GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
VABILO NA
PRVOMAJSKO SREČANJE
Vabimo vse delavce in upokojence Železarne Štore ter njihove družinske člane na tradicionalno prvomajsko srečanje, ki bo 1.5.1985 na ribiškem domu na Tratni, s pričetkom ob 11. uri.
j Na Tratno bo organiziran avtobusni prevoz iz Celja preko Štor med
9.	in ji. uro ter povratek med 18. in 20. uro (vozni red avtobusa bo naknadno objavljen v Štorskem Informatorju).
Za vse udeležence srečanja bo zagotovljena brezplačna malica -golaž.
Poskrbljeno bo tudi za dobro glasbo in družabne igre.
Za srečanje se je potrebno prijaviti in dvigniti bloke za malico od' 15. 4. do 26. 4. 1985 v tajništvih TOZD in DS.
Upokojenci se bodo lahko prijavili in dvignili bloke v pisarni sindikata (na Lipi).:
DOBRODOŠLI!
Poklicno usmerjanje
Ni še dolgo, kar smo vas v Informatorju na kratko seznanili z nekoliko poglobljeno obliko poklicnega usmerjanja, katere smo se lotili na pobudo Skupnosti za zaposlovanje. Prav tako smo vas seznanili s prihodom prve skupine učencev na naš t. i. »Odprti dan DO«.
136 učencev (7. in 8. razred) različnih OŠ iz Celja in okolice (Šmarje, Šentjur, Laško, Žalec) ter nekaj staršev se je z zanimanjem udeležilo tega informativnega dneva. Iz razgovorov z nekaterimi povzemam, da so bili zadovoljni s sprejemom in programom, ter da so izvedeli več, kot so pričakovali. Menijo, daje tak način poklicnega usmerjanja koristen in želijo, da se izvaja tudi v prihodnje.
Veseli nas, da smo na ta način mladostnikom vsaj nekoliko olajšali odločitev glede nadaljnjega šolanja oz. zaposlitve. To je namreč eden pomembnejših korakov v našem življenju. Prav tako pa upamo, da smo si pridobili vsaj nekaj bodočih sodelavcev.
Menim, daje prav, da na kratko prikažem, kako smo pripravili »Odprti dan DO«.
Učence smo sprejeli v Kulturnem domu. Predstavnica oddelka za poklicno usmerjanje iz Celja in več naših sodelavcev so jim tu predstavili pomen poklicnega usmerjanja ter našo DO kot celote, s posebnim poudarkom na kadrih oz. kadrovski politiki. Tu so torej učenci dobili kopico informacij in ker si je vse težko zapomniti, smo jim najvažnejše posredovali tudi v pismeni obliki. Po končanem uvodnem delu so se obiskovalci okrepčali z malico, nakar jih je avtobus odpeljal do kompleksa Štore II, kjer je sledil ogled TOZD Jeklarna, Valjarna II, Jeklovlek, MO in TT. Učenci so tako v grobem spoznali pogoje dela, videli izvajanje nekaterih opravil ipd. Po končanem ogledu jih je, polne vtisov, avtobus odpeljal proti domu, kjer bodo vtise uredili ter se ob pomoči staršev in strokovnjakov s področja poklicnega usmerjanja dokončno odločili oz. izbrali poklic, v katerem bodo uspešni in koristni, predvsem pa zadovoljni.
Monika Andrenšek
MLADI RADI
PRISLUHNEJO
BORCEM
Prijetno vzdušje prevzame obiskovalca, ko vstopi v prostor, kjer bo neka konferenca in je le-ta lepo pripravljen, na mizi delovnega predsedstva pa skrbno urejen šopek rož. Taka konferenca, v tem primeru nekdanjih borcev naše železarne, je bila v petek, 22. marca, v dvorani Doma železarjev na Teharjih. Kot je običaj pri borcih, smo slutili, da bodo tudi tokrat poročila kratka in jedrnata, pogovori sproščeni, zanimivi in pestri.
In prav tako je bilo. Vsako leto je manj aktivnih nekdanjih borcev, zaposlenih v naši železarni. Vsako leto Se jih nekaj upokoji in še malo, pa bo odšel zadnji kot aktivni delavec-železar.
Kljub temu se nas je nabralo dobra dva ducata, pa še nekaj gostov. Veseli smo bili pozornosti predsednika KPO štorske železarne Dušana Burnika, dipl. ing., predstavnice naše mladine Nevenke Mulej, predstavnika DPO Florjana Potrate in Pavla Mirnika, nekaj že upokojenih delavcev, borcev in naših še aktivnih delovnih tovarišev.
