Štev. 35. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1913. Leto XXVI. Praznik našega naroda v Ljubljani Pretekla nedelja je bila za naš narod vesel praznik, tako vesel in tako lep, kakršnega ni naš narod na svoji •zemlji, na kateri životari žc nad 1200 let, še nikdar doživel. Kdor je videl ta dan in kdor je bil priča nedeljskih slavnosti, ga nc bo pozabil nikdar več, dokler bo solncc nanj sijalo. V Ljubljani, v srcu naše domovine, se vrši vsako leto več ali manj shodov, prireditev, na katerih sc razni stanovi posvetujejo o svojih zadevah, na kateri b se obravnavajo razna za naše ljudstvo več ali manj važna vprašanja. Preteklo nedeljo se jc zbral v Ljubljani ves naš narod, vsa naša domovina po svojih zastopnikih. Zbral se je naš narod tak, kakor je v resnici. Od majlu.ih dečkov in deklic v ljudski šoli do naših bogoslovnih profesorjev, naših voditeljev-politikov! Vmes pa naši rokodelski vajenci, pomočniki, mojstri, delavci, kmetje, naši študentje, visoko-šolei, profesorji, uradniki, duhovniki, naši fantje, dekleta, pevci, telovadci, naše matere in gospe, naši očetje, poslanci župani, občinski odborniki. Vsi so korakali eden za drugim, kakor ena sama družina domači, kakor bi bili vsi izpod ene strehe in kakor bi zrastli vsi pri enem ognjišču. Nikjer nobene napetosti, nobene stanovske bahave pre-šernosti, kakor deca er.ega očeta in ene matere. Na vso to nezmerno armado, ki jc stala na ljubljanskih trgih in stopala po ljubljanskih ulicah, se je zdelo, kakor da bi počivale v solnčnem svitu ljubezen in božji blagoslov. Bog te ohrani na pravi poti. ljudstvo katoliško, slovensko, Bog rosi nate blagoslov božji in spremljaj te na tvoji prihodnji poti. Preteklo nedeljo smo sc katoliški Slovenci uvrstili v Ljubljani v bojne vrste, v armado, da smo jo skupaj pregledali, koliko nas jc in kakšni smo! Prvikrat v vrstah! Poznamo sc sicer že od nekdaj, ali razmetani smo na vse vetrove in raztrgani na vse strani sveta. Vedeli smo, da nas jo precej, ali da nas je toliko in v nas toliko moči, iskrenosti in medsebojne ljubezni, se nismo nadejali. Ta katoliški shod je živa priča, kakšne sadove rodi neumorno delo. Čez dvajset let lio že, kar jc prišel prvi klicar in prvi zidar, sedanji krški škof dr. Malinič, in dramil slovenski narod na delo in brambo za ohranitev dedšči-nc naših pradeclov: vere katoliške in slovenske zemlje. Dvajset let dela! Te katoliške čete in organizacijo, ki so korakalo po ljubljanskem mestu, so sad znoja in žrtev. Koliko solza, koliko potu, žrtev, denarja, skrbi, truda se jih drži! Hvala Bogu, vse to ni bilo zaman. Danes imamo pred seboj katoliško armado slovenskega naroda, izurjeno v orožju, preskušeno v bojih, vajeno vojske in miru, vsekdar pripravljeno braniti do zadnjega diha svojo srečo, svojo vero in svojo zemljo. XXX Katoliški dijaki. Hrvatsko-slovenski katoliški shod sc je pričel preteklo soboto zjutraj s sveto mašo v stolnici. Iz vseh strani slovenske zemlje se jc zbralo polno dijakov srednjih šol in vseučilišč, ki so imeli v stolni cerkvi sveto mašo in sv. obhajilo. Kako vesel jih mora biti človek teli mladih ljudi, polnih upanja in navdušenih za lepo, krepostno življenje. Marsikdo njih jc imel morda v žepih komaj par grošev, ali tega veselja si ni dal vzeti, da ni prišel v Ljubljano med svoje tovariše nasrkat se poguma i,n potrjenja svojega prepričanja. V soboto so imeli cel dan svoja posvetovanja. Večer mladine. V soboto zvečer je imela v prostorih hotela »Union« svoj večer katoliška mladina. Vsi prostori največjega hotela v Ljubljani so liili napolnjeni do zadnjega prostorčka. Prišli so češki, poljski, hrvatski fantje, dijaki, telovadci, naši politiki, duhovniki, škofje. Kamorkoli si stopil, povsod polno ljudstva, čete naših fantov! Večer, katerega je v soboto zvečer pripravila gostom mladina, so je izvršil na vse sijajno. Dvorana »Uniona« je bila velikokrat premajhna, da bi sprejela tisočere množice. Večer jc otvoril predsednik »Danice«, visokošolec Koblcr: Pozdrav mladine veljaj mladosti domovine, ki je zvabila skupaj vse. kar ima. Še več, povabila je tudi vse svoje rodne slo-vil iske brate. Predsednik večera je bil predsednik »Zveze Orlov«, dr. Lovro Pogačnik, za podpredsednike načelnik moravske-ga Orla Prikril, zagrebški odvetnik dr. Markulin, predsednik mladinske zveze na Dunaju Beneš in visokošolec Koblcr. Večer so počastili s svojim po-setom nadškof zagrebški dr. Bauer, škof Šarič iz Sarajeva, škof Gjivoje iz Splita, tržaški škof dr. Kari in, ljubljanski škof dr. Jeglič in krški vladika dr. Anton Malinič, kateri so bili pri pozdravu predsednika burno pozdravlje- Izhaja vsak Četrtek. Cena mu |o 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drtipe (uje države (i K). — Posamezno številke so prodajajo —— po 10 vinarjev. —— Snisi in dopisi se pošiljajo: CrednišlTll ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pn: Upravnišlvn ..Domoljuba". _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica.- : S prilogama: = Naš kmečki dom" in .Jasa gospodinja ni. Posebno pri pozdravu, ki je veljal dr. Mahniču. so minute trajajoči živio-kliei dokazovali, kako se vsak zaveda, kaj je dr. Mahnič Jugoslovanom. Od državnih in deželnih poslancev so se udeležili večera deželni glavar dr. Iv. Šušteršič, deželni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan i;: dr. Zaje, češka poslanca Navratil in Jilck, dr. Jankovič, dr. Benkovič, Brenčič, profesor .Tare, Go-stinčar, dr. Korošec, dr. Verstovšek in hrvatski poslanec dr. Milobar. Prisrčno so bili pozdravljeni knez Hugo Win-dischgraetz s soprogo, poljski knez Sa-pieha iz Krakova in znani dobrotnik orlovske misli graščak Gutmanstal. Prvič smo ta večer pozdravili češke Orle, poljske Sokole, poljske sokolske strelce. Bilo je tudi mnogo drugih odličnih oseb poljskih, čeških in hrvaških. Prisrčno je predsednik pozdravil vse organizacije kar skupno, in končal z besedami: Vse verne Slovane druži krščanska misel. V zavesti, da le tisti, ki so pravi katoličani, so obenem dobri državljani in morejo biti dobri narodnjaki, bodite prisrčno pozdravljeni. V imenu škofov je pozdravljal nadškof koadjutor dr. B a u e r. Veseli ga, da se zborovanje vrši v času, ko je na Slovenskem zmagala med mladino krščanska misel. Kakor bolj prodira ta misel v mlada srca, toliko bolj gledamo s polnim zaupanjem v bodočnost. V imenu škofov želi obilo blagoslova in uspehov za naše ljudstvo. Deželni glavar dr. Ivan Šušteršič pozdravlja v imenu dežele Kranjske, v imenu katoliškega odbora. Uver-jeni bodite, da je naše ljudstvo katoliško in ostane tudi, zato bije na tem shodu s i-c c hrvatsko - slovenskega ljudstva. Bodite pozdravljeni v imenu cele liežele! Bratska srca so vas privedla, bratska srca sprejemajo mile brate hrvaške, češke in poljske. Bratje smo po rodu in krvi, pa tudi po Kristusu. Na ta praznik katoliškega slo-vanstva se bo sklenila med nami trdna, nerazrušljiva vez, katero bo Bog blagoslovil v čast in blagor vsega slo-vanstva. Nato so pozdravili našo mladino Čehi, Poljaki Hrvatje in Slovaki. Posebno je vzradostil s svojim pozdravom naš brat Vincenc Tuhtar iz Westfalske na Nemškem v imenu Slovencev v Nemčiji. Doma ni kruha, morali smo v svet. Ni nam dobro v tujini, a vsi hočemo zvesti ostati veri in rodu in visoko držati svojo narodnost. Slovenci, Poljaki, Čehi in Rusini se čutimo eno in po naroČilu vseh teh bratov vam prinašam svoj pozdrav. Slovenska Filharmonija je igrala meti pozdravi vse slovanske himne, katere je občinstvo spremljalo z lepim petjem. Predsednik dr. Pogačnik s pozdravom, želeč obilega uspeha zborovanjem, je končal večer, nakar se je ob svira-uju in petju razvila domača zabava. Gostje prihajajo. Šc nikdar, odkar stoji staroslavno ljubljansko mesto, ni videlo meti svo-21 jimi zidovi toliko ljudstva zbranega kakor letos ob katoliškem shodu. V soboto, posebno pa v nedeljo cel dan, se je kar drenjalo ljudstvo po ulicah iti trgih. Kamorkoli si stopil, cele reke in gruče gostov in tujcev, ki so nosili svoje kovčeke, prtljago spravljat, iskat stanovanja; drugi so si zopet ogledovali mesto. Polno tujih obrazov, v vseh mogočih nošah, telovadcev. Bošnjaki, Dalmatinci, Hrvatje, Čehi, Poljaki, Rusini! Vlaki so kar drdrali eden za drugim in prinašali nove množice ljudstva v mesto. V soboto popoldne so prišli Dalmatinci, in sicer ob 3. uri. Pozdravil jih je na kolodvoru državni poslanec Povše. Nato je došel posebni vlak s Čehi. Silna množica jih je pozdravila. V imenu Orlov in pripravljalnega odbora jc Čehe pozdravljal dr. L. Pogačnik. Gospe in gospodične so goste obsule s cvetjem. Napravil se je po Dunajski cesti krasen sprevod v mesto. Zvečer je došel posebni vlak iz Zagreba. Ko je goste pozdravil predsednik pripravljalnega odbora dr. J. Gruden, je velikanska množica obkolila goste, prepevaje hrvaške in slovenske pesmi in jim do »Uniona« skozi Kolodvorske ulice napravila špalir. Vse je klicalo bratom, bil jc sprejem, kakršnega še nismo videli v sicer mrzli Ljubljani. Ravnotako so bili sprejeti Poljaki in bratje iz Nemčije. Pripravljalni odbor in reditelji so bili celo noč na nogah. Vlak je prihajal za vlakom 15 posebnih vlakov. Vse to pa se je izvršilo v najlepšem redu. . Skoro vsakega vlaka je pričakovala na kolodvoru godba, velike čete Orlov in množice ljudstva, ki so goste z »Živio«-klici in s prepevanjem slovanskih pesmi z godbo na čelu spremljale po natlačenih ulicah na njihova domovanja. V nedeljo zjutraj so pritisnile v Ljubljano silne množice. Hrvatje iz Reke, Štajerci, Korošci, Tržačani, Go-ričani, Gorenjci, Kamničani, Dolenjci itd. Policija sodi, da jc prišlo v Ljubljano ta dan nad 30.000 tujcev. Samo vstopnic za katoliški shod se je prodalo blizu 20.000. Slavnostni sprevod. — Zmagoslaven pohod našega naroda. Najlepši prizor, kar smo jih kdaj videli v Ljubljani, je bil slavnostni sprevod. Vsi ljudje brez