poslablfanje tocialirtične demokradi svoje Poštaina plačaoa v gocovtaj GL A S IL 0 UliBLJANSKIH ŠTSIDENTOtf Cena 5 din Leto III Ljubljana, 24. januarja 1953 POSEBNA IZDAJA eJTaši Brigadirji — udarniki Študenti stopamo v javno politično življenje Doslej smo 0 sličnih dogodkih drugi strani pa o problemu, ki pisali — mislimo na bodoče vo-litve v kongres Ljudske, pri nas Osvobodilne fronte ali kar bo najpravilneje Socialistične zve-ze delovnih ljudi — pisali in razpravl^ali le načelno, teoretič-no — poučno, šolsko. Tokrat hočemo biti stvarni, konkretni — stopiti hočerao iz tcorije v prakso. Studentje ljubljanskih visokih šol s svojo ZSJ, smo se odločili, da bomo na bodočih volitvah postavili svoje kandidate (prvič v zgodovini), in sicer tako za zvezni kongres kakor za repu-bliški kongres Socialistične zve-ze delovnih ljudi. 2e ob mnenju, ki ga je na na-ši letni skupščini ZSJ izrekcl sekretar LMS tov. Tine Rem-škar, smo ugotovili, da zaostaja-mo, da smo zakasnili ob priliki volitev v mestno skuščino. Ob naglem razvoju naše socialistič-ne demokracije smatramo, da bomo le s tako neposredno vključitvijo v politično življe-nje lahko vstopili v korak in le na ta način zarezali globlje bra-zde v splošnem razvoju naše so-cialistične demokracije. Ob taki novi in širši aktivi-zaciji se bomo rešili nekega iz-ključno abstraktnega pojmova-nja politike in teoretiziranja, ki je pri nas že izhlapevalo v pra-znino, kar je nadvse značilno za vsa naša razpravljanja o de-mokraciji. S takim korakom bo-mo /ahko na oni strani v nas samih odpravili neko podzavest-no občutje nesigurnosti — na nikakor m le naš, temveč mora biti skupna skrb vseh deiovnih Ijudi naše republike — v bodo-če po voljenih predstavnikih razpravljati pred najširšo jav-nostjo, kjer je ta najbolj živa in razgibana — kjer bomo lah-ko spregovorili o vseh proble-mih našib visokih šol. Ob naši odločitvi se zavedamo predvsem dveh strani vprašanja,-ki že samo po sebi predstavlja korak k širjenju naše socialistič-ne demokracije, in sicer: 1. to bo lahka pot in vzpod-buda k globlji odgovornosti na-ših ljudi in vse javnosti do na-ših visokih šol, 2. to je pravilnejša pot k no-tranjemu utrjevanju, politični ra.sti in razvoju samozavesti so-cialističnega študenta. Nedvomno predstavlja vse to novost za našo javnost. Ni sicer neznano naše število, ki je po-membno, čeprav ne gre le zanj in ni bilo le na papirju. Tudi tu smo poizkušali dokazati ob prilikah, ko je bil nujen javer izraz mnenja jnnožic — naših Ijudi, na ulicah našega mesta v pravkar preteklem letu. Ceprav moramo ob tokratni naši odlo-čitvi ugotoviti, da predstavlja-mo sicer na Univerzi množico — občutimo izven ustanove ne-ko razpršenost in bomo zaradi tega postavih naše kandidate na voliščih terenov, kjer so pač na-ša sredisča — študentski domo-vi. Napačno bi nas razumel. kdor koli bi nam podtaknil, da gre ob Milijoni prihrankov v naših domovih Gospodarstvo v študentskih domovih ,ie že dolgo časa bilo prava uganka za študente, ki so videii velike subvencije, katere so študentski domovi in menze prejemali od države. Preteklo jesen je postal položaj narav-nost kritičen in pretilo ;e znat-*io povišanje cen hrane v tnen-zah in stanarine po študentskih domovih. Studenti so uvideli, da obsto-ječi administrativni aparat ni zainteresiran dejansko na niče-mer drugem, kakor na tem, da še naprej obstaja. Studentska Zveza je takrat osnovala poseb-ne komisije, ki so pregledale poslovanje domov in menz vkljub odporu upravnih orga-nov. Prišlo je do velikih spre-memb. S skrčenjem upravnega apa-rata ln razpustitvijo nerentabil-nih menz so študenti dosegli mesečni pnhranek, večji od pol milijona. Tako so samo prihran-ki nanesli več, kakor prej ce-lotna državna subvencija. Od-pušcenega je bilo 53"/» osebja, mnoga delovna mesta pa "so za-sedli študentj sami, čeprav so morali zaradi tega slišati mno-go prigovorov. Danes po enem letu delova-nja študentskih upravnih odbo-rov in Studentskih svetov v do-movih ia menzah moremo mir-no trditi, da se js naše uprav-ljanje izkazalo kot mnogo pri-mernejše od upravljanja, ki je bilo do sedaj običajno v naših obratih. Domovi danes obratujejo n«-primerno bolj gospodarno, ka-kor pa pod staro upravo. Tudi študenti so- bolj razvili svoj smise] za štednjo. Studenti na novootvorjenem Studentskem naselju pod Rožnikom