Predsednik železarskega aktiva ZZB NOV, tov. Janez Gradišnik je navzoče prisrčno pozdravil in predlagal v delovno predsedstvo Milka Starca, dipl. ing., z dvema članoma in zapisnikarja Štaneta Plazarja.
Po ustaljeni navadi so sledila poročila. Povedano je bilo, kaj smo v minuli mandatni dobi delali, večinoma uspešno, in kakšni so načrti za v bodoče.
Zanimiva je bila diskusija, v kateri so razpravljali gostje in borci. Pa poglejmo, kaj so povedali.
Tov. Dušan Burnik je omenil trenutno situacijo doma in v svetu, kritično ocenil čas, v katerem živimo, vojne, gospodarske krize, ki se močno tičejo tudi nas in jih krepko občutimo. Nadaljeval je z notranje politično situacijo, problemi zadolževanja, opozoril na napake, ki smo jih v preteklosti storili in jih moramo danes, a jih bodo še naši znanci morali odplačevati. Prikazal je aktivnost naših bivših borcev, delavcev naše delovne organizacije, ki so še vedno med prvimi, zagnani, marljivi in vestni delavci. Opisal je uspehe naše železarne, vendar se moramo ne glede na lepe rezultate še naprej truditi, da bi dosegli še boljše rezultate in kakovostnejše proizvodne uspehe. Na koncu je bivšim, upokojenim borcem zaželel zdravja, še aktivnim pa uspešno sodelovanje.
Podpredsednik aktiva združenja naših borcev, ing. Ferdo Haler, je podal kratko, a vendar jedrnato in za bivše borce nadvse zanimivo poročilo o uspehu in poslovanju naše delovne organizacije. Prikazal je, kako smo bili uspešni pri izvozu, da smo lahko samo s pravilnim in smotrnim pristopom dosegli lepe uspehe tudi v mednarodnem merilu, da pa smo za to morali trdo, vestno in marljivo delati. Lahko smo ponosni na svoje uspehe; delali smo dobro, vendar so bile težave, slabosti, marsikdo se preprosto še noče agilneje vključevati v to odgovornost, takih res v naši družbi ne rabimo. Odstraniti moramo nepravilnosti, slabosti, priznati napake tako, da bomo šli v jutrišnji dan odločnejši, smeleje in tako dosegli boljše ekonomske in finančne rezultate.
Časi se spreminjajo. Potrebno je delati, a ne samo fizično; treba je uporabljati pamet, znanje, samo tako bomo uspevali, bili konkurenčni in le tako bomo preživeli.
Mnenja sem, je nadaljeval tov. Ferdo Haler, da so bile naše pred leti izvedene investicije dobro naložene, saj se nam danes vrača takrat naloženi denar. Prav je, da vlagamo v tisto, kar nekaj daje, kar se obrestuje. Živimo v upanju, da bo nova konti naprava omogočila drugo leto nekaj ton več jekla, kar pomeni manj uvoza; modernizacija livarne strojne litine, pa še drugod predvidene investicije, bodo morale z umnim vlaganjem doprinesti zaželeni uspeh.
MLADI RADI
PRISLUHNEJO
BORCEM
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ne smemo zanemariti dejstva, da bomo boljše rezultate dosegli ne samo s fizičnim naporom, kar ne bi bilo prav, pač pa z modernizacijo, sodobnimi računalniki, uspešnim delom razvojnikov in višjo izobrazbo naših delavcev in tehničnega kadra.
Tov. Milko Starc je v preprostih, a vendar klenih besedah orisal, kako hoče sovražnik naše socialistične ureditve spodkopati tisto, kar smo v štiriletni borbi in po vojni z odrekanjem in trudom zgradili in ustvarili. Danes hočejo tisti, ki so bili na strani okupatorja, ki so se borili proti svobodi, postavljati spomenike, biti enaki našim borcem. Nevzdržno je, da tisti, ki so se borili za to našo svobodo, danes postavljajo vprašanje, ali je sploh bila potrebna borba za svobodo leta 1941. Pri tem pa pozabljajo, kaj in koliko bi ostalo od slovanskega življa. če se ne bi uprli. Borci se ne moremo sprijazniti i neupravičenim bogatenjem nekaterih, ki jim kljub zakonskim predpisom preprosto ne morejo do živega. Dnevno rastoče cene vzbujajo v ljudeh strah in nezaupanje, kar izredno negativno vpliva na zaposlene, še posebej na tiste z minimalnimi dohodki.
Borci se moramo v delovni sredini, v tovarni, kot v krajevnih skupnostih boriti proti takim negativnim in škodljivim pojavom in zahtevati ne samo od vodilnih odgovornost, pač pa tudi odstop.