razlike strank javno priznavajo, da jih je ta sprevod naših ljudi naravnost razočaral. V nedeljo zjutraj se je začelo v Ljubljani veliko gibanje, iliše, mimo katerih se jc premikal sprevod, so se odele večinoma v zastave in zelenje. Po ulicah so korakale že pred 7. uro velike čete ljudstva, telovadci, dekleta v narodnih nošah, na svoje zbiralne prostore. Na strehi »Katoliške tiskarne« so se oglasile mogočne fanfare, ki so dale znamenje, da se sprevod uredi. V ljudstvo je šinilo novo življenje. Sprevod se je uredil in začel pomikati naprej. Množice v narodnih nošah so šle poljubno, ostali po šest v vrsti. Spre- vod sc je pomikal po Kopitarjevi ulici, jubilejnem mostu, Resljcvi cesti, po cesti mimo južnega kolodvora, Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici na Kongresni trg. Slavnostni sprevod so otvorili štirje čvrsti slovenskiZiljaniiz pro-bujajočega se slovenskega Korotana. Jahali so brez sedel, kakor pribiti na konjih s slovensko trobojnico na čelu. Njim so se pridružili stasiti konjeniki z Viča. Sledila jim je vrsta belokranjskih fanfaristov, ki je svirala narodno pesmi. Za njimi so korakali deželni odborniki kranjski, državni in deželni poslanci, župani, občinski svetovalci, gotovo poldrug tisoč. Sledile so deputacije 6 slovenskih društev iz Nemčije, in sicer iz Ilam-borna, Gladbecka, Gelsenkirchna, Meerbecka, Hochheide in Osterfelda v rudarskih nošah, zastavonoše s sabljami. Za »njimi Poljaki, okoli 100 oseb z zastavami. Pozornost so zbudile Poljakinje v svojih krasnih nošah, Poljaki v svojih šlahčiškili uniformah, telovadci, kmetje in delavci. Poljska skupina je bila sprejeta s tisto ljubeznijo in živim zanimanjem, ki je slovensko katoliško ljudstvo od-nekdaj kaže za ta plemeniti narod. Potem so sledile češke deputacije izredno slikovito so učinkovale krasno hanaške nošnje. Nato so šli Hrvati, nad 1000, možje, mladeniči in žene v narodni noši, osobito lep pogled je nudila dolga vrsta hrvatskega duhovništva, ki je pela »Lepo našo domovino«, hrvatski dijaki in akademiki, več sto. Potem dolga vrsta Dalmatincev. Ljubek vtisek je napravljala nato, skupina deklic v kranjskih narodnih nošah, nalašč za to priliko, oživljenih; oko se ni moglo nagledati tega izvan-rednega prizora. Kako samozavestno in ponosno so stopale! In nihče izmed teh malih ni ves čas omagal! Za njimi koraka mladi slovenski orlovski naraščaj. Koroški Slovenci! Okoli .1200 jih je; vitiiš vse različne vrste koroških narodnih noš, osobito pa učinkujejo postavno Ziljanke; vsi vihte v rokah slovenske trobojnice. Za njimi dolga vrsta naših akadc-uiičnih starešin in akademikov. Slede češki Orli in češke Orlice, okoli 300, potem hrvatski katoliški telovadci, za temi pa naši slovenski Orli. Bila jih je nepregledna vrsta, najmanj 2000. Velikansko število Orlov je naredilo na vso Ljubljano silen vtis. Ni bilo teh rdečih vrst ne konca ne kraja. Kakor bi se iz tal jemali vrsta za vrsto brez konca in kraja. Sami mladi, čvrsti, korajžni fantje, zdravje na licu in veselje v srcu. Prizor, katerega no bomo nikdar pozabili! Katoliški fantje so to, naš up in naš ponos in naša pri-hodnjost,. Pravijo, da so te čete nasprotnike ki so stali ob potu, naravnost potrle. Sedaj pa kranjske narodne noše! Skupina, tako krasna, da očara vsakega; možje in fantje, žene in dekleta, nepregledna množica, gotovo okoli 2500, skupina se s skupino pestro menjava. Potem Belokranjci in Belokra-njice. Slede Primorci in Primorke, osobi-to veliko skupino tvori Trst in okolica, njihove narodne noše so v svoji pri-prosti lepoti predmet največje pozornosti. Krasen pogled. Videli smo prelepe avbe, tudi stare avbe iz pristnega obledelega zlata, veliko starih peč in novih avb in novih peč. Spredaj so hodile dekleta v avbah s pestrimi krili in rutami, zadaj dekleta in žene v črnili svilenih krilih z belimi pečami, za temi pa belo oblečeno ženstvo (Belokranjsko) in Primorke. Bos, bilo je veselje, gledati te noše. Potem korakajo naše »Bogomile«, ki jih skoro ni mogoče prešteti. Za temi pevke in pevci pod zastavo »Ljubljane«. Za njimi korakajo odborniki in uradniki ljubljanskih gospodarskih zavodov. Velika je skupina slovenskih katoliških učiteljic in učiteljev; s ponosom se obrača nanje oko vsakega gledalca. Slede rokodelska društva, zastopstva Krščansko socialne zveze iz vseh slovenskih dežela, Jugoslovanske strokovne zvezo, rudarjev, Prometne zve-sse itd. Za njimi korakajo tisoči in tisoči naših moških Marijinih družb. V vsej tej nepregledni množici, ki je štela gotovo mnogo nad 20.000 oseb, je vladal najuzornejši red, vtisk tako vsake skupine zase kakor celote je bil silen, navdušenje in radost je dala vsemu življenje in ko so vsi defilirali pred tribuno cerkvenih knezov in svetnih gospodov, so zaorili iz vseli skupin ži-vio klici, zastavice so krožile po zraku, mahalo se je z robci, naša brhka dekleta, gorenjski možje, gosti iz tujine, od otročičev do starcev, vsi so pripomogli k tej nepozabni sliki. Godb, ki so v sprevodu svirale, je bilo 12, zastav 141. Bed .so vzdrževali poleg državne policije, ki je tu izvrstno poslovala, ognjegasci iz bližnje okolice, ki so delali'ob straneh cest špalir. Po cestah, koder se je pomikal sprevod, je stalo na tisoče in tisoče ljudstva, ki je gledalo sprevod in živahno z robci in živio-klici pozdravljalo goste. Vsa okna, vsi balkoni so bili polni gledalcev. Včasih je zabučal po cestah vihar navdušenja, vzklikov in ceste so kar vtonile v morju glasov in petja. Sprevod je trajal ravno 1 uro. Zagrizeni liberalni Ljubljančani so seveda stali mrzlo in nemo na strani in gledali. Govorijo vedno o narodu, a njih srce je mrzlo in hladno! Prišli so bratje k nam iz Amerike, iz Nemčije, naši toli preganjani Korošci, ljubki Primorci, dragi nam Hrvat- je, Čehi, Poljaki, misionar p. V. Kovač iz Kitajskega, naš narod, naša kri je bila v Ljubljani in vendar naš liberalec nima zanj srca, nc toplo besede, ne prijaznega pogleda! Na svetu sovraštvo do vernega človeka, pa naj bo potem karkoli hoče — četudi Slovenec. Sv. maša pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu. Sprevod se je začel pomikati po 9. uri in prišel na Kongresni trg po 10. uri. Kongresni trg, predvsem deželni dvorec in ospredje nunske cerkve, jc bilo krasno ozaljšano. Od okna do okna so se vile girlande, v sredi velika podoba Brezmadežne, oltar na prostem pred vrati in stopnjišče z največjim okusom okrašena, odspredaj dva bela stebra s cesarsko in deželno zastavo. Med dostojanstveniki, ki so bili tu nameščeni, je bilo predvsem opaziti: Od cerkvenih dostojanstvenikov: Nadškof dr. Bauer iz Zagreba, goriški nadškof dr. Sedej, knezoškofi dr. Jeglič iz Ljubljane, dr. Mihael Napot-nik lavantinski, Garič iz Banjaluke, Gnjivojc iz Splita, dr. Kaltner krški, dr. Karlin iz Trsta, dr. Krapac iz Dja-kova, dr. Mahnič iz Krka, dr. Marčelič iz Dubrovnika, Fra Misič iz Mostara, dr. Šarič iz Sarajeva, generalni vikar Baron iz Zagreba, prelat Kaczinski iz Varšave, mnogo stolnih kanonikov in v obče visokih cerkvenih prelatov iz vseh jugoslovanskih dežela, redovniki, med njimi opat stiški, Wiedmann, nemški vitežki red in drugi. Od plemstva: Knez Ilugo Win-discligraetz in soproga, knez Ladislav Sapieha, princesa Aleksandrina Win-dischgraetz, grofica Olga Mocenigo, vitez Guttmanstal. — Od deželne vlade: Dež. predsednik eks. baron Sclnvarz, grof Chorinski, svetnik Kresse, grof Kiinigl, vitez Laschan. — Od vojaštva: Divizionar Kusmanek, polkovnika We-ber in Marjanovič, postajni komandant major Putti, vojaški kurat Maračič. — Od deželne uprave: Deželni glavar dr. Šusteršič, zbornični podpredsednik vitez Pogaznik, namestnik deželnega glavarja na Štajerskem dr. Jankovič. Od koroških Slovencev: dr. Brejc. Bila je navzoča tudi druga poljska gospoda v svojih narodnih odelih, mnogo Poljakov iz Varšave in kraj barona Guttmanstala se je opazil Smir-nov, ruski poslanik v Kairu, ki si je prišel veliko slavlje ogledat. Pregled izpred oltarja na natlačeno polni trg je bil najveličastnejši celega prizora. Nad množico sinje, jasno, v vsej solnčni svetlobi žareče nebo, odza-daj grad, izmed mase štrle v zrak neštete zastave, godbe igrajo, ovacija sledi ovaciji. t t , ,X1 . Sveto mašo je nato bral nadskot-koadjutor zagrebški dr. Bauer. K maši je svirala godba »Slovenske Filharmonije«. Po sv. maši je knezoškof ljubljanski dr. Jeglič prebral posvetitev brezmadežni Devici Mariji. »Brezmadežna Devica, Mati božja Marija, vsi zbrani posvetimo sebe in svoj rod Tebi, ki pri Bogu vse premo-reš. Srčno in zaupno Te prosimo, vzemi nas milostno v svoje varstvo in ne dopusti, da bi nas in naš rod premagali sovražniki Tvoji in Tvojega božjega Sina. Brezmadežna Devica, ki si tako trdno verovala besedam angela Ga-briela in si kot Devica rodila Luč, ki razsvetljuje ves svet, pomagaj nam, da ohranimo vero v Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemljo, vero v Boga Sina, našega edinega Odrešejiika in Učeni-ka, v Boga svetega Dulia, ki je poslan cerkvi, da jo ohrani v resnici in obranj vsake zmote. • Brezmadežna Devica, Mati Jezusa, začetnika in nevidnega poglavarja svete nezmotljive in edino zveličavne katoliške cerkve, pomagaj nam, da ostanemo zvesti katoličani, da ne priznamo drugega učitelja in voditelja na potu v večnost, kakor to Sveto Cerkev, ki nam govori po nasledniku sv. Petra, po rimskem papežu in po naslednikih apostolov, po škofih združenih s papežem. Brezmadežna Devica, ki si strla glavo peklenski kači, pomagaj nam, da uidemo njenemu zalezovanju in premagujemo poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja; pomagaj nam, da ostanemo ne le verni, ampak tudi ponižni, nedolžni, čisti, zmerni, trezni, krotki v besedi in dejanju, polni srčne ljubezni do Boga in do bližnjega. Brezmadežna Devica, ki si kljub najhujšim bridkostim ostala zvesta Bogu in se sedaj v nebeški slavi vekomaj veseliš, pomagaj, da tudi mi ostanemo v veri in v življenju po veri stanovitni do konča in po smrti pridemo iz to solzne doline v pravo domovino, kjer ne bo ne solza, ne bolečin, ne nevarnosti, ampak popolno veselje ki ga je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo, Amen.