Deška mesc. šola v Ljubljani Je nujuo potrebua. (Dalje.) 9. Potreba meščanske šole za Ljubljano. Iz povedanega je razvidno, da so meščanske šole velike važnosti in koristi, in ljubljansko prebivalstvo trpi škodo z ozirom na razvoj obrti, ker še nima meščanske šole. Pomanjkanje meščanskih šol je največ krivo, da dere pri nas vSe v srednje šole. Posamezni razredi so zaraditega prenapolnjeni, vsled česar trpi pouk, učenci pa zaradi nezadostnega predznanja zaostajajo in izostajajo. Taki otroci bi pa lahko prav dobro napredovali v meščanski šoli ter bi bili- izvrstna pridobitev za našo obrt in trgovino, tako so pa brez pravega znanja nekaki propadli dijaki ter se obesijo tam, kjer se le morejo, da si s silo prislužijo košček vsakdanjega kruha, če se niso popreje že popolnoma pogubili ter postali malovredna in nevarna bitja v človeški družbi. Kako se pogube dijaki na srednjih šolah brez doseženega cilja, nam kaže tale primera: Leta 1889. se je vpisalo v tukajšnjo realko v prvi razred 114 učencev. Od teh jih je prišlo v drugi razred 70, v tretji 48, v četrti 38, v peti 21, v šesti 15 in v sedmi razred pa 14 dijakov! Isto leto je vstopilo v tukajšnjo višjo gimnazijo v prvi razred 221 učencev; na koncu leta jih je bilo samo še 130, ki so dosegli učni smoter; v peto šolo jih je prišlo samo 21 in maturiralo jih je pa od 221, ki so se vpisali v prvo šolo, samo 18! Posebno močno izostajajo dijaki v spodnjih štirih razredih. Omenjeno leto jih je izostalo v prvih štirih razredih na realki 93, na gimnaziji pa 190! Vsi ti propadli dijaki bi gotovo prav dobro izhajali v meščanski šoli, ko bi jo imeli. Opotrebimeščanske šole za Ljubljano se je govorilo že pri seji občinskega sveta dne 18. julija 1899. leta, ko je šlo za ustanovitev in zgradbo III. mestne deške šole. Potrebo III. mestne deške ljudske šole in pa hkrati pod erco streho ustanovitev deške meščan. šole sta toplo zagovarjala' občinska svetnika dr. Lovro Požar in poročevalec J. Dimnik. Seveda so se čuli tudi nasprotni, celo šaljivi glasovi proti III. tnestni šoli in pioti meščanski šoli. Te glasove je pa krepko zavrnil odličen član občinskega sveta, rekoč: »Ni umestno šaliti se s šolo in še manj umestno pa, da bi prešli preko tako važnega in resnega vprašanja na dnevni red, ker je očividno in dokazano, da se rešitvi tega vprašanja ne bomo smeli izogniti.« 10. Šola je temelj bodočnosti vsakega naroda in vsake dežele. Stara resnica, ki je veljavna tudi za sedanje čase, je: »Sola je temelj bodočnosti vsakega naroda in vsake dežele.« Ta resnica se poudarja pri omikanih ljudeh že od pamtiveka, naglaša se dandanes in naglašalo se bo tudi vbodoče, zakaj človeštvu je namen, da se izpopolnjuje in napreduje. Tudi narodom in deželam, ki so se pospele na visoko stopnjo kulture, tudi tem narodom in deželam je dnlžirost, da skrbe za svoje šolstvo ter doprinašajo žrtve zanje, zakaj zakon narave v boju za obstanek je tak, da tisti narod, ki ne napreduje, že nazaduje prav zato, ker ne napreduje, in tisti, kdor ni zato, da bi se udeležil te tekmovalne delavnosti, ta si je že sam podpisal smrtno obsodbo. Te resnice se zavedajo najintenzivneje ravno oni narodi in tiste dežele, k'i so napredovale najbolj. S pomočjo omike jim je dozorel pravi smisel za svoje potrebe in za pogoje svojemu obstanku. Cuditi se je, da prav prebivalci tistih narodov, dežel in mest, katerih obstanku ne preti nevarnost, toliko žrtvujejo za svojo izobrazbo, za svoje šolstvo. In vendar ni to nič čudnega; vse to je le prenaravno. Neveden človek navadno ne ve, česa mu treba; omikan človek pa ne pozabi na ničesar, kar mu treba, in sicer ne samo zato, 3a se ohrani na 3ose3anji stopnji, ampak da se popenja vedno višje. šola je temelj bodočnosti vsakega naroda, vsake dežele, vsakega posameznika. Dolžnost ljudskih zastopnikov v deželnih in občinskih zastopih pa je, da polože dober temelj za razvoj šolstva. Tudi nas vseh, ki sedimo v tej zbornici, je dolžnost, da skrbimo za ljubljansko šolstvo tako, da se bo brez zadržka lahko razvijalo ljubljanskemu prebivalstvu v korist ter se v ta namen ne strašimo, doprinašati potrebnih in neizogibnih žrtev. Denar, izdan za šolstvo, ni zavržen, ampak se obrestuje bolje, kakor kakršnakoli naprava. 11. Mnenje strokovnjaka o potrebi meščanske šole. Potrebo meščanske šole za Ljubljano je poudarjal tudi c. kr. dež. šolski nadzornik g. Fr. Levec že 1. 1898., ko je v imenu c. kr. mestnega šolskega sveta kot tedanji okr. šolski nadzornik za Ljubljano sestavil stavbni program za III. mestno deško šolo. V tem poročilu pravi gosp. nadzornik med drugim to-le: »Sestavljaje ta stavbni program sem se ravno tako kakor pri šentjakobski šoli oziral na to, da bo vendar že enkrat treba misliti tudi na ustanovitev deške meščanske šole, ki bi dobila potrebne prostore lahko tudi v novemi poslopju III. mestne deške ljudske Sole. Po mojih mislih se vprašanje o ustanovitvi deške meščanske šole v Ljubljani ne da več spraviti z dnevnega reda, ker smo Kranjci v tem oziru zaostali celo za Dahnacijo in Bukovino, in je Ljubljana zdaj edino deželno stolno mesto v Avstriji brez javne meščanske šole. Oziri na naše obrtne šole in učiteljišča, na prenapolnjene srednje šole in na splošni napredek ljudskega šolstva ljubljanskega nas silijo uvaževati tudi vprašanje zaradi mestnih javnih meščanskih šol. Ako pa se zida že posebno poslopje za III. mestno deško ljudsko šolo, kaže to poslopje zidati tako razsežno, da se v njem prejalislej nastani tudi deška meščanska šola. (Konec.)