primorski dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trébu-*'• od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idnji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 600 lir - Leto XL. št. 282 (12.005) Trst, sreda, 28. novembra 1S O —! "/3 O O' XI » vi o O C X o h m o x r o rn x t: -r C 3> C-O G X 2> -n r l. x a 2> x. x n x I—i C— f H rn n; -x ~~i 3> -d o ■■■o !> > 2> Cr~ Po sklepu vlade za premostitev obstrukcije v senatu Danes 6 glasovanj o zaupnici za Visentinijeve davčne ukrepe Ostre kritike KPI vladi, češ da onemogoča soočanje v parlamentu RIM — Drevi, verjetno okrog pol n!1<-‘i. bo senat torej odobril Visenti-niJcv davčni paket. Po ponedeljkovem sklepu, da vlada postavi vprašanje zaupnice pri glasovanju o tem u-*rePu, je mogoče trditi, da so glavic politične in- parlamentarne ovire, so bile na poti zakona, premošče-Z zaupnico bo namreč ukrep o-jJobren v (skoraj) izvirni obliki, ker Redo odpadli spreminjevalni predlogi in PSDI. Najpomembnejši popravek, za kate-ega so se dogovorili na koncu, za-°?va le odpravo blagajniškega dnev-!ka za svobodne poklice. Visentini Je nato zgnetel svoj zakonski predlog samo 5 členov: glasovali bodo to-J o zaupnici šestkrat, po enkrat za sak člen- in enkrat za ves zakon. * imenu KD je D’Onofrio izrazil pol-zadovoljstvo, toda v resnici ni ta- Toda politični dogovor, ki so ga g Xncu dosegli s tako težavo, ima vej, izvor drugje, ne pa v senatni Palači. V bistvu se je znotraj pet-m 3tl*rcmembami — odloka izpred trrli .mcsecev. ki ga parlament ni podil 11 Jn -I® torej zapadel. Novo bese-kje° ®?l°ča, da so izgoni v občinah, oto stanovanjska kriza najbolj hnH-a’ odloženi do konca junija pri-do *yc®a leto. Prav tako so odloženi kal i1®3 junija izgoni za javne lo-norm • tom času naj bi sprejeli nov La jtotiv v zvezi s to problematiko. Povr • iavnih lokalov lahko medtem višajo najemnino za 25 odstotkov. Ka ^o*1 osvaja popravek, ki (v IR v senatu komunistična partija sto Jetoo ob znatni podpori sociali-v l.J vnesla v prvotno besedilo. Gre konlstvu za podaljšanje veljavnosti zaznaš ^ofmica«, ki je določal, da a registrska taksa za nakup pr- vega stanovanja 2 odstotka namesto 8 odstotkov vrednosti stanovanja. Drugi odlok pa zadeva zakladne zadolžnice. Kot je znano so obresti od teh zadolžnic neobdavčene. Tako se dogaja, da podjetja, predvsem finančne družbe pa tudi druga podjetja, najemajo posojila (in s tem umetno zmanjšajo dobiček), z izposojenim denarjem pa kupujejo zakladne zadolžnice; skratka velik del dobička dejansko utajijo. Sedaj so to onemogočili. Zadolžnice sicer ostanejo neobdavčene, vendar podjetja, ki investirajo v te vrednostne papirje, ne morejo odštevati od dobička pasivnih obresti za najeta posojila. Ukrep je bil potreben, ker je po tem načinu davčne utaje v zadnjem času posegalo ogromno število podjetij in sprožila ga je v bistvu senatna razprava o Visentinijevem paketu, kjer so številni senatorji poudarili, da ni mogoče udrihati samo po trgovcih, obrtnikih in prostih poklicih ter pustiti v nemar davčne utaje velikih družb. SANTIAGO DE CHILE — Ob poostrenih policijskih ukrepih vojaške diktature se jc včeraj v Čilu začel že dvanajsti protestni dan, ki se bo nadaljeval še danes. Preganjana in z aretacijami zdesetkana čilska o-pozicija pa se ni ustrašila grobe represije, mobiliziranega vojaškega stroja in je kompaktno odgovorila na režimske provokacije. Kot prvi so stopili na ulice študentje in z letečimi shodi sprožili rastočo mobilizacijo. Kljub najstrožji cenzuri se je po vsem sodeč opozicija skrbno pripravila na sedanja dneva protesta. Shodi niso bili včeraj samo po ulicah temveč tudi na delovnih mestih, gospodarska dejavnost je v dobršni meri zamrla. Pod noč pa so se v glavnem mestu pojavile barikade in kresovi. Uvod v včerajšnji dan protesta je bila vrsta eksplozij, ki so pretresle glavno mesto. Do atentata je prišlo celo pred predsedniško palačo Mone-da, kjer jc eksplodiral s trideset kilogrami razstreliva natrpan avtomobil. V petih bombnih atentatih sta bili le dve osebi lažje ranjeni, materialna škoda na režimskih objektih pa je ogromna. Pinocheta pa vse to ni motilo, saj jc že dan prej odpotoval v Arico na sever države. Nalogo in skrb za naj-strožjo represijo pa je poveril svojim najožjim sodelavcem. Ti so že napovedali možnost vpoklica rezervistov, da bi bili kos »terorističnemu prevratništvu«, prav tako načrtujejo podaljšanje policijske ure, tujim dopisnikom pa so zagrozili z izgonom iz države, če bodo nadaljevali z dosedanjim poročanjem Diktaturi že pohaja sapa in se lahko zahvali le neenotnosti opozicije in jalovemu razpravljanju o metodologiji boja proti režimu, da je ni še odnesel plaz. Kljub vsemu pa opozicijo bodri spoznanje, da je Pinochet vedno bolj osamljen, da so ga v bistvu zapustili vsi družbeni sloji in da z njim v praksi drži lc vojska in del velekapitala. A tudi tu se širi nezadovoljstvo predvsem med mlajšimi častniki, ki ne vidijo v diktaturi bodočnosti, velekapital pa se je že zbal za svoje profite. Gambassini: župan naj prijavi sodstvu prireditelje trebenske manifestacije NA 5. STRANI Skupščina SR Slovenije o gospodarskem načrtu 81 življenjskem standardu tHin^UBLJANA — Slovenska skupščina, ki je zasedala iis„ dva dneva, je včeraj sprejela stališča v zvezi z nje i,!>m republiškega gospodarskega načrta za prihod-jih ..'t- Ugotovili so, da načrt izhaja iz usmeritev, ki so Ì ajR dolgoročni program stabilizacije, zadolžili pa S£dsk>rSn' svet- du upošteva nekatere pripombe iz dele-tozbr* razPrave. šlo je predvsem za vprašanje deviz, *°Ke emcn)evanja gospodarstva ter širokopoteznejše na-yna področju kmetijstva. So iZVezi z osebnimi dohodki in družbenim standardom èìlne ati zahtevali, da bi morali bolj kot doslej pla-ZaUs(. kayerte povezovati z motivacijo za boljše delo. nit, V'ydi naj bi torej nekajletno padanje realnih oseb-Pa ki znižujejo življenjski standard, poleg tega biliia^.Rr manjše zainteresiranosti delavcev ogroža sta-jto'Jske cilje. raču®^ so proučili tudi osnutke republiškega pro-V vi6in-z o Prihodnje leto in sprejeli rebalans letošnjega 1 37,5 milijarde dinarjev, (dd) Novi deželni tajnik KPI orisal delovni program TRST — Novi deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je pred mesecem dni na tem mestu nasledil evropskemu parlamentarcu Giorgiu Rossetti-ju, se je včeraj predstavil s svojim okvirnim delovnim programom. Na tiskovni konferenci na sedežu časnikarskega krožka v Trstu je v prisotnosti nekaterih drugih članov strankinega deželnega tajništva orisal smernice, ki ga bodo vodile pri vodenju stranke v Furlaniji - Julijski krajini. Viezzi, ki se je rodil pred 38 leti v Vidmu in sedaj prebiva v Trstu, ima za seboj bogate izkušnje, ki si jih je pridobil s svojim dosedanjim delom; zadnjih deset let je bil tajnik skupine KPI v evropskem parlamentu. NA 4. STRANI V EVROPSKEM NOGOMETNEM POKALU UEFA V konkurenci tudi Inter Partizan in Zeljezničar V evropskem nogometnem pokalu UEFA bodo danes igrali prva srečanja osmine finala. V konkurenci so še ena italijanska (Inter) in dve jugoslovanski ekipi (beograjski Partizan in sarajevski Željezničar). Gotovo pred najtežjo nalogo bo milanski Inter, ki bo v gosteh igral proti zahod-nonemškemu moštvu Hamburgerja, ki sodi med najboljše evropske ekipe sploh. Tekma bo tudi neposredno po italijanski TV (ob 20. uri po 1. sporedu). Pred dokaj težko nalogo pa bosta tudi jugoslovanska predstavnika. Beograjski Partizan bo v gosteh igral proti vodilnemu madžarskemu moštvu Videotonu (tekmo bo neposredno prenašala TV Koper ob 15.15). Še pred težjo preizkušnjo pa bodo nogometaši sarajevskega Že-ljezničarja, ki bodo v gosteh igrali proti moštvu Universi-tatea iz Craiove. Romuni so zelo izkušeni na evropski sceni. Tudi to srečanje bo prenašala TV Koper, (18.00). NA 10. STRANI V Bombayu ubili britanskega konzula NEW DELHI — Dva neznanca sta včeraj dopoldne v Bombayu ubila britanskega generalnega konzula Per-cyja Norrisa, ko se je ta s svojim avtom peljal v službo. Po prvih vesteh sta atentatorja počakala, da je konzulov avto na nekem ovinku nekoliko zavrl in proti njemu sprožila več strelov iz avtomatičnega orožja. Konzulov šofer je takoj pospešil, a mu ni uspelo rešiti diplomatovega življenja, ki je nekaj minut kasneje izdihnil v neki bolnišnici. Po prvih preiskavah sta bila atentatorja bele polti, to pa le malo pomaga, saj je v Bombayu močna skupnost Parsi. Vsekakor pa so indijske oblasti takoj sprejele vrsto u-krepov, da zaščitijo tuje diplomate in najostreje obsodile atentat. V Londonu pa se bojijo, da je umor zagrešila IRA. Pred podpisom konvencije Lome 3 LOME — Po enoletnih trdih pogajanjih, ki so bila večkrat na robu razbitja, je vendar bil dosežen sporazum med 64 afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami in deseterico članic Evropske gospodarske skupnosti o novi konvenciji, ki urejuje vzajemne gospodarske odnose. Tretja konvencija iz Lome ja (prvi dve sta bili sklenjeni leta 1975 in 1980) je seveda sad kompromisa: predvideva namreč pomoč EGS pridruženim neevropskim državam v skupnem znesku 8,5 milijarde evropskih denarnih enot (okrog 13.000 milijard lir), kar predstavlja 7 odstotkov več, kot je EGS ponujala in 20 odstotkov manj, kot je zahtevalo 64 držav v razvoju. Predstavlja pa vsekakor korak naprej v primerjavi s preteklostjo, ker predvideva tudi prodaje pod ceno kmetijskih presežkov EGS (evropske države pa niso povsem sprostile uvoza rib in pridelkov). Zato sta k tretji konvenciji, ki jo bodo podpisali 8. decembra v prestolnici Toga, pristopila tudi Angola in Mozambik, ki se bosta s tem nekoliko otresla gospodarske odvisnosti od rasistične Južne Afrike. V zboru republik in pokrajin SFRJ Sprejet popravljeni zakon o tujih vlaganjih v jugoslovanska podjetja BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine Jugoslavije je včeraj sprejel zakon o spremembah zakona o vlaganju tujih sredstev v jugoslovanska podjetja. Spremembe zakona o vlaganju tujcev izhajajo iz tega, da je obseg do zdaj vloženih sredstev na podlagi skupnih vlaganj skoraj zanemarljiv. V celotnih gospodarskih investicijah je bil delež teh sredstev komaj 0,6 odstotka, v 16 letih, odkar velja ta zakon, pa so sprejeli samo 178 sporazumov. Zato so se odločili za zakonske rešitve, ki bodo čimbolj motivirale tuje osebe, da vlagajo finančna sredstva v jugoslovanska podjetja. Najpomembnejša novost je, da zakon ne določa več razmerja vlog domačega in tujega partnerja, to je da opušča formulo 49 - 51, to se pravi pravilo, da je moral biti delež jugoslovanskega partnerja vsekakor večinski. Prav tako ni več predvidena spodnja meja vlaganja tujega kapitala. V skupnem organu, ki bo odločal o vseh bistvenih vprašanjih skupnega poslovanja, tuji partner ne ho mogel imeti večjega števila predstavnikov od domače organizacije, ne glede na višino deleža. Predstavniki domače organizacije v tem organu so dolžni, da pred odločanjem dobijo stališča in mnenja delavcev, (dd) V nastopu na sedežu FAO v Rimu Craxi za splošni pakt proti lakoti na svetu RIM — »Globalna strategija, ki naj temelji na drugačni, pravičnejši vzajemnosti med narodi vsega sveta, nekakšen svetovni pakt, ki naj s posebno listino zajamči pravico vsakega človeka in vsakega naroda do preživetja.