« Bil je ginljiv trenutek, ko je množica za škofom počasi govorila to molitev, s katero se je slovenski, hrvatski, poljski in češki katoliški narod posvetil Brezmadežni. Takih prizorov je zgodovina lc malo videla. Udanostna izjava Sv. Očetu. Nato prebere predsednik pripravljalnega odbora dr. Gruden med viharnimi klici sledečo udanostno depešo Sv. Očetu: Slovenci in Hrvati, zbrani na katoliškem shodu v Ljubljani, nad 20 tisoč mož in mladeničev, da proslav6 jubilejni spomin slavne zmage Konstantina Velikega nad poganstvom ter se navduše za enake boje zoper nove. sovražnike Cerkve in krščanstva, izražajo Vaši Svetosti čuvstva verne vdanosti in ljubezni, proseč Boga, da ohrani še dolgo svoji Cerkvi Pija X., nepremagljivega vodnika v bojih zoper zmote naše dobe. Našemu cesarju. Nepozabni trenutek v svoji svečanosti je bil, ko je dr. Gruden predlagal udanostno izjavo cesarju: Njegovemu c. in kr. Apostolskemu Veličanstvu. Dvajset tisoč Slovencev in Hrvatov, zvestih podložnikov Vašega Veličanstva, zbranih na katoliškem shodu v Ljubljani, da proslavi spomin prvega krščanskega vladarja Konstantina, obnavlja ob tem slovesnem trenutku svojemu apostolskemu vladarju prisego neomajne zvestobe in vdanosti, proseč z nebes za njegovo osebo vso srečo in blagoslov. »Žvio«-klici so spremljali skoro besedo za besedo, vihar odobravanja in radostnega vzklikanja jc pretresal trg in odmeval daleč po vsem mestu, godbe so intonirale cesarsko pesem, z gradu so začeli pokati topovi! Ta prizor se je ponovil, ko sc jc predlagala izjava prestolonasledniku: Njegovi c. in kr. Visokosti, nadvojvodu Franc Ferdinandu. Dvajset tisoč katoličanov sloven-sko-hrvatskega naroda, ki ga je božja previdnost postavila na južni branik habsburške države, poklanja vaši cesarski in kraljevi visokosti čustva neomejenega spoštovanja in vdanosti. Neizbrisno se bo vsakemu udeležencu ta dogodek v svoji mogočnosti vtisnil za celo življenje. Množica je po teh vdanostnih izjavah, prikipelih iz dna -n začela peli Marijine pesmi. Sprevod se je potem v najlepšem redu pomikal proti slavnostnemu prostoru na dvorišče domobranske vojašnice. Tudi med potjo nazaj, posebno na Mestnem, Vodnikovem trgu in na Poljanski cesti so dali tisoči in tisoči duška svoji duši, svojemu srcu in svojim Čustvom. Vos sprevod jo bil kakor ena sama čudovito lepa pesem, pesem našega naroda, naše zemlje. Težko je popisati to prizore, kdor jih ni sam doživel Toliki tisoči, vsi prežeti one misli, toliko src, povezanih z eno samo vezjo, toliko rok, pripravljenih za eno delo, toliko iskrenosti in ognja v očeh in toliko l.jubavi do križa in zemlje našo! Zdelo se nam j o: kakor da bi gledali v sanjah. In vendar, to je bilo resnica, to io bil naš katoliški, slovenski narod! Slavnostno zborovanje. Dvorišče domobranske vojašnico, kamor jo dospel sprevod po dvanajsti uri. jo bilo zo]0 lopo okrašeno, od okna do okna notranjih treh front so se vili venci, govorniški oder, ki je imel prostora za sila oseb, s podobo cesarjevo in papeževo, tudi vsa okna polna glodalcev . Na predsedniškem odru so se opazili poleg že imenovanih dostojanstvenikov še: knez Frnst Windischgraotz z grofico Pa ar, vsi državni in deželni poslanci S. L. S., hrvatska poslanca llr-voj in Milobar, deželna poslanca Navratil, Gilok in drugi, osobito pozornost jo vzbujal iz Kitajske na katoliški shod d oš I i misionar O. Vesolko Kovač v mandarinski obleki, veliko jc bilo polog civilnih dostojanstvenikov pre-latov, opatov i. dr. Ko se silna množica zbere, zastave porazvrste, pozdravi kanonik dr. Gruden navzoče sledeče: Prvo, kar mi v tem trenutku srce veli. jc z a h v a I a, zahvala vsem odličnim dostojanstvenikom, ki poveličujejo s svojo navzočnostjo našo slavnost, zahvala vsem milim bratom in sestram, ki sto so odzvali našemu povabilu in prišli v tolikem številu, da tako veličastnega shoda še ni videla bela Ljubljana v svoji sredi. In tej zahvali se pridružuje p o -zdrav, pozdrav vsem članom prejšnjih katoliških shodov, ki niste novinci na današnjem sestanku, temveč naši zvesti sobojevniki, odkar jo prvi slovenski katoliški shod razvil zmagoslavni prapor svetega križa, pozdrav pred vsem pa tudi onim, ki sto danes prvič v naši sredi, ki ste prihiteli k nam iz troedine kraljevine Hrvatske, iz Banovine, Dalmacije in Bosne, ki ste sc nam pridružili kot sotrudniki in sobojevniki pri krščanskem preporodu našega slovenskega in hrvatskega katoliškega naroda. S tem sto dalj našemu shodu pomen, ki sega daleč, preko Kolpe in Sol le, s tem izpričujete, da hočete načela in navodila tega katoliškega shoda postaviti kot program svojemu delovanju pri vseh Jugoslovanih, kar jih je združenih pod habsburškim orlom. Sedanji shod pa ima velik pomen. Ta shod ima biti velikanski svetilnik, ki bo pošiljal svoje žarko preko moj naše ožje domovine tjo v Dalmacijo, Banovino in Bosno in združil Slovence in Hrvate, sorodne po veri i» krvi, k enotnemu, skupnemu in smotrenomu delovanju v časni in večni blagor našega naroda. In kakor naši katoliški shodi segajo vedno bolj na široko in združujejo okoli sebe zastave vodno večje množice Jugoslovanov, tako segajo tudi vedno bolj na globoko in vedno bolj natančno izražajo težnje in želje našega naroda. Zato so poročila naših katoliških shodov pravi zgodovinski viri. po katerih bode presojal šo pozni povestničar naše kulturno življenje v 20. stoletju. Sredi brambovske vojašnice obhajamo današnjo zborovanje. Ta vojaška trdnjava nas spominja starodavnih taborov, kjer jc nekdaj naše ljudstvo za trdnimi zidovi in okopi branilo svojo vero in svojo svobodo proti krutim Turčinom. Velik tabor obhajamo danes tudi mi. In v današnjem slavnostnem sprevodu so se nosile staro davne zastavo, ki so nekdaj vihrale pri Buclačkih in pri Sisku, kjer so Slovenci s Hrvati vzajemno branili Avstrijo pred turškimi navali in se skupno borili »za krst častni in svobodo zlato.« Te priče nekdanjega slovensko-lirvat-skega odinstva nam kličejo v spomin, česa nam je treba tudi v današnjih dneh. Ni se nam več boriti proti turški sili. toda vzajemno moramo braniti svoje verske svetinje pred napadi modernega svobodomiselstva in s skupnim vztrajnim dolom zgraditi ponosni dom krščansko-narodne prosvete. Predsedstvo. Nato se je predlagalo in imenovalo predsedstvo: za predsednika dr. Jan-kovič, podglavar Štajerskega, in Vel. Doželič, deželni knjižničar v Zagrebu. Dr. Jankovič pozdravi zborovalce zlasti v imenu štajerskih Slovencev, ki so vedno hodili pod narodno in katoliško zastavo. V predsedstvo sc nato izvolijo: Prof. Jarc, dr. Brecelj in dr. Brejc. Predsednik pozdravi nato zastopnike viteškega poljskega naroda (Viharne ovacije Poljakom), Hrvate in Čehe. Zdaj pozdravi navzoče zagrebški nadškof dr. Bauer. Pozdravi shod v imenu hrvatskih škofov. Naše prizadevanje je, da zavlada med nami Jezus Kristus. Po/.iv-lje navzoče h katoliškemu shodu v Zagreb! (Navdušeni živio-klici. Pridemo!) Deželni predsednik baron Sclnvarz pozdravi shod sledeče: Visokočislani zborovalci! »Iskreno se zahvalim za prijazne besede, s katerimi so me je spomnil gospod predsednik in obenem katoliški shod najsrčnejše pozdravim. Prihiteli ste na shod, ki se vrši v znamenju spomina na Konstanti iov edikt, da bi dalj duška svojemu globokočutnemu vec skemu prepričanju, da bi svojo, od očetov podedovano katoliško vero, očitno pokazali ter dobili novih nagibov za vneto izvrševanje verskega mišljenja. Naj bi vsi udeleženci katoliškega shoda, ko so vrnejo na kraje svo',a vsakdanjega delovanja, v svojih srcih cul iii, da se jo vsled tukajšnjih zborovati1 še boli poglobilo njih versko prepričanje in še bolj utrdila njih zvestoba do našega Zveličarja ter njegove ;•••! Glej s svojega visokega prestola •.>'»»> -tu .sem na svoj zvesti slovenski in hrvatski narod in vedi da zvestej-pa naroda nimaš v deželi! Naj pljuska okoli njega sovražno valov je, razl i je >e ob skali naše zvestobo! Nobeden naj no misli, da bi kdaj kdo mogel Ia zaklad izruvati iz naših src (Groniovito pritrjevanje.) Se pozni rodovi bodo govorili o leni shodu v beli Ljubljani! Nato so pozdravili shod v prisrčnih besedah Poljaki, Čehi, Hrvatje in g. ljubljanski kjiezoškof dr. Anton B. Jeglič. Konec prvega zborovanje je bil šele olj 2. uri popoldne. Javna telovadba. Nedeljska javna telovadba se je vršila tako: Popoldne ob 4. uri, ko so se množice odpočile in nekoliko okrepčale, se je začelo polniti dvorišče domobranske vojašnice. Velike množice so se usule na velikansko dvorišče in ga napolnile. Bil je krasen pogled na to tisočglavo množico, ki je bila pri javni telovadbi navzoča. Na vseh odrih, zidovih, na oknih, po strehah so bili ljudje in gledali doli na telovadce. Gledalcev je bilo do 30.000. Na telovadnem prostoru je telovadilo 1000 Orlov, ki so pokazali svoje lepe telovadske spretnosti in kretnje. Kdo bi si mislil pred desetimi leti ,da se bo iz naših fantov dalo take korenjake telovadce ustvariti. Nobene okornosti, fantje kakor izklesani, močnih, zdravih mišic, zdravi, kakor makov cvet, da jih je bilo veselje gledati. Pogled na telovadišče je bil naravnost sijajen. Dvorišče je bilo zelo ozaljšano in okrašeno z girlandami, cesarskimi, deželnimi in papežkimi zastavami. Za gledalce so bile postavljene velikanske tribune, na katerih je bilo prostora za več kakor 10 tisoč ljudi. Slika je bila silno pestra. Uniforme, narodne noše so dajale veliki množici silno lepo raznoličnost. Poročila o nadaljnem shodu priobčimo v prihodnji številki, i--——----------1 pij Političen pregled Olg t__——- NA HRVAŠKEGA KOMISARJA SO STRELJALI. Pretekli