porabijo danes v dveh stanovanjskih pa-viljonih manj elektrike, kakor je je prej porabi] en sam pa-viljon. Proračun so študenti znižali od 120.000 na 64.000 in vendar dobro izhajajo. Pomoč države je na ta način bila lahko res uporabljena v namen, za katerega je bila dana. Tako subvencija ne služi več za po-krivanje primanjkJjajev zaradi slabega gospodarstva. Kuratorij študentskih domov — telo, sestavljeno iz zastopni-kov profesorskega zbora, za-stopnikov Ijudske oblasti in študentov — ki ga je Svet za prosveto in kulturo lmenoval na predlog Zveze študentov, je v svojem enoletnern delovanju dosegel znatne uspehe in prvič v večji meri zainteresiral uni-verritetne profesorje za živJje-nje študentov. Se vedno odprto pa je vpra-šan.je nadaljnje izgradnje Stu-dentskega naselja pod Rožni-kom. Letos je ostalo preko 200 študentov brez stanovanja in so se mnogi vrnili na svoje domo-ve. Tudi mestni stanovanjski fond je močno obremenjen za-radi velikega števila študentov, ki stanujejo v mestu privatno. Zaradi tega s« borimo tudi ?.a nadaljnjo izgradnio Studentske-ga naselja. naši odločitvi za neko cehovsko, stanovsko gibanje. Gre le za po-sebne pogoje, zaradi katerih smo, so bili in bodo vse gene-racije za dobo najmanj štirih let omejene na Univerzo, ki pa ne sme biti odtrgana, temveč mora biti prav tako središče so-cializma kakor vse ostale usta-nove, podjetja in središča, kjer koli se zbirajo, delajo in udej-stvujejo naši delovni [judje. V tem je vsa naša tzjemnost, v tem je posebnost in tudi še potrebna naša organizacija ZSJ, čeprav je lahko ta naša organi-zacija že daneš ponosna na svoj prograrn in na dejstvo, da pred-stavlja del Zveze socialističnih delovnih ljudi. Ob takih osnovnih pogledih pa hočemo ob zaključku utrditi še dva vidika naše interne usmeritve. Osvetliti hočemo, kakšna in katera vprašanja po-stavljamo danes na našj Univer-zi v ospredje — pred vso ogro- NAŠl KANDIDATl NAJ POSRE&UJEJO OUGANOM FRONTE NAŠE NAJBOLJ PERECE PROBLEME! ČEMU POSTAV- LJA31O SVOJE KANBIDATE? — KAJ UOČE ZVEZA ŠTUDENTOK NA NAŠl UNSVERZI? mno množico problemov, ki nas tišče. Kakšna je torej ključna problematika, okoli katere se vrtimo? Združili smo jo v dve točki: 1. Studentje se zavedamo, da še zdaleč nismo rešili vprašanja kvalitete študija v taki rneri, da bi si lahko nadeh ponosni naslov — socialistična univfrza. Se ob najbolj skrbnem študij-skem prizadevanju velikef veči-ne študentov pa vprašanja sami ne moremo rešiti; gre narnreč tudi za predavateije.— Se več — gre končno za skrb in paž-njo vseh naših socirjističnih lju-di. Le v skupnem prizarievanju in neposrednA kontroh množic vidimo bodoči pravilnejši raz-voj našega visokošolstva. In drugo — jfe vprašanje ma-terialnih sredstev na sploh. Ob tem mislim na bodoče odločit-ve, ki naj izboljšajo slabo soci-alno strukturo naših univerz m še posebej, kadar gre za finan-siranje takih probiemov, kot je še nerešeno vprašanje fizkultu-re na Univerzi. In končno gre za vsak in kateri koli problem, ki je in še bo zrasel na naši Univerzi na področju materialne osnove našega študija. Z vsemi temi in podDbnimi problemi bodo lahko z našo od-ločitvijo stopili naši predstavni-ki pred vso socialistično jav-nost, kajti v potnoči naših de-lovnih ljudi, v skupnem delu z njimi vidimo našo realno per-spektivo. Univerzitetni odbor predlaga študente - kandidate ZA ZVEZNfl KONORES FRO^TE JE SIMONETI R3NO, ŠTUD. PRAVA, PODPREDSEDNIK UNIVERZI-TETNEGA ODBORA ZŠJ. ZA REPU3LI-ŠKI KONGRES FRONTE KANDIDIRA-TA UR3ANC HSASKO, PREDSEDNIIC ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNi^ERZE IN VISOECIH ŠOL, IN HOČE-VAR SAV8CA, ČLAFtf UNIVERZITETNE-GA ^OMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV Studenti smo se odločili, da za svojega kandidata, ki naj bi nas zastopal na Zveznem kon-gresu Ljudske fronte, kandidi-ramo tov. Simoneti Rina, seda-njega podpredsednika UO2SJ, sekretarja Univerzitetnega ko-miteja Zveze komunistov. Tovariš Simoneti, rodom iz Gorice, je sin zidarja, ki je kot komunist moral pobegniti iz Italije, kjer je bil v odsotnosti obsojen. Ceprav mu je v prvem letu okupacije bilo komaj pet-najst let, je sodeloval v vseh mladinskih akcijah v mestu Ljubljani. Zaradi svoje veiike aktivnosti je bii 1. 