Prisrčna, preprosta, vendar enkratna je bila predstavnica mladine tov. Nevenka Mulej. Kako lepo je povedala, daje razlika med mladimi in borci. Saj je minilo toliko let, ko smo se borci borili, po vojni gradili domovino. Danes tare mlade brezposelnost, pomanjkanje stanovanj, študij. Mladi radi prisluhnejo borcem, nimajo pa radi fraz, neplodnega govoričenja in jalovega obljubljanja.
Borci smo si enotni. Naša mladina je dobra, vestna in marljiva. Iz zadnjih izkušenj ob slovesnosti Kurirčkove pošte smo imeli kaj videti. Mladi so prevzeli skoraj vse odgovornosti pri pripravi slovesnosti; kako zagnano so sodelovali in kako živo so poslušali pričevanja borcev iz tistih dni, ko so bili še sami mladi, kot je danes naša mladina.
Tov. Florijan Potrata je pozdravil borce v imenu sindikata. Povedal je, da se sindikat zavzema za večje, pravičnejše pokojnine, saj to postaja že politični problem. Uskladiti je treba pokojnine z osebnimi dohodki, odpraviti nepravilnosti.
Konferenca ni bila volilna. Izvršni dobor bo na osnovi res bogate in zanimive razprave izluščil sklepe, ki bodo poleg programa tudi napotek za delo aktiva v letošnjem letu.
Borci, ki so se predlani, lani in letos upokojili, so prejeli spominska darila, knjigo MED BOČEM IN BOHORJEM s posvetilom, kot spomin na dolgoletno delo in zagnanost v štorski železarni in v aktivu ZZB NOV.
Upamo, da se bomo nekdanji borci srečali na Poljanah 15. maja, kjer je bila končana druga svetovna vojna v Evropi, in na Jesenicah ob petdesetletnici štrajka jeseniških železarjev.
VER
Požarno varstvo
Ukrepi za preprečitev širjenja ognja
Požarna preventiva mora biti v vsakem obratu dobro organizirana. To pomeni, da mora vsak član delovnega kolektiva Vedeti, kje so tista nevarna mesta, ki predstavljajo nevarnost za požar ali eksplozijo.
Največ požarov' med obratovanjem ali po delovnih izmenah se pripeti zaradi:
-	neprevidnosti in nepoučenosti delavcev,
-	malomarnosti nediscipliniranih,
-	neprevidnosti pri vseh zaposlenih,
-	obratne slepote vodilnih kadrov.
Seveda tudi raznovrstne pomanjkljivosti in napake na gradbenih tovarniških objektih in v delovnih prostorih sodijo med glavne Vzroke za nastanek in razširitev požara. Na primen
-	gradbeni material, ki ne ustreza,
lig- neustrezna razdalja med posameznimi zgradbami; .
' — požarni zidovi, ki ne zadrže ognja in se zato lahko razširi,
-	močna temperatura, ki izžareva,
-	neustrezni dimovodi,
-	odprta kurišča (električne peči z odprtimi žarilnimi grelci), preobremenjene električne instalacije, nepravilno nameščene, dotrajane in podobno).
Požarna preventiva obsega tudi ukrepe, ki niso dragi in ne terjajo posebnega napora in prizadevanja. Potrebna je le določena stopnja osebne in družbene odgovornosti, -redoljubnost, disciplina in pripravljenosti vsakogar, da prispeva k lastni in družbeni Varnosti.
Področje za tehnično in zdravstveno varstvo
DVE PESMICI NAŠEGA	MISEL
SODELAVCA	Kot britev misel ostra
SUM	razpara mi zavest. Resnico ali laž
	v imenu enakosti prodaš.
Smo enaki?	Besede Onvellove,
Smo res vsi bratje?	ki pa strašne so.
Smo vsi vojaki,	Ali sončno v prihodnosti
ki pravico čuvamo?	naše bo nebo?
In kaj resnica je?	In kje je vest,
Morda ta,	kje zavest
da sit lačnemu,	in kje je prava misel
tovariš je?!	in kje britev.
Žunter	Žunter
ODPRTA POSODA Z MASTNIMI KRPAMI
Pozabljamo, da mora biti posoda ža mastne krpe vedno pokrita. Pozabljamo, da je treba vsak dan odpeljati mastne krpe na javno ali drugo smetišče in jih
tam zažgati.
Čudno, voda teče, pa še ni pol dveh. Izreči bo potrebno zahvalo celjskim ko-
munalcem.