ponedeljek, dne 18. avgusta, na cesarjev rojstni dan, je neki 23-letni pleskarski pomočnik streljal v Zagrebu na hrvaškega komisarja barona Skerlezca in ga ranil v levo roko. Napadalec je prišel iz Amerike in je delal več časa v Čikagi. Pretekli ponedeljek je čakal nalašč pred stolno cerkvijo v Zagrebu na iz cerkve vračajoče-ga se komisarja in ustrelil skozi policijski špalir. Komisar Skerlezc je bil lahko ranjen in je že ozdravel. Napadalec je izjavil, da je sklenil usmrtiti vsakega komisarja na Hrvaškem, naj ho Peter ali Pavel, dokler se ne. vrnejo Hrvaški njene ustavne pravice. RUSI DOLŽE BULGARE VELIKIH KRUTOSTI. Dopisnik velikega ruskega lista »Novo Vreme«, Maškov, je v družbi več časnikarjev preiskaval razmere v Odri-nu in v okolici in se prepričal, da so Bulgari proti Turkom silno nečloveško postopali. Na otoku Serailu so pustili Bulgari 10.000 turških vjetnikov in pet tisoč civilnih oseb gladu in žeje umreti. Selimovo mošejo so oplenili, da ni ostala v njej niti ena preproga, oplenili so večjidel turških hiš. Po vseh mohamedanskih hišah so našli mrliče. Še danes vlečejo iz vodnjakov z rana- mi pokrita trupla turških vojnih vjetnikov, ki so jih Bulgari vanje zmetali. Ob bregovih Marice so našli kup trupel vjetnikov, ki so bila grozovito razmesarjena. V Stari Zagori so Bulgari poklali 4000 turških vjetnikov. Preiskovalna komisija je dognala izredne grozovitosti Bulgarov, zlasti nasproti ženam. Neko kolono turških vjetnikov, ki so jo iz Odrina peljali v Svilen, so bulgarski vojaki na povelje častnikov postrelili potem, ko so jo nalašč osvobodili, češ, lahko greste, kamor hočete. Bolne in ranjene turško vojake so pa bili že preje po poti pobili. Nebroj ljudi so Bulgari v Marico vrgli. Najhujše so divjali proti ženskam. Način, kako so jih onečaščali, se ne da popisati, tako je ostuden. Mošeje so rabili za stranišča. Iz minaretov so psovali Turke. Bulgari so skoraj vse turške hiše oplenili, še danes manjka oken in so vrata razbita. B«! f Scfa!/ MM Miil i-fl&icft V deveti deželi. Iz angleščine po Bider Haggardu prevel I. M. (Dalje.) Zdaj pa preidem k zuvendski veri, ki ni nič drugega nego prav razvito ča-stenje solnca. In okrog tega solnčnega častenja se suče vse njihovo družabno življenje, do njega sega korenina vsake želje, vsakega običaja, vsake uredbe v deželi. Od zibelke do groba sledi Zuven-dec solncu, v vsakem pomenu besede. Kot otroka ga svečano dvigajo proti njemu ter ga posvečujejo »simbolu vsega dobrega izrazu moči in nadi na večnost«. Še malemu otroku kažejo sta-riši bliščečo oblo ter ga uče, da je to vidni in dobrodelni bog in on se nauči moliti njegov vzhod in zahod. S stariši zahaja v tempelj solnca v najbližjem mestu, in kadar tamkaj o poldnevu svitli žarki obsijejo osrednji oltar, zasliši svečano petje belooblečenili svečenikov in vidi ljudstvo v molitvi padati na kolena, nato opazuje sredi glasnega bučanja trobent, kako vržejo daritev v ognjeno peč pod oltarjem. Semkaj prihaja zopet, da ga proglase »možakom«, ga posvete Vojski in dobrim delom. Semkaj pripelje svojo nevesto in tukaj se v neugodnih okolščinah tudi loči od nje. In tako dalje celo pot življenja do konca. Umrlega prineso na nosilih semkaj ter ga polože na padajoča bronasta vrata pred iztočnim oltarjem, in kadar padejo poslednji žarki zahajajočega solnca na njegov bledi obraz, se vrata odpro in on izgine v goreči peči spodaj. Solnčni svečeniki se ne ženijo; izbirajo jih izmed mladeničev. ki jih starši posebno posvetijo temu stanu. Višje svečenike imenuje krona; imenovani ne morejo biti odstavljeni," in pač potrebno je omeniti, da v resnici prav oni deželo vladajo. Oni tvorijo enotno telo, so prisegli molčečnost' in brezpogojno pokorščino; ako n. pr. veliki svečenik v Milozi izda kako povelje, ga vsak svečenik, in naj si je še tako oddaljen, brez obotavljanja izvrši. Oni so tudi sodniki — prizivi proti njihovim razsodbam so mogoči le do najvišjega fevdnega gospoda v okraju in do kralja. Njihove pravice in moč so v resnici •neizmerne, vendar so na splošno razumni in modri ter ne tirajo stvari do skrajnih mej; Le redkokdaj nastopijo strožje in to v svarilen zgled ljudstvu, da se ne bi vzdignilo ter otreslo njihovega jarma. Drugi vir svečeniške moči je edino njim lastna učenost in precejšnje zve-zdoznansko znanje, s katerim znajo oznanjati solnčne mrke in celo repati-ce. Pri Zuvendcih zna le nekaj izmed višjih slojev brati in pisati, svečeniki pa znajo vsi in tako jili imajo za učene. Postave so nasplošno mehke in pravične, vendar se v marsičem razlikujejo od naših. Pri nas n. pr. more mož malone do mrtvega pretepati svojo ženo, pa sc mu ne bo toliko zgodilo, kakor če bi ukradel par čevljev. Pri Zuvendcih je drugače, pri njih oseba, človek več velja nego blago. Kazen za umor je smrt, za izdajstvo smrt, za ogoljufanje sirote ali vdove, bogoskrunstvo in poizkus zapustiti deželo (to je bogoskrunstvo) tudi smrt. V vsakem slučaju je način smrti isti, v vseli pa grozni: zločinca namreč vržejo živega v peč pod enim solnčnih oltarjev. Za vse druge krivde je kazen prisilno delo pri eni ogromnih narodnih zgradb, ki jili vedno grade, s šibanjem ali brez njega. Družabni ustroj pušča posamezniku precejšnjo svobodo, seve Če se ne pregreši zoper postave in običaje. V teoriji so mnogoženci, v praksi pa imajo večinoma le po eno ženo, z ozirom na s tem združene stroške. Po postavi mora mož preskrbeti vsaki ženi posebno domovanje. Prva žena je tudi postavna žena in njeni otroci so »otroci očetove hiše«. Otroci ostalih mater so le otroci hiš dotičnih mater. Vendar to ne meče nobene sence niti na mater niti na otroke. Prva žena ima tudi pravico skleniti z možem pogodbo, da njen mož ne vzame nobene druge žene. To se pa le kaj redkokdaj zgodi, ker so ravno ženske prve vzdrževateljice mnogožen-stva, ki ne samo preskrbuje številnejše ženske, ampak daje prvi ženi večjo važnost, ki je takorekoč glava vseh domačij in gospodinjstev. Zakon jim jc nekaka civilna pogodba, ki se brez soglasja obeh strani ne more razdružiti. Raz-poroka pa se vrši z mnogimi obredi. Zuvendci so vobče prav prijazno, prijetno in veselo ljudstvo. Veliki trgovci niso in jim ni dosti do denarja, ker delajo le toliko, kolikor jim je treba za življenje v onih slojih, kjer so bili rojeni. Neznansko konservativni so in neprijatelji izpremembe. Denar je src- brn in štirioglale oblike različne teže; zlato ima skoraj isto vrednost kot srebro; zbok njegove lepote ga cenijo in rabijo za okraske. Kupčija se izvečina vrši z izmenjavanjem in sc plačuje v naravi. Poljedelstvo je na jako visoki stopinji, obdelana jc pa vsa zemlja, ki se sploh obdelati da. Z vnemo se pečajo tudi z govedo- in konjerejo; konje imajo tako izvrstne, da jim niti v Evropi niti v Afriki nisem videl enakih. Dežela in zemlja je teoretično lastnina krone in pod krono lastnina velikih plemenitašev. ki se zopet razdele med manjše plemiče itd. dol do majhnega kmetovalca, ki obdeluje svojih 40 arov ter daje polovico pridelka svojemu prvemu gospodarju. Cela metoda jc v resnici odločno fevdalna in nas je prav zanimalo, ko smo našli to od doma znano prikazen dol v neznanem osrčju Afrike. Davki so kakor povsod veliki. Država vzame desetino dohodkov vsakega državljana, svečeniki pa kakih 5 odstotkov ostanka. Na drugi strani pa država vsakemu pomaga, ki ga zadene nesreča nezasluženo. Če je lenuh, ga pošljejo delat k državnim podjetjem, država pa mu skriti tačas za ženo in otroke. Država gradi tudi vse cestc pa vso hiše po mestih ter jih daje potoni družinam za prav nizko ceno v najem. Država tudi vzdržuje majhno stalno vojsko kakih dvajset tisoč mož. Svečeniki oskrbujejo za svoje omenjeno plačilo bogoslužje po tempeljnih, vzdržujejo šole, kjer uče, kar so jim zdi umestno in kar ni veliko. Nekateri templji imajo zasebno lastnino, svečeniki sami pa ne smejo imeti ničesar. Seda j pa pride vprašanje, na katero mi jo nekam težko odgovoriti, namreč: ali so Zu.vendci civiliziran ali barbar.sk "narod? Včasih mislim eno, včasih drugo. V nekaterih panogah umetnosti so dosegli kaj visoko stopinjo dovršenosti. Vzemimo n. pr. stavbarstvo in kiparstvo. Poslednje po mojem mnenju nima izlepa para nikjer na svetu, prvo pa le v starodavnem Egiptu. Na drugi strani pa zopet kar nič ne poznajo raznih drugih umetnosti. Dokler jim Vojnovič, ki jo slučajno nekaj vedel o stvari, ni pokazal, kako z mešanjem kremenice in vajina delati steklo, jim jo bilo to povsem neznano. Njihovo lončarstvo jo sila preprosto. Vodna ura je pri njih najboljši časomor; našo uro so vzbujale pri njih'vso občudovanje. O pari, elektriki, smodniku no vedo prav nič, in enako, v svojo srečo, ničesar o tiskarstvu in deset vinarski pošti. Tako jim jo marsikaj zloga prihranjenega, kajti dandanašnji časi so v resnici morali spoznati resnico starega pregovora, ki pravi: »Oni, ki jc razširil znanje, jc pomnožil bedo.« Kar se njihove vero tiče, je povsem naravna za bistroumno ljudstvo, ki nc pozna drugo, zlasti krščanske vero; posebno povzdigujoča ali duševna pa ni. Res jo sicer, da pravijo včasih, da jo solnee »oblačilo duha«, pa sami no vodo, kaj hočejo s tem reči in v resnici 61 molijo pravzaprav le solnčno oblo. Pravijo mu tudi »nada večnosti«, pa j£o-men teli besedi jo zopet nejasen in jaz prav dvomim, če si s temi besedami sploh kaj mislijo. Nekateri njih, vero, da verujejo v bodoče življenje - - tako vem, tudi Nilepta — pa lo je zgolj zasebna vera, ki izvira iz premišljevanja, a ni bistveni nauk njihove vere. Tako bi dejal, da čaščenje solnca ne govori posebno za to, da bi bili civiliziran narod, dasi so njihovi obrodi prav lopi in veličastni in dasi je nravnost svečenikov tako velika in njihovo govorjenje tako visokodoneče. Prepričan sem, da imajo mnogi njili čisto svoje mnenje o celi stvari, dasi nimajo kakopak drugega nego hvale za sistem, ki jim dajo toliko dobrih stvari tega sveta. Še dve reči sta, ki jili moram omeniti, namreč njihov jezik in pisavo. Jezik je mehkozveneč, jako bogat in gibčen. Vojnovič pravi, da se sliši kot no-vogrški, zveze pa nima sovo nobene ž njim, ker jo preprost, se ga človek lahko priuči; znamenita njegova posebnost je njegovo blagoglasje pa način, kako se glas besedi prilagodi pomenu, ki ga hoče izražati. Žo dolgo predno smo se priučili jeziku, smo mogli do-znati po zvoku stavka, kaj pomeni. Prav zbok tega blagoglasja je jezik tako primeren za poetično deklamacijo, ki je pri Zuvendcih kaj priljubljena. Njihova abeceda izvira, kakor pravi Vojnovič, iz nekega feničanskega vira in zbok tega od starodavne egipčanske hijeralično pisavo. Koliko je na tem resnice, ne morem povedati, ker nisem '.