1942 sprejet v SKOJ. Vse leto je še deJal na prvi gimnaziji v l,jubljani, leto zatem pa je po nalogu Okrož-nega komiteja SKOJ delal kot organizator mladine v Polju in o k o! i c i. Gradilišče študeiats&ega ; s, lil so g«r> gradile šfudentske delor.^ ...Igade. Na naseBju sedaj stanuj® 500 študentov Ker se je v svojem delu mo-ral stalno lzpostavljati, so ga leta 1943 aretirali in v zaporih dolgo in hudo mučili. Vkljub svoji mladosti pa ni povedal ni-česar" in je vsa široka organiza-cija delovala naprej. Po muče-njih v Ijubljanskih zaporih so tovariša Simonetija odpeljali v Dachau, kjer pa je kmalu zopet postal organizator SKOJ. Po osvoboditvi je delal nekaj časa kot sekretar mladinske or-ganizacije v Polju, pozneje pa v Frontnih organizacijah ter v Ijudski oblasti vse do leta 1950, ko se je vpisal kot izreden štu-dent na pravni fakulteti v Ljubljani. Od lanskega leta štu-dira tovariš Simoneti kot red«n študent naše Univerze in je s svojo oceno, ki znaša povprečno 9, dober študent pravne fa-kultete. HOCEVAR Savica se je rodila 1922. leta v Zgornjih Gorjah v radovljiškem okraju ter izhaja iz učiteljske družine narodnega heroja in prvoborca Gorenjske, Staneta Zagarja. V SKOJ ie bila sprejeta v le-tu 1938, članica Zveze komuni-stov pa je od leta 1941 ter je bila med prvimi aktivisti OF v začetku naše narodnoosvobodil-ne borbe v Ljubljani. Leta 1942 in 1943 je bila v okupatorjevem zaporu, po kapitulaciji Italije, v oktobru 1943, pa je stopila v NOV, od koder je bila septem-bra 1945 demobilizirana. Nato je do leta 1946 delala na Cen-tralnem odboru USAOJ, zatem do leta 1947 na političnem pred-stavništvu FLRJ v Avstriji, Pred prihodom na Univerzo leta 1951 je bila na Kontrolni komisiji in na Rajonskem komi-tetu ZKS. Poslednji dve leti vrši dolžnost članice Univerzi-tetnega komiteta ZKS ter z ve-likim uspehom študira pedago-giko na Filozofski fakulteti. Je tudi članica Glavnega odbora AFZ Slovenije in je ' nosilka Spomenice 1941 in reda zaslug za narod III. stopnje. URBANC Hinko se je rodil leta 1922 v Ljubljani kot sin delavske družine. Takoj po oku-paciji Jugoslavije je pričel ak-tivno sodelovati v OF ter je bil sprejet leta 1942 v SKOJ. Od leta 1942 do 1943 je bil zaprt v Italiji, nato je zopet delal ile-galno v Ljubljani ter bil od 1944 do 1945 ponovno zaprt v šempeterski kasarni. Od osvo-boditve do leta 1948 je bil v JLA v KNOJ. Nato je po demo-bilizaciji delal v Polju na Ijud-skem odboru ter v masovnih or-ganizacijah. Jeseni 1951. leta se je vpisal na Ekonomsko fakulte-to. V pretekletn študijskem letu je bil predsednik Združenja ZSJ ekonomistov, ki je doseglo v svojem delu lepe uspehe. V le-tu 1952 je bil komandant trikrat udarne brigade »Danila Vojske« pri gradnji hidrocentrale v Ja-blanici, kjer je tudi sam postal udarnik. V letošnjem letu je bil izvoljen v Univerzitetni odbor ZSJ ter je postal v decembru 1952 njegov predsednik. ZAHTEVAMO DOPOLXILO UREDBE O OTROŠKIH DOKLABAH. ŠTUDENTl Z DELOM PRIDOBIVAMO SREBSTVA ZA ŠTUDENTSKO SAMOPOMOC. POVE-CAN JE SEMESTRALX1 PRISPEVEK ZA TOVAmšKl SKLAD. XA UNIVERZI JE ŠE VEDAO PRECEJ SOCIALNO ŠTUDEKTOV, Med nami je še vedno precej tovarišev, ki so nujno potrebni materialne pomoči v kakršni-koli obliki. Lanskoletna anketa, ki je dokazala, da le 37% štu-dentov redno zajtrkuje in da jih je vkljub vsem naiiiu naporom še vedno 21%, ki nimajo večerje, je privedla Univerzitetni odbor Zveze študentov do sklepa, da bomo študenti razširili svoj to-variški sklad odnosno prispevek za našo Samopomoč od 20.— na 100.— din za vsak semester. Le tako bo mogoče nuditi vsaj ve-čini nujno potrebnih prosilcev potrebno pomoč. Razne menze in ustanove v Ljubljani so žs priskočile na po-moč z brezplačnimi mesti ali denarnimi pokloni, tako da bo-mo verjetno težak položaj, ki se je obetal predvsem v letošnji zimi, v glavnem le uspeli pre-broditi. Velika delovna akcija, ki smo jo izvedli v decembru, je pcka-zala, da bomo morali tudi v bo-doče na enak način zbirati sred-stva. Morda bodo združenja samostojno organizirala podobne delovne akcije za svoje tovari-ške sklade na fakultetah. V okviru i . uv Jugoslavije obstoja na ljubljan-ski univerzi tudi folklorna sku-pina »France Marolt«, ki v tes-nem sodelovanju z glasbeno na-rodopisnim institutom v Ljub-ljani goji in ohranja slovenske narodne plese. Na zadnjem tek-movanju vseh folklornih skupin iz FLRJ, ki je bilo 1951 v Beo-gradu, je naša skupina