raznovrstni pisalni stroji. — Učninn jo zmerna. — Pouk jo dopoldne, popoldne nli zvečer po želji obiskovalcev. — Eno ali dvomesečni tečaj jo posebej priporočljiv tudi zn dijake-injo. — Podrobne informacije in nove prospekto dajo ter sprejema prijave dnevno: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učul zavod«. Domobranska 15. — Ponavljalnl tečaji tz vseh srednješolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Vpis dnevno od 9 do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečajev — Llchtenturnov zavod — Ambrožev trg. — Tatovi električnega gradiva, kokor kontaktov, števcev, žarnic- varovalk, posebno pa oklopnili varovalk so so pojavili zlasti po corkvah in tudi po zasebnih hišah. Mestno elektrarnn ponovno opozarja prebivalstvo, naj vsakega, ki bi se izdajal za mestnega uslužbenca tukoi legitimira. Pri tem naj pa stranke no bodo zadovoljne samo z osebno izkaznico, temveč mora vsak pokazati tudi mostno službeno izkaznico, ki dokazuje, da jo oseba res uslužbena v mcst: ni elektrarni in upravičena popravljati ali odstranjevati električne naprave. Ponavljamo. naj stranke z vso odločnostjo od vsakega zahtevajo mestno službeno izkaznico ler človeka brez izkaznice brez usmiljenja takoj izroče policiji. Vremenska napoved. 1. sept. (sreda): zjutraj megla, nli oblačno, nalo večinoma jasno, toda nezanesljivo. 2. sept. (četrtek): nestalno, bo deževalo, del dneva sončen. Nostalno vreme z dežjem bo trajalo nekako do ponedeljka. je dobro namočil in marsikaj rešil pred SUŠO. Z Gorenjskega Najlepše poslopje za okrožni urad na Gorenjskem. Pokrajinski načelnik in državni namestnik dr. ltaiuer je obiskal te dni radovljiško okrožje in si je ob toj priliki prvič ogledal novo poslopje za okrožni urad v Radovljici v spremstvu okrožnega vodjo dr. llochsteinerja. Dr. Rainer je izjavil, da novo poslopje odgovarja potrebam časn in dn Je najlepše na Gorenjskem. Noto jo dr. Rainer obiskal urad krajevne skupine Itu-dovljica iu mestni urad. kjer go je pozdravil župan. S posebnim zanimonjem si je dr. Rainer ogledal športno igrišče in pa kopališče. Gorenjski naraščajnlkl na Osojali. V letošnjem avgustu so poslali iz Gornjesavsko doline, iz Radovljice, Bleda. Žirovnice, Jesenic, Bohinjske dolino in Tržiča Po 100 naraščajnikov Hitlerjeve mladine na grad Osojo oh Osojskem jezeru na tečaj, da čim več malčkov nnpravi naraščajski izpit. Vsak tečaj je trajal osem dni. Ker so noroščaj-niki iz Radovljice, z Bledo in iz Žirovnice že prej opravili naraščajski izpit, so so učili raznih drugih koristnih reči, vmes pn so so pridno kopali in plavali v Osojskem jezeru. V Zadnjem tečoju so bili samo na-raščajuiki iz Tržiča iu okolice. S Spod. Štajerskega : Z železnim križcem II. razreda jo bil odlikovan desetnik Jožef Založnik od Svetega Lovrenca no Dravskem polju za hrabro zadržanje pred sovražnikom na vzhodnem bojišču. Umrl je v Mariboru 81 letni obratni mojster Jurij Fras, v Celju po 60 pokopali nameščenca Antona Lipovška. 40 mladinskih voditeljev iz brežiškega okroja je bilo vpoklicanih v taborišče v Šmihelu nn Gornjem Štajerskem. Vežboll so so v športu, igrah iu petju ter «0 napravili več izletov na bližnje hribo *n v meslo Leoben. Taborišče je vodil ravnatelj brežiške meščansko šolo Deminer. Diplome zmagovalcem na lanski obrtniški tekmi so bile te dni razdeljene v Gotzo-vi dvorani v Mariboru. K razdelitvi 60 bili povabljeni tudi pomočniki in vajenci. Nakup murodolske živine. Na sejem plemenske živine v Smihelu na Gornjem štajerskem je bilo prignanih 124 bikov in 21 krav. Največ plemenske živine je nakupil plemenski urad iz Celja, nekaj živine pa je Slo tudi na Koroško in Gorenjsko. 