« Tako je ministrski predsednik Craxi strnil svoj predlog o pomoči državam tretjega sveta, ki še trpe lakoto. Spregovoril je na tribuni svetovne organizacije za kmetijstvo in prehrano FAO, ki ima svoj sedež v Rimu, in prisluhnilo mu je 156 predstavnikov držav članic. Vladni predsednik Craxi je predlagal, naj bi omenjeno listino odobrili prihodnje leto ob priliki 40-letnice u-stanovitve OZN ter tako potrdili željo vseh narodov sveta, la laikota za vselej izgine z obličja zemlje. Včerajšnji Craxijev obisk na sedežu FAO je končno nekoliko pomiril duhove, ki so se pred nekaj tedni razvneli med Italijo in FAO zaradi nekih spornih upravnih vprašanj, pri čemer je vodstvo FAO zagrozilo z umikom svojega sedeža iz Rima. V svojem govoru je Craxi obsodil i neurejene zakone v svetovni kmetij-sko-živilski trgovini. Izrazil je negodovanje italijanske vlade spričo nedoslednosti in počasnosti, s katero se mednarodna javnost odziva na obupne klice na pomoč, ki prihajajo iz Sahe-la, sklopa revnih držav v pasu pod Saharo. Italija je tačas že globoko segla v sklad za sodelovanje ter afriškim državam Sahela namenila 3500 milijard lir, ki se jim bodo v kratkem pridružila še nadaljnja sredstva. Še pred Craxijevim govorom je svoj glas povzdignil nigerijski predsednik Seyni Kountche ter opozoril na bridko dejstvo, da je konferenca o svetovni prehrani pred desetimi leti izzvenela v prazno, kajti lakote razviti svet ni odpravil, nasprotno: leta 2000 bo za njo umirala četrtina vsega človeštva. Kovačevič v zvezni skupščini o stališčih ZIS Pogovori z MDS in tujimi bankami o refinanciranju obveznosti SFRJ BEOGRAD — član zveznega izvršnega sveta Živo-rad Kovačevič je na včerajšnji seji zborov republik in pokrajin skupščine SFRJ govoril o temeljih politike normalizacije zunanje likvidnosti v obdobju od leta 1985 do 1990. »Zdaj tečejo pogajanja z našimi posojilodajalci,« je med drugim dejal. »V Beogradu se mudi misija Mednarodnega denarnega sklada, s katero analiziramo letošnje rezultate in začenjamo pogovore o modelu bodočih odnosov. Nedavno so se tukaj mudili tudi predstavniki komercialnih bank, s katerimi smo se pogovarjali o prihodnjih kreditnih sporazumih. Na podlagi pooblastila skupščine smo posojilodajalce obvestili o naši nameri, da se dogovorimo o večletnem aranžmaju. Računamo z refinanciranjem naših obvezno- sti, s tem da bi njihov večji del, ki dospeva do leta 1990, v celoti poravnali (7,7 milijarde dolarjev), drugi — manjši del obveznosti (5,7 milijarde dolarjev) pa refinancirali. Za obveznosti na podlagi kreditnih sporazumov iz leta 1983 in 1984 ne zahtevamo refinanciranja,« je zatrdil član jugoslovanske zvezne vlade. »ZIS je pripravil tudi varianto v primeru, da se ne bi sporazumeli, oziroma če bi postavili pogoje, ki jih ne moremo sprejeti. Naše stališče je, da bi bila taka varianta zelo neugodna, ne le s stališča razvoja in normalnega delovanja sistema, ampak prav tako ne bi ustrezala našim posojilodajalcem in njihovim interesom. Kljub temu se bomo zanjo odločili, če bomo prisiljeni,« je na koncu povedal Živorad Kovačevič, (dd) Na Kopaoniku vsi pod streho BEOGRAD — Vse družine na Kopaoniku, ki jim je potres poškodoval domove, pričakujejo zimo na varnem. To je na kratko poročilo z zasedanja republiškega koordinacijskega odbora Srbije za spremljanje akcij za saniranje posledic potresa na Kopaoniku. Če je še kdo, ki nima zagotovljene strehe nad glavo, potem je to samo njegova krivda, je zagotovil predsednik republiškega odbora za urbanizem Ratko Vojnovič. To ne pomeni, da so vsi problemi sanacije rešeni, posebej če upoštevamo, da je potres ogrozil okoli 20 tisoč stanovanjskih hiš v šestih naseljih pod Kopaonikom in da so še mnoga naselja nedostopna. (dd) Izjave glasnika poljske vlade na včerajšnji tiskovni konferenci Urban o umoru Jerzyja Popieluszka o Genscherju in poljskih ubežnikih VARŠAVA — Rezultati obdukcije, ki jih bodo uradno objavili 30. novembra, so dokončno potrdili sum, da so duhovnika Popieluszka zadavili, da je torej smrt nastopila, preden so ga njegovi morilci vrgli v umetno jezero pri Wloclaweku. Pred tem so zločinci pretepli svojo žrtev, a ji niso zadali smrtonosnih ran. Preiskava proti štirim funkcionarjem notranjega ministrstva se bliža koncu, da bodo obtožnico že prihodnji mesec izročili sodstvu. Trije materialni storilci zločina, kot njihov nadrejeni podpolkovnik Adam Pietruszka, se bodo zagovarjali na javnem procesu, ki mu bodo lahko prisostvovali domači in tuji novinarji. Pri navajanju teh podatkov je glasnik poljske vlade Jerzy Urban poudaril, da še vedno vztrajno iščejo morebitne navdihovaice tega političnega zločina. V preiskavi ne izključujejo nobene možnosti, niti suma, da bi bil lahko v to provokacijo vmešan nedavno aretiran »generalni sekretar« ilegalne Komunistične partije Poljske Kazimjerz Mijal. Potrdil je tudi, da je še vedno »suspendiran« general Zenon Platek in da je proti njemu v teku disciplinski postopek, ker ni nadziral svojih podrejenih. Morilci duhovnika Popieluszka še vedno nočejo pojasniti vzrokov zločina. Vlada pa prepričanje, da bodo na procesu bolj zgovorni, če drugega ne, ko bodo spoznali, da jim grozi smrtna kazen. Na svoji včerajšnji tiskovni konferenci je Urban spregovoril tudi o nenadni odložitvi obiska zahodnonemške-ga zunanjega ministra Genscherja na Poljskem in o odločitvi več sto poljskih potnikov z dveh potniških ladij, da na Zahodu zaprosijo za politično zatočišče. Glede prvega vprašanja je Urban ponovil pripravljenost Varšave za normalizacijo odnosov med državama. Iz njegovih besed pa je sedaj vse odvisno od Bonna, ali bo do take normalizacije tudi prišlo. Vsekakor pa Poljaki upajo, da bo Genscher prej ali slej prispel v Varšavo. Glede množičnega bega poljskih »turistov« pa je skušal Urban vso zadevo prikazati kot rezultat navadnih gospodarskih želja ubežnikov, ki jim niso botrovali politični razlogi. S turističnimi potnimi listi je skoraj nemogoče dobiti dovoljenje za delo, ki je lažje dostopno političnim beguncem. Delavski protest v Milanu Pred milanskim sedežem združenja industrijcev se je včeraj zbralo 40.000 delavcev iz lombardijskih tovarn na protestno manifestacijo proti odpustit*1 547 uslužbencev podjetja Magneti Marcili. Sindikati zahtevajo preklic pustov in odločen nastop vlade (Telefoto Ari MOSKVA — V letu 1984 so se nadaljevala pozitivna gibanja v sovjetskem gospodarstvu, je dejal včeraj v Kremlju Nikolaj Bajbakov. Bajbakov je nastopil na rednem zasedanju vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je posvečeno obravnavi letnega gospodarskega plana in državnega proračuna, udeležila pa se ga je tudi večina najvišjih sovjetskih partijskih in državnih voditeljev. Manjkala sta le Dmitrij Ustinov, ki je že dva meseca bolan, in Viktor Gršin, ki je na proslavi 60-letnice razglasitve Mongolske ljudske republike v Ulan Botar ju. Bajbakov, ki je predsednik državnega komiteja za planiranje, je izrazil veliko zadovoljstvo, da se gospodarska gibanja v deželi nekoliko popravljajo, hkrati pa tudi priznal, da proizvodni plan za letošnje leto kljub vsemu ne bo izpolnjen. Najhuje naj bi bilo pri tem na kmetijskem področju, kjer se Sovjetska zveza že tretje leto zapored spopada z velikimi težavami in nikakor ne more doseči planirane proizvodnje žitaric. Bajbakov sicer tudi tokrat ni povedal, koli- Proračunska razprava v vrhovnem sovjetu Kmetijstvo še vedno težka cokla v gospodarskih perspektivah SZ ko žita so letos pospravili v kašče kmetje, toda iz njegovih pripomb na račun izredno slabih vremenskih pogojev je moč sklepati, da držijo napovedi in ocene, ki jih je bilo moč slišati ob začetku žetve, češ da letošnja proizvodnja ne bo presegla 180 milijonov ton, kar je skoraj 60 milijonov ton manj, kot predvideva plan za tekočo petletko. Slabe rezultate v kmetijstvu naj bi delno nadoknadila vsaj nekoliko boljša gibanja v industriji, kjer se je baje v letošnjem letu storilnost dela povečala kar za dobre 4 odstotke, za prav toliko pa je bila večja tudi celotna industrijska proizvodnja. Vendar pa je tudi pri tem Bajbakov o-pozoril, da sovjetska industrija še zmeraj prepočasi uvaja novo tehnologijo in da bi moralo prihodnje leto na tem področju prinesti večje spremembe, če želi sovjetsko gospodarstvo doseči cilje, ki jih zastavlja partija. Tako plan tudi za prihodnje leto predvideva hitrejšo rast storilnosti dela, v ospredju pa je tudi skrb za človeka in njegov materialni položaj, saj naj bi se realni dohodki v deželi povečali za cele 3 odstotke. Čeprav so bile danes skoraj vse oči uprte v Kremelj, tukajšnji opazo- valci še zmeraj razpravljajo tudi o včerajšnjem pogovoru, ki ga je imel Konstantin Černenko z voditeljem britanske laburistične partije Neilom Kinnokom. Šef sovjetske partije in države je namreč v njem nekoliko podrobneje pojasnil, kako si sovjetsko vodstvo zamišlja nova pogajanja z A meriko, za katera sta se supersili pogovorili pretekli teden, in dal pri tem tudi jasno vedeti, da Sovjetska zveza po zadnjem sporazumu ne misli kar počrez popustiti vsem ameriškim zahtevam. To naj bi, kot kaže, veljalo tudi za rakete srednjega dosega v Evropi, ki so bile tiste, ki so sprožile zadnj0 »vojno« med ZSSR in ZDA. černenk" tokrat resda ni rekel, da mora shington najprej umakniti svoje ^ ve izstrelke na evropskih tleh, P0^ pa bo moč rešiti vprašanje zmanpa nja jedrskega orožja na stari ceh'1 : je pa ponovil, da so njihovi raketn nosilci v NDR in ČSSR odgovor washingtonski izziv in da bo njdtan usoda odvisna »od nadaljnjih korakov ameriške strani«. -u Sovjetski voditelj je na pogovor1 tudi znova ponovil, da so v Kretntr* za radikalno zmanjšanje jedrskega ,-rož ja, pri čemer je mogoče nap0 zanimiv predlog, ki ga je dal cem. Sovjetska zveza bi bila na reč po njegovem pripravljena u1lJc.e. enako številko raket srednjega d°s ga, kot bi jih uničila Velika Brita^ ja, če bi se v Londonu popolnon ^ odpovedali jedrskemu orožju *n. y streznim tujim oporiščem, pa b* Moskvi sprejeli tudi obvezo, da s ■ vjetsko orožje v bodoče ne bo na Ijano na britanski otok. DANILO SLIVNIK Od začetka decembra dalje Obogatitev programa TV Koper KOPER — Koprska televizija bo že v začetku decembra bistveno obogatila in za približno štiri ure podaljšala svoj program in poglobila sodelovanje z RAI — italijansko radiotelevizijo. To so potrdili na seji programskega sveta televizije Koper - Capodistria, ko so se pogovarjali o nadaljnjem uresničevanju programske sheme. Televizija Koper - Capodistria bo še naprej name-ajena predvsem italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji in italijanskim gledalcem v Italiji, ki naj bi se na ta način najbolje seznanjali z življenjem narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Hkrati bo koprska televizija postala neke vrste okno v svet, skozi katerega bo Jugoslavija lahko na nevsiljiv način prikazovala svoj družbenogospodarski razvoj. Program se bo začenjal že ob 14. uri in bo trajal vse do 24. ure. Na sporedu bosta dva televizijska dnevnika, ob 19.30 in ob 22. uri in dvoje krajših televizijskih poročil, ob 14. in 18. uri. Veliko rubrik bo namenjenih šoli, kulturi in drugim dejavnostim italijanske narodnosti. Precej več bo športa, dokumentarnih oddaj iz Jugoslavije itd. Največ kvalitetnih oddaj pa bo televizija Koper - Capodistria prevzela od italijanske televizije, ki jim jih bo priskrbela pod ugodnimi pogoji. Gre za nekatere filme in nadaljevanke, kot so Eneida, Odiseja, Življenje Michelangela, več televizijskih dram itd. Sodelovanje z RAI, ki je rezultat sporazuma o sodelovanju med jugoslovansko radiotelevizijo in italijansko radiotelevizijo, pa bo omogočilo tudi Postavitev novih repetitorjev v Italiji tako da bo mogoče sprejemati signal koprske televizije še na širšem območju. Pripadniki italijanske narodnosti v Jugoslaviji pa si zadnje čase tudi vse bolj prizadevajo, da bi omogočili sprejemanje programa koprske televizije tudi na kvarnerskem območju in na otokih, kjer žive pripadniki italijanske narodnosti. Vendar se v pogovorih s televizijo Zagreb o tem vprašan jp še niso uspeli dogovoriti. BORIS ŠULIGOJ Ob robu srečanja narodnosti sosednjih dežel v Rovinju Rast hrvaške skupnosti v Molise ju GORICA — Na srečanju narodnosti sosednjih dežel v Rovinju so poleg predstavnikov priznanih in več ali manj uveljavljenih manjšin sodelovali tudi pripadniki manjših skupnosti, ki pa niso bili deležni nič manjše pozornosti. Med temi sta bila delegata hrvaške jezikovne skupine iz Moliseja, po številu najmanjše manjšine v Italiji. Po ocenah Pasquala Piccolija, ki je imel poročilo na zasedanju. naj bi v Moliseju živelo le še približno 2300 pripadnikov te narodnosti. Obdržali so se namreč le v občinah Acquaviva Collecroce, Montemitro in San Felice del Molise, ki se je nekoč imenoval San Felice Slavo. Številnim lingvistom, ki so raziskovali izvor teh Hr vatov, ni uspelo dokončno ugotomti in dokazati, od kje so prišli. Trenutno imata največjo težo dve teoriji, od ka terih ena trdi, da so se v začetku 15. stoletja priselili iz južne Dalmacije, druga pa, da moramo iskati njihove prednike v Istri. To je tudi vse, kar so do pred približno dvajsetimi leti vedeli o svoji stari domovini. Zavedali so se namreč le tega, da je njihov jezik nekaj posebnega Položaj se je začel postopno spreminjati, ko so mladi iz njihove skupnosti začeli v večjem številu odhajati na višje srednje šole in nato na univerzo. Začeli so spozna vati svoje kulturne korenine in tudi njihova govorica ni bila več nekaj posebnega, ampak jezik, ki ga govorijo na nasprotnem bregu morja. Povečalo se je zanimanje za srbohrvaški jezik in mladi so začeli obiskovati tečaje tega jezika, ki jih vsako poletje prireja zagrebška univerza. Da bi ohranili svoj jezik, s katerim se praktično identificira obstoj hrvaške manjšine, so pred kratkim ustanovili kulturno društvo Naš grad,-ki skrbi, da se bodo poleg jezika ohranile tudi krajevne značilnosti in tradicije. člani društva so na primer zbrali krajevne domače pesmi in so jih skupaj z italijanskim prevodom natisnili v posebni brošuri. Po več desetletjih so po spominih starejših oseb ponovno oživeli tudi praznovanje zelenega Jurija. Vse te pobude so po mnenju Piccolija, ki je bil eden od pobudnikov za ustanovitev društva, veliko prispevale k oživljanju manjšinske skupnosti. Vendar vse to ni dovolj. Prizadevajo si, da bi že v teku šolskega leta uvedli učenje srbohrvaškega jezika in kulture v osnovne šole vsaj kot dopolnilni predmet. Veliko težav imajo tudi zaradi oddaljenosti od matičnega naroda in zato pričakujejo, da jih bosta Italija in Jugoslavija pri dogovorih o kulturnem sodelovanju upoštevali in jim omogočili o-krepitev že obstoječih stikov. Ko smo naš pogovor usmerili na vprašanje obstoja hrvaške manjšine, je naš sogovornik zelo jasno izrazil svoje mnenje. Čeprav nas je zelo malo, je dejal, imamo vso pravico in trdno voljo, da ohranimo svoj jezik in tradicije. Zato tudi zahtevamo, da nas italijanski parlament vključi v zakon o zaščiti jezikovnih manjšin. Nedopustno bi bilo namreč, da bi nas izključili iz tega zakona samo zato, ker nas je