zasedla drugo mesto, takoj za Držav-nim ansamblom narodnih pesmi in plesov. Nedvomno je, da je Ljubljanska študentska folklor-na skupina najboljša v LRS m v veliko pGtnoč'našim znanstve-nikom, ki proužujejo našo fol-kloro. Ta skupina je dne 10. in 11. t. m. gostovaia v Celja, Sosta-nju in Topolščici. V Celju je skupina nastopila dvakrat: po-poldne za dijaško mladino in zvečer za ostalo prebivalstvo mesta Celja. V Topolščici je skupina nastopila pred nabito dvorano in žela navduseno cdo-bravanje, prav tako v Soštanju. Akademska folklorna skupina pripravlja tudi gostovanje v na-ših dela'vskih centrih in po po-deželju, pa tudi v Avstriji, JVemčiji in Svici. Ce bodo do-govori, ki so že v teku, ugodno zaključeni, bo naša študentska mladina ponesla slovensko'in sploh jugoslovansko folkloro med naše delovno ljudstvo in preko meja naše domovine, Takšno socialno stanje neka-terih tovarišev.na naših visokih šolah je v dobršni meri posledi-ca nerealnih predpisov v uredbi o otroških dokladah. Ta uredba namreč ne daje pravice do do-klad po 25. letu starasti, in to niti takrat, kadar je prizadeti študent odličen v strokovnem oziru, kar je vsekakor nesmisel, ako • pomislimo, da pa ima pra-vico do teh doklad mlajši, četu-di slabo študira. Prav zaradi tega je naia Zve-za začela po vsej Univerzi in visokih šolah izvajati točen pra-gled. koliko slabih študentov pre-jema otroško doklado. Studenti so bili prisiljeni v to zaradi tega, ker vladni organi niso upošteva-li opozorila študentske organiza-cije, da naj se slabim študentom, ki letnike ponavljajo ali pa stalno prepisujejo, otroška do-klada ukine. Studenti moramo v tej svoji akciji uspeti, ker ne bomo dovolili, da bi kclorkoli na naš račun prejemal od skup-nosti sredstva, ki jih ta tnko zelo potrebuje. Ko bomo prika-kazali celotns znesks, ki jih ne-resna uredba o otro.:kih dokJa-dah dodeljuje slabim študsntom, smo prepričani, da ne bo mimo teh dejstev mogel nihče vsč in da bo nujno treba uredbo o do-kladah korigirati. Na gradbeni fakulteti so ime-li zadnjič skupščino, na kateri so obravnavali n.katere tovari-še, ki ne zaslužijo, da so člani Zveze študentov. Tudi na grad-beni ne vidijo radi, da bi nji-hovo organizacijo izrabljali raz-ni pripadniki nam sovražnih struj. Politični boj je zadpji čas tudi na tej lakulteti močno po-živil delo in življenje Zveze štu-dentov. ' Veliki politični uspshi ob mo-bilizaciji za brigado in nadalj-nja demokratizacija naše Zveze kažejo sedaj lepe rezultate. Zve-za je izključila tov. Gnusa in še nekatere, ki so nastopali pjo-ti Zvezi in sku»ali samo r/ko-riščati bonitete, ki jih je dose-gla. je na tej fakulteti ma-lo klerikalizma, je pa tistim redkim zastopnikom sedaj po-polnoma odzvonilo. Tudi t)a gradbeni bodo bodo rešili nekaj klerikalnih vprašanj, kakor *o to Ž2 napravili na drugih fakul-tetah. Mislimo pa, da bo zlasti filozofska fakulteta morala še bolj zaostriti ta boj, ker je res smešno, da bi dovolili, da naša Univerza daje profesorje — kle-rikalce. Živela Socialistična zveza delovnih ljudi 6000 študentov predlaga tvoje kandidafe Odgovorni organi in študentski šport 6000 ŠTZJDENTOV NIMA NlTl ENE TELOVADNICE, ČEPRAV JO 131A VSA-KA GIMHAZIJA — UVESTl JE TREISA SPLOŠKO TELESNO VZGOJO TVDl NA VNIVERZI KOT OBVEZEN PREDMET! Sport ima na naši univerzi precejšnje tradicije, posebej se je razmahnila telesnovzgojna de-javnost med študenti v letih po osvoboditvi. V zadnjih dveh, treh letih pa se je ta dejavnost izven polifscno dslamo Po II. letni skupščini Zveze študentov naše Univerze in Vi-sokih šol smo ustanovili več študentskih združenj in klubov v večjih krajih Slovenije, kjer so popolne gimnazije in kjer so študentske tradicije tako rekoč že zakoreninjene. Takšni zdru-ženji sta v Novem mestu in v Brežicah, klubi delujejo v Rav-nah na Koroškem, v Mariboru in na Primorskem, v snovanju pa sta kluba kranjskih in ob-murskih študentov. Namen teh klubov in združenj je predvsem razvijanje napred-nih tradicij predvojnega štu-dentskega gibanja, aktivnejše sodelovanje v družbenih, kul-turnih in športnih organizacijah v domačih krajih in na podeže-lju. Uspehi tega dela, čeprav skromni, se že kažejo. Studenti v Novem mestu in v Brežicah so organizirali že več predavanj za gimnazijsko in vajeniško mla-dino, koroški (ravenski) študen-ti so imeli v preteklem letu