IZ NAŠIH TEMELJNIH ORGANIZACIJ
ZAKAJ TER DO KDAJ V LIVARNI STROJNE LITINE TAKO
Zaposlen sem v livarni strojne litine od vsega začetka dalje, to je od
3.	avgusta 1968. leta. Takrat je začela livarna poskusno obratovati. Prej sem delal v stari livarni. Ker opažam precej nepravilnosti, sem se odločil javno spregovotiti o nekaterih težkih problemih, ki jih nosimo zaposleni v tej temeljni organizaciji, enemu od TOZD Železarne Štore.
Največji problem, če tako lahko imenujem, je, da je ta naš TOZD od poskusnega obratovanja dalje vseskozi v izgubi. Vsiljuje se mi vprašanje, do kdaj tako. Ali se za to izgubo skriva kaj drugega? Smo za tako izgubo res krivi samo zaposleni livarne? Zakaj ni do zdaj bilo javno povedano, kdo so krivci, ki vodijo to »NIČVREDNO DELO«, ali tisti, ki vodijo, ali pa delavci, ki delajo v nemogočih pogojih, in to v mrazu, vročini, prahu, ropotu, plinih in drugih zdravju škodljivih primeseh? Kljub temu so delovna mesta, glede na ostale proizvodne TOZD, ocenjena z manjšo benifici-rano dobo, čeprav 'so pogoji veliko težji in slabši. Zakaj tako?
Vem, da bo na ta moja vprašanja več izgovorov; vendar se sprašujem, kaj o tem mislijo člani sindikata ZK ter vodilni v samem TOZD. Uskoraj ne upam se vprašati, kaj je bilo storjeno s strni vodstva Železarne, sindikata, ZK Železarne ali služb, ki to preračunavajo. Kje je občinski sindikalni svet ter ostale politične organizacije v občini? Mislim, da bi se za to TOZD s 17-letno tradicionalno izgubo odgovorni v Železarni morali vprašati, kdo je krivec. Upan se trditi, da tega nismo krivi Zaposleni livarne, ampak je krivca treba poiskati kje drugje. Na naša vprašanja dobimo odgovor, da nam ostali TOZD pokrivajo solidarnostno izgubo, dajejo prepotrebna devizna denarna sredstva - skratka, da dobimo vše. Kako se preživljajo druge livarne, ne vem. Vem le, da rabijo enake materiale kot mi.
Od proizvodnih TOZD smo organizacija z največ zaposlenimi, okrog 350. Zaradi tega plačamo drugim neproizvodnim TOZD 27 milijard din ali 25 % celotnega prihodka. Kaj storijo ti TOZD za tako velik denar, je veliko vprašanje.
Odgovor na članek »Zakaj ter do kdaj v livarni strojne litine tako«
Ze lo me je začudila vsebina članka tov. Stojana Ivana, ki postavlja vrsto vprašanj v zvezi z nepravilnostmi, odgovornostmi za izgubo ter drugih mnenj v poslovanju TOZD livarne strojne litine. Najprej zaprepašča to, da je član kolektiva te temeljne organizacije, ki je zaposlen v TOZD livarna strojne litine od vsega začetka obratovanja, torej 17 let, kot delovodja, torej organizator proizvodnje, tako malo in netočno seznanjen z dejanskim ekonomskim položajem svoje temeljne organizacije in celotnimi poslovnimi dogajanji. V članku je vrsta netočnih in tudi neresničnih navedb, ki jih je potrebno podrobneje pojasniti, saj so poleg vodstva temeljne organizacije ravno delovodje - kot organizatorji poslovnega procesa - odgovorni, da prenašajo svojim podrejenim pravilne informacije.
Ali je res samo nezadovoljstvo ob izplačilu poračuna stimulativnega dela nagrajevanja za leto 1984 (premije) tisti povod, daje možno v članku napisati: »Skrajno neodgovorno in nerazumljivo je, da tisti, ki ustvarja, naj nič ne dobi. Smo pa vsi zaposleni v železarni kot ena družina.«
Ob zaključnem računu za leto 1984 je bil izdelan poračun stimulativnega dela nagrajevanja za organizatorje proizvodnje, kije ugotovil, da so bila akontacijska izplačila za leto 1984 po posameznih TOZD Železarne Store izplačana povprečno mesečno po naslednjih odstotkih:
- elektroplavž	23,0 %
— jeklarna	26,9 %
- valjarna I	26,9 %
- varljarna II	26,9 %
-;jeklovlek	26,9 %
- livarna valjev	28,0 %
- livarna strojne litine	27,7 %
- mehanska obdelava	23,3%
- tovarna traktorjev.	23,3.%
- vzdrževanje	25,3 %
- energetika	25,7 %
- transport	25,6 %
- kontrola kakovosti	25,0%
- stanovanjsko-gradbeno gospodarstvo	25,1 %
- družbena prehrana in gostinstvo	25,0 %
Iz zgoraj prikazanega pregleda sledi, da je TOZD livarna strojne litine imela mesečni stimulativni dodatek v višini 27,7 %, kar pomeni drugi najvišji procent. Obračun za leto 1984 je pokazal, daje bilo akontacijsko
Večkrat sem že vprašal, koliko stane v kg litine livarno, ali obratovanje ene ure čistilnega stroja, ali žarenja 1 tone ulitkov, vendar odgovora oziroma izračuna ni - kljub temu, da so v železarni zelo dobro plačani ti ljudje.