čon v toli stvareh. Vse, kar vem, jo, da ima njihova abcceda 22 črk, izmed katerih so e in o precej podobne našim. Sicer pa so sila .nerodno in zagonetno. Ker pa ne pišejo povesti in sploh nič drugega kot kupčijske pogodbo in zgodovino dogodkov v najkrajši obliki, jim popolnoma zadostuje. Leto 1812. (Doživljaji francoskega vojaka.) (Dalje.) Starčku sva podarila veliko srebrno žepno uro, obe britvi in ves papirnati ruski denar, ki sva ga našla v te-lečnjaku, v vrednosti kakih 30 frankov. Ko sva zapazila, da opazuje z veliko pozornostjo veliki križ častno legijo, ki jc bil ves iz zlata in nosil podobo cesarja Napoleona, sva mu dala še toga. Nepopisno jo bilo njegovo voščijo. Poljubil je križ, pritisnil ga na srce in ga takoj obesil na trak; nato si ga jc obesil okoli vratu in dejal, da ga bo tako nosil do smrti. Zdaj sva prosila, naj nam dajo kruha. Prinesli so ga nama nekaj in so obenem opravičili, češ, da sc ga nama niso upali ponuditi, ker je tako slab. Kruh jc bil gost in črn, pomešan z zrni ječmena in rži, da so naju usta bolela ko sva ga jedla. Ko so torej videli, da ga skoro no moreva jesti, so nama prinesli mrzle koštrunovino, nekoliko gorkega krompirja, čebule in kislih kumar. Kratko-malo, prizadevali so si, da bi nama kolikor mogoče postregli. Že dolgo, dolgo časa nisva bila tako imenitno obedo« vala. Ko sva bila vse pojedla, sem naslonil glavo na roke in se vdal premišljevanju. Pikart je spuščal gosto dhne,-iz svoje pipice. Končno me vpraša, o čem neki premišljujem. »Mislim, dragi moj,« sem mu odgovoril, »če ne hi bilo vas tukaj ih če me ne bi vezala prisega, da bi ostal najrajše tukaj pri teh dob» rib ljudeh.« »Verjamem,« je zamišljeno priki-kimal, »da, da, žo dolgo so nisva tako dobro imela in tudi jaz bi rad nekaj časa tukaj živel brez skrbi, toda cesar nas rabi, midva morava iti dalje. Samo da no bi bilo toga zlodjevepa glavobola, niti pipica mi ne diši več. Sc bom pa rajši takoj vlogel, morda se mi posreči. da bolečino prespim.« Vstal je in šol k svojemu ležišču; njegov obraz je bil nenavadno rdeč in oči so sc mu svetile, kakor da bi bil mrzličen. »Samo da no bi zbolel,« som si mislil, pa takoj sem sc potolažil, ot. Samuel je držal konja za uzdo in šel naprej, jaz tesno za njim, Pikart pa nama je sledil. Tako smo šli dokaj časa, ne da bi kdo izpregovoril kake besede; mislil sem na te dobre ljudi, ki sva jih morala zapustiti, kar zapazim, da je Pikart nekje zaostal. Pogledam nazaj: Pikart govori sam s seboj, maha z rokami, včasih obstane — sploh obnaša se jako čudno. Mahoma začne delati vaje s puško, kakor da bi bil na vežbališču, stopa trdo, kakor na paradi, končno pa na vso moč zakriči: »Živel cesar!« Hitim k njemu, primem ga za roko in stresem: »Pikart, ljubi Pikart, kaj pa lo pomeni? Kakšen zlodej vas je obsedel?« Bil sem skoro prepričan, da je znorel. »Kaj pa je?« mi odgovori, kakor da bi sc pravkar vzbudil iz sanj, »kaj ni sedaj parada pred cesarjem?« Globoko potrt sem ga poslušal. »Nc danes, 'ae danes, ampak jutri,« sem mu odgovoril in sem ga takorekoč vlekel naprej ter ga na ta način prisilil, da je delal večje korake; tako sva v kratkem dohitela juda. Nao;nkrat zapazim, da Pikartu vro iz oči debele solze. »Ampak Pikart, ljubi Pikart, kaj vam je vendar? Tako star vojak, pa joka!« »Da, joka vsled žalosti in hrepenenja,« je odgovoril, »in če do zjutraj ne pridem do svojega regimenta, ne vzdrži m.« »Saj bova žc danes tam, kakor upam, ali najpozneje vsaj jutri zjutraj. Sram vas bodi vendar, da se obnašate kakor stara, jokava ženska.« Obstal je in me debelo gledal. »Ampak, za Boga,« pravi, »kaj pa je bilo to? Kaj me je zagrabilo, kaj obsedlo? Ali sem spal, ali sem pa z odprtimi očmi sanjal, sedaj je, hvala Bogu, že prešlo.« — »No, hvala Bogu, očka moj, jaz sem že zares mislil, da se vam je zmešalo. Sicer pa se je tudi meni včasih kaj takega pripetilo.« Pripovedoval sem mu o svoji potrtosti, o načrtih za prihodnjost in drugo, kar naenkrat se vrže Pikart v sneg, kakor je bil dolg in širok, in me nahruli: »Molči!« Žalostno sem ga gledal in mislil sam pri sebi: »Usmiljeni Bog, torej vendar j: i orel! Kaj bo sedaj z nama?« V tem trenotku skoči zopet bliskovito hitro na noge in pretresljivo zakriči: »Živel cesar! Topovi grme, poslušajte! Rešeni smo!« Pomirjevalno sem ga potapljal po rami: »Ampak Pikart, zdramite se vendar, zavedite se!« »E kaj, same neumnosti! Jaz pravim, poslušajte sami!« Poslušal sem in vlekel na ušesa in v resnici sem slišal kakor iz velike daljave votlo grmenje topov. »Bodi veliki Bog zalivaljen,« je zdaj Pikart poskakoval, »cesar ni vjet, ta pasja duša se je včeraj lagala. Saj mu nikoli nisem verjel; toda, Bog vedi, ta stvar se mi je tako vsedla v glavo, da sem se v rcsnici sam smatral blazni-kom. Sedaj pa le v tisto stran, od koder prihaja grmenje topov, to je od zdaj naš najzanesljivejši vodnik!« (Dalje.) Dom in svet. Umrl je v sredo, 20. t. m., v Kranju č. g. Frančišek Kummer, bivši dekan in župnik v Stari Loki. Rojen je bil dne 6. maja 1841 v Kranju, v masrika posvečen 1. avgusta 1864. Služboval je kot kaplan v Višnji gori in v Št. Vidu pri Zatičini, potem kot župnik v Mošnjah, kot dekan na Vrhniki in Stari Loki. Leta 1910 je stopil v pokoj in se naselil v Kranju. Veliko zaslug si je pridobil s tem, da je sezidal veličastno romarsko cerkev na Brezjah. Pogreb je bil v petek, 22. avgusta, ob 5. viri popoldne v Kranju. Kaplan s kolesom smrtno ponesrečil. Kaplan pri Sv. Mohorju na Koroškem, Jurij Rieder, se jc minoli četrtek peljal s kolesom iz Visprija proti domu; na cesti, ki je bila od dežja zelo razmočena, je pri vasjaveški kapelici, kjer je hud klanec, padel s kolesa in priletel na kamen na nižje ležečem polju. kjer je obležal. O mraku so ljudje našli na cesti klobuk in kolo in nato še kaplana, ki je ležal v mlaki krvi. Prenesli so ga v Sv. Lovrenc, kjer je tekom noči izdihnit. Star jc bil šele 26 let. Iz seje deželnega odbora kranjskega dne 18. avgusta 1913. Za zgradbo vodovoda za Žalno in Veliko Loko se dovoli 30odstotni deželni prispevek in zaprosi običajni državni prispevek. — Volitve cestnih okrajnih odborov po novem cestnem zakonu se določijo za celo deželo na 14. septembra t. 1. — Razširjenju dvorazredne ljudske šole v Vrhpolju pri Vipavi v trirazrednico se pritrdi. — Določijo sc podpore za obrtno-nadaljevalne šole. Vpoklicanje novincev k vojaški službi se pri vseh četah in zavodih izvrši s 7. oktobrom. Enoletni prostovoljci skupne armade, potem dveletni prostovoljci vojne mornarice se vpokli-čejo s 1. oktobrom. Novinci vojne mornarice tudi s i. oktobrom. Nadomestni rezervisti se 9. oktobra vpokličejo k de-settedenski prvi vojaški izobrazbi. Zborna poveljstva so pooblaščena, da pešpolkom in oddelkom poljske, gorske in trdnjavske artiljerije dovolijo v službi pridržati toliko podčastnikov in poddesetnikov, kolikor jih za izobrazbo novincev in nadomestnih rezervistov neobhodno potrebujejo. Do-tičnim podčastnikom se ta služba za-računi za prvo in tretjo orožno vajo. Smrtna kosa, V petek zjutraj je umrl trgovec Franc Babič na Dolenjski cesti v Ljubljani, star 45 let. Za glavnega dediča je postavil šolsko družbo sv. Cirila in Metoda, ki clobi hišo št. 44 na Dolenjski cesti, vredno nad 100.000 K. Ženska zlata ura se je našla blizu Kamnika. Dobi se pri Andreju Svetel. Podgorje 52, p. Kamnik. Strašna nesreča v Pulju. V Pulju se je dne 21. avgusta na strelišču pri preizkušnji nekega novega topa zgodila strašna nesreča. Top je imel pri zaklopu napako, vsled česar se je pri poizkusnem strelu zgodila eksplozija. Trije topniški predmojstri so bili ubiti, trije, med mjimi dva civilna delavca, težko ranjeni, več drugih, med njima inžener Sili od Škodove tovarne, lahko ranjenih. Med težko ranjenimi se nahaja predsednik mornariško-tehnične-ga urada viceadmiral Lanjus grof Stran 564 ______ »— —1 1 \Vellenberg, ki jc 1 »i 1 na oboli nogah lako hudo ranjen, da so mu morali obe nogi odrezati in jc umrl. Ginljiva zakonska ljubezen. V torek zjutraj je umrla v Trstu po dolgi in mučni bolezni gospa Liza Terni in tekom istega popoldneva njen soprog Avgust, ki je bil izmed najbogatejših in najuglednejših meščanov. Gospod Terni sc je bil pred časom z ženo vred z avtomobilom ponesrečil, vsled česar so morali oba operirati. Umrla sta pa oba isti dan kljub operaciji. Znamenito pri tem jc dejstvo, da so morali soprogo operirati na levih prsih in da si je dal mož urezati s telesa primeren kos kože. da bi ženo rešil. Umrla pa je ona in za njo požrtvovalni soprog. Pri koncertu je umrl. Na Reko jc bil prišel v ponedeljek iz Zadra 46 let stari trgovec Josip Zorzi, ki je bil namenjen na Dunaj, da vpraša radi srčne hibe za svet kakega slovitega zdravnika. Zorzi je hotel ostati preko noči na Reki in tla bi se razvedril, se je vsedel na verando kopališča »Ouarne-ro«, kjer je igrala meščanska godba. Revež pa je poslušal le par sekund, kajti naenkrat sc je zgrudil in izdihnil. Zadela ga jo kap. Kako se konča nečisto razmerje. V Kanfanaru v Istri se je utopila v vodnjaku 27 let stara Ivanka Parfant, ki je doma nekje od Celja na Štajerskem. Nesrečna ženska je skočila v vodnjak; zapustil jo je fant, s katerim je imela že tri otroke. Sami sta ga sodili. Težak Jožef Kucas v Trstu živi žc tri leta ločen od svoje žene. Vso to dobo se nista brigala drug za drugega, a sedaj, ko si jc liotcl 011 dobiti drug par, sc ga je žena še enkrat spomnila. Nekega večera ga jc pričakovala z neko tovarišico pri hišnih vratih in ko jc prirogovilil domu, sta ga napadli in strašno nalomili. »Vražje babe, teple so me, da jc pokalo kakor po vreči otrobov,« je javkal zdravniku pri rešilni postaji, kamor se jo zatekel po pomoč. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4:!'4 % brez kakega odbitka. Inin ure s i 8. Al raj ti 1. mM Gleš anserat! Rl Gorenjske novice ® g Homec. Velik ljudski tali o r se bo vršil dne 8. septembra, na Mali Šmaren, na Homcu. Letos je ravno sto let, odkar se jc vršila bitka med Avstrijci in Francozi na homškem polju. Kakor zgodovina govori, so Avstrijci premagali sovražnika po pri-prošnji liomške Marije. Zato jc prav primerno, da se ta spomin slovesno obhaja. Popoldne 8. septembra, ob pol 3. uri bode slovesni govor in litanije, nato pa zborovanje zunaj cerkve na ravnini preti kapelo presv. Srca Jezusovega. Možje in fantje, 8. septembra na ljudski tabor na Homec! g Leše in Amerika. »Lepa lešanska vas, ali si no upaš preživljati svojih prebivalcev, da tako mnogoštevilno bože od tebe in se izseljujejo v bogato Ameriko?« — »Preživljala sem njih prednike, preživljati si upam tudi nje, toda oni sami so mi iznoverjajo in me zapuščajo.« Da res. možje, fantje in dekleta zapuščajo zdravo domačo kraje in drve v okužene amorikanske tovarno in rove. Deset jili jo zopet šlo poskusit svojo srečo v Ameriko; dočim bi jih šlo rado še nekaj, ki so pa iz raznih vzrokov zadržani. Preveč, gotovo preveč za srednje veliko vas. Doma pa žalujejo in zdihujejo za njimi njih sta-riši, bratje in sestre, žene in otroci, ža-libog, mnogi gotovo ne zastonj. Kajti kdo izmed teh desetih, ki so odšli v najkrajšem času, najde tako slepo in opotečo srečo ter si nabere bogastva? Kdo izmed njih se vrne zdrav, vesel in bogat v domači kraj? Bog daj, da mnogi! Kdo je kriv tudi pri nas loga izseljevanja? Ali no, kakor tudi drugod, naš narodni in splošna sovražnik —• alkohol? Ta je kriv, čo no v vseh, pa vsaj v večih slučajih, velikega izseljevanja. Ali nas ne tira alkohol v revščino, v nezadovoljnost, ki sta tudi vzroka izseljevanja? Alkoholu sc moramo upreti, ki je tudi v naši vasi zelo. zelo zagospodaril. Preočito sc kažejo tudi nasledki njegovega gospodarjenja. Žalibog, da mu tudi žene in otroci niso več tuji. Odprimo oči ter opazujmo in videli bodemo razdiralca našo srečo, povzročitelja našo revščino, kratko našega prvega sovražnika, Kje je pomoč? Boj alkoholu, smrt žganju in za zmago bodemo imeli, da bodemo lahko ostali srečno in brez skrbi doma, doma bodemo našli srečnejšo in bogatejšo Ameriko. Ker doma je najboljše, pravi žo pregovor, zato začnimo boj, v katerega smo prisiljeni. Živela abstinenca ! nmmmmmmmm |> Dolenjske novice $ ummmmmmmmm d Dole pri Litiji. V nedeljo 27. julija popoldne je predaval g. dr. Ivan Zajec o razmerah v deželnem zboru in odboru; posebno je obrazložil delovanje katoliške in liberalne stranke, kar je bilo za Dole, kjer se je zadnji čas, odkar je neki z Vač pregnani učitelj pričel prepir delati, bilo bati, da preslepljenci še ne pridejo kmalu do spoznanja, jako koristno, S sumničenjem so namreč hoteli spraviti bivšega župana kakor tudi g. župnika iz občinskega odbora ter se jim je res posrečilo nekatere pregovoriti, da so izvolili mladega, neizkušenega župana, kateri se je sam za liberalca proglasil. Toda bili so kmalu razočarani, ker pričeli so se prepiri in tožbe in namesto poprej obljubovanih stotakov, katere bi imela občina pridobiti, je prišlo tako daleč, da bi imela biti občina za neke nepotrebne pravdne stroške zarubljena. Lansko leto so ljudje nosili kačje glave županu, pa še do zdaj niso dobili nič zanje. Občinska pota so vsa zanemarjena in gnojnica se sceja po njih, d Iz Dolenje vasi pri Ribnici. Tudi mi se hudo in težko vojskujemo, najtežje je seveda pri celi stvari, da delamo vse skoro brez vsakega upa na zmago. — Prva vojska so naše tožbe. To zlo se čimdalje vedno bolj globoko ukoreninja med strasti našega ljudstva. Ribniška sodnija bi vedela marsikaj povedati, koliko ljudskega denarja spravijo razni advokati, kako romajo kmetije vsled tožb v pogubo, kako gredo težko zasluženi in s pritrgovanjem prihranjeni krajcarji v izgubo in to vse le po veliki večini vsled trme, škodoželjnosti in hujskanja od strani raznih »ljudskih prijateljev«. Za razne tožbe vsled mej itd. na polju so res krive naše poljske razmere, mislimo namreč neumno razdelitev posameznih koscv — čemur bo treba na ta ali oni način odpomoči, da se kmetije zlože ali kakorkoli, a za tožbe vsled razžaljenja časti ne moremo najti nikjer drugje vzroka kakor v nepremišljenosti in škodoželjnosti, kakor tudi maščevalnosti. In da to strast podpira in neti tudi naš župan Nace Mer-har, si najbrže izmed omikanih ljudi nikdo ne misli. Imamo slučaje, ko je mož, vsled zadnjih občinskih volitev hudo razžaljen, iskal maščevanja nad svojimi nesomišlje-niki in je podkuril enkrat te, drugič one, da so se tožili, a ko so prišli računi vsled izgubljene pravde, jim mož ni pomagal plačati ogromnih stroškov, ampak mirno pripustil, da so kleli sodnijo, ki je na celi stvari najmanj kriva. — To je »županovo delo za ljudstvo«. — Kako je razsodil deželni odbor v znani zadevi glede pota med Lipovcem in Prigorico, še ne vemo, ker se nam ni še nič naznanilo; vendar mi ne upamo veliko, ker ni županstvo zastopalo naših koristi tako, kakor bi jih moralo. —-Druga vojska je z našimi fanti ponočnjaki. Pri nas ni ne policijske ure, se pogosto kali nočni mir, sploh dela ljudem ponoči najrazličnejše neprilike. Zlasti sadje ni ponoči pred takimi fanti prav nič varno, kar bi vedeli povedati skoro pri vsaki hiši, kjer imajo sadni vrt. Tudi v tem oziru, bodisi glede nočnega miru, bodisi glede policijsko ure bi se moralo nekaj ukreniti najprvo pri županstvu, sicer bomo posegli po svojih pravicah sami, kar morda tudi g. županu ne bode posebno všeč. To vse namreč ni kraju v čast, a se zraven še pripušča, da se kvari naša mladina, zato tudi ni čudno, da gre vse v Ameriko iskat si sreče, dasi bi jim morda tega ne bi bilo treba, če bi si drugače uravnali svoje življenje in si omejili razne svoje potrebe in nepotrebe, kar morajo storiti tudi v Ameriki, ako nočejo priti domov s — praznim žepom. — O drugih vojskah poročamo prihodnjič, d Loški potok. So ljudje, ki imajo silno smolo, kamor se obrnejo. Tak nesrečnik je tudi naš nadučitelj g. Ferdo Vigele. Mož je »neklerikalnega« prepričanja in zvest bravec »Slovenskega Na-luda'< in drugih takih listov. Spada — kot je videti — tudi v vodstvo h generalom naših političnih, nasprotnikov, njihovega imena ne vemo, liberalci pravijo, da niso, četudi so v najbližnji žlahti ž njimi. Videti je, da g. Ferdo Vigele goji nade, priti na kako politično mesto v naši dolini, ker tako vneto deluje proti klerikalcem. Gotovo se ga mora plačati za njegov trud. Kdaj padejo klerikalci in pride on s svojimi tovariši na vrh, tega pa ne pove danes še nobena pratika. Smola našega gospoda nadučitelja je že ta, da se je pri vstopu v našo dolino pobratil z znanimi neklerikalci; no, pa kar človek od mladosti zna, je težko opustiti na starost. Silna smola pa spremlja tega politikarja pri vsakem koraku, s katerim hoče ubiti klerikalce. Vedno so osmeši in pade sam v jamo. Poglejte! Naši Orli so mu zelo v želodcu. Ko so učenci ponavljalne šole hodili telovadit v Društveni dom, jili je takoj ovadil v Kočevje, češ, da so pristopili k Orlu. grozeč jim najhujše kazni. Pa iz Kočevja je prišel glas, da napačno ravna gospod šolski vodja, ker brani mladini telovadit, še celo priporočil je okr. šolski svet telovadbo. Prva smola. Pri pias je med učiteljstvom nekaj moči, ki nočejo trobiti v isti rog kot gospod šolski vodja. Zato jih je ob neki priliki ogorčeni nadučitelj hotel kaznovati s tem, da jim je naložil več dela nego ostalim učnim močem. Pa je zopet prišel glas iz Kočevja, da se mora lo popraviti in delo zravnali kot je bilo prej. Zopet ni obveljala moč gospoda nadučitelja. Druga smola. Ob neki priliki je hotel g. šolski vodja pokazati svoje nasprotstvo napram katehetu g. Š. Pa je prišel tretji glas iz Kočevja, da kar je šolski vodja učinil g. katehetu, je krivično. Nc sme več tako. Tretja smola. Pomladi so se naše deklice iz ponavljalne šole prijavile za vstop v Marijino drulžbo. Ker »Slov. Narod« in njegova stranka zameta Marijino družbo, zato jc v tem smislu nastopil gosp. Vigele in prepovedal učenkam, da ne smejo vstopiti v Marijino družbo, češ, da bi s tem kršile postavo. Ta njegov korak pove kaj veliko. Pa je zopet prišel glas iz Kočevja, da je gospod šolski vodja napačno ravnal, ker je branil deklicam vstop v Marijino družbo; ni namreč nobenega zakona, ki bi to branil. Ali g. šolski vodja postav nc pozna ali pa jih napačno razume. Četrta smola. Kajneda je hudo za človeka, če je v tem življenju tako zelo nesrečen. Težko če ne bo g. nadučitelj pri svojem delu, da nabira može in možičke, s ka- terimi bo vrgel naše ljudi in prišel s svojimi generali na vrh, zopet naletel na neizprosno smolo, videti je, ker so to moči, ki kaj malo upanja vzbujajo. Prepričan naj bo, da kadarkoli se bo zaletel v naše ljudi, v našo stranko, bo naletel vselej kot doslej še vedno, na — smolo. Čim višje pa bo letel, tem tnižje bo padel. — Na Vel. Šmaren smo imeli političen shod Kmečke zveze, ki je uspel nad vse lepo. Govorila sta poslanca g. Jaklič o delu poslancev v državnem in deželnem zboru, in g. dr. Pegan, ki je pokazal liberalce v pravi luči in kazal pogubne namene njihove