premalo. Zavedamo se, da bo imel ta zakon vrsto pomanjkljivosti, ampak za nas bo kljub vsemu korak naprej. KAREL DEVETAK Deželna pomoč obrtništvu ,r VIDEM — Deželni odbornik za delo in obrtništvo 'inicio Turello je včeraj obiskal sedež deželne ustanove za razvoj obrtništva EISA, kjer ga je sprejel njen predalnik Di Natale. Slednji je odborniku obrazložil težave v tem gospodarskem sektorju ter se posebej zav-zei za spremembo nekaterih zadevnih zakonskih določil, °benem pa je gosta seznanil z načrtom o bližnji ustanovitvi novega centra za obrtniško kulturo v Villi Ma-jun pri Passarianu. Odbornik Turello je obljubil, da se “P Pri deželni vladi zavzel za uresničitev tega načrta, bk^elni odbor je že pred tem sklenil umestiti deželno yodstvo za obrtništvo, v proračun za prihodnje leto pa ■tè uvrstil prispevek za podporo ustanovi EISA v znesku 4 milijarde lir. Hkrati je zajamčil ugodna posojila v vi-smi 5 milijard letno. . Posebnih deželnih prispevkov bodo deležna tudi pod tèi ja na potresnem območju dežele F-JK, vsa obrtniška Podjetja pa bodo v kratkem deležna ugodnih posojil, ki so že v veljavi v drugih proizvodnih sektorjih. Vipavska dolina že izvaža pridelke Program za preobrazbo kmetijstva v Vipavski dolini uspešno izvajajo, s čimer že narašča tudi pridelava različnih kultur, predvsem koruze in pšenice. Skupaj so v Vipavski dolini doslej uredili nad 1.700 hektarov novih kompleksov, od tega približno 1.300 hektarov na območju občine Ajdovščina, 400 hektarov pa v novogoriški občini. Nadaljnjih več kot 1.600 hektarov novih velikih polj pa je v fazi priprav. Spričo napredka kmetijstva, tako v družbenem kot tudi v privatnem sektorju, narašča izvoz živine in raznih pridelkov iz Vipavske doline. Letos bodo ta izvoz v primerjavi z letom 1983 podvojili in bo dosegel vrednost okrog 10 milijard starih dinarjev. Na izvoznih seznamih Kmetijskega kombinata so predvsem živina, mleko, hruške, vino, pa tudi krompir in gobe. Kombinat pridelke iz lastne proizvodnje ih blago, ki ga odkupi od zasebnih kmetov izvaža prek podjetja »Primorje - export« v Novi Gorici. M. D. Dežela F-JK v Rimu reklamizira turistično in obrtniško ponudbo RIM — Danes se bo v Pasaži Colonna v središču Rirr.u začel teden dežele Furlanije Julijske krajine. Deželno odborništvo za turizem in deželna turistična ustanova bosta prikazali številne turistične znamenitosti, obrtniške izdelke, pršute San Daniele, gubanice ter seveda furlanska in briška vina. Predvajali bodo filme ó turistični ponudbi dežele F-JK. Na tiskovni konferenci bodo jutri predstavili turistično in enogastronomsko ponudbo dežele. Srečanje bo vodil deželni odbornik za kmetijstvo Silvano Antonini - Canterin, na njem pa bodo sodelovali še predsednik ERSA Emilio Del Gobbo s strokovnjaki. V soboto pa se bo deželni odbornik za turizem Carlo Vespasiano srečal z rimskimi turističnimi delavci. V okviru tega tedna je predviden tudi nastop folklorne skupine Santa Gorizia iz Gorice. Z manifestacijo, zu katero vlada precejšnje zanimanje, tudi glede na strogo središčno lokacijo razstavnega prostora, hočejo reklamizirati prehrambene izdelke in pijače iz dežele Furlanije - Julijske krajine in si pridobiti nove turistične tokove. Enotno naprej GORICA — Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je v ponedeljek v Gorici razpravljal predvsem o izredno uspeli enotni manifestaciji v Trebčah. Fh-av velik -uspeh je potrdilo pra-yilnosti usmeritve k enotnim nastopom, pri čemer je izvršni odbor tudi ugotovil razliko med goriš ko manifestacijo na Travniku in tokratno v Trebčah. Prvo je prirejala enotno delegacija, do druge pa je Prišlo po spontani pobudi neposredno zainteresiranih ljudi in jo je enotna delegacija podprla. V tej Zvezi je izvršni odbor tudi podčrtal izredno prizadevnost in enotnost, ki so jo izkazali vaščani in njih skupni odbori. Izvršni odbor je tudi razpravljal o raznih pripombah in pomislekih, ki so prišli do izraza znotraj enotne delegacije in na druge načine, vendar Po je prevladala treznost in objektivna usmerjenost v odločenosti, da je treba nadaljevati po poti enotnosti. Zato je treba izdelati razne konkretne pred-mge za nadaljnje enotne nastope. Izvršni odbor je nato razpravljal o pripravah Po trideseto obletnico SKGZ, ki bo proslavljena, na svečan način v petek, 7. decembra 1984 oh 20.30 v tržaškem Kulturnem domu. Ob tej priložnosti bo govoril predsednik SKGZ Boris Race o sedanjem trenutku Slovencev v Italiji in o boju za naše pra-Vtèe, podeljena bodo odličja dela in boja SKGZ, Pripravlja pa se tudi primeren kulturni program. Po trčenju s tankerjem potonil Klen izolske Ribe REKA — Kapetan Igor Žeganto, navtični inšpektor pri reški luški kapitanij i, še vedno raziskuje okoliščine, ki so v nedeljo zvečer botrovale trčenju 220 metrov dolgega tankerja »Slaviša Vajner Čič«, last zadrskega Jugotan-kerja, in ribiške barke »Klen«, last izolske Ribe. Vseh sedem ribičev »Klena«, ki je po trčenju v pičlih dveh minutah potonil 63 metrov globoko, se je rešilo. Po doslej zbranih podatkih je »Klen« odplul na nočni ribolov v nedeljo zvečer z reške luke. Skupaj s »Klenom« je odplula tudi plivarica rovinjske Mirne »Kosirica«. Ob 19.35 pa je približno tri milje severovzhodno od rta Ja-blanac na otoku Cresu prišlo do trčenja med »Klenom« in tankerjem. Približevanje tankerja je opazil 36 letni Drago Stabile, ki je bil tedaj na tako imenovanem srečarskem čolnu za ribiško barko. Stabile se je takoj odprravil proti barki, da bi poveljnika 30-letnega Ivana Baldeta opozoril o preteči nevarnosti. Balde je uspel le dvakrat zavrteti krmilo, ko je tanker treščil v zadnji desni del ribiške barke. Pri tem so vsi ostali člani posadke, 49-letni Ivan Mokorič, 36 letni Ljubo Dorič, 27-letni Vlado Dužman, 54-letn\ Josip Bumnič in 26-letni Boris Čem jak, skočili v morje, poveljnik pa se je uspel rešiti iz kabine šele, ko je bila ribiška barka že prevrnjena na boku. Trčenje so opazili tudi ribiči mirenske »Kosirice«, ki so takoj odpluli na kraj nesreče in brodolomce potegnili na svoj krov. »Kosirica« je tudi vse člane posadke »Klena« prepeljala v reško luko. »Klen« je potonil približno 63 metrov globoko. Pri izolski Ribi so že začeli pogovore s splitskim Brodospasom, kakšne so možnosti, da bi ribiško barko potegnili na površje. Potonitev »Klena« predstavlja tudi ekološko nevarnost, saj je bilo v rezervoarju barke okoli 800 litrov goriva, ki lahko izteče in onesnaži morje. IZTOK UMER KOPER —- Soboslikarju in dekoraterju Safetu Heliču se je posrečil mojstrski strel. Na lovu je pred kratkim uplenil sijajnega jelena in njegovo rogovje, vredno 195 točk, krasi sedaj njegova stanovanje v Kopru. Lovska zveza Jugoslavije mu je ob tem dogodku podelila posebno srebrno kolajno. Koga sploh brani Odbor za obrambo svobode misli in izražanja ? Skoraj istočasno, ko je bilo v Beogradu prekinjeno sojenje n erip* intelektualcev (zaradi nekaterih novih dejstev bo nada o anie v začetku decembra) so v Jugoslaviji objavili sporočilo karanj'5anju kazni sociologu in esejistu dr. Vojislavu Šešlju. kaz °r znano’ je bil v juliju obsojen na osem let zapora zaradi Ur ”!’)e9a dejanja kontrarevolucionarnega ogrožanja družbene je s tVe' Z^j 80 mu kazen znižali, kajti višjestopenjsko sodišče dobpremen**° obtožnico — zmanjšano kazen, štiri leta zapora, je 0p » zaradi sovražne propagande. Ta omiljena kazen je bila z*ena tudi v tujini. Vendar pa se močno ogreta atmosfera lc0 r°n beograjskega sojenja ne ohlaja — vse ostrejši so tudi fU{^en(arji jugoslovanskega tiska zaradi odmevov v tujini, pa zaradi posameznih akcij domače opozicije. fie °ko na primer sarajevski list Oslobodjenje piše, da se v n^adu ne sodi nikakršnim intelektualcem, nikakršnemu mišlje-ra(jjIn *zražanju, marveč ilegalnemu zbiranju in združevanju za-Tej ■ nePrikrilega cilja — spremeniti družbeni sistem. Sodi se to-^Tžuvah^° sovražni dejavnosti, ki se kaznuje po zakonih v vseh je pralno glasilo Bosne in Hercegovine tudi opozarja, da se rie 'Učnemu pisanju in reagiranju v tujini pridružila brez izje-bricc/r opozicija. Na čelu sta ji Milovan Djilas in Do- bo(ie ,s’č< ki je celo ustanovil nekak odbor za obrambo svo-neyer riisli in izražanja. Tako se je že itak prav zabavnim in srieh Je*n!m potezam obtožencev na sodišču ' “ din- celoten postopel l' PDdružil še en dogodek na ga že kjer so očitno za vnaprej poskušali diskre- Kajti res je tudi, da so nekateri odmevi v časopisju in izjave posameznih funkcionarjev, češ da je evidentna sovražna pozicija nekaterih obtoženih, prav tako pripomogli k nič kaj do brodošli nervozi ob sojenju. Vendar je treba nedvoumno zapisati, da je bilo izredno mnogo poskusov predvsem kar najbolj zaščititi obtožence in jih postaviti pred nekak obrambni ščit — kot da so že pred sodbo obsojeni. K takim poskusom, ki pa imajo še širše razšežnosti, se uvršča ustanovitev odbora za obrambo svobode misli in izražanja. Apel odbora javnosti in najvišjim skupščinskim organom v Jugoslaviji je nabit z ideološko obsodbo in posplošeno kritiko družbenega sistema v Jugoslaviji. Devetnajst podpisnikov apela med drugim pravi, da so v Jugoslaviji vse pogostejša sojenja človeškemu mišljenju, ne samo verbalnemu deliktu, pa zaplenjenim rokopisom in da to postaja ideološka in pravno legitimna metoda političnih obračunov oblasti z neistomišljeniki. Dalje proglas pravi, da občani nimajo možnosti, da branijo pravico do svobode mišljenja in človekovo dostojanstvo, njegovo pravico do lastnega prepričanja, resnice, pravice in ustvarjanja. Odbor nato navaja, kako se bo zavzemal za pravico do svobode misli in izražanja, kako bo torej varoval človekove svoboščine in pravice, kadarkoli bodo ogrožene. Od bor je tudi prepričan, da bo s svojim delom prispeval k razvoju in varstvu človeških, političnih in kulturnih pravic. Zelo bistvena je še obsodba nekaterih zakonov, ki da so nedemokratični in v nasprotju Gustavo Jugoslavije. Samozvani odbor za obrambo svoboda misli in izražanja si je izbral pravšnji čas za javni nastop. Vzbudil je spet velik odmev v nejugoslovanskem tisku, pa tudi dokaj ostre, a prepričljive ocene domačega tiska. Tako je naprimer borba zapisala: »Seveda, svobode in demokracije ni nikoli dovolj, v vsaki družbi, v naši še posebej. To resnico smo vedno poudarjali in pogosto smo bili do lastnih napak mnogo bolj kritični kot naj-ognjevitejši domači in tuji kritiki. Toda, če se formiranje nekega takega telesa pojasnjuje z istimi razlogi, s katerimi operirajo razne propagande agenture v tujini, potem se moramo vprašati: kaj je končni cilj, h kakemu izidu teži program odbora za obrambo svobode misli in izražanja.« Odgovor v tem in podobnih član kih je jasen: podpisniki proglasa, med katerimi so znani srbski nacionalisti, si želijo večpartijski sistem, si ne želijo samoupravne in socialistične Jugoslavije. Proglas je v tem pogledu prav značilen. Nikjer ne govori o delavskem razredu in o ljudeh, samoupravi jalcih, nikjer ne omenja samoupravnega sistema, pač pa pišejo, da so v tujini »razočarani in zaskrbljeni za prihodnost Jugoslavije«. Odbor se torej kot partner pogovarja samo z oblastjo. Niti malo ga ne zanima, kaj lahko in kdo lahko v Jugoslaviji zagotovi še več demokratičnosti in svobode. Samo večja afirmacija samoupravljanja in samo drugačna uveljavitev Socialistične zveze kot najširše fronte vseh ljudi je pogoj za nadaljnji samoupravni socialistični razvoj Jugoslavije. Samozvani odbor pa očitno te poti ne vidi, ker ima pač svoje politične in ideološke račune. Odbor torej ne brani svobode misli za vse, ampak samo ali predvsem za nekatere. IVAN MIRT Na včerajšnji tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku Novi deželni tajnik KPI Viezzi predstavil svoj delovni program Novi deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki ga je deželni komite v začetku meseca soglasno izvolil na mesto Giorgia Rossettija, se je včeraj uradno predstavil. Na tiskovni konferenci, katere so se udeležili še člani deželnega tajništva Martonc, Pascolai, Paiza in Toschi, je v glavnih obrisih orisal delovni program, katerega se bo držal pri svojem delu na vodilnem mestu stranke v Furlaniji Julijski krajini. Izhajajoč iz analize deželne stvarnosti, ki jo označuje globoka transformacija ne samo na gospodarskem (kjer je sicer prišlo do neuravnovešenega razvoja na posameznih območjih), ampak tudi kulturnem področju, je Viezzi nanizal štiri točke programa, ki bodo usmerjale delo njegovega tajništva. Na prvo mesto je postavil prizadevanje, da bi se KPI karakterizirala kot stranka, ki je zmož na in zna upravljati ter predlagati modeme rešitve posameznim problemom. Na drugem mestu je poudaril, da bo KPI za našo deželo predlagala tako obliko razvoja, ki mora težiti k integraciji in ne kontropoeiciji posameznih področij. V tem kontekstu je pristavil, da bo KPI nadaljevala boj, da hi slovenska narodnostna skupnost končno dosegla zaščitni zakon, katerega postopek je sedaj obtičal na mrtvi točki. Na specifično vprašanje o tem problemu je deželni tajnik KPI v nadaljevanju tiskovne konference dejal, da bo stranka proučila razne možne pobude, ki jih misli sprejeti na parlamentarni ravni, na seji deželnega komiteja, ki bo prihodnji