svoj festival, brežiški študentje so organizirali svoj hokejski klub v okviru domačega »Partizana«, kamor so pritegnili k sodelova-nju tudi ostale mladince. Klub je na vidnem mestu v Sloveni-ji v tej športni panogi. V ta namen so zgradili z udarniškim delom v nekaj mesecih lepo dr-sališče, vzgajajo pa tudi nara-ščaj med vajenci in dijaki. Ma-riborski akademski klub in prek-murski študentje*so se pogovo-rili o skupnem sodelovanju z javnimi, kulturnimi in prosvet-nimi delavci svojih okrajev, da bo namen in smoter, ki so si ga zastavili, najbolje realiziran. Takšne in podobne organiza-cije študentov bodo nedvomno ustanovili tudi v ostalih naših delavskih centrih, predvsem v Celju, Trbovljah in na Jeseni-cah ter povsod, kjer so večje skupine študentov, ki bodo svoj prosti čas posvetili delu z ljud-Btvom, predvsem pa z mladino v svojem kraju in v vaseh. omejila le na nekaj klubov, ki goje posamezne športne panoge. Ti klubi so sicer dosegli lepe uspehe — košarkaški klub je član Zvezne lige, prav tako ša-hovski, imamo nadalje močne strelske in odbojkarske repre-zentance — toda predvsem na polju kvalitete manjšega števila igralcev. Močno pa je upadla množičnost telesne vzgoje na univerzi in visokih šolah. Potrebe po telesni vzgoji na univerzi, mislim, ni treba doka-zovati. Prav študentje, naša bo-doča inteligenca, bi morali ime-ti več mažnosti za telesnovzgoj-no udejstvovanje, ki bi jim po-leg duševnih razvijalo tudi po-navadi zanemarjene telesne spo-sobnosti. V ta namen bi bilo potrebno na univerzi organizi-rati množično fizkulturno udej-stvovanje. Da tega ni, je v glavnem krivo pomanjkanje os-novnih materialnih sredstev za razvoj fizkulture med študenti. Na srednjih šolah je telesna vzgoja obvezen predmet; po pri-hodu na univerzo pa fizkultura pri večini naših Ijudi naenkrat preneha, ponavadi za vse življe-nje. Akademski špprtni odbor je že pred letom predlagal ob-vezno telesno vzgojo na univer-zi in visokih šolah, s čimer se je Svet za prosveto strinial in obljubil, da bo z letošnjim štu-dijskim letom urejeno. Ostalo je, žal, samo pri obljubi. Studentje nadalje nimamo niti svoje telovadnice, niti drugih športnih objektov, brez katerih je množična telesna vzgoja ne-mogoča. Vsaka gimnazija ima svojo telovadnico — 6000 ljub-ljanskih študentov je nima! Vsi napori študentske organizacije, da bi to stanje odpravili, so bili doslej zaman. Tako seveda ne moremo go-voriti o množični telesni vzgoji naših študentov, ki bi jih uspo-sabljala za obrambo države, za čim boljšo izpolnitev velikih na-log, ki jih pred našo delovno inteligenco postavlja nagel raz-voj socializma v naši državi. Studentje sami smo storili vse, kar je bilo v naših močeh, da bi se to stanje odpravilo — ven-dar so tu vprašanja, ki jih sami ne moremo rešiti. Zato znova pred javnost in odgovorne or-gane postavljamo vprašanje: ali bomo še nadalje zanemarjali osnovne potrebe telesne vzgoje na slovenski univerzi? Aksdemskl teater, ki ni akademski teater Naslov teatra je nekoliko previsoko doneč, toda le na prvi pogled. Sicer pa Akadem-ski teater sploh ne obstoja — to je le cilj skupine mladih, za gledališče navdušenih ama-terjev, ki v svojem prostem času gojijo gledališko umet-nost. Da niso samo navduše-ni, ampak da tudi nekaj zna-jo, je pokazala uprizoritev »Idealov in koristi« v ljubljan-ski Drami in gostovanja z istim delom po Sloveniji v predlanskem letu. V Beogra-du praznuje letos Akademski teater 30-letnico obstoja. Mla-da gledališka skupina študen-tov sarajevske univerze se tudi naglo razvija, pri čemer ji precej pomaga lastna dvo-rana z modernim odrom. Za-kaj ne bi potem prišlo do Akademskega teatra tudi pri nas, ko smo Slovenci vendar eden najbolj gledališko nadar-jenih narodov v svetu? Da je razvoj, ki se je pričel s takim uspehom, kot je bila predsta-va »Idealov in koristi«, za- Akademski pevski zbor Tone Tomsič bo obiskal Štajersko Študetifi so že večkrat pcnesSi našo lepo tn fopio domačo pesem preko meja na Koroiko, kjer jih vedno zstova spreje-majo z velikim veseBjesn in odprfinii rokami. Del naše slovenske zemije stal, je krivo predvsem po-manjkanje materialnih sred-stev. Za študentsko gledališko skupino namreč ne stoji no-ben kolektiv z močnimi fondi za kulturno udejstvovanje, ki bi omogočil redno življenje Akademskega teatra, kot je to primer s