Najbolj pereč problem pa je izplačilo poračuna. Ne vem, kako so še počutili tisti, ki so 15. marca prejeli precej debelejšo kverto od nas, ki smo zaposleni v livarni, čeprav upam trditi, da niso vložili nič več truda morda celo manj kot pri nas v livarni. Skrajno neodgovorno in nerazumljivo je to, naj tisti, ki ustvarja, nič ne dobi. Smo pa vsi zaposleni v železarni kot ena družina. Smo si enaki? Mislim, da ne. Po izobrazbi smo, po delu ne, po plači še manj. Do kdaj v železarni tako? So krivi zakoni ali je kriv tisti, ki tako negrajevalno politiko vodi? Kljub temu, da je letni plan prekoračen, izmeček pod normativom, zastarana postrojenja, težki delovni pogoji, a vseeno 20001. večja proizvodnja od predvidene zmogljivosti livarne itd. So ti ljudje že sploh kdaj prestopili prag livarne? Nekater najbrž ne. Zato ne morejo in ne znajo oceniti dela, ker je v pisarnah zunaj livarne lepšče. Ali je res za te vodilne v železarni livarna kamen spotike? Se sploh zavedajo, kakšne posledice bi bile, če bi ukinili livarno? Mislim, da ne, saj bi ostala brez dela petina neproizvodnih TOZD. Se ti zavedajo, da grenijo življenje 350 zaposlenim livarne, ki niso nič krivi, če ni avtomatske linije, če ni delovni proces tak, kot bi moral biti z mehaniziranim postrojenjem? Svoje delo kljub temu opravljajo vestno in pošteno, saj delajo tudi za tistega, ki te bolečine in krivice tiho prenašamo ter glasujemo vedno za z upanjem, da bo jutri bolje ter bolj pošteno?!
Na koncu svojega premišljanja in ugotovitve sem prepričan, da se bodo nekaterim razširile ustnice v nasmeh; drugi se bodo vprašali, kaj bi storili, če bi bili zaposleni v našem TOZD. Želim tistim TOZD, ki jim »ve-tejo rožice,« da te rožice nikdar ne zamrejo. Vse tiste, ki znajo o livarni samo kritizirati, prosim, da svoje znanje prenesejo v livarno ter se pri nas zaposlijo. Mlajšim pa v premislek, za kaj še bodo odločili po osnovni šoli.
Za eventuelne odgovore železarja, ki bi bili napisani na moj članek, zahtevam, da se objavijo v naslednji številki, ker smatram, da do zdaj nikdar ni bilo toliko vprašanj in razmišljanj o TOZD s 17-letno tradicionalno izgubo.
Stojan Ivan
izplačevanje pri vseh temeljnih organizacijah, razen pri livarni strojne litine in tovarni traktorjev, nižje kot naši samoupravni akti in poslovni sistem nagrajevanja omogočajo, zato je bil pri vseh ostalih TOZD izvršen proračun z izplačilom 15. marca. Pri livarni strojne litine je izračun pokazal, da je bil akontacijski stimulativni dodatek povprečno mesečno skozi celo leto za 9,6 % višji (pri tovarni traktorjev 2,6 %), kot so ga dopuščali doseženi rezultati. Dejstvo je, da organizatorji proizvodnje v livarni strojne litine ob zaključnem računu zaradi previsoko izplačanih akontacij stimulacij v letu 1984 niso mogli dobiti nobenih dodatnih izplačil, prav tako pa je treba vedeti, da tudi ni bilo nobenega vračanja previsoko izplačanih stimulativnih dodatkov. Prav gotovo je tudi v tem primeru prišla do izraza solidarnost delovne organizacije.