teden; dodal je tudi, da bo predvsem sprejela vrsto pobud na deželni ravni. Podobne iniciative bo sprejela tudi glede čimprejšnjega izglasovanja zakonskega osnutka o zaščiti krajevnih jezikov in kultur. Stranka si bo nadalje prizadevala za drugačno avtonomijo naše dežele, zaradi česar je potrebna revizija posebnega statuta F-JK. V tretji točki Viezzijevega programa je vprašanje odnosov z ostalimi političnimi strankami. V teh odnosih bo stranka predvsem izhajala iz konkretnih dejstev in programov : pri tem je navedel vrsto pobud, ki jih namerava izvesti v kratkoročnem obdobju. Pod četrto točko pa je obravnaval v sedanjem trenutku enega najbolj aktualnih vprašanj : kako ustvariti drugačen odnos s prebivalstvom. S tem v zvezi je Viezzi dejal, da bo KPI še okrepila boj okrog tako imenovanega moralnega vprašanja: KPI bo ta boj nadaljevala z jasnostjo in strogostjo, predvsem pa bo stroga sama s seboj. Na tiskovni konferenci je tekla beseda še o drugih vprašanjih deželnega življenja. Tako novi tajnik kot načelnik skupine v deželnem svetu Pascolai sta potrdila, da KPI nima sovražnih predsodkov do deželnega odbora in njegovega delovanja, čeprav bo v skupščini vodila odločno opozicijo, ker ni zadostnih garancij jasnosti in volje v programih večine za reševanje določenih problemov, med katerimi tudi onih, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost in jezikovne manjšine. Potem ko je tajnik KPI poudaril, da je treba zahteve raznih krajevnih pojavov rešiti v okviru nove in močnejše deželne enotnosti (potrebno je drugačno delovanje deželnega aparata, vprašanje pa je obenem povezano z gospodarskim razvojem F-JK), je deželni tajnik KPI Viezzi govoril tudi o mednarodni vlogi dežele za utrditev katere si bo KPI še nadalje prizadevala z raznimi konkretnimi pobudami. Še nekaj podatkov: Roberto Viezzi se je rodil pred 38 leti v Vidmu; politično se je udejstvoval v mladinskem sektorju na krajevni, državni in tudi mednarodni ravni; zadnjih deset let pa je bil tajnik skupine KPI v evropskem parlamentu; Viezzi je diplomiral iz sociologije. (A. S.) Drevi na velikem otlru Kulturnega doma Srečanje z Jurijem Součkom če bi se radi pobliže seznanili z igralcem ljubljanske Drame Jurijem Součkom, če tudi vi, kot marsikateri Primorec, smatrate Kosmača za svojega, če bi radi prisluhnili lepi slovenski besedi, potemtakem ne prezrite vabila Slovenskega stalnega gledališča, ki vabi nocoj v Kulturni dom. No velikem odru bo namreč, ob 20.30, nastopil Jurij Souček s svojo priredbo znane Kosmačeve novele Balada o trobenti in oblaku. Vsebina Balade je marsikomu znana, saj je še vedno eno priljubljenih besedil slovenskih avtorjev. Brali smo, jo, in še jo berejo v šoli. Poslušali oziroma gledali smo že tudi njeno radijsko, gledališko in filmsko varianto. In vendar Balada ima še marsikaj povedati. V novi upodobitvi, v obliki monodrame ali umetniške pripovedi, nam jo bo tokrat prikazal Jurij Souček, ki se je, za to svojo dramatizacijo, odločil za specifičen rez. Vso pozornost je namreč osredotočil na kmeta Temnikarja oziroma na njegov poslednji boj. Boj z belogardisti, pred katerimi bo rešil ranjene partizane, v resnici pa boj s samim seboj, s svojim strahom pred smrtjo in, na drugi strani, s svojim čutom za pravičnost in humanost. Temnikar se odloči za skupnost, za človeštvo, čeprav ga bo to veliko stalo: hčer mu bodo Nemci posilili, ženo obsodili na smrt z obglavljenjem, domačijo mu bodo zažgali. Ciril Kosmač je, s klasično zastav- ljenim vprašanjem o smislu in bistvu življenja, dal partizanski tematiki novo dimenzijo, saj je akcijo prenesel od zunanjega dogajanja v globlje plasti junakovih psihičnih bojev. V tem stoji veličina in sodobnost 'njegove Balade in nič čudnega torej, da je Jurij Souček s to svojo repertoarno izbiro in seveda s svojo interpretacijo požel, kjerkoli je nastopil, aplavze publike in odlične ocene kritike. Gledališki dogodek torej, ki ga ne gre prezreti. • Jutri bo ob 18.30 v dvorani Venezian tržaške pravne fakultete govoril profugo Arnaldi, ki dela kot raziskovalec v znanem središču CERN v Ženevi. Govoril bo na temo »Znanost in e-tična vprašanja«. OB 20. URI V GREGORČIČEVI DVORANI Danes občni zbor Slavističnega društva Danes ob 20. uri se bodo v Gregorčičevi dvorani v UL sv. Frančiška sestali zamejski slavisti in se domenili za ponovno delovanje Slavističnega društva Trst. Strokovna organizacija slovenskih šolnikov in vseh,- ki so jim pri srcu slovenski jezik, književnost in naša kultura tostran državne meje, bi morala po današnjem občnem zboru stopiti na novo delovno pot. Jezikovna in kulturna problematika postaja pri nas vsak dan bolj pereča in razmere, v katerih živimo, nas silijo, da zavzamemo do jezika in do naše kulture vse bolj odgovoren in obvezujoč odnos. Kdo je bolj od Slavističnega društva poklican, da usmerja, krepi in spodbuja skrb za jezik in za vse njegove prvine, za govor in za njegove najsubtilnejše odtenke na vseh ravneh našega dejavnega življenja v zasebnosti in javnosti? Ponovna oživitev Slavističnega društva je nastala iz potrebe, da se tisti, ki imajo jezik in kulturo na skrbi povežejo v organizirano celoto in skušajo iz živih središč vplivati na okolje, za lepšo in boljšo materi ascino, za plemenitejši odnos do pomnikov naše preteklosti. Katinara: reden pouk na nižji srednji šoli na osnovni pa se še vedno učijo na hodniku Drugi razred (zgoraj) i" tretji razred (spodaj) nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod v novi pregrajeni učilnici Dva meseca in pol po začetku pouka se je položaj na oddelku nižje srednje šole Sv. Ciril in Metod na Katinari končno normaliziral. V ponedeljek so dijaki drugega in tretjega razreda dobili svoje učne prostore v pregrajeni učilnici drugega razreda. Pregraditev je začasna, saj so jo katinarski starši sprejeli kot kompromisno rešitev za hudo prostorsko stisko, ki je v začetku šolskega leta ohromila pouk tako na katinarski nižji srednji kot na osnovni šoli. Katinarski starši so privolili v začasno pregraditev nekdanje večje učilnice drugega razreda 2. oktobra po srečanju z občinskimi oblastmi. Dva dni# kasneje je predlog o rešitvi katinarske prostorske stiske sprejel tudi področni svet italijanskega didaktičnega ravnateljstva, ki je po burni razpravi le »dovolil« preselitev enega od italijanskih razredov v bivšo policijsko kasarno. Že naslednjega dne so slovenski starši prekinili protestno akcijo in poslali svoje otroke v šoli: osnovnošolci so se vrnili v šolske klopi po 18 dneh, nižješolci pa P° 11 dneh. 'Nato sta minila dobra dva tedna prodno so uslužbenci podjetja Demurn in Toma setti začeli z deli za pregraditev učilnice nižje srednje šole (23. oktobra). Podjetje je nameravalo pregraditi prostor z opekami, kar pa je bilo v nasprotju z dogovorom staršev z oblastmi. Takrat je bilo namreč slovenskim staršem zagotovljeno, da bo podjetje pregradilo učilnico s panoji, in ne z opekami-Starši so zato preprečili gradnjo in protestirali na občini. Njihov protest j® zalegel : učilnico so pred tednom pregradili s panoji, jo prepleskali, uredili dohod v stranišča in v ponedeljek - mesec in tri tedne po dogovoru z oblastmi -je bila nared. Dijaki drugega razreda so se tako lahko iz osnovnošolske telovad; niče, kjer so imeli medtem začasni pouk, vrnili v svoje šolsko poslopje, dijaki tretjega razreda, ki so se tačas gnetli v »znanem« razredu-jetniški celici v pritličju, pa so dobili primernejši učni prostor. Če je položaj na nižji srednji šoli v okviru sedanjih prostorskih zmogljivosti zadovoljiv, pa je prostorsko vprašanje na osnovni šoli še povsem odprto-Eden od razredov šole Milčinski ima še vedno — mesec in tri tedne po dogovoru z oblastmi — pouk na hodniku, ker italijanska osnovna šola še ni zapustila učilnice v pritličju poslopja v Ul. Marchesetti, v kar je v začetku oktobra p1!' volil italijanski področni svet. Vzrok za tako zavlačevanje je zamuda v delih v bivši policijski kasarni. Delavci še niso dokončali preureditve prostora kot J° je zelo pikolovsko predlagal vodja higienskega urada, katinarski starši pa s° mnenja, da manjka prava volja za hiter zaključek del, ker si oblasti, politične m šolske nočejo prevzeti odgovornosti za preselitev italijanskega razreda iz P°" slopja slovenske šole Milčinski. Na ogled občinstvu bo samo še danes zvečer V Križu mikavna razstava kovaške obrti Občinstvo na nedeljski otvoritvi razstave v Križu »Danes vam predstavljamo nevsakdanjo, a zato nič manj zanimivo razstavo kovaških izdelkov iz domače kovačnice mojstrov Flavia Kuliča in Bruna Kralja, ki sta se lotila te obrti, kot so to delale pred njima generacije kriških kovačev iz družine Bogateč. Pri svoji izdelavi se oba poslužujeta samo kovaškega orodja, ognja in seveda svojih obrtniških in umetniških sposobnosti ; torej nič strojev in nič elektrike. Prav zato je njuno delo zanimivo in dragoceno in zasluži našo pozornost in pohvalo.« S temi besedami je v nedeljo popoldne odprl v prostorih KD »Albert Sirk« v Križu lepo in zanimivo razstavo dveh umetnikov - kovačev, v imenu domačega društva Sandor Ten-ce, nekaj besed pa sta, v slovenščini in italijanščini, spregovorila razstav-ljalca sama. Sledil je ogled razstavljenih predmetov, ki je bil ob množici udeležencev kar težaven, saj so hoteli vsi natančno videti resnično lepe lestence, svečnike, železna vrata in druge železne okraske, ki sta jih oba kovača - umetnika mojstrsko izdelala z veliko truda, dela, potrpežljivosti, z velikim poznanjem kovaške obrti in predvsem velikim spoštovanjem do te dejavnosti. Da je bila razstava še bolj zanimiva, sta poskrbe- la še Nino Bon, ki živi v Križu in je razstavil nekaj svojih kamnitih izdelkov, in pa Antenore Schiavon iz Mavhinj, ki se je predstavil z okrasnimi predmeti iz stekla. Bruno Kralj je doma iz Trebč ter je bil po poklicu uradnik. Za umetniško obdelavo železa ga je navdušil Flavio Kulič, ki je doma v Nabrežini in ki dobro obvlada kovaški poklic. Pred nekaj leti sta skupno prevzela staro kovačijo v Križu last družine Bogateč (ob poti proti Nabrežini), kjer sedaj ustvarjata razne železne predmete in okraske, s katerimi sta se z uspehom predstavila že na raznih razstvah v Firencah, Kolnu, Rimu (kjer sta za prekrasen lestenec prejela tudi prvo nagrado) v Devinu, prihodnje dni pa bosta v Pordenonu. Oba sta nam navdušeno pripovedovala o svojem delu, ki poteka po načinu, ki so ga uporabljali kovači nekoč, ko ni bilo strojev in ko si je moral obrtnik pomagati samo s svojimi rokami, orodjem in ognjem. »Najina želja je, da bi ljudje to delo pravilno ovrednotili in s tem ovrednotili tudi bogastvo, ki ga nudi ustvarjalcu Kras.« Na razstavi smo srečali tudi članici družine Marijo Bogateč in Ano Bogateč, ki sta nam povedali, kako upoštevana je bila nekoč njihova kovačija, ki je izdelovala vse, kar so potrebovali na primer ribiči, kmetje in drugi. »Do 1970 je bila kovačija v naših rokah ter je bila znana po vsem Krasu ; potem smo jo morali, zaradi bolezni, prodati.« Lepa in zanimiva razstava bo v prostorih domačega društva odprta samo še danes med 18. in 21.. uro, zato naj pohitijo z ogledom vsi, ki je še niso videli. Odprtje razstave pa je bil samo en del nedeljskega popoldneva v Križu, kjer sta nastopila z Večerom Vrabčevih pesmi moški in ženski pevski zbor KD Tabor z Opčin. Polna dvorana občinstva je pozorno in z navdušenjem spremljala izvajanje obeh zborov, ki ju je vodil prof. Svetko Grgič Jutri v Bazovici predavanje za živinorejce V Bazoviškem domu v Bazovici ho jutri, ob 19. uri, predavanje za živi' norejce iz Gropade, s Padrič in seveda domačine, ki ga prireja Zadružna kraška mlekarna s Cola. Na njem. kot že teden dni prej v Gročani, bodo tehniki in strokovnjaki na razpolago z raznimi nasveti krajevnim živinorejcem; predavanje sodi v okvir pobud Zadružne mlekarne, da bi v čim večji meri izboljšala kakovos svojih proizvodov. Važni obvestili Tajništvo Kmečke zveze obvešča, da bosta konec tega meseca za pad dve važni obveznosti, ki jih nekate» člani še niso izpolnili. Zapadel bo r° za plačilo predujma v zvezi z notJP% tivom o samoobdavčitvi (davka ILOR IRPEF) ter rok za prijavo vina. tisti člani, ki tega še niso izpolnili y prijavo vina pridejo v poštev le vid0^ gradniki iz tržaške občine, ker v osta lih ga lahko sami prijavijo na P0®®, meznih občinah) naj se zato čimpty zglasijo v tajništvu KZ, v Ul. Cie rone. Darujte v sklad Mitje Čuka Trebenska množična manifestacija trn v peti listarskim šovinistom Gianfranco Gambassini in njegovi zahtevali od župana, naj prijavi sodišču postavitelje dvojezičnih tabel Velika trebenska manifestacija, na kateri smo Slovenci jasno pokazali, da smo pripravljeni se odločno boriti za uresničitev naših pravic, je nemalo razburila tržaške reakcionarne in šovinistične kroge, posebno one v Listi za Trst. Kot prvi je seveda ihtavo reagiral zastavonoša listarskega skrajno desnega krila Gianfranco Gam cassini s svetovalskim vprašanjem županu Richettiju, ki ga poziva, naj »reagira« na postavitev dvojezičnih napisov po vaseh vzhodnega Krasa. Pred par dnevi pa je Gambassini, tokrat v družbi svojih strankarskih kolegov Camberja, Staffierija in Sblat-tera naslovil na župana še