sindikalnimi kultur-nimi društvi. Upamo pa, da bomo kljub temu uspeli, saj imamo razen materialnih vse ostale pogoje v zvrhani meri. Torej — čez leto dni na svi-denje v Akademskem teatru! Obrtniti pa res znajo Zdaj vemo vsi, kako se v strup preobrača vse, kar študent si sladkega obeta! Zveza študentov je pred krat-kim pričela zbirati po vseh fa-kultetah podatke o slabih štu-dentih, ki prejemajo otroško do-klado, da bi dokazala nujnost popravka Uredbe o dokladah. Objava o rezultatih, ki jih je študentska organizacija dosegla, pa je s svojim naslovom v Slo-venskem poročevalcu pokazala nekaj čisto drugega. Vsak, kdor je prebral naslov članka, je pri-šel do zaključka, da so zopet študenti tisti, ki ne štedijo, če-prav je ravno Zveza tista, ki se bori za bolj ekonomično pode-ljevanje otroških doklad. Mnenja smo, da bi moral naš tisk prenehati, da prekršek po-sameznika pripisuje celotni or-ganizaciji. Naslovi, kakor »štu-denti, ponarejevalci kmečkih bo-nov« in pod., niso na mestu. Cudimo se, da naši časopisi ni-koli ne pišejo o zdravnikih-ubi-jalcih, ali če hočete še bolj gro-bo, o mesarjih-norcih, ker je nek mesar znorel. Ceprav ima-mo na Univerzi vrsto sijajnih študentov, ki študirajo celo po dve fakulteti, in to odlično, ven-dar o njihovih uspehih nihče ne piše. O peščici klavrnih študen-tov, ki zabijajo čas po kavar-nah in gostilnah — tudi med drugimi ljudmi so taki — ter jih Zveza izključuje iz svojih vrst, pa se vedno znova govori. To ni niti prav, niti pošteno. ŠTUDENTINA DELOVNIH AKCIJAH ŠTUDENTl SO AKTIVNO SOBELOVALl V VSEII VEČJTH POLITIČNIH MAXIFESTACIJAH NAŠEGA MESTA Sedettikral na akcijah, petkrat udarnik, preko sfo udarnškc" na naši Univerzi, brigade trikraf udarne — še en prispevek naši i Vsa leta po osvoboditvi so študentje po končanih preda-vanjih in po opravljenih iz-pitih v junijskem roku sode-lovali pri obnovi in pri grad-nji ključnih objektov širom vse naše domovine. Kmalu po osvoboditvi so pričeli obnavljati uničene šol-ske prostore, predvsem na Stari tehniki, ki je bila naj- 4-krat udarna in bila kasneje odlikovana z redom dela II. stopnje, druga je odšla na Avtoput, od koder se je vrni-la 3-krat udarna in bila nosi-lec sekcijske prehodne zasta-ve, tretja pa je gradila prvi objekt na Študentskem nase-lju in s tem odprla to, za štu-dente tako pomembno gradi-lišče ter omogočila delo se-demdnevnih študentskih bri-gad pozimi istega leta. Doprinos teh brigad k iz-gradnji omenjenih objektov je bil še pomembnejši zato, ker so te brigade dokazale, da v kratkem času obvladajo tudi strokovna dela, celo na visokih stavbah. Te izkušnje in te grupe so bile osnova UlUll L\-1J.1.J.1I\.±j LVi. J V- UllU AJ.CI J ----- ----O- —L,--------------"^------ ----------" — bolj prizadeta. Leto kasneje znanih tekmovanf zidarskih je delala 150-članska brigada pri gradnji proge Brčko—Ba-noviči, mnoge pa srečamo raz-tresene vzdolž proge v raz-nih brigadah kot sanitetne referente, predavatelje, in-struktorje in podobno. Nad tri sto študentov je v dveh brigadah delalo na progi Sa-mac—Sarajevo, 55 jih je pa gradilo nekdaj študentom na-menjeno zgradbo na Mežaklji. To se je ponovilo 1. 1948, ko je ta objekt gradilp 80 grad-benikov in ekonomistov. Leta 1949 so študentje se-stavili tri delovne brigade s skupno nad 600 brigadirji. Prva je odšla na Novi Beo-grad, od koder se je vrnila skppin v sedemdnevnih bri-gadah na Študentskem nase-lju, kjer so presegale normo tudi za 200%. Ob vsem tem naštevanju delovnih mest in rezultatov pa ne smemo poza-biti kulturno-prosvetnega de-la v brigadah, ki je bilo v tej dobi zelo pestro in razvito. Saj je današnja dramatska sekcija na naši Univerzi prav tista iz prve študentske briga-de. Ne smemo pa pozabiti tu-di našega pevskega zbora, preje ŠKUD »Tone Tomšič« ki z udeležbo na delovni ak-ciji na Lijaku in Študentskem naselju prispeval svoj delež naporom študentov pri iz-gradnji domovine. ODLOCUJOC FAKTOR NA ŠTUDENTSKEM NASELJU JE BILA ŠTUDENTSKA DELOVNA SII|A Leto 1950 je bilo tisto leto, ko so študentje posvetili svoje mlade sile rasti Študentskega naselja v Ljubljani. V jeseni 1949 so se formirale sedemdnevne brigade, ki so vse do maja naslednjega leta gradile in pripravljale gradilišče za sprejem večjega števila brigad v poletnih mesecih. Prav te sedemdnevne brigade, v katerih je sodelovalo nad 2500 