Trditev, daje livarna strojne litine od poskusnega obratovanja dalje vseskozi v izgubi, ne drži. Zaradi samoupravnih organizacijskih sprememb v zadnjih 17 letih je težje podati rezultate poslovanja za livarno strojne litine kot TOZD, ki kot taka posluje šele z letom 1978 dalje. Pred tem je bila ta TOZD v sestavi večje TOZD livarskega sklopa, pred letom 1974 pa vemo, daje bil to le proizvodni obrat. Navajam podatke poslovnih uspehov za čas obstoja temeljne organizacije, to je od leta 1978 do preteklega leta. Iz tega prikaza sledi, daje livarna strojne litine resnično v 4 letih poslovala z izgubo, v treh letih pa ustvarila določene pozitivne rezultate. Vsa izguba iz poslovnih let z izgubo je bila krita iz virov drugih TOZD brez vračilne obveznosti.
Razporeditev čistega dohodka od leta 1978 do 1984 v 000 din
	1978	1979	1980	1981	1982	1983	1984
čisti dohodek	34.342	17.423	41.661	66.145	89.999	48.382	64.982
del ČD za OD	28.898	40.023	50.915	63.539	80.747	108.667	162.233
del ČD za prenovo del ČD za stanov.	—		2.456	.. M	M		
gradnjo del ČD za druge	2.362	2.883	3.294		4.641		
potr. SP del ČD za rezervni	2.703	ggg&E Sjgis		2.211	236		
sklad del ČD za nep. svob.			K «gj	395	4.375		
menjavo	379	i . - .			SSPllg	H	
IZGUBA	PH	25.482	15.004	-	S1|	60.285	97.251
Odgovor na članek »Zakaj ter do kdaj v livarni strojne litine tako«
(Nadaljevanje s 3. strani)
Pri objektivni oceni in presoji gospodarskih razultatov poslovanja TOZD livarne strojen litine je treba povedati, daje resnično položaj livarske proizvodnje v primerjavi s poslovnimi možnostmi celotnega jeklarskega kompleksa težji.
Jeklarstvo je imelo na trgu, predvsem kar zadeva reševanje prodajnih cen, objektivno vedno boljše pogoje zaradi bolj propulzivnega nastopa in dogovarjanja jugoslovanskih železarn s poslovnimi partnerji, kot je bil to primer pri livarni strojne litine. Pri livarni strojne litine je bilo tudi veliko težje iskati ustrezen prodajni asortiment, ki se je skozi vsa leta spreminjal v smeri zmanjševanja kosovne teže, s tem pa za zmanjševanje količinske produktivnosti, povečanje stroškov pri osvajanju novih pozicij in neposredno mnogo težje reševanje cenovne problematike proti našim kupcem.
Za poslovno leto 1984 poznamo podatke jugoslovanskih livarn, ki izkazujejo od 68 livarn izgubo v 26 primerih ter v 7 primerih rezultate na sami meji rentabilnosti.
Povedati je treba, da je celotna ekonomska problematika livarne strojne litine prisotna v velikih naporih tudi vodstva delovne organizacije za čimprejšnjo modernzacijo in uvedbo vseh tistih ukrepov, ki bodo morali dati pozitivno poslovanje. V veliki meri predstavlja pomembno rešitev izgradnja avtomatske formarske linije.
Investicija se pripravlja že več let, vendar je treba vedeti, daje izredno zahtevna, saj bo po naši oceni z upoštevanjem določenega dela podražitev v času izgradnje veljala okoli 1 milijardno novih dinarjev. Zaradi velike finančne zahtevnosti bodo morale sodelovati pri finančnem pokritju tudi temeljne organizacije, ki so z livarno strojne litine v poslovnem sodelovanju tako zunotraj delovne organizacije kot tudi izven. Ugotavljamo pa, da so razgovori, ki trajajo že več let, o sovlaganju naših poslovnih partnerjev izredno zahtevni in niso v celoti dali rezultatov, ki smo jih pričakovali. V zadnjem obdobju so se spremenili tudi predpisi o možnosti združevanja sredstev za sovlaganje, ker predpisi zahtevajo prvenstveno reševanje pokrivanja lastnih obratnih sredstev s svojimi viri. Ko pa že govorimo o investiranju, pa vendar ne moremo mimo ugotovitve, da smo v livarno strojne litine v zadnjih 6 letih, to je od leta 1979 dalje, vseeno veliko investirali. Po tekočih cenah znaša to vrednost 202 milijona din; če pa bi to preračunali na ceno lanskega leta z ustreznim podražitvenim količnikom, ki se pri investiranju zaradi podražitve cene uporablja, bi to predstavljalo 450 milijonov din. Vprašujemo pa se, ali smo pri učinkovitosti porabljenih sredstev bili vedno najbolj gospodarni.