stranke. Oba govora je spremljalo živahno odobravanje. G. Skulj je govoril o domačih občinskih zadevah ter z dejstvi dokazal, kako veliko je S. L. S. in deželni zbor učinil za našo dolino. Na predlog g. župana se je soglasno izrekla zahvala in zaupnica gg. poslancem in posebej še deželnemu poslancu g. dr. Šusteršiču. Na predlog g. župana se je končno izrekla med živahnim odobravanjem soglasno zahvala gosp. kaplanu Skulju za njegovo delo in trud v naši dolini. Udeležba je bila tako mnogoštevilna, da smemo ta shod šteti med najlepše politične shode pri nas. Dvorana je bila polna. Zastopane so bile vse vasi. — Preteklo nedeljo je društvo »Tabor« priredilo igro »Divji lovec«. Izpadla je tako dobro, da se splošno zahteva, naj se igra ponovi. Ponosno je društvo, da si upa uprizoriti igro. ki zahteva glede odra in igralcih moči clokaj spretnosti in sposobnosti. Glavne vloge, zlasti Majda, Zavrt-nik. Tonček, Janez in druge so bile v kaj spretnih rokah. Naš dolgoletni igralec Iv. Lavrič sc je v vlogi Gašperja poslovil od nas v Ameriko. Žal nam je za tako spretnim igralcem. Naš . oder jc pa pokazal, da je sposoben tudi za večje prireditve. Udeležba jc bila najboljša. Tudi sosednji kraji so bili zastopani. d Št. Jernej. Velik zločin se je zgodil pretekli teden v Št. Jerneju. Cel klub naprednih šentjernejskih fantov je bil popolnoma oropan. Kdo je izvršil ta rop? Eksekulor sem oblast, hodim rubit, a ne krasi, kdor ne plača, kdor ne vrača, ga zarubim in oskubim. Zakaj so bili ti fantje zarubljeni? Pred nedavnim časom so se ti fantje s svojim načelnikom vred spravili na g. kaplana, češ, da jih je on žalil v pridigi in jih nazivljal šentjernejske barabe. Čutili so se žaljeni in so vse to spravili pred sodišče. Pred mirovnim domačim sodiščem se niso hoteli spraviti in so zahtevali, da mora iti stvar naprej. Že vnaprej so se veselili in na to veselje marsikak kozarec izpraznili v nadi, da bo gosp. kaplan obsojen in plačal 400 K, kakor se je govorilo. Človek obrača, Bog pa obrne. Pred sodiščem v Kostanjevici je bil g, kaplan popolnoma oproščen, klubovci pa so morali nositi vse stroške, ki so narasli na 229 K 40 vin. Ker pa te svote niso plačali, hodil je mož, poslan od sodnije, okrog teh fantov in rubil vse, kar je dobil pri njih. d Št. Rupert. Nesreče. Roko si jc zlomil posestnik Jože Frelih, ko je padel iz kozolca; pa je že bolji. Prst na roki so odrezali njegovemu bratu. —. Žena Vidmarjeva iz Grilovega hriba je padla iz kozolca in si zlomila dvakrat nogo. Hlapca grofa Barbo jo polomil bik. da bode težko okreval. Umrla je navidezno uboga, pa je zapustila precej denarja, a ga je sodnija za sedaj vzela pod svoje varstvo. — Nekateri šemasti fantje so pri hranilnici razbili šipe in čudno, drugi dan so se baliali, in priznali, da so jih pobili; sedaj pa ti junaki taje, pa ne bo pomagalo; so priče, ki bodo povedale tudi imena. So ros tički; cele noči razgrajajo in še škodo delajo. Natančneje bode popotnik iz Mirnske doline vso reč pojasnil, ko bode govorila sodnija. — Shod in žegnanje pri Sv. Roku pri Mokronogu bo 31. avgusta, to je zadnjo nedeljo v tem mesecu. rO B88888888888§83888g8§8888888888888888888§888888888888888 S Notranfske novice K> SSSSSSgS88§S8§88S§888SS8g88§8888g8888888§8888888§888888 p Dobrova. Dne 20. avgusta 1913. Danes nas je osebno obiskal naš deželni glavar dr. Ivan šusteršič, da zasliši naš občinski odbor o potrebah tukajšnjega kraja. Naš marljivi župan Anton Laznik mu je sporedno našteval vse okoliščine te občine, v katerih je treba dobrega sveta in tudi pomoči. Prišlo je ob tem na vrsto sledeče: regulacija Gradaščice, Sujce (Ilorjulke) ter hudournika Široki potok; okrajne ceste Žerovnik - Sv. Katarina, Kožarje« Klobaser ter pot Log-Hruševo; vodovod za Hruševo in Gabrije ter napaja-lišče in nabiralnik vode za slučaj požara v Podsmrcki; preskrba denarja za zidavo nove šole in še več drugega potrebnega in koristnega. Dr. šusteršič si je dal vse sproti beležiti in je vsako stvar sproti ljubeznjivo pojasnjeval in s krepkim svetom navzočim podkrepil, za kar smo mu iz srca hvaležni. Potem se mu je izrekla v kratkih besedah osebno čestitka o (njegovi 50-letnici; obsodilo se je tudi napadanje liberalnih listov na njegovo osebo ter izreklo zaupanje njemu in vsej Sloven* ski Ljudski Stranki. n Črni vrh nad Idrijo. V soboto, dne IG. t. m., jc udarila strela v hišo Janeza Rudolf, po domačo Povhar, na Javorniku št. 6. Strela je udarila skozi zid na oglu hiše v sobo in težko poškodovala pastirja, ki jc sedel ravno za mizo, tako da so ga komaj oživili. Odtod jc šla strela v drugo sobo in odtod v hlev, kjer je pobila pet goved in dva prašiča. Ker je bila streha slamnata, je bila hiša naenkrat vsa v ognju. Gospodar in gospodinja vsled strahu nista mogla ničesar storiti. Posestnik je bil zavarovan za 1600 K, škoda je pa seveda veliko večja. Zato pa se toplo priporoča usmiljenim srcem za pomoč. n Vremska dolina pri Divači se jc spremenila i letos v pravi raj. Veje 82 sadnega drevja, posebno češplje se lomijo pod blagodejno težo. Za konsei-viranje za goriške takozvane »amoli« je tukajšnje sadje kot nalašč Trgovci z Dunaja in Prago dobrodošli! Debele, sladke, sočnate in s sadno kislino obdarovane vremske čcšplje delajo ki as na vsakem mestnem trgu. S trganjem prično 27. in 28. avgusta. n Žiri. Političen shod, o katerem smo zadnjič nekaj omenili, se bo vršil v Žireh dne 7. septembra popoldne po litanijah pod kozolcem g. župana Fr. Petriča v Man vasi. Na shodu bodo govorih: gg. deželna odbornika dr. Lampe in dr Pegan ter državni poslanec Gostinčar. Zavedni Zi-rovci se ga bodo udeležili do zadnjega moža, da slišijo zopet iz ust svojih zastopnikov, kako se kaže uspeh ah neuspeh našega dela in truda v deželnem odboru in državni zbornici. So pač časi, da se mora vsakdo zanimati za javno življenje, deželno gospodarstvo, davki, vojaštvo, delo v dunajskem parlamentu, naši narodni boji itd Kdo bi z veseljem ne prihitel od daleč, da bi po dolgem času imel priliko poslusati zanesljive poročevalce o teh zadevah.' Zato vabimo tudi sosedne fare nase občine, ki imajo redkokdaj enako priložnost. Pridite tudi vi v Žire v nedeljo, dne 7. septembra popoldne. — Pri tej priliki si bodo lahko ogledali udeleženci shoda lepo mozaično sliko sv. Martina, ki bo sedaj — ako zopet ne nastopi kaka neprijetna ovira — postavljena v našem novem velikem oltarju. Tako bomo pri tej priliki imeli obenem cerkveno slovesnost, ker nam bo idrijski gospod dekan blagoslovil sliko sv Martina ter tabernakelj. Slika je bita pripeljana v Žiri 19. avgusta. Slovesno so peli zvonovi pri župni cerkvi ter bližnjih podružnicah, ko je na lično ozaljšanem vozu peljal g. Franc Meglic, domačin iz splošno spoštovane hiše, farnega patrona v novo cerkev. Da bi le skoraj zavzel sv. Martin že dolgo časa pripravljeno mu mesto' Tvrdka, ki je izdelala mozaik, je sporočila, da si je pokvaril v zadnjem trenotku njen glavni monter roko — in tako )e bila naša potrpežljivost vzeta zopet za en teden na poskušnjo. Bo pa potem vecje veselje. — Slišali in videli bomo tore) dne 7. septembra marsikaj zanimivega — torej le v Žire 7. septembra! n Žirovske novice. V nedeljo teden 7. septembra, bodo priredili naši poslanci velik političen shod v Zireh pod kozolcem g. župana Petriča. Poročajo gg. poslanci Gostinčar, dr. V. Pegan in dr. Lampc. Slednji si bo pri tej priliki tudi ogledal novo cesto na Logatec. Na shod vabimo ne samo domačih mož, ampak tudi iz sosednih fara, zlasti iz Ledine, iz Oselice in iz Vrha. Prične se shod po popoldanski službi božji. — Društvo »Sveta vojska« priredi to nedeljo, 31. avgusta, po litanijah predstavo v Domu. Čisti dobiček je namenjen za poravnavo stroškov, ki jih jc imelo pri zadnji ustanovitvi društva zlasti s skioptičnim predavanjem. Vstopnina bo izredno nizka. Tisti, ki so bili zadnjič pri teh predavanjih, se izkažejo hvaležne s tem, da sedaj po-getijo to prireditev. — Zirovcev je bilo 72 na katoliškem shodu precej nad 100. Soglasna sodba je bila: Kaj takega še nismo videli! - Neki tukajšnji učitelj razpošilja starišem poziv, naj puščajo svoje male otroke (dečke in deklice) v Sokolski dom. Pametni starisi vedo, kaj jim je storiti. Iz to moko no bo kruha, gospod učitelj! Petrolej. (Konec.) V vsoli drugih državicah Združenih držav jo pridobivanje petroleja silno napredovalo. Tako so jo pridobitev v Kaliforniji od leta 1800 do 1904 po-sedmerila. Kljub temu jo pa lnl pensil-vanski, kjer se ga tudi mnogo manj pridela, šestkrat dražji kot pa kalifornijski petrolej, ker je prejšnji mnogo bogatejši na lahko gorljivih m za razsvetljavo pripravnih sestavinah. Najbolj jo nagajala pri razprodaji petroleja Ameriki nekaj časa Rusija. Žo lota 1888 se jo pridobilo v Ameriki 271/- milijonov sodov, medtem ko ga jo Rusija samo za 5VL- manj. Leta 1891 ga jo Amerika naenkrat 54 milijonov, Rusija pa samo 33 milijonov. Leta 1898 je pa že imela Rusija 611/-; milijonov, medtem ko jo Amerika dobila samo 55 milijonov. Do leta 1901 je bila Rusija piva, na kar je jela amerikanska prido bitev silno hitro rasti ter Rusija padati, kar ima slabe posledico dandanes skoro za ves svetovni trg. Leta 1904 je bila Rusija deležna samo z 35'8 odstotki svetovnega prometa, medtem po je ime la Amerika 53-8 odstotkov. Nato so sledile še ruske prekucije in vojska leta 1905 tako, da jo bilo od 1500 krajev na Ruskem, kjer so vrtali petrolej, delavnih lc 900 petrolejskih vrelcev. VI. Ceno pri razprodaji in nakupovanju petroleja določujete predvsem dve stvari. Prvič je petrolej dražji z ozirom na to, če je bolj ali manj očiščen. Kajti z lepo dišečim petrolejem za salon je mnogo več opraviti kot pa s smrdečim bencinom. Drugič je pa petrolej kot vsaka druga stvar tedaj dražji, kadar se ga več porabi in kadar prodajalci bodisi upravičeno ali svojevoljno zvišajo cene. In prodajalne cene so ravnajo dandanes skoro popolnoma po volji znanega bogataša Johna Rockefellerja, ki ga imenujemo navadno očeta in kralja trustov, to je družb, ki dandanes določujejo cene večine blagu.