31. »Hej, Rahun, kje imaš gospodarico!« je iskala Pepa, košata grajska gospodinja, naslednjega jutra Marijo pred mlinom. ♦♦HmM ♦♦♦♦»♦♦♦»♦»«*.... Iz HrvaŠke Dr. Perlč nastopil svoje novo mesto. Iz Zagreba je odpotoval v Sofijo novi hrvaški poslanik na bolgarskem dvoru dr. P e r i č. Dosedanji poslanik dr. Z i d o v e c je že zapustil bolgarsko prestolnico. Nova hrvatsko-holgarsko trgovinska pogajanja. V Zagrebu so pričela nova hrvat-sko-bolgarska trgovinska pogajanja, ki imajo za cilj odstranitev vseh motenj zu redno izmenjavo bloga med obema državama. Hrvaški delegaciji predsoduje inž Vrabčevlč. bolgarsko pa vodi Kiril Dobrev. Preureditev žveplenega kopališča v nanjo Luki. Znano žvopleno kopališče »De-roklljo« v Banja Luki so nedavno popolnoma preuredili in modernizirali. Kopališče je zelo zdravilno iu leži na desni obali Vrbasa. Novi docenti na zagrebškem vseučilišču. Nn medicinski fakulteti v Zagrebu so bili te dni imenovani za docente dr Stanislav Szabo, dr. Ante Vuletič, dr. Evgen Nežič, dr. Pavel čepulič, dr. Ivo Jakopovič, dr. llaldo Dučak, dr. Tvrdko Dnjmušlč, dr. Nikola Šcpurovič in dr. Jožo Budok Omejitev tramvajskega prometa v Zagrebu. Zarodi vorčevonjo z električnim tokom je zagrebška občina znatno omejila tramvajski promet. Na nekaterih manj prometnih progah je promet b ccstuo električno železnico sploh ustavljen. Iz Srbije Ustanovitev novega političnega okraja v Srbiji. Srbska vlodo je no predlog svojega notranjega ministra Tase Dinlča ustanovila nov politični okraj v Boru. V njegovo področje ho spadalo sedem okoliških vasi in nn-solij. Istočasno je ukinjena ekspozitura bo-Ijevuškega okraju v Zlatu. Modernizacija kamnolomov v Srbiji. V Beogradu je bila nedavno konferencu zastopnikov centrale za železo in kovine, ministrstev za gradbe, železnice in narodno gospodurstvo, gospodarskih zbornic in lastnikov kamnolomov. Predvsem je bil Bprejet sklep, da se popišejo vsi kamnolomi nu področju sedanje Srbije, du se v njih or-goniziro eksploataeija po točno izdelanem načrtu in 7, modernimi strojnimi napravami, katere bodo še nabavili. Iz gospodarstva Nove uradne cene moke no Hrvatskem. Hrvatski urad za tvorbo cen jo določil naslednje najvišje ceno moko: zo 100 kg pše-nlčne moke 824 kun, 100 kg enotne moko 000 kun in 100 kg otrobov 500 kun franko železniška nakladalna postajo vključno davek na poslovni promet in tovornina. Novo finsko notranje posojilo. Finsko vlada je sklenila razpisati obvozno vojno posojilo, ki ga je pločoti v znesku 3% davku zavezane imovine in 5% davku zavezanih dohodkov. Posojilo bo Imelo potletni rok Obvezniki ca lahko plačajo v dveh obrokih, t. j. decembra 1943 in marca 1944. Obrestna mera znaša 3.5%. Podpisu posojila bo zavo-zuna premoženja najmanj 150.000 finskih mark, od česar so najprej odbije 50.000 mark. Merodajno je stanje premoženja s koncem leta 1942. Pri dohodkih znošo nnjnižjn meja 70.000 mark letno in znaša odstotek 5%. Oni, ki podpišejo vojno posojilo prostovoljno, i lahko plačajo do 30.000 mark novopodpisa-nega zneska v prejšujih državnih papirjih. Razdeljevanje sira Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mosta Ljubljane, da dvignejo nakazila na mehki sir na Novem trgu 4-II, in to po naslednjem abecednem redu: dne 1. septembra 1943 N—Z, dne 2. septembra 1943 A—M. Potrošniki naj pri svojih trgovcih dvignejo v dneh od 3.-8. septembra 1943 na odrezek št 805 po 70 gr mehkega sira. Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 9. septembra Prevodu, ki bo z njim nodaljo razpolagal. IEL KI IVO SLOG A 27-50 OTVORITEV PREDSEZONE z vrsto dobrih ln lepih filmov! Nezvestoba žene ln nje posledice v prelepem filmu »Maska in obraz« V glavnih vlogah: Laura Solarl, Nino Besozzl. Režija : C. Mastroclnque. PREDSTAVE ob 14, 16 in 18. IEL 22-21 KINO UNION Ljubosumnost vidi vse narobe I »Planinci« V glavnih vlogah: Amedeo Nazzari ln Mariella Lotti. PREDSTAVE ob 15.30, 17.30 in 19.30. IEL KINO MATBCA »•41 Vesela družabna komedija e lepo Hllde Kralil v glavni vlogi Petje ln ples. Film ljubezni, zabave in veselja . . »Ljubim te« Ostali Igralci: Paul Hubschmidt, Flta Benkoff. VVilfrled Selfert PREDSTAVE ob 15, 17 ln Umrl nam je 30. avg. t. 1., po dolgi težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni mož, predobri oče, stari oče ln tast, gospod Peter Horvat železniški upokojenec Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 1. sept. 1943, ob pol 4 pop. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. avgusta 1943. ŽALUJOČE SORODSTVO rsm Od hiše jima je pritekel naproti | drhte tkalo melodije ljubezenskega Volk, pomahal z repom, a se nenadno obrnil in zalajal: izza skednja je po poti prišel poštar. Borji je prinesel pismo od staršev, polne dobrih naukov, nasvetov in opominov. »Vreme se je ustalilo,« je rekla mati Petrušička, »kaj ko bi zdaj začeli s košnjo.« »Najbolje bo.« je odgovoril Janko. »Trava je v najlepšem cvetju in tako seno je najboljše. Po samih rožali diši potlej zimsko mleko.« Ob sončnem zahodu si je sklepal koso. Ko je prva rosa ovlažila travo, 'je pod Petrušičevo brežino zazvenel Drus po jeklenem rezilu, nato pa je V gluhih zamahih padalo bilje in dišeče cvetje, med katerimi je bila tu ■ja tam tudi kaka zrela jagoda. Za mladim koscem ie nastajala in se daljšala visoka red. V gošči se je oglasil slavček, pevec ljubezni. Njegova jasna in čista pesem je začarala brežino v svojo čudežno melodijo. Janko je vnovič nabrusil koso, naslonil se jo nanjo in gledal na Ota-vice, ki jih je zngrinjal somrak. Slavčkovo drobceno srce v goščavi j" kop menja. Mojca... Mojca ... Mojca ... Kosa se je spet zajedla v visoko, dišečo travo, ki je vztrepetala, padla in obležala. Nad Svetim Križem se je zableščala večernica, nad Rodinaini so se prižgale zvezde Velikega voza, nnd nizkimi hrvaškimi hribi pa je okrogel mesec, sel ljubezni, počasi prehajal iz rdeče svetlobe v oranžno, v rumeno, v bledo, vedno više, nebo in zemljo jc preplavil s svojim mrliškim sijem Slavček je še kristalneje žvrgolel svojo brezkončno pesem hrepenenja. Mojca!... Kje si?... Kako ti je?... Utrujeni od dolgega in vročega dneva so sedeli na vrtu pri večerji. »Strinški Štefan nam bo zajutra prišel kosit, sein ga prosila,« je rekla Tina. »Prav je tako. Prej pospravimo seno, prej bomo brez skrbi. No. Borja, ali ti je zelo dolgčas po Ljubljani?« »Oh, niti malo ne. Lepše je na Ota- »Ali bova potem spala na senu, kakor ste pravili, da spite vi vsako poletje na skednju?« »Seveda bova, če ti ne bo 6uho bilje preostro in če te ne bodo zbadale gladuške.« Topla mesečna noč je legla na Ota-vice, psi so lajali v mesec in obzorja so bila sanjavo srebrna. Le na zahodni strani sij zašlega sonca ni in ni ugasnil. Bledikasta sled umrlega dneva je ostala v pramenih do polnoči in še dalje ... dokler se ni začelo rahlo svitati nebo na vzhodu. Bila je noč brez teme... noč Vidovih zarij, ki si podajajo roko nn kresnem nebu... kratka noč 6panja in miru, ki ji bo sledil dolg dan s svojo težo in nemirom. Mojca! Dekle moje! Kje si? Zakaj se ne oglasiš? Kaj je s teboj? Dve pismi in razglednico je že poslal Janko na njen ljubljanski naslov, nestrpno je čakal odgovora, si krotil nemir z neprestanim in težkim delom gri košnji, od zaskrbljenosti bežal k orji, k njegovi odkriti zadivljeni mladosti. Strahoma je mislil na samoto, ki bo legla na Otavice po Borjevi vrnitvi v Ljubljano. Zdaj ni bilo za Janka več nobenega dvoma, da se je med njim in Mojco zgodilo nekaj velikega, kar ne bo lahko jKipraviti in urediti. Spoznal je da sta on in Mojca gledala na bin-koštno nedeljo s povsem različnih vicah.