studentov, so finančno najbolj uspele, ker z njimi ni bilo nobenih stroškov, efekt pa je bil večinoma zadovoljiv. Ju-lija oziroma avgusta je bilo na naselju 9 brigad z nad 800 brigadirji. S pomočjo kmečke mladine so bili končno pod streho trije objekti, četrtemu so bili zbetonirani temelji, za petega pa je bila odprta gradbena jama. Poleti 1952 se je zopet formiralo 9 brigad z 811 briga-dirji. Pet brigad je delalo pri gradnji proge Konjic—Jabla-nica, dve brigadi v Zenici, dve pa v Ljubljani. Vse brigade so bile večkrat udarne, one iz Jablanice celo trikrat. Ta kratek pa tudi nepopolni pregled udeležbe študentov na delovnih akcijah kaže, da so študentje kljub napornemu študiju, strogim študijskim pogojem itd. leto za letom od-hajali na razna gradbišča širom ce!e naše socialistične do-movine. Nad tri sto študentov j e prejelo naziv udarnik, mnogi so bili tudi večkrat proglašeni za udarnike, Roškar Franc iz gradbene je celo 5-kratni udarnik. Nad sto tovarišev in tovarišic pa je bilo na delovnih akcijah najmanj petkrat. Zveza študentov Jugoslavije je ponosna na stotine in sto-tine svojih članov, ki so leto za letom odhajali tja, kamor jih je poklicala izgradnja socializma. Eno izmed poiifičnih zborovanj v Ijubljanske Univcrze Zahtevamo več pravic! Osnietek Univerzitetnega zakona ne daje študetitom dovoij pravic. Hočemo svoje zastopnike v fakuBfetnent in Univerzitetnem svetu! Osnutek zakona o univerzah je povzročil veliko razgiba-nost v študentskih vrstah. Studentje diskutirajo med seboj in «a sestankih Zveze iznašajo kritiko in svoje predloge za izpo-polnitev zakona. Na pravni fakulteti v Ljubljani so iraeli študentje talc sestanek, kjer so ugotovili, da osnutek zakona o univerzah ne zagotavlja študentom dovolj pravic. Studentje inorajo dobiti svojega predstavnika v fakul-tetnera svetu, kjer bodo lahko zastopali interese študentov in pomagali pri reševanju specifičnih študentskih problemov. Na-dalje so ugotovili, da zakan ne sme zahtevati obveznega obiska predavanj, ker se na ta način onemogoči študij študen-tom, ki so v službi. Razvoj naše ljudske oblasti gre odločno v smeri nepo-sredne udeležbe državljanov voblastnih in upravnih organih, zato smo študentje upravičenizahtevati svojega predstavnika v fakultetne svete. Diskusije ozakonu se nadaljujejo. O spolni vzgoji v srednjih šolah Združenje medicincev je za študentke Univerze in Vfsokih šol priredilo poseben tečaj, na katerem so zdravniki predavali o materinstvu, spolni vzgoji in higieni ter dajali odgovore na vsa vprašanja, ki so jih štu-dentke v zvezi s temi vprašanji postavljale. Stiki z inozemskiini študenti Studentska organizacija vzdr-žuje vsestranske stike z mnogi-mi naprednimi študentskimi organizacijami izven naših meja. Ta povezanost je pričela dobi-vati jasnejše oblike sodelovanja v poslednjih treh letih, najprej z delovnimi akcijami, ki jih je organizirala LMJ n. pr. ob gradnji študentskega naselja v Zagrebu, kjer je sodelovalo čez tisoč tujih študeintov iz različ-nih dežel in kontinentov, ki so se ob delu seznanili tudi z našo družbeno ureditvijo in našo borbo proti kominformizmu. Temu so sledila mnoga šport-na, in to predvsem smučarska tekmovanja v Avstriji, Zahodni Nemčiji, Franciji in Italiji ter pri nas v Kranjski gori. Na vseh tekmovanjih so naši reprezen-tanti večkrat dosegli prva mesta, predvsem pa so z dobrimi re-zultati afirmirali naš šport v tujini. V preteklem letu je naše sodelovanje zavzelo zelo pestre oblike. 53 študentov je bilo na tehničnih praksah v Angliji, Finski, Nemčiji, Avstriji, Izra-elu in Nizozemski, 16 inozem-skih študentov pa je prakticira-lo v naših tovarnah in institutih. Dve skupini po 16 študentov arhikteture in elektrotehnike sta bili na ekskurziji v Svici, 14 študentov etnologije pa je sode-lovalo pri raziskavanjih in re-stavraciji kulturnih, glasbenih in ostalih posebnosti med našim narodom v Slovenski Koroški, kjer je bilo tudi 26 študentov-agronomov na krajši praksi, ki je bila predvsem v pomoč slo-venskim kmetom. Skupina štu-dentov umetnostne zgodovine je bila na ekskurziji v Avstriji, kjer so si ogledali umetnostno-zgodovinske spomenike in mu-zeje. 6 študentov medicine je bilo na poučnem potovanju po Sredozemlju in Angliji. Študentski pevski zbor, naslednik bivšega Akademskega pevskega zbora, je na svoji Ietni skupščini, ki