* Bil je v svoji mladosti- reven preprost delavec, ki je prišel s svojim bratom v Ameriko z namenom, da obogati. Začel je malo kramarijo, pri kateri mu je pomagal brat. Kmalu je pa spoznal, da bi se dalo veliko več zaslužiti z petrolejem. Zato se je zvezal z nekaj delavci ter tehniško izobraženimi ljudmi, ki so mu *Prim. »Čas« 1909: Dr. Krek, O kar-telili in trustili. pridobivali in čistili petrolej. Šlo mu je dobro iu že ga jc mikalo, da bi nakupil kolikor mogočo veliko petrolejskih vrelcev. Toda s tem bi mu no bilo veliko pomagano, ker je uvidel, da je transport silno drag. Zato je sklonil najpoprej dobiti vse železnice v svoje roke, kar se mu jo pri treh pensilvan-skili posrečilo na ta način, da je podkupil vodjo ter napravil svoje dovajal-ne cevi posodo in skladišča, za kar so mu železnice polovico ceneje vozile, kot drugim podjetnikom petrolejskih vrelcev Vsled tega jo lahkfc nastavil tako nizke cene, da ni mogel nihče z njim konkurirati in lastniki vrelcev so morali prodajati po istili cenah, kot so je zljubilo Rockefellerju, ali pa popustili podjetje, katere je pokupila večinoma družba bogatašev, ki jo je ustanovil on 1. 1878. s kapitalom 100,000.000 dolarjev. Posestva petrolejskih vrelcev so so vsled teb velikih denarnih sredstev naglo množila tako, da jo žo lota 1880 bih v rokah te družbe 90 odstotkov vsega amerikanskega petroleja. Ko je uničil Rockefeller na ta način na stotino samostojnih podjetnikov v Ameriki, jo poskusil isto storiti tudi v inozemstvu. V ta namen, se je pogodil z znanimi bogataši Ilothschildi, ki naj bi na isti način kot jo on goljufal v Ameriki železnice ter uničil samostojne podjetnike, delali tudi v Rusiji. Toda Roth-schildom se nameravana goljufija in odrtija ni posrečila, ker sta spoznala predrzno nakano brata Nobel, ki sta v Rusiji imela največ petrolejskih vrol-ccv v svojih rokah. Kljub velikemu prizadevanju Rockefellerja jo ostalo v Ameriki še vedno nekaj samostojnih bogatih podjet likov petrolejskih vrelcev, ki so delali njemu konkurenco. Zato jo Rockefollor uvidel da bi bilo mnogo bolje, da bi se s svojo družbo, ki jo je ustanovil 1878. lota, prijateljsko zvezal z bogatimi podjetniki, kar je v resnici storil leta 1882, ko jo ustanovil trust, na petrolej z imenom Standart Oil (Trustees) Company. Vsi večji podjetniki so namreč prišli z Ko-ckofellerjem skupaj ter so določili najvišje in najnižje cone, p>Pa menda vendar ne bom umrl, gospod doktor?« — Zdravnik: »Ljubi moj, zakaj ste me pa potlej klicali?« Brzi odgovor. Učitelj lovcu, ki jc prav debelo lagal: »(jospod logar, vi ste nepoboljšljiv! Kaj boste rekli ce se boste nekega jutra v peklu zbudili?« — »I no, »dobro jutro« bom rekel, gospod učitelji« Pogostni jetnik. Kmet: »Ali bi mogel s kaznjencem Slramljetom govorili par besedi?« _ Čuvaj: »Ne, je bil včeraj izpuščen... ampak pridite cez kakih 8 dni, _ takrat bo gotovo zopet tukaj!« Huda bolnica. A: »Torej jc sitna Urša vendar ozdravela?« — B: »Ona je ozdravela; toda vsi trije zdravniki, ki so k njej hodili ,so zboleli.« .,Po.®tavno' Sodnik: »Zatoženčev izgovor, da |e bit pijan, se nc more vpoštevali, ker ni bil tako pijan, kakor zahteva postava.« Mnenje gosp. prof. G. Peni, v T u r i n u. Gosp. J. Serravallo Trst. Zahvaljujem se vam za jdoposlani vzorec vašega železnatega kina vina Serravallo. Vaše vino je brez dvojbe eden najmočnejših tonikov in najboljših okrepčilnih sredstev, kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral vaš izdelek. T ur in, 22. januarja 1912. Prof. G. P e r a. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 20. avgusta: 80, 64, 45, 9, 41. Line, 23. avgusta: 48, 52, 58, 51, 84. Odgovorni urednik F. Kerhne. Pri lišajih vseli vrst, posebno pri mokrih in suhih llšajlh, kakor tudi pri prhljaflh nedosežen nadalje pri vseh Izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastaranili slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva; lekarnarja 3111 Stauder Euzema-balzam gotovo'pomaga Zdravi se z Eiizemo brez motenja poklica. Zavarov. s pat, nt. 111.365. Cena S kron. Pušica za poskušnlo 3 krone. Pristen le iz Roth-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav. Zlllgau. Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno lakih, Id so vpo-rabljali lela vsa mogoča mazila brezuspešno. K 13-50 Vsled balkanske vojske j"e osl.ila velika množina lepo /branega zajamčeno pristnobarvnega 111 pralnega blaga v zalogi, ki se razprodaja SO % pod Ivorniško ceno : kanafasi, oksfordi, cefirji za srajce, ludi za bluze, modro-itski za obleke in predpasnike, sifoni, platno, dileni, brisače Razpošilja 2463 Giesliubel pri Novem Mostu ob Met., Češko. Oslanki so dolgi 8—Is m. Pri naročilu i zav. se jjožlje franko. ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega »pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom". In zakaj? Ker „pravi :Franck" poseduje blagovor.jav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek. ■V • Tovarni j iki dimnici zazidava .•Vf- "' "H ni KI nja koMoy ■ Aiprtons 7k D itn a i Lusrodis ij xm/a .'•'. • 't' - - ■-■ ■• /! •rop 67,25.646 Za podgane K 4 —, za miši li - In. ujame bo/, nadzorstva do 00 kom dov v eni noči, No zapuste nobenega smradu in se zopet samo nastavijo. Past na ščurko edino, to vrste, na katero so lljamo na tisoče ščurkov v eni noči, Ali 2 4ll. Povsod nnib. iisjieli. Pošilja po povzetju Fvnno Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Alotsg'Rsse3/23. Mnogopo-hvalnib pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji so svari. V o. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23440. 37Q2 „CAS" znanstvena revl|a, Izhaja 10 krat v letu In stane po 5K na leto. Naročnino prejem upravnlltvo v Ljubljani. Steckenpferd- lilijino mlečno milo j« slojkoproj neobhodno potrobno br rneijonalno negovanje kož.e in lepote. Vsaki (lan pohvalniee. I >obi se povsod A 80 vili. UM! Na stotine ostankov platna m modnega blaga za moške in ženske obleke se bode razprodajalo zdaj po sezoni Zahtevajte torej v lastnem in-U resu vzorce in se/' ainke ostankov od 1. šiezijske raz-pošiljnhiice platna ..SUDETIil" JSaerndorl M 42, avsir. Sle;. Naročajte,Slovenca1 HUP kupite najbolje prt tvtdkl Mil« Vzorci na zahtevo itnnko. Solidni zastopniki se sprej»»- -'535 Izjava. Podpisana Ana Žitnik obžalujem, da sem razžalila našega gospoda učitelja in se mu lepo zahvaljujem, da mi je blagodušno odpustil ter umaknit tpžbo proti moni. V svrho poravnave plačam prostovoljno znesek <> K za obč. ubožce. Gabrje, (i. jul. 1013. 2553 Ana Žitnik. H 11 rabite grinovec In Hrušovec ?? naročite ga pri: (2257) FR. CVEK-u v Kamniku. Učenec 2450 3 se sprejme na stanovanje in hrano po nizki ceni pri HELENI OBLAK, Škoija Loka št. 21. Prostovoljna prodaja Veliko zemljišče na Dovjem št. 43 (pošta Dovje, Gorenjsko), cel grunt v obsegu (S6 ha — hiša, gospodarska poslopja, polje, travniki, gozdi, — proda skupaj lastnik iz proste roke proti plačilu v gotovini. Posredovalci so izključeni v Ljubljani, Komenskega ulica it. 4. Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in Set-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. oid.iel. boln. Proda rn_ »2, z dvema sobama, kletjo iu .).-.,iB se Risa vežo ter hlevom, pravi,li. ®e zu cerkve v Trzinu pri Mengšu. Zraven nekaj sadnega vrta in nekaj gozda. Cena 2400 K. Več se izve v Domžalah št. 81. Služba cerkvenika se odda v Podzemlji pri Metliki. Nastop dne 15. oktobra. Prosto stanovanje, vrt in nekaj zemljišča. V denarjih 300 K in kar je štolnine še posebej. Prednost ima oni, ki zna s konjem voziti. župni urad v Podzemlji, dne 22. avg. 1013. SHNHTORIURI EMOHH Vajenca poštenih starišev s primerno nft šolsko izobrazbo, in PO" mnrnilra pridnega delavca, sprejme takoj mUlMKd JAKOB MALENŠEK, stavbeni in umetni ključavničar, Bohinjska Bistrica. 2566 Odda se v najem dobro obiskana ■udi družinskih razmer kovačnica prednost imajo vešči raznih kovaških del, posebno pa podkovstva ter s spričevalom pod-kovske šole. Več se izve pri 2554 Ani Peternel, Žirl št. 59 nad škofjo Loko. Novoopremljeni umetni mlin z žago na vodno silo, opremljen z najnovej šimi modernimi stroji, z nekaj posestvom, v zelo dobrem stanu v lepem kraju in na izvrstnem prostoru, se pod ugodnimi pogoji po zmerni ceni proda Naslov pove uprava pod št. 2418. Milijon kron plačal v nekaj mesecih 2349 „MADCHENHORT". Prvo splošno humanitetno društvo za opravo možitve godnih deklet, Dunaj I.Franz Joseis-Kai Nr. 43. Predsednik: Prior Kudolf grof Mels-Colloredo - Vsak Clnri vplača v 2 letih k večjemu K 291 - in dobi v slučaju možitve po 2 letih K 600 potemtakem obreslovanje po rJ4%. i brez določene slarostl Sprejem . brez razlike vere 1 brez zdravniškega spričevala Sprejmejo se : astopnlki pod godnimi pogoji. Plačila sprejema: Marlin Ruznožuik Spodrja SiSka v _Ljubljani. Cesla na državno železnico 119 r Denarni promet do 31. decembra 1912 čez 82 milijonov kron. Stanje vlog čez 22 milijonov kron. LJUDSKH POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tlldi CClfl dC- žela Kranjska in jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. n"?: HnVon BeTe^KUn^ deželnj P°s'?nec' P^nik. Josip SlSka, stolni kanonik, podpredsednik. Odbor-in trgovec. Breg p B.PK«o k«usdiegV veUposesnfk v Lioh^l^M1'^.0' ?«»«»«■. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik Ljubljani. Fran Leskovic, hišn "posestnik tobtenafnik ,( LcLl1 »atija Kolar, stolni dekan v L ubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v ^aovic, posestnik in bl®3f)"'k *Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak mL, tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik ___ v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.