« »Boš jutri videl, ko boš moral tro siti redi in obračati seno!« se je po- strani: ona prečustveno, on prernzum: £alil l,,nkn >To bn oblival znoj!« I s ko. Razmilšlial ie in ugibal, kako bi mogel spet urediti njuno novo, nemogoče razmerje. Iskal je poti, kako bi se dekletu približal, ne da bi se pri tem poniževal in se preočitno kazal krivega. Kaj pa, če Mojca njegovih pisem ni prejela? Morebiti je odšla kam na počitnice in pošte niso poslali za njo? Ko se vrne. bo takoj odgovorila in se celo opravičila za 6voje čudno, nelepo vedenje... in spet bo vse dobro. Ko se je Borja rdeč in zagorel vrnil v Ljubljano in so Petrušičevi začutili, da pri hiši nekoga manjka,, je mati nekoč spregovorila: »Ali ne bo Mojce nič k nam; Janko,« Sin, ki je na tnalu popravljal grabljam zobe, materi ni pogledal v oči. Čutil je, kako mu je kri zaplala v obraz, a materinega vprašanja ni mogel preslišati. »Upam, da bo prišla.« Mati ni spraševala dalje. Štiri suhe, nejevoljne besede so v njenem srcu zbudile sumnjo in bojazen. Šele zdaj je opazila, da je sin prav za prav že več dni molčeč in siten, in začela je ugibati, kakšna skrb ga razjeda. Košnja pri Petrušičevih je medtem dosegla višek. Trava na prostrani ko-šenici pod cerkvijo Marije Pomagaj je ležala na tleli in 6e sušila v velikih kotarjih. Poletna pekočina se je upi rala v pobočje, da je jemalo sapo Večer je bil jasen in nič ni kazalo na bližnjo spremembo vremena, zato so pustili seno v kotarjih in odšli domov. 0 iznajdbi za napovedovanje vremena Vromonarji bo napovedovali nastop lahnega, mestoma trajnega jesenskega deževja. Sedaj lahko rečemo, da smo s pravim vročim poletjem za lotos končali in do smo z enim korakom v hladni jeseni. Nocojšen dež je bil bil koristen vrtnarjem in tudi poljedelcem, izredno po dobrodošel repi. Očak Krim je popolnoma zagrnjen v deževne oblake, kar je znamenje, da je pričakovati še več edžja. Veliko jo zanlmanjo za vremenske napovedi. Na podlagi vremenskomateinatičnih računov napravljene napovedi vsebujejo veliko gotovost, da se napoved uresniči in da je troba umnemu gospodarju z njo računati ter primerno urediti vse gospodarsko delo. Vremenski preroki bo vedno živeli, odkar obstoja človeška kultura. V naših krajih se jo n. pr. pred dobrimi 90 leti pojavil vremenski strokovnjak Janez Čep, ki je zatrjeval, da lahko b svojo iznajdbo napove vreme za fi mesecev. Trdil je, da zna s to svojo iznajdbo »vreme po oblakih za 6 mesecev naprej prerokovati«. Janez Čep je svojo iznajdbo »vreme po oblakih prerokovati« poslal celo c. k. učenostni akademiji na Dunaju. Tako bo takrat v Ljubljani imenovali dunajsko akademijo znanosti. Janez čep pa je dobil z Dunaja kratek odgovor: »Po posvetovanju z odkritoserčniml in izvedenimi možmi akademija ni per volji te reči dalje pretresovatU In iznojdba Janeza čepa je romalo med staro šaro v pozabljenje. Ljubljančani pa so na nesrečo Janezo Čepa zbijali šale in modrovali, da le »en sam vetrček vselej napovo-dovanje vremena podere«. Pošiljke iz Italije v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka NarchesiLombardasa. illILANO, Via Arnaldo da Brescia 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Ljubljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo v Ljubljani: RAJK0TURK,Vilharjeva 33