je bila ne-davno, znova prevzel ime Akademski pevski zbor »Tone Tomšič«. S tem je zbor, ki sodi med najboljše slovenske pevske zbore, tudi formalno postal pravi naslednik znanega Akademskega pevskega zbora in namerava njegovo tradi-cijo nadalje gojiti. Stilno izbrani in dovršeni vsakoletni koncerti APZ so znani v Ljubljani pa tudi drugod. Tako je v lanskem po-letju zbor že tretjič ponesel našo pesem preko naših meja na Slovensko Koroško, kjer so ga naši rojaki toplo sprejeli. Letos pa zbor pripravlja večjo turnejo po Štajerskem, v Maribor, Ptuj itd., gostovanje v Trstu, koncert v Ljubljani in še nekatere prireditve, ki po kvaliteti gotovo ne bodo zaostajale za njegovimi dosedanjimi nastopi, ampak bodo pokazalc še več kot prejšnja leta. APZ ima precejšnjo tradicijo v gojenju slovenske na-rodne in umetne pesmi. Pod vodstvom svojega požrtvoval-nega dirigenea Radovana Gobca bo zbor svoje delo nada-ljeval v smeri, ki si jo je začrtal in ki mu obeta še večje uspehe. Slovenska univerza daie vedno več strokovniakov Kulturna aktivnost na med-narodnem področju se je pričela s študentskim festivalom, ki se je vršil lani aprila v Ljubljani. Poleg naših študentov ter za-stopnikov sarajevske univerze so sodelovali tudi gostje iz Fran-cije, Avstrije, Nemčije in Italije. Festival je bil uspešen, saj smo ob tej kulturnivmanifestaciji po-sredovali svojo kulturo in umet-nost drug drugemu ter tako utr-dili stike, ki se odražajo zlasti v gostovanju skupine študentov Akademije za igralsko umetnost na festivalu v Erlangenu v Za-hodni Nemčiji, kjer so s svojo umetniško kvaliteto želi mnogo priznanja. Prejeli so več povabil za nastop v raznih mestih Nem-čije in drugih evropskih državah. Poleg tega so naši zastopniki sodelovali na glasbenem festi-valu na Dunaju, na mednarod-ni konferenci esperantistov, na seminarjih v Salzburgu, v Nem-čiji ter v Bentvveldu na Nizo-zemskem, Akademski pevski zbor pa je ponesel našo narod-no in umetno pesem med roja-ke v Slovensko Koroško. V Ljubljani je bil poleti tudi sprejemni center za inozemske študente, ki so prišli v Jugo-slavijo na lastne stroške, kjer so preživeli nekaj tednov na iz-letih, logorovanjih, v gorah in ob rporju. Naša organizacija jim je nudila vso pomoč v organi-ziranju oskrbe in v pojasnjeva-nju naših prirodnih in kultur- Tečaj je zaradi o zrra tn izretfntj ¦ manja, ki ga nihče ni pncako-val, pokazal, da v naših sred-njih šolah manjka pouk seksu-alne vzgojg. Mnogi vzgojitelji na srednjih šolah še vedno sto-jijo na stališču, da ni mogoče in da ni primerno, da bi sred-nješolcem predavali o seksual-nih problemih. Mnogi študenti, predvsem študentke, ne pozna-jo niti osnov seksualne higiene. Ker pač ni dano, da bi vsaka maturantka ali maturant prišel na univerzo in ni to niti namen, je nujno, da se obravnavi teh vprašanj posveti v srednjih šo-lah več pažnje. Zveza študentov bo med vsemi udeleženkami iz-vedla anketo, ki bo anonimna in bo skušala dati predvsem od-govor na vprašanje, kaj in ko-liko so udeleženke že izvedele v srednjih šolah s tega področ-ja izobrazbe. Sedaj se je med študenti prav tako pojavila zahteva, da naj ss organizirajo enaki tečaji, nih zanimivosti, zgodovine in družbenega razvoja, naše držav-ne ureditve, delavskih svetov in tako dalje. Vsi ti rezultati kažejo, da je med Zvezo študentov v Ljublja-ni in študentskimi organizacija-mi v drugih državah, zelo raz-vito sodelovanje na enakoprav-ni osnovi ob medsebojnem spo-štovanju, Na ta način uspešno posredujemo naše socialistične izkušnje drugim narodom ter utrjujemo idejo bratstva med narodi v borbi za mir, proti vsakršni agresiji, ki bi ga sku-šala porušiti, v borbi proti kom-informističnemu pačenju in teptanju marksistično-leninistič-nih načel. Medsebojni stiki torej družijo naše napredne sociali-stične ideje s progresivnimi tež-njami akademske mladine v ostalih deželah sveta ter so brez* dvoma ena najuspešnejših oblik sodelovanja med narodi. „ T R I B U N A" Glasilo ljubljanskih študeutov — Odgovorni nrednik: Boris Mikoš, abs. t^hn — Naslov uredništva in upra-ve: Trg Revolucije 11/1. telefon 21-571 — Letna naroč-nina 200 din, polletna 105 din, četrtletna 55 din — [zhaja 3. in 18. v mesecu — Tisk Tiskarue Slovenskega paročevalca — Rokopisov ne vračamo V boju za socialisično Univerzo zahtevamo pomoč vseh delovnih ljudi