Livarna strojne litine danes skoraj nič ne izvaža, kljub večjim uvoznim potrebam. Potrebno je vedeti, da so vrednostno zelo velike reklamacije v preteklih letih zaradi slabe kvalitete ulitkov zmanjšale izvozne možnosti. Zato je res, da so ostale TOZD — predvsem tovarna traktorjev - v poslovnem procesu medsebojnih dobav veliko pomagale pri reševanju deviznih problemov TOZD livarne strojne litine.
V dopisu je navedenih še vrsto nejasnih oz. netočnih navedb, ki jih je potrebno zaradi celovitega in pravilnega informiranja še podrobneje pojasniti.
Ko govorimo o beneficirani delovni dobi, je treba vedeti, daje livarna strojne litine zaradi težjih delovnih pogojev udeležena v vseh železarni z visokim deležem delavcev, ki so vključeni v sistem beneficirane delovne dobe. Od v letu 1984 povprečno 356 delavcev je v TOZD livarna strojne litine 260 delavcev vključenih v beneficiran sistem, kar predstavlja 73 % vseh delavcev v tej TOZD in je na drugem mestu v železarni, takoj za livarno valjev in kokil. V celi železarni je 978 delavcev v beneficiranem sistemu, od tega pa predstavljajo delavci v livarni strojne litine 26,6 %.
Ugotovitev, da livarna strojne litine, ki ima zaposlenih okoli 350 delavcev, zaradi tega plačuje drugim neproizvodnim TOZD in delovnim skupnostim okoli 25 % celotnega prihodka, ni točna v tem, daje to zaradi samega števila delavcev. Plačevanje stroškov TOZD skupnega pomena (vzdrževanje,'transport, kontrola itd.) ter delovnim skupnostim se vsakoletno dogovarja z gospodarskim načrtom v okviru obsega opravil. Resnično je ta odstotek visok, vendar je dana vsa možnost, da se sproti ugotavljajo potrebe po opravilih teh dejavnosti. Zato ne moremo tu govoriti o nepravilnostih, ampak je možno te usluge tudi zmanjšati, če lahko objektivno ugotovimo, da jih livarna strojne litine ne potrebuje.
Iz članka ni v celoti razumljivo, kateri so »tisti ljudje, ki sploh niso prestopili praga livarne. Izgleda, da se to nanaša na vodilne delavce železarne, saj drugače ne morem razumeti stvari, ali je res za te vodilne livarna kamen spotike.« Treba je vedeti, da tako člani poslovodnega odbora, kot tudi drugi vodilni delavci, v celoti kontaktirajo in sodelujejo tudi na razgovorih v sami delovni organizaciji.
Kot sem navedel že na začetku tega odgovora, je iz članka razumeti, da tako tov. Stojan, kot verjetno še kdo v livarni strojne litine, resnično ne poznajo vseh prizadevanj tako vodstva temeljne organizacije kot vodstva delovne organizacije za reševanje celotne ekonomske problematike livarne strojne litine. Veliki napori se vlagajo poleg notranjih ukrepov, ki jih mora reševati predvsem temeljna organizacija sama, še zlasti do številnih zunanjih partnerjev, tako poslovnih (kupcev) kot tudi vseh ostalih ¡r predvsem finančnih institucij, ki so pripravljene in bodo tudi morale sodelovati pri dokončnem saniranju te temeljne organizacije. Gotovo pa je res, da takšen način razmišljanja, kot je prisoten v čanku tovariša Stojana, ne doprinaša k konstruktivnem, uspešnem reševanju problematike) livarne strojne litine znotraj in izven delovne organizacije.
Burnik Dušan, dipl. ing.
OBISK OB JUBILEJU
GRGA Sever je dopolnil svoje 80. leto življenja 2. marca letos. Veselega, sproščenega in predvsem zdravega, smo ga na ta dan obiskali v njegovi hišici v Podgorju št. 18 pri Celju. Odkrito, s solzami v očeh je izjavil, da mu je naš obisk ljub, kot da se mu je mati z groba dvignila.