eno svetovalsko vprašanje, v katerem poziva Richettija, naj ugotovi, ali so posta vitezi dvojezičnih tabel zagrešili kako kaznivo dejanje, ter naj jih prijavi sodstvu. Slednje svetovalsko vprašanje je bi-kot rečeno, kómaj vloženo, zato nunamio še točnega besedila. Pač pa jnoramo seznaniti naše bralce z vseeno prvega Gambassinijevega pose-ga’ ki je zelo zgovoren dokaz duha, ki Preveva določen del listarske stranke, . ambassini se najprej zgraža, da se Je trebenske manifestacije udeležilo okrog 5.000 Slovencev, ki so prišli, kot piše v svetovalskem vprašanju, »tudi z Goriškega in iz vzhodne Furlanije«, ter da so »postavili in zacementirali«, dvojezične table pri Banih, Ferlugih, v Bazovici, Gropadi in Padri čah »v antitezi z napisi v italijanščini, ki jih je postavila tržaška Občina«. To je po mnenju melonarskega prvaka dokaz, da »se v slovenskih organizacijah širi in razrašča vedno bolj ol-transistično in šovinistično vzdušje«, o čemer priča dejstvo, da so si te organizacije »upale odkrito in plateaino izzivati pristojne oblasti«. Župan in občinski odbor bi morala zato o tem stanju obvestiti ne samo vladnega komisarja, ampak tudi notranje ministrstvo in predsedstvo vlade, saj je stanje »za italijansko večino nevzdržno« in morajo torej oblasti sprožiti take ukrepe, »ki naj preprečijo zaostritev odnosov med obema etničnima komponentama«, kot se izraža Gambassini. To je toliko bolj potrebno — se nadaljuje Gambassini jeva proza — »v delikatnem obdobju čakanja na zakon aa zaščito slovenske manjšine«, pri čemer pa seveda Ganv bassini ne pozabi opozoriti, da je treba vsekakor pred odobritvijo tega zakona manjšino prešteti. Popolnoma nasprotne vsebine pa je svetovalsko vprašanje ki ga je prav tako v zvezi s trebensko manifestacijo naslovil na tržaškega župana predstavnik Tržaškega gibanja Parovel: postavitev dvojezičnih tabel je zanj pomenila »lekcijo omike, demokracije in prava« za Občino, ki je tudi tokrat klonila pred pritiski nacionalistov in fašistov. Parovel izraža upanje, da bo ta »lekcija« zadostovala za to, da Občina opusti svoje nedemokratično in protizakonito zadržanje. SSk ob 30-letnici memoranduma Slovenska skupnost v Trstu prireja v petek, 30. novembra srečanje na temo »Tridesetletnica memoranduma in manjšinske pravice«. Za to priložnost so povabili kot predavatelja znanega strokovnjaka za manjšinska vprašanja dr. Janka Jeri ja iz Ljubljane. SSk prireja to pobudo ob 30-letnici Londonskega memoranduma in povratka Italije v Trst. Srečanje bo ob 19. uri. Vladni komisar Mar r o su obiskal mlekarno na Colu Na povabilo upravnega odbora je vladni komisar dr. Mario Marrosu včeraj obiskal Zadružno kraško mlekarno na Colu. Sprejeli so ga predsednik A. Križmančič, upravnik D. Križmančič, odborniki Guštin, Legiša in Žigon ter predstavnika KZ in konzorcija Grmada Bukavec in Gregorič. Potem ko se mu je zahvalil za sprejeto povabilo, je predsednik Zadružne mlekarne gostu orisal pot. ki jo je skupina članov načela pred trinajstimi leti z uresničevanjem zamisli o taki zadružni pobudi, ki naj bi priskočila na pomoč krajevnim živinorejcem. Vladni komisar si je med obiskom podrobneje ogledal objekt in se seznanil s postopkom predelave mleka. V prijaznem pogovoru je tekla beseda tudi o splošnih problemih kmetijstva v naši pokrajini; govor je bil seveda tudi o problemih mlekarne, pri čemer so odborniki seznanili vladnega komisarja, da bo le-ta v kratkem — ko bo dokončana linija za pasterizacijo — potrebovala določen kontingent mleka, ki se v našo pokrajino vsak dan uvaža iz Jugoslavije. Vprašanje Štoke (SSk) deželnemu odboru glede dvojezičnih krajevnih napisov Deželni svetovalec Slovenske skupiti Drago Štoka je naslovil na de-?elni odbor svetovalsko vprašanje, v katerem poudarja pomen in mirolju-, potek slovenske enotne rmnife-ImZ*6 24 dvojezičnost v Trebčah, oh I - 0P0zarja deželni odbor, da so ® tej priložnosti postavili dvojezične spise pred nekatere vasi tržaškega nrasa, to pa na osnovi Londonskega "temoiunriuma in Osimskega spora-zurna- Glede na dejstvo, da je tržaška Občina v nasprotju z omenjenima mednarodnima dogovoroma postavila samo italijanske table, kar je sprožilo upravičeno reakcijo zainteresiranega slovenskega prebivalstva, poziva Štoka deželni odbor, naj nastopi pri tržaški Občini, da bi slednja čim prej namestila tudi slovenske napise v krajih, kjer živi slovensko prebivalstvo, to pa tudi v skladu s členom 5 Posebnega statuta, ki nalaga deželi pristojnosti na področju toponomastike. PO SREČANJU MED POKRAJINSKIMA VODSTVOMA KPI - PSI Negativna ocena koalicije KD-LpT Po srečanju med tržaškima pokrajinskima tajništvoma KPI in PSI je Pokrajinski tajnik Avtonomne tržaške lederà«je KPI Ugo Poh dal naslednjo izjavo: »Skupaj smo proučili težak položaj sta. Močno negativna ocena komu-nistov do konservativne in objestne smeritve odborov KD - LpT pri u-^rnvljanju tržaške Občine in Pokraji-J",.®? ujema z ocenami PSI, čeprav so lične Tle PersPe*(^ve ol** strani raz Določili smo koledar bodočih sre- čanj, na katerih bo govora o gospodarskih vprašanjih Julijske krajine, o vlogi levih uprav v občinah tržaške pokrajine in o problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. KPI meni, da je preverjanje programov lahko stvarna osnova, da se ponovno uveljavi prispevek levice napredku in modernizaciji tržaške stvarnosti in to v nasprotju z novo objestnostjo KD, ki jo skrbi le to, da pobira konsenz na desnici in da utiša s kakšnim oblastniškim mestom sedanje voditelje Liste za Trst.« V nedeljo in ponedeljek trgovine zaprte V nedeljo in ponedeljek, 2. in 3. decembra bodo tržaške trgovine za-?"te- Prvotno je bilo namreč med Občino in organizacijami trgovcev do-n„V?v*eno' da bodo omenjena dva dni trgovine lahko odprte, a so ta sklep Preklicali. Na sedežu DSI na pobudo sklada Mitja Čuk Srečanje slovenskih skladov za pomoč prizadetim in sploh ogroženim otrokom Teden skladi Mitja Čuk se z u-spehom nadaljuje po programu, ki so si ga organizatorji začrtali. V ponedeljek zvečer je bilo tako v Društvu slovenskih izobražencev v Ul. Doni-zetti srečanje predstavnikov vseh slovenskih skladov na Tržaškem, ki šobili ustanovljeni predvsem v pomoč mladim, pa naj gre tu za študirajočo mladino, ali pa za prizadete, ali socialno ogrožene otroke in seveda tudi v moralno oporo njihovim družinam. Večera so se udeležili predstavniki sedmih skladov, ki delujejo na tem območju in sicer: sklada Mitja Čuka, ki je bil tudi pobudnik tega srečanja, sklada Otona Berceta, sklada Albina Bubniča, sklada Andreja Čoka, sklada Dušana Černeta, sklada Sergija Tončiča in sklada Sama Pahorja. Tako predstavnike skladov, kot tudi udeležence večera, je v imenu društva pozdravil in poudaril pomen njihovega delovanja predsednik Sergij Pahor, ki je nato prepustil besedo organizatorjem večera, oziroma posameznim zastopnikom, ki so na kratko orisali nastanek in pomen posameznih skladov. Nekoliko obširneje je o tem problemu spregovoril dr. Drago Štoka, ki je sicer govoril tudi v imenu sklada Sergija Tončiča, prve tovrstne slovenske ustanove, ki je začela delovati pred tridesetimi leti, istočasno pa obrazložil tudi iter, ki ga morajo organizatorji skladov opraviti, če hočejo, da so le-ti tudi pravno priznani. Tako je dejal, da je na sodišču od 166 vpisanih društev in skladov, le 7 slovenskih, na tržaški prefekturi pa je med 171 dobrodelnimi ustanovami, vpisanih 18 slovenskih ustanov. Slovenci bi se morali, je bila njegova, kot je bila to misel vseh, ki so nato obrazložili pomen in namen posameznih skladov, le-teh pogosteje spomniti, tako z denarnimi prispevki ob raznih priložnostih, veselih in žalostnih, pa tudi z moralno podporo vsem tistim skladom, ki so namenjeni predvsem prizadetim, oziroma socialno ogroženim otrokom in mladim, oziroma njihovim družinam. Obrazložitev, nato pa tudi diskusija o posameznih skladih je pokazala, kako pomembna in potrebna je bila pobuda odbora sklada Mitja Čuka za organizacijo tedna, namenjenega prav ustanovam, ki opravljajo tako po- membno, koritno in človekoljubno delo med našo skupnostjo. V imenu organizatorjev srečanja je Jelka Daneu - Cvelbar tudi toplo pozdravila skupino psiho - pedagoških delavcev iz Nove Gorice, ki se je odzvala vabilu in v imenu katere je tudi psihiater Andrej Ščuka izrazil željo po tesnejšem sodelovanju, pa tudi o pripravljenosti slovenskih strokovnjakov s tega področja, da nudijo svojo pomoč vsem skladom, ki se ba-vijo s problematiko mladih, predvsem s problematiko fizično, ali psihično prizadetih otrok. Sinoči je bila v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani predstavitev sklada Mitja Čuka, ki se je je udeležilo lepo število rednih obiskovalcev torkovih večerov, o čemer bomo še podrobneje poročali. Nocoj pa bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastop otrok z veselim prizorom v treben-skem narečju in nastop pevskega zbora Vesela pomlad. Na trgovski tudi včeraj brez pouka Jabor mladih ln decembrski sejem sni ^0r mladih se ponovno zbira in mrJC\n,°ve ideje in pobude. Prva iz-od ti j b° decembrski sejem, ki bo ■ d° vključno 6. decembra v dvo-na Opčinah, pravo tržnico s ani Prosvetnega doma &*?CniU> bodo v pr Na ,terističnim prazničnim vzdušjem, in J/^Joteah bodo mladi razstavljali rilbajali svoje izdelke, drobna da-ievr.2*} Praznične priložnosti, miklav-skrbi " novo leto in še kaj. Po-Na bo za vse okuse in vse žepe. niahV° J0 bodo voščilnice, slike - mi-igrg/Ha olja, nakit, barvano steklo, škratu’ siadkarije, domače pecivo, stvai-* i m,adi bodo pokazati svojo u-st»vJ, ost. Kot vsako leto bo še raz-Riožnc-^1'*1*®’ m kaset. Ostaja še bene ljenf>°?l Prodaje ali zamenjave rab-živžaxSP°rtne opreme in oblačil. Med mo „V“m Prodajalcev, kupcev ati sa-stvov ^doved nožev bomo lahko priso-nu tedi zabavnim točkam 1'ro.svfi etega razreda — napravili vrsto lepih predmetov in okraskov, ki bi jih dali v prodajo, oziroma na dražbo, izkupiček le te pa naj bi šel v korist sklada »Mitje Čuka«. Tu smo videli lepo izdelana ročna dela, živalice, košarice, vaze, podstavke iz plastike, prte, blazine, snežene možičke, okrasne steklenice in še marsikaj. »Naši otroci,« nam je povedala učiteljica Vera Poljšak, »so se z veseljem odzvali temu vabilu. Sami smo imeli na naši šoli učenko, ki je bila psihično prizadeta in ki smo jo imeli vsi zelo radi in tudi ona nas. Zato smo bili veseli, da bomo z našimi izdelki pomagali k uspehu te hvalevredne pobude.« Alpinist Peter Podgornik o Groenlandiji in Aconcagui Predavanje, ki ga je prejšnji teden na povabilo SPDT imel znani slovenski alpinist Peter Podgornik, je bilo za vse, ki so napolnili Gregorčičevo dvorano, res navdušujoče. Prisrčna, skoraj prijateljska beseda predavatelja nas je spremljala, ko smo občudujoče gledali vrhove Groenlandie, kjer je potekala mešana italijansko - jugoslovanska in eskimska odprava. Iz diapozitivov smo spoznali skromno življenje vedno redkejših Eskimcev, ki še danes prebivajo na tem ledenem otoku, hribovito notranjost te dežele in vrhunski alpinizem na še neosvojenih vrhovih. V drugem delu večera je Peter zapustil začasni svet Groenlandije ter nas popeljal v strmine 6959 metrov visoke Aconcague, najvišjega vrha Amerike. Film, ki ga je sam vrtel med plezanjem nove jugoslovanske smeri v južni steni te gore, nam je na edinstven način prikazal vse težave alpinizma na takih višinah. Celih deset dni so morali štirje plezalci napenjati vse sile, da so končno izpeljali to ekstremno smer in tako uresničili dolgoletne sanje. Težko je najti besede, da bi opisali lik Petra Podgornika. Prijaznost in duševna moč kipita iz tega alpinista, ki prenaša občutke in izkušanje, pridobljene na najvišjih vrhovih, tudi v vsakdanje življenje. Zaenkrat smo mu lahko samo hvaležni, da je tako izvrstno nastopil med nami. DAVOR ŽUPANČIČ »Barnum« v Rossettiju Drevi si bomo lahko ogledali v gledališču Rossetti glasbeno komedijo »Barnum«, v kateri nastopata pevec in igralec Massimo Ranieri in Ottavia Piccolo. Glasbena komedija »Barnum« je doživela velik uspeh na scenah Broadwaya in po Evropi, italijansko verzijo so postavili isti avtorji kot ameriško, drugi so seveda protagonisti. Komedija govori o »izumitelju« sodobnega cirkusa, slovitemu Phileasu Tayloru Barnumu. Gre torej za zgod bo človeka, ki je zaslovel s svojimi dovtipi, smešnicami in seveda s svojim cirkuškim špektaklom. V komediji se nam odpre okno v cirkuško življenje; delo je Spektakel, saj nastopajo igralci, pevci a-krobati, skratka, igra je polna vedrine, cirkuške svetlobe in razposa jenosti. včeraj - danes Danes, SREDA, 28. novembra JAKOB Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 16.24 — Dolžina dneva 9.02 — Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 21.45. Jutri, ČETRTEK, 29. novembra VINKO Vreme včeraj: temperatura zraka 13 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb raste, veter 35 km na uro severo-vzhodnik s sunki burje do 70 km na uro, vlaga 48-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Katja Bonanno in Alessandro Cerut. UMRLI SO: 63-letni Bruno Benvenuto, 79-letna Daniza Flego vd. Faifer, 77-letni Vincenzo Iannacone, 80-letna Jolanda Scabini vd. Rendi, 75-letna Ildegarda Musca vd. Resen, 67-letna Amelia Nacinovich, 40-letna Nadia Viezzoli por. Orlando, 73-letni Mario Beovich, 90- letni Giuseppe Biekar, 76-letni Mario Clun, 81-letni Antonino Calalfamo, 78-letna Anna Žaro vd. Gioia, 75-letni Giovanni Guerrieri. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Dante 7, Ul. deUTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2, Ul. S. Cilino 36, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica : tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. >aw£L V TRSTU Ciril Kosmač BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Pripoveduje JURIJ SOUČEK — Danes, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu. — V petek, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. — V soboto, 1. decembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu. Piero Chiara DELITEV — V soboto, 1. decembra, ob 20.30 v dvorani A. Sirk v Križu. gledališča VERDI Danes, 28. t. m., ob 20. uri (red H/F) osma predstava Puccinijeve opere »Madama Butterfly«. Dirigent Baldo Podic. ROSSETTI Danes, 28. novembra, ob 20.30 L. Rotundo predstavi delo »Barnum, il re del circo«. Nastopata M. Ranieri in O. Piccolo. Abonenti imajo 20-odst. popust. AVDITORIJ Danes, 28. novembra, ob 17. uri in 20.30 bo Stalno gledališče F-JK predstavilo »L’amore delle tre melarance« s skupino novih Podreccovih lutk. V abonmaju - odrezek št. 2. Informacije in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. LJUBLJANA CANKARJEV DOM Velika dvorana V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30: Orgelski koncert Huberta Berganta. V torek, 4. decembra, ob 19.30: Papirniški pihalni orkester Vevče. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Mala dvorana V soboto, 1. decembra, ne bo otroške matineje. Okrogla dvorana V nedeljo, 2. decembra, ob 20.30: R. Queneau - A. Zorn »Vaje v slogu«. Srednja dvorana V petek, 7., v soboto, 8., in v nedeljo, 9. decembra, ob 18. in 20. uri: Dnevi plesa '84. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 28. novembra, ob 9. uri: E. Rudolf »Gozdne živali«. Predstava na osnovni šoli Levpa - Kal nad Kanalom. kino Ariston 16.00, 18.45, 21.30 »Carmen«. Režija Francesco Rosi. Eden 15.30 — 22.00 »Scuola erotica di Josef ine«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Così parlò Bellavista«. Luciano De Crescenzo, Renato Scarpa, Isa Danieli. Excelsior 16.00 — 22.15 »II migliore«. Robert Redford. Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.15 »New York nights«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana št. 2 16.00 - 22.00 »Sussulti erotici di una moglie infedele«. Pre-povedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Ninja la furia umana«. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Cuori mila tormenta«. Carlo Verdone Mignon 17.00 - 22.15 »Top secret!«. Aurora 17.00 — 22.00 »Strade di fuoco«. Capitol Danes zaprto. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »I vizi della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00, 19.30, 22.00 »E la nave va«. Režija Federico Fellini. Radio 15.30 21.30 »Sexy love«. Pre- povedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Mercoledì da leom«. razstave V foyer ju Doma A. Sirk v Križu je se danes, 28. novembra, na ogled razstava izdelkov domače kovačnice. Ob-činstvo si jo lahko ogleda med 20 in uro. -WSWW ORVISI Igrača |e otroku resna stvar Orvisi zanj ima najlepši dar TRST UL. PONCHIELLI 3 ìmn Pomagajmo otrokom! Teden sklada »Mitja Čuk« DANES, ob 20. uri — PROSVETNI DOM - OPČINE »Veseli večer v trebenskem narečju« s sodelovanjem OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin in trebenskih otrok. Nadaljuje se razstava izdelkov Vzgojnega zavoda Elvira Vatovec -Strunjan ter fotografij iz openskega poletnega centra. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU sklicuje svoj 3. občni zbor danes, 28. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani Ul. sv. Frančiška 20, Trst VABLJENI ! — Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju — Odbor Zveze vojnih invalidov NOV VABITA na kulturno prireditev ob počastitvi 29. novembra, ki bo jutri, 29. 11. 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Spregovoril bo tov. Boris Race predsednik SKGZ nastopili bodo dramska skupina KD Tabor, pevski zbor KD Primorec in ženski pevski zbor Slovenec. T P P Z »P. TOMAŽIČ« V petek, 30. t. m., ob 20.30 imamo v 1 ’artizanskem domu v Bazovici KRATEK KULTURNI PROGRAM v čast tov. SOVJETOM, ki so bili ob strani pri naši turneji v SOVJETSKI ZVEZI. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 3. decembra, govoril dr. Jože Maček na temo: Oskrba s hrano in z njo povezani ekološki problemi. Začetek ob 20.30. SKD Barkovlje sklicuje danes, 28. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih redno odborovo sejo. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Ob dnevu republike SFRJ jutri, 29. novembra. ob 20. uri KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA LOKA iz škofje Loke. Vabljeni! KD Vesna prireja od sobote, L, do srede, 5. decembra, Miklavžev knjižni sejem. Umik: sobota od 20. do 22. ure, nedelja od 11. do 13. ure in nato do srede od 17. do 19. ure. Kriški mladinski krožek prireja tečaja v BREACK in DISKO PLESU ter v STANDARDNIH PLESIH. Informacije vsak dan od 18.30 do 20.30 v Domu A. Sirk v Križu, tel. 220-505. KD Rovte - Kolonkovec vabi na ogled veseloigre MALI TABOR STARIH - BESEDA ’84, ld bo 1. decembra ob 20. uri v društvenih prostorih. Izvaja kabaretna skupina SKD Tabor - Opčine. KD I. Cankar priredi v petek, 30. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6 (IV. nad.) VEČER Z DR. ADRIJANOM SANCINOM, ki bo predvajal dokumentarec »čar Sahare in njenih ljudstev v 5.000 letih zgodovine«. Vabljeni! KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora danes, 28. t. m., ob 19.30. šolske vesti razna obvestila Ob 30-letnici Londonskega memoranduma in povratka Italije v Trst, prireja Slovenska skupnost v Trstu v petek, 30. t. m., ob 19. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22 srečanje na temo »Tridesetletnica memoranduma in manjšinske pravice«. Govoril bo znani strokovnjak za manjšinska vprašanja dr. Janko Jeri iz Ljubljane. Uvodno besedo bo imel pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej. Kmetijska zadruga v Trstu bo tudi letos dala na razpolago pridelovalcem oljk svojo oljarno in organizirala delo. Glede ha dobro in obilno letino bo letos oljarna delovala v dveh izmenah, s čimer bo zajamčena čimprejšnja pretvorba pridelka in s tem kvaliteta olja. V ta namen sklicuje zadruga dva informativna sestanka, na katerih bosta obrazloženi potek in organizacija dela. in sicer: danes, 28. novembra, ob 19.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu in jutri, 29. t. m., ob 19.30 v kulturnem krožku »Mercandel« v Miljah, gostilna »Alla tappa«. Vabljeni člani in nečlani oz. pridelovalci oljk. darovi in prispevki Za sklad M. čuk so darovali: dijaki srednje šole I. Gruden - Nabrežina 358.800 lir, ob večeru v Ul. Donizetti 70.000 lir. dr. Drago Štoka 50.000 lir, IV. razred osnovne šole Prosek 83.000 lir ter II. razred osnovne šole Prosek 34.600 lir. V počastitev spomina Ferda Kokošar-ja darujejo člani Slovenskega stalnega gledališča 263.000 lir za sklad M. čuk. V spomin na Stanislava Forausa darujejo žena Nella ter sinova Paolo in Giancarlo z družinama 30.000 lir za moški pevski zbor V. Vodnik. mali oglasi VIKEND HIŠO v Črnem Vrhu nad Idrijo ugodno prodam. Informacije: gostišče »Metka«, črni Vrh, ali tel. na št. (003861) 741-266. MINI 3 CL, letnik 1983, v dobrem stanju prodam za 5.500.000 lir. Tel. na št. 040/763-965. PRODAM otroško pisalno mizo in knjižno omaro bele barve. Telefonirati na št. 421-444 od 12.30 do 13.30. SAMA GOSPA iz Gorice zaposli postrež-nico. Telefonirati na št. 0481/86349. V ZAGRADCU pri Miličevih je osmica. Točijo belo vino in teran. DEKLE z diplomo učiteljišča; vešča dela z otroki, v uradu; z znanjem slovenskega, italijanskega, angleškega in srbohrvaškega jezika išče zaposlitev. Telefonirati zjutraj na št. 818067. FELICE KRAŠOVEC, Ricmanje 53, je odprl osmico ter toči belo in črno domačo kapljico. PRODAM motocikel benelli 125 sport 2C, letnik maj 1983, v dobrem stanju. Cena 1.700.000 lir. Tel. na 040/228-695 popoldan. URADNIK, z veliko dobre volje in z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 0481/78127. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. menjalnica 27. 11. 1984 Ameriški dolar . . . . Kanadski dolar . . . . Švicarski frank . . . . Danska krona............. Norveška krona . . . . "Švedska krona........... Holandski fiorini . . . . Francoski frank . . . . Belgijski frank . . . . Funt šterling............ Irski šterling........... Nemška marka . . . . Avstrijski šiling . . . . Portugalski eskudo . . . Japonski jen............. Španska pezeta . . . . Avstralski dolar . . . . Grška drahma............. Debeli dinar............. Drobni dinar............. 1.880,— 1.420.-747.— 170.— 210.-213.— 547.— 200.— 27,- 2.270.— 1.910.— 617.50 87.50 10.25 7.- 10.- 1.400.- 14,- 8,- 7.50 Ravnateljstvo liceja F. Prešeren sporoča, da bodo na šoli skupne govorilne ure za starše: danes, 28. t. m., ob 18. uri za l.a, 3. b. 4. v. g., 5. a; ob 19.30 za 1. b, 3. a, 4. b, 1. ki. Jutri, 29. novembra, ob 18. uri za 2. a, 5. b, 2. ki. in 5. v. g.; ob 19.30 za 2. b, 4. a in 3. ki. IfiUiSD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S, p. A. THST - Ul ICA IV l-lLžfl 1Q ČŠ2 61-4413 dragocena darila v trajen spomin cJìlalalan Narodna ulica 28 - OPČINE - telefon: 211465 Passai syncro variant s štirikolesnim pogonom Vedno več avtov je s pogonom na vsa štiri kolesa in ena od tovarn, to pri tem ima največ izkušenj je nedvomno VW, ki je sedaj štirikolesni Pogon vgradila tudi passatu in sicer njegovi različici variant, kar pri VW Pomeni kombi. Rešitev je še kar enostavna — dodali so še srednji diferencial, kardansko gred in diferencial pri zadnjih kolesih. Kot pri audijih, je tudi pri Passatu syncru (to je oznaka za pogon na štiri kolesa), je štirikolesni pogon stalen, se pravi, da prenosa moči k zadnjim kolesom ni mogoče izklopiti, Jo pa mogoče vključiti in izključiti zaporo srednjega in zadnjega diferenciala. Passat variant syncro poganja petvaljni vrstni motor, nameščen vzdolžno: ima 1994 - kubični motor, ki zmore 115 Km pri 5500 vrtljajih v minuti, izvoli trski motor požene avto do najvišje hitrosti nad 180 km na uro, pri če-ptor porabi po normah ECE 7,6 litra goriva za 100 pri 90 km/h, 9,7 pri 120 knVh in 12,5 litra po mestnem prometu. Zanimiv za avto s pogonom na šti-n kolesa je tudi pospešek, saj doseže passat 100 km na uro z mesta v 11,1 sekunde. avtomobil in človek ti in morje Kajutna jadrnica »rigoletto« regatno-potovalni kompromis Min« i6.n redkih izjem je večina Ratanskih kajutnih jadrnic potivalent- hih ; kar pomeni, da .m tako za reeatne so trupi gra-za regatne kot tudi za po- kar ^vaJne razmere. Med eno in drugo n» so razlike le v notranji o-stiejUjenosti in v jadrih. O umestno-ra talstavljalo in terjalo vsekakor določen in jasen odgovor. Vsekakor pa v teh razmišljanjih ne smemo prezreti športne in politične vloge, ki jo mora odigrati na ša odbojka v goriškem športnem in javnem prostoru, kot panoga v »špi ci« naše telesnokultume dejavnosti na Goriškem) IGOR KOMEL Danes Italija in Jugoslavija Košarkarski reprezentanci Italije in Jugoslavije čaka danes drogo srečanje v okviru kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu. Prvo oviro so tako »azzurri« (zmaga proti Turčiji) kot »plavi« (uspeh proti Bel giji) uspešno premostili in tudi droga ne bi smela biti pretežka. Italija bo namreč gostovala v Albaniji, Jugoslavija pa se bo doma piomerila z Nizozefhsko. Disciplinski ukrepi RIM — Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze včeraj ni vpisala izida srečanja med Bancoro-mo in Australianom, ker je slednja javila, da bo vložila priziv. Izmed igralcev ni bil tako v A-l kot v A-2 ligi nihče izključen. Novi koledar PARIZ —- Mednarodna motociklistična zveza je včeraj uradno potr- dila koledar raznih svetovnih prvenstev v novi sezoni. V hitrostni vožnji bo skupno 12 dirk: velika nagrada Italije v Mugellu bo 26. 5. (80, 125, 250 in 500 ccm), VN Jugoslavije na Reki pa 16. 6. (80, 250 in 500 ccm). Januarja Cesena - Triestina? Tekmo med Ceseno in Triestino, ki so jo prekinili v nedeljo zaradi megle, bodo morda odigrali šele 9. ali 16-januarja. Točnega datuma še niso določili. Moser na »Touru« GIULIANOVA — Francesco Moser se bo udeležil prihodnje kolesarske dirke po Franciji. Tako so včeraj sklenili na sestanku, katerega so se udeležili Francesco Moser, njegov brat Enzo, Roberto Poggiali ter Sci-bilia. Zenga operiran PAVIA — Inter jev vratar Walter Zenga, ki so mu včeraj operirali meniskus, bo v dveh, treh dneh zapustil bolnico, naši v raznih namiznoteniških prvenstvih MOŠKA C LIGA Redentor Este — Kras 3:5 Balduin - Štoka 2:0 (21:10, 21:10); Gambarin - Colja 2:0 (21:15, 21:15); Bergamini - Bole 1:2 (21:15, 13:21, 20:22); Gambarin - Štoka 0:2 (18:21, 12:21), Balduin - Bole 0:2 (13:21, 19 proti 21), Bergamini - Colja 2:0 (21:15, 21:18), Gambarin - Bole 1:2 (21:14, 12:21, 8:21), Bergamini - Štoka 0:2 (16:21, 20:22). Kras je v kraju Este pri Padovi osvojil nadvse važni točki v borbi za obstanek v ligi, ki si ga utegne zagotoviti že nekaj kol pred koncem. Največ zaslug za nedeljsko zmago ima Edi Bole, čeprav sta mu dva nasprotnika delala precej preglavic. Tudi Štoka je bil soliden, saj je o-svojil ostali točki za svojo ekipo. Colja pa je dvakrat gladko podlegel nasprotniku, a je le zaigral učinkoviteje kot doslej in upati je, da mu bo to vlilo novega zaupanja v lastne moči. (Z.S.) IZIDI 5. KOLA: Duomo Folgore Treviso - Liberale Castelfranco 5:4, Gu-talin Padova Eritas Edera Cordenons 2:5, Berton Quirignana Videm - Adria 0 5, Redentore Este - Kras Zgonik 3:5. LESTVICA: Edera 10; Adria 8; Kras. Castelfranco, Duomo Folgore 6, Gutalin, Este 2; Berton 0. (Z.S.) PROMOCIJSKO PRVENSTVO MOŠKI Mladina — Italcantieri A 0:5 Košuta - Crasso 1:2 (15:21, 21:18, 10:21); Sedmak - Donda 0:2 (6:21, 6:21), Pahor - Gabrovec 0:2 (12:21, 17:21), Košuta - Donda 0:2 (7:21, 6:21), Pahor - Crasso 0:2 (15:21, 17:21). Mladina je gladko izgubila proti premočnemu Italcantieri ju. Kriško moštvo je dn zadnjega upalo, da bo nastopil tudi Tence, kar se žal ni zgodilo in sami rezultati kažejo razmerje moči. Kljub temu je bila igra za zeleno mizo napeta in občasno tudi v prid kriškim predstavnikom. Vendar ne gre pozabiti, da je Italcantieri še lani igral v C-l ligi in uvršča izkušenega Dondo, tako da na kaj več ni bilo mogoče upati. (A. Sedmak) Kras — Rangers Videm 2:5 Fabec - M. Debcmardis 0:2 (17:21, 15:21) ; Dol jak - S. Debcmardis 2:1 (21:12, 19:21, 21:11); Legiša - Tozo-ratti 0:2 (10:21, 9:21); Doljak - M. Debcmardis 2:1 (16:21, 21:16, 21:5), Fabec - Tozoratti 0:2 (14:21, 7:21); Legiša - S. Debcmardis 0:2 (11:21, 19 proti 21); Doljak - Tozoratti 0:2 (9:21, 16:21). Po pričakovanju je Kras doživel že drogi poraz. Tokrat je prvič nastopil mladi Franko Fabec, ki je zadovolji- vo opravil svojo nalogo. Ugled rdeče-belih pa je rešil Ervin Doljak, ki je dosegel dve, čeprav tesni, zmagi. (Z.S.) ŽENSKE Kras A —vKras B 5:0 Škrk - M. Raubar 2:0 (21:12, 21:12); Žigon - T. Raubar 2:0 (21:7, 21:16); Marušič - čok 2:0 (21:17, 21:11); Žigon - M. Raubar 2:0 (21:7, 21:8); Škrk - Čok 2:0 (21:12, 21:14). Pričakovati je bilo, da bo droga postava Krasa nudila večji odpor. Končni izid pa dovolj jasno kaže, da so bile zmagovalke za razred boljše. V prvi Krasovi postavi je tokrat opravila krstni nastop Ksenija Marušič, ki je dokazala, da sodi med najbolj obetajoče Krasove naraščaj-nice. (Z.S.) Kras C — Dom 0:5 Lupine - Fabbro 0:2 (6:21, 4:21)! Colja - Zalatcu 0:2 (7:21, 11:21); Škabar - Lutman 0:2 (0:21, 2:21); Colja -Fabbro 0:2 (2:21, 8:21); Lupine - Lutman 0:2 (6:21, 2:21). Po istem tiru je potekalo tudi srečanje med Krasom C in Domom. Krasove začetnice seveda niso bile cnar kovreden nasprotnik dosti bolj izkušenih Goričank. (Z.S.) Maratonski tek v Firencah FIRENCE — V Firencah bo 2: decembra maratonski tek, ki naj b> po predvidevanju organizatorjev v nekaj letih postal tako slaven in tudi množičen kot tisti v New Yorku. obvestilo ZSŠDI obvešča, da bo danes, 28. t. m., ob 2"‘ uri na sedežu ZSŠDI v Trstu seja s®u' čarske komisije. SKIROLKE V BOLJUNCU Odlične uvrstitve naših tekmovalcev na trofeji Trst ’84 V organizaciji Sci CAI je bilo v nedeljo v Boljuncu tekmovanje za trofejo mesta Trst 1984, ki so se ga udeležili tudi rolkarji SK Devin in ŠZ Mladina. Najboljši izid je dosegel član Mladine Giani Lcgiša, drugi najboljši tils pa je pripadel Eliu loriju (De-v'n). Sploh pa so se slovenski predstavniki odlično odrezali, saj so poleg dveh najboljših časov osvojili tudi vsa Prva mesta v ostalih kategorijah. Obračun naših tekmovalcev je torej vcč kot zadovoljiv. VRSTNI RED: KATEGORIJA F-l (letniki 1973-1967; » km): 1. Neva Stock (Sci CAI, letnik 1967) E9’19”. KATEGORIJA F-2 (let-u>k 1966 in mlajši; 6 km): 1. Roberta »aj-doč (Mladina, letnik 1966) 20’00”01. KATEGORIJA MIŠKI (letnik 1974 in m'ajši; 3 km): 1. Andrej Legiša (De-y>n, letnik 1975) 13’26”02; 2. Erik lori (Devin, letnik 1977) 14’03”03; 3. David Širca (Devin, letnik 1975) 15’52”09. KATEGORIJA M-l (letniki 1973 - 1969; 6 km); 1. Andrej Antonič (Devin, let-"k !971) 18’44”04; 2. Mitja Pemar-vic (Devin, letnik 1970) 18’45”00; 3. ™ lori (Devin, letnik 1970) ,,65**02; 4. Rajko Žečevič (Devin, let ">k 1971) 23’24”05; 5. Miloš Šušteršič (Devin, letnik 1971) 24’00”28. KATEGORIJA M-2 (letniki 1968-1965; 12 km) Elio lori (Devin, letnik 1967) , 51”01; 2. Aleksander Sosič (Devin, Jetnik 1966) 38’37”05. KATEGORIJA M-4 (letniki 1948 in mlajši, 12 km): G Oscar De Ebner (Sci CAI) 37*29”07. (Elio lori) Vesni Lutman n°vo priznanje Vesna Lutman, mlada štandreška I '^felka društva Naš prapor, si etosnja državna prvakinja v oki mladinskih iger, bo deležna dodal Sa priznanja, ki ga ji bo podelil iški Panathlon Club v okviru sit “<*«. ki bo v četrtek, 6. decemt e 17. uri v avditoriju. Poleg Ve utman bodo priznanja dobili vsi izlate kolajne na mladins grah, številne ustanove, ki so si ; adeyale za razvoj telesne kulture naši nogometaši v mladinskih ligah NARAŠČAJNIKI CGS — Zarja 3:0 (1:0} ZARJA: Purič, Tomec, Ferluga, Kerstič, Leban, Škabar, Pitacco, Ze-tin, Oliva, Zerbo, Kalc, Bellafontana, Peroša. Odsotnost več standardnih igralcev je gotovo največji vzrok tega poraza. Tudi v zelo okrnjeni postavi pa so Zarjani vsaj v prvem polčasu igrah uspešno, v drugem polčasu pa so domačini bolj pritisnili in za Zarjo je bil poraz neizbežen. Kljub porazu pa so se Leban, Kalc in Zetin dobro izkazali. (B. Primožič) Vesna — Zaule 0:2 (0:1) VESNA: Martinuzzi, Bembi, Costanzo, Micheli, Zarotti, Mondo, Švab, Vascotto, Bianchi, Tence in Sedmak. Kriška Vesna je v nedeljo na domačem igrišču doživela hud poraz. Priznati je treba, da so Križani igrah v okrnjeni postavi, kar je nedvomno vplivalo na potek tekme. Največ pomanjkljivosti je bilo videti v napadu, ki je tokrat povsem odpovedal. Vesna je oba zadetka prejela zgolj iz neprevidnosti. (Andrej Kostnapfel) Olimpia — Breg 11:0 (4:0) BREG: Petronio, Coren, Cicatti, Bandi, Olenik, Di Gennaro, Gianni, Sancin, Simonetti, Calabrese, Vouk (Zeriali), Ninetto. Bregovi naraščajniki so visoko izgubili proti ekipi, ki predvaja dober in hiter nogomet. Vendar pa je treba takoj dodati, da so vseeno Brežani premalo borbeni in se kaj hitro vdajo v sicer neizbežen poraz. Po prvem polčasu je koncentracija popolnoma popustila, tako da so nasprotniki zabijah gole kot za stavo. Sodnik, ki sicer ni mogel bistveno vplivati na končni rezultat tekme, je sodil popolnoma enostransko v prid boljše ekipe, saj je celo nerazumljivo predčasno poslal v slačilnico Simonettija. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Fortitudo - Opici-na 1:0; Campanelle - Domio 1:3; Roia-nese - S. Luigi 2:5; Montebello - Mug-gesana 1:4. LESTVICA: Muggesana 18, Olimpia 15, Roianese in S. Luigi 11, Fortitudo in Domio 9, CGS in Zaule 8, Vesna, Campanelle in Zarja 7, Opicina in Montebello 5, Breg 2. NAJMLAJŠI SKUPINA A Breg — Campanelle 0:8 (0:4) BREG: Cottar, Sancin, Lovriha, Hervat, Vodopivec, Starec, Slavec, Barut, G lavina, Mauri, Zahar (Lisjak), Mahnič, Bandi. Verjetno niso naši najmlajši dorasti za nastop v tej zahtevni ligi, saj sprejemajo tekmo t^olj kot igro in ne kot zahteven prvenstveni nastop. V prvem polčasu so se relativno dobro upirali nasprotniku, medtem ko so v drugem še bolj popustih. Igralci se morajo predvsem zavedati, da je treba tekmo igrati od prve minute prav do zadnje, pa čeprav že visoko izgubljajo. (M. Švara) OSTALI IZIDI A SKUPINE: Chiar-bola - Fortitudo 0:6; Ponziana - Costalunga 1:1; Olimpia - S. Vito 0:3. LESTVICA: S. Vito 17, S. Luigi A 14, Muggesana 13, Fortitudo 11, Chiar-bola in Campanelle 6, Olimpia in Costalunga 5, Breg 0. ZAOSTALA TEKMA SKUPINA B Triestina — Kras 2:1 (1:0) STRELEC ZA KRAS: Kalc 50. min. KRAS: Kočevar, Tavčar, Umek, Leone, Škabar, Zagoni (Ferluga), Čeme (Grmek), A. Škabar, šuc, Žagar, Kalc (Kralj, Grgič, Kavalič). V zaostali tekmi, ki je bila obenem tudi zadnja tekma prvega dela prvenstva, so krasovci igrati zelo živčno in raztrgano. (B. Ravbar) OSTALI IZIDI B SKUPINE: Opicina - Portuale 1:0; Servola - Don Bosco 1:2; CGS - S. Luigi B 4:0; Montebello - S. Andrea 1:1. LESTVICA: Triestina in Portuale 15, Opicina 14, Kras 14, Montebello 10, CGS 7, S. Luigi B 6, S. Andrea 4, Don Bosco 2, Servola 0. ZAČETNIKI SKUPINA A Breg — Zaule 1:0 (0:0) STRELEC : Visintin BREG: Cah, Buzzi, Ota, R. Gombač, M. Bombač, Zupin, Grilanc, Gro-pazzi, Cornar, Kozina, Alberti. (Labia-ni, Tence, Visintin). Na zelo blatnem igrišču, na katerem je bilo igranje problematično, sta si bili ekipi v prvem polčasu enakovredni, saj sta ustvariti nekaj priložnosti za gol. V drugem polčasu se je z vsto- pom Tenceja in Visintina na igrišče, stika popolnoma spremenila. V tem delu igre so Brežani popolnoma nadkrili-li nasprotnike, dosegli pa so tudi zmagoviti gol, ter ustvarili nekaj zrelih priložnosti za zadetek. Cela ekipa zasluži pohvalo predvsem zaradi požrtvovalnosti. (M. Švara) OSTALI IZIDI : Ponziana - Fortitudo 4:0; Domio - San Vito 3:0; San Sergio - Costalunga 0:1. LESTVICA: Ponziana 13; San Luigi 11; Domio 10, Costalunga 9, Zaule in Fortitudo 7; Breg 5; San Vito in San Sergio 1. ZAČETNIKI SKUPINA C Campi Elisi - Primorje 2:0 (1:0) PRIMORJE : Bkižon, Spadoni, Gher-bassi, M. Štoka, Prašelj, Prinčival, Žagar, Trampuš, P. Štoka, Ukmar, Tomasetig. V gosteh so primorjaši nerodno izgubiti proti ekipi Campi Elisi s klasičnim izidom 2:0. Domačini so namreč dosegli po en zadetek v prvem in v drugem polčasu. Toda po prikazani igri so biti rdeče-rumeni boljši od Tržačanov. Razvidno je, da manjka Prosečanom le spretni strelec v napadu, obrambna vrsta pa predvsem zaradi neizkušenosti ni vedno na pravem mestu. (W. Husu) OSTALA IZIDA: Opicina - CGS A 1:0; Supercaffè - Portuale 1:2. LESTVICA: Portuale 13; Triestina 11; CGS A, Sant’Andrea in Campi E-lisi 7; Supercaffè in Opicina 5; Primorje 4; Roianese 3. in, M. Gombač, Mauri, 'R. Gombač, Švara (Švab), Tul. PRIMORJE: Spadoni, Pahor, Digo-vič, Savi, Trampuž, Sardoč, Vodopivec , (Husu), Gherbassi, Ossi, Ostro-uška. To je bil res pravi derbi, tako na igrišču kot okoli njega, saj je mnogo gledalcev vseskozi glasno bodrilo svojo ekipo. Tekma je bila lepa, saj so se igralci na blatnem igrišču zelo potruditi. Breg je vseskozi vodil tekmo ter zasluženo osvojil obe točki. Med Brežani bi za borbenost in prikazano igro pohvaliti Štraina in M. Gombača, v vrstah Primorja pa Sardoča in Trampuža. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Sant’Andrea - San Giovanni 3:0; Portuale - Muggesana 4:1; CGS - Supercaffè 3:1, LESTVICA: Supercaffè 14; Costalunga in Portuale 12; CGS, San Giovanni, Sant’Andrea in Breg 5; Muggesana 2, Primorje 0. NA GORIŠKEM Mladost - San Pier d’Isonzo 8:8 STRELCA za Mladost: Aleš Ferfo-lja (5) in Marino Petean (3) MLADOST: A. Ferfolja, I. Lakovič, S. Ferfolja, M. Petean, Zampar, D. Gergolet, Aleš Ferfolja, Lavrenčič, P. Gergolet, Narduzzi, A. Devetak. Najmlajši predstavniki doberdobske Mladosti so se v zadnjem prvenstvenem srečanju zares izkazati. Z visokim izidom so namreč odpravili ekipo iz špetra in dokazati, da znajo predvajati zanimivo ln učinkovito igro. MLAJŠI CICIBANI NA GORIŠKEM San Polo — Mladost 3:0 MLADOST: Gergolet, Košič, Spacal, Lakovič, Colja, Devetta, D. Lakovič, R. Devetta, Pisk, Tomšič, Pankert (Pelicon). Začetniki Mladosti so proti ekipi San Polo igrali eno slabših tekem prvenstva in zasluženo izgubili. Mladi Kraševci so stopili na igrišče dokaj neorganizirani in živčni, tako da je bila njihova igra raztrgana in brez vsake logične povezave. ZAOSTALA TEKMA Lucinico — Juventina 1:1 CICIBANI SKUPINA C Breg — Primorje 3:1 (2:0) STRELCI za Breg: Švara 2, Han-dler; za Prynorje Sardoč. BREG: Giglio, Fano, Handler, štra- SKUPINA A Inter S. Sergio - Breg 3:4 (1:2) STRELCI za Breg: Bandi (2), Grilanc, Grbec. BREG: Rapotec, Vimo, Mondo, Lovriha, Punis, Bandi, Grilanc (Grbec), Žerjal. Bregovi mlajši cicibani so z zmago nad močno ekipo Inter San Sergio ugodno presenetili. Kar pa je najbolj razveseljivo, so proti nasprotnikom, ki so računali na gladko zmago, igrali tehnično in taktično zelo zrelo. Pri obeh golih Bandi ja so mojstrsko izvedli dve različni shemi, ki so se ju naučili na treningih. (M. Švara) OSTALI IZIDI: Fortitudo - San Giovanni 1:2; Montebello - Domio 9:0; Giarizzole - Solicini 1:2; San Luigi -Zaule 9:1. LESTVICA: Montebello 14; Sonc ini 12; San Giovanni 11; Inter San Sergio 10; San Luigi 8, Giarizzole in Breg 7; Domio, Fortitudo 2; Zaule 1. naše košarkarske ekipe v mladinskih prvenstvih MLADINCI Kontovel A - Bor 72:78 (34:40) KONTOVEL A: Luxa, Pertot 12, kameli 20 (6:11), Piras, Košuta, E-ii20 (6: M), Gregori, Ban, Stanis-V? (1:3), Venier 7 (1:3). Ven°R:, perčič 2, Jogan 23 (1:2), 4 cebiet 8 (0:1), Žerjal 6, Smotlak .-1 arisi 6 (2:4), Kovačič 23 (1:2), ZJal; Krapež 6, Žnidaršič. Vel sl°venskem derbiju med Konto-„ A in Borom so tesno slavili stje, ki so voditi že po prvem i,(llcasu' Pri domačinih sta se naj-tJ lzkazala Danieli in Emili, pri avcih pa Jogan in Kovačič. SCpfJ|ietto - Polet 112:26 (58:10) (OLET: Kozlovič, Škerlavaj 6 Hni,.’ 0berdan 0:2, Semen 8 (2:5), èie 2°’ '*'avear 4, Gomizelj 6, Fab- di-vv*^iS*f.oR>' bi so jo Poletovi mla-ba h i 1VeR proti Scogliettu, je tre-kl ii i - e, no. pripisati odsotnosti treh ftian i .pralcev, predvsem pa po-ni^anju borbenosti in nediscipli-čin' ■ T'1-v naPa(fu- ki so jo doma-Kai. ^koristili za neovirano dose-* Jo košev v protinapadu. (Cancia) na ,nAoLA IZIDA: Libertas - Barcola- <*> <««• s«-*- - •n' v’if^OA: Kontovel B, Scoglietto Bare i rlas ®» Ferroviario, Bor in 'oiana 4, Polet in Kontovel A 0. KADETI ~~ Jadran Farce (18:44) Kovačič, Uršič : <7:8). Pertot 2, (5-1,; U Pah(>r 9 (4:6), Tei ko 6 (o-2)*den’ Korošec 22 <2: PQNDlvK: Appolonio in 1 dran'i^ee (33. min.); P PrvenL V četrtem kolu kad drann 'J3 ic združena peter začetnm avila «nago. če odv: domačini 111111111 igre’ k0 rali t,-mi skoraj enakovred: areu (delni izid 12:8 z; lahko rečemo, da je v nadaljevanju Jadran nadkrilil nasprotnike. Z delnim 15:0 so namreč naši odločilno povedli in nato le razliko večati. IZIDI 4. KOLA: Santos - Inter 1904 86:99; Inter Milje - Scoglietto 65:72; Saba - Jadran Farco 49:96. LESTVICA: Jadran Farco in Inter 11904 6, Santos in Scoglietto 4, Bar-colana in Inter Milje 2, Saba 0. Jadran, Scoglietto, Barcolana in Saba imajo tekmo manj. (M. Raseni) NARAŠČAJNIKI Santos - Kontovel 86:69 (37:28) KONTOVEL: šik, Rupel, Gruden, Sedmak, Čebulec 24 (2:7), Cingerla 8 (0:1), Dolhar 3 (1:2), Sterni 28 (2:6), Stanisa 4. V peti prvenstveni tekmi so Konto- velci izgubiti proti solidni ekipi Santosa. Domači so si že v uvodnih minutah igre priborili 12 točk prednosti in zato so morali Kontovelci vseskozi zasledovati nasprotnika, ki je do konca polčasa ohranil veliko prednost. (M. Rupel) Polet — Intermuggia 57:85 (24:35) POLET: Kocman 12; Ciani, Bogateč, Berdon 5 (1:1), Škerk 18, Bevilacqua 6, Sardoč 6, Sosič 8, Calzi, Oz-bič. PM: 1:1; tri točke: Kocman. V petem kolu so Poletovi naraščajniki izgubili proti Intermuggi, ki spada med slabše ekipe prvenstva. Vsekakor če bi igrali boljše bi prav gotovo slavili. V nekaterih trenutkih tekme so zaostajati za samo pet točk, vendar pa so se nato nasprotniki spet oddaljili. Med poletovci bi pohvaliti predvsem Škerka in Berdona, ki sta sicer letnika 1972, vendar pa sta se tokrat prav lepo izkazala. (G. Kocman) Servolana Leasest - Bor 73:35 (42:16) BOR: R ustja, Orologio, Blaževič, Gašperini 3 (1:4), Lippolis 3 (1:2), Turk 10 (0:2), Cecco 6, Birsa 13 (1:4). Tokrat so Borovi naraščajniki pokazali nekaj napredka proti solidni Sorvolanti V napadu so igrali precej u-rejeno, vendar so večkrat zgrešiti pod košem. Tudi v obrambi so pokazali ve- liko borbenost proti višjim nasprotnikom. kar pa ni zadostovalo, da bi se izognili visokemu porazu. „ (Luka Furlan) OSTALA IZIDA: Ricreatori - Don Bosco 90:109; Libertas - Ferroviario 71:61 (42:33). LESTVICA: Don Bosco 10; SGT 8; Santos, Ricreatori in Libertas 6; Ferroviario in Servolana Leasest 4; Kontovel 2; Intermuggia, Polet in Bor 0. DEČKI Servolana Leasest — Sokol 91:42 (42:18) SOKOL: Stanissa 4 (0:2), Damsan 4 (0:2), Lesdzza 6 (1:1), Paulina 16 (0:2), Sosič 7, Pizziga 2, Bogateč, Pertot. Sokol je visoko izgubil z močno ekipo Sorvolane. Rezultat ni bil nikoli v dvomu,^ saj so Škedenjci že od samega začetka tekme prevzeti pobudo, ki so jo nato obdržati do konca. OSTALI IZIDI: Alabarda - Don Bosco 66:94; Libertas - Santos 116:69; Ferroviario - Ricreatori 61:69. LESTVICA: Don Bosco in Ricreatori 10; Servolana Leasest in Ferroviario 8; Libertas in Alabarda 4; Bor in Santos 2; Ancifap in Sokol 0. »PROPAGANDA« TURNIR SAN SEBASTIANO Bor — Servolana Leasest B 59:56 (25:32) BOR: Pregare, Legiša (0:2), Pavlica 6; Milone 1 (1:2); Prelec 10; Ter-čič, Lubec, Oberdan 22 (2:2); Arena 8; Ažman 10 (4:8). V 7. kolu turnirja San Sebastiano je Bor z veliko težavo premagal sicer močno in višjo Sorvolano B. »Plavi« srečanja niso žačeli najbolje, saj so nasprotniki z lahkoto prodirali in skakali pod košem ter si nia začetku drugega polčasa nabrali celo 9 točk prednosti (delni izid 42:33). Borovci so takrat reagirali z ostrim pressin-gom, Arena in Ažman pa sta ze veliko borbenostjo skakala na odbite žoge. Z velikim trudom so »plavi« minuto pred koncem srečanja izenačiti, Arena pa dosegel zmagoviti koš. (Luka Furlan) OLIMPIJSKI OGENJ IN DIM STENSKI KOLEDAR Cena zbirke: 25.000 lir Naročilo in prednaročila: • Preko pošte z nakazilom 25.000 lir na tekoči račun št. 11-5374 za Založništvo tržaškega tiska, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, z navedbo: za Jadranski koledar in s točnim naslovom naročnika. • OSEBNO: v Trstu — na sedežu ZTT, Ul. Montecchi 6 — v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 V Gorici -— na uredništvu Primorskega dnevnika, Ul. 24. maja 1 V Čedadu — na uredništvu Novega Matajurja, Ul. de Ru- bels 20 • Preko raznašalcev Primorskega dnevnika No roč n Ino Mesečno 10000 lir - celoletna 120.000 lir. V SFRJ številko 20 00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180 00. letno 1 800 00 din. za orga mzaciie in pod|et|a mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči ročun zo ltoll|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm višine v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20'- IVA 18 : Osmrtnice zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275 tl* 460270 EST l iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja L JzTT 6anka«anak. mtiskaP ^ Trst [Nili] ««• CmopMi I 1 "sip* ,aložn*ov FIEG 28. novembra 1984 Ob tvornem posredovanju italijanskega zunanjega ministrstva Preusmeri tel ji somalskega letala so se predali Stoosem potnikov ni utrpelo nobenih poškodb ADIS ABEBA — Trije zračni gusarji, ki so v soboto preusmerili v Adis Abebo boing 707 somalske družbe so se včeraj zjutraj predali etiopskim oblastem. Etiopski zunanji minister Wolde, je izjavil, da je 108 potnikov, kolikor jih je bilo na letalu živih in zdravih in da so trenutno pod zaščito etiopskih oblasti. Wolde je tudi povedal, da so preusmeritelji pristali na predajo ob 10.15 po kra jevnem času (8.15 po našem) potem, ko so jim etiopske oblasti zagotovile, da bodo deležni političnega zavetišča v Etiopiji ali v neki drugi državi, ki bi po nekaterih diplomatskih krcv Italijanska geologa v pogovoru z veleposlanikom (v sredi) (Telefoto AP) Poročila bo morilca svojega očeta in deda ENNA — Ljubezen ubira včasih čudna pota, drugače si je težko razložiti odločitev sedemnajstletne Grazielle La Mattina iz Barrafrance, da se bo v zaporu omožila z morilcem svojega očeta in deda. Zaročenec Salvatore La Rosa je zagrešil dvojni zločin marca letos: oče in ded dekleta namreč nista hotela privoliti v to poroko, zato sta tedaj zaročenca pobegnila. Nekaj dni kasneje je prišlo do krvavega obračuna in zdi se, da je Salvatore La Rosa v samoobrambi streljal na svoja zasledovalca. Morilec se je predal sodnim oblastem, zaročenka pa ga je zvesto čakala ter medtem povila deklico. Svojo ljubezen, močnejšo od smrti, bosta kmalu kronala v teh dneh. Težave pri izgradnji Dodome DAR ES SALAAM — Kljub velikim težavam finančnega značaja se bodo za izgradnjo novega tanzanijskega glavnega mesta Dodome nadaljevala. Afriška banka je namreč zagotovila svojo podporo, tako da finančna sredstva za uresničitev tega faraonskega načrta ne bodo zmanjkala. Tanzanija je sklenila premestiti glavno mesto iz Dar Es Salaama v Dodomo že leta 1973 predvsem zaradi težav pri komunikacijskih vezeh. gib utegnila biti Libija. V Etiopiji izražajo zadovoljstvo ob dejstvu, da se je dramatična zadeva zaključila na miroljuben način in brez prelivanja krvi. Vodja preusme-riteljev, kapetan somalske vojske Anad Bourhan, ki je imel s seboj dva vojaka, katerim sta se pridružila še dva potnika je po predaji imel krajšo tiskovno konferenco na letališču. Dejal je, da niso teroristi, da niso hoteli ubiti nikogar, pač pa so hoteli doseči osvoboditev sedmih študentov in številnih političnih jetnikov, ki so v somalskih zaporih, ne da bi jih kdajkoli sodili. Kapetan Bourhan je nato prebral komunike, v katerem obsoja somalsko vlado zaradi njenega režima in zaradi velikega števila političnih jetnikov, ki so v zaporu brez procesa. Etiopski zunanji minister je na svoji tiskovni konferenci poudaril tudi delež, ki ga je imela Italija pri pogajanjih za osvoboditev potnikov in za predajo preusmeriteljev. Italijan- ska vlada se je obvezala, da si bo v mejah svojih pristojnosti prizadevala za usodo sedmih somalskih študentov, ki so jih obsodili v Har-gheishi, somalska vlada pa se je z italijansko obvezala, da ne bo usmrtila nobenega od sedmih študentov. Italijanski zunanji minister Andreotti, ki je trenutno v Bruslju, je izrazil svoje zadovoljstvo ob srečnem zaključku preusmeritve. Družini o-beh italijanskih potnikov, ki sta bila v letalu pa sta bili zelo srečni ob vesti, da sta oba geologa prosta. Italija zadnje čase sodi med najmanj rodne države RIM — Sociologi in statistiki, duh in črka zaskrbljenih razprav o kopnečem družinskem življenju v Italiji, spet trkajo na našo vest. To pot so glasnejši računarji, ki so zbrali podatke o številu porok ter o rodnosti ter jih takole skrčili: število porok nenehno upada in če so jih l. 1972 na tisoč prebivalcev našteli 7,7, se je lani njih število skrčilo na 5,3. Državni zavod ISTAT nam dalje streže s številkami: konec marca letos je v Italiji živelo 56,951.375 prebivalcev, kar je 0,32 odst. več kot pred letom dni. V prvem letošnjem trimesečju se je v Italiji rodilo 1,1 odst. živih novorojenčkov manj kot v enakem lanskem obdobju, začuda pa je za 8,4 odst. upadlo tudi število umrlih. Še o rodnosti: l. 1972 se je na vsakih tisoč prebivalcev rodilo 16 otrok, pred štirimi leti 11, v pr vem letošnjem dvomesečju pa je ta količnik padel pod 10. Glede rodnosti potemtakem Italija komajda lovi korak za drugimi razvitimi državami, saj je predlanskim npr. na Irskem zagledalo luč sveta 20 otrok, v SZ 19, v ZDA pa 16 na vsakih tisoč prebivalcev. Za Italijo stopicata z nečastnim pečatom skromne rodnosti le ZR Nemčija in Danska. Je njun pečat znak razvitosti, morda napredka? Po rodnosti torej italijanski zakonci ne bodo zasloveli, v čast pa jim je, da postajajo njihove zakonske zveze vse bolj trdne, kajti število razpo-rok iz leta v leto pada. Lani so jih našteli 13.045, kar je 5 odst. manj kot predlanskim. Pokazalo se je, tudi, da so cerkveno poročeni pari vztrajnejši od civilno poročenih. Kljub temu pa se ponuja grenka misel: kaj nam bodo trdne, « neplodne zakonske zveze? V vzajemni zvestobi se drug ob drugem staramo, otroški smeh pa nemi, kajti zanj je v naši sebični lagodnosti vse manj prostora. KAVKAŠKI UJETNIK Ilustriral ŽELJKO L0RDANIČ Scalfaro zahteval okrepitev policije in karabinjerjev RIM Minister za notranje zadeve Scalfaro je v nedeljo • zahteval od predsednika vlade Craxija okrepitev policije in karabinjerjev. Scalfaro zahteva najem 12.550 ljudi, od katerih naj bi 4.550 šlo policiji, ostalih pa karabinjerjem in sicer izključno operativnim oddelkom. Policija bd tako okrepila svojo službo na vlakih, okrepili bi obmejno policijo, medtem ko bi 8.000 ljudi, namenjenih karabinjerjem okrepili predvsem oddelke, ki delujejo tam, kjer je organizirani kriminal bolj nesramen, n.pr. v Kalabriji in na Siciliji ter v Kampanj ji. Ne gre pozabiti, da je vlada sklenila konec poletja zaposliti 9.000 ljudi, ki so prav tako namenjeni silam javnega reda. Ščipanje v uradnih urah zaželeno PARIZ — Neverjetno, kar malce groteskno zveni razsodba, ki jo je pri zivno sodišče v Besanconu izreklo lastniku neke restavracije v Lamodsu. 0-semnajstletna natakarica je svojega gospodarja obtožila opolzkih dejanj, slednji pa jo je zategadelj pretepel — in zadeva je prišla v javnost, še prej pa v sodno dvorano. Tu so modri sodniki razsodili v prid razžaljenemu dekletu, a na prizivnem sodišču, kamor se je obtoženi gostilničar obrnil, so bili drugačnega mnenja. »Nedolžni uščipljaji niso kaznim, ker iz dokazov, ki so jih navedle priče, ni razvidno, ali je šlo le za ’prijateljsko' trepljanje ali pa za resnično napadalno obnašanje«. Dekletov branilec je nezaslišano razsodbo ocenil kot nadvse žaljivo ter javno izrazil svojo zaprepadenost ob tolikšnem mashilizmu sodnikov. Tudi v Italiji potapljači-arheologi RIM — Arheologom bo prihodnje leto tudi uradno dovoljeno podmorsko izkopavanje. Minister za kulturo Antonio Gullotti je namreč ustanovil delovno komisijo, ki bo poslej skrbela za dejavnost osrednje operativne strukture, v nenehnem stiku z raznimi nadzorništvi za arheološke podmorske izkope. Leteli doslej ni bilo, kajti dosedanje podvodne najdbe so sad raziskovanja specializiranih podjetij in prostovoljnih potapljačev iz vrst agentov javne varnosti, orožnikov in finančnih stražnikov. Njihova požrtvovalost je sicer hvalevredna, a z znanstvenega vidika nezadostna. Ministrski načrt o podvodnem izkopavanju predvideva strokovno usposabljanje operaterjev, arhitektov, fotografov in restavratorjev. Ministrstvo je že povabilo k sodelovanju orožnike in finančno stražo, ki premorejo potrebne strukture. Ko bo vse nared, bo ministrski načrt prešel v operativno fazo, kajti na ministrstvu že razpolagajo s pravnim zemljevidom podmorskih arheoloških pajdbišč.