Večni štorski organizator Štefan Krumpak je slavljencu čestital v imenu Krajevne organizacije Rdečega križa, predsednik sindikata TOZD MO, Martin Metličar pa mu je v imenu delavcev matičnega TOZD predal skromno darilce in nato v kratkem priložnostnem govoru orisal značaj slavljenca, svojo življenjsko pot pa je na našo željo opisal tovariš Grga sam. Ta pot je sila zanimiva. Govori o dečku, ki je odraščal v Martincu — občina Cazma na Hrvaškem — in se mlad napotil v svet, v Francijo, kjer je v rudnikih preživel 11 let. Nemški okupator gaje iz tamkajšnjih rovov »preselil«. Grga pa je bil tako brihten, daje s tovariši pobegnil in se udinjal pri zavezniški vojski - Amerikancih, ki so ga oblekli, nahranili in z njega napravili pravega vojaškega policaja, kije to bil vsa tri leta -;v ameriški okupacijski coni v Nemčiji. Potem se je Grga vrnil v svoj kraj, delal tam eno leto in leta 1948 (hudo leto) ga njademo v Štorah v mehanični delavnici ob stroju. Kasneje je postal strugar valjev v stari obdelovalnim in to ostal do svoje upokojitve v letu 1965. Po lastnih besedah ni bil nikdar v kakršnemkoli prepiru s sodelavci, NIKDAR NI BIL BOLAN in nikdar ni kadil. Vse svoje življenje pa je rad zmerno pil rdeče vince. Grga je ganjeno pripovedoval o časih dela v Štorah, disciplini, odrekanju, ostali pa so le lepi spomini. Lahko bi uveljavljal tujo penzijo, pa je noče, zadovoljen je s svojima dvema milijonoma na mesec. Zelo se razume z ženo Faniko, ki ima 70 let, človek pa bi ji prisodil 50. Vse še žive kolege pozdravlja in se želi včlaniti v štorsko upokojensko društvo.
Grga Sever je dober človek. Dal je 50-krat kri za sočloveka. Od petnajstega leta starosti igra na tamburaške instrumente. Samouk... Po zidu okoli visijo kitare, v kotu kontrabas. V roke mi je dal violino, ki jo je sam naredil iz navadnega smrekovega lesa. Skoraj nisem verjel, daje mogoče na to reč tudi zaigrati. Pa še kako je bilo mogoče! Žena je poprijela na kitari, soseda - starega jeklarja—je poslal v kot k basu, sam pa je poprijel za gosli. Zazvenela je pesem, lepa, otožna, morda nekaj sto let sta: ra, sam Grga ji ni vedel imena. Še nekaj dalmatinskih smo slišali, popili čašico na slavljenčevo zdravje in se poslovili, dobri Grga,pa mi je pred odhodom obljubil, da bo violina, delo njegovih strugarskih rok, prišla v last tehničnega muzeja Železarne Štore, ko njega nebo več. Korenjak kot je, pa naj nam Grga Sever še dolgo živi.
Jok
Grga Sever - bivši sodelavec TOZD MO, s svojima obiskovalcema.
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklovlek je na 3. redni seji dne 25.
1.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
ll Inovacijski predlog tov. Himmelreicha Branka in Urleba Ivana iz TOZD Vzdrževanje št. 1036, »Filter mazalnega olja vreten BBE 1«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Nunčiča Jožeta iz TOZD Jeklovlek in tov. Šumeja Antona iz TOZD Vzdrževanje št. 1019, »Sprememba krmiljenja transporterja«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2c.
3.	Za inovacijo tov. Oblaka Vlada in Felicijana Mirana iz TOZD Vzdrževanje št. 564, »Delna rekonstrukcija in odprava napak stroja MC 1 in 2«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 794.190,38 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
4.	Inovacijski predlog tov. Himmelreicha Branka, Urleba Ivana in Cvahteta Zorana iz TOZD Vzdrževanje št. 947, »Filtriranje olja za mazanje matrice TRb 40«, sp sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
5.	Inovacijski predlog tov. Felicijana Mirana iz TOZD Vzdrževanje št. 1029, »Sklopni del pogona brusilnega vretena na BBE 1«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2b.
6.	Inovacijski predlog tov. Ocvirka Leopolda, Štefanca Milana in Ča-terja Stanka iz TOZD Jeklovlek št. 1028, »Sprememba izvedbe transporta na kalibrimi linij«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
7.	Inovacijski predlog tov. Cvahteta Zorana iz TOZD Vzdrževanje št. 1021, »Regulacija ušesa pritrditve batnice na DUO«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna I je na 9. seji dne 30. 1. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Čehovina Borisa in Borovšaka Franca iz TOZD Valjarna I št. 770, »Elevator za zakladanje koračne peči«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 1.754.100,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
Komisija za gospodarjenje TOZD Energetika je na 2. izredni seji dne 22. 1. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Hladnika Jakoba iz TOZD Energetika št. 672, »Sprememba oblike kontejnerja za odvoz prahu«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 734.440,80 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
2.	Za inovacijo tov. Lukiča Voja in Harambašiča Hasana iz TOZD Energetika št. 461, »Avtomatsko dodajanje vode v sistem 1 iz Opoke«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 814.260,90 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
3.	Inovacijski predlog tov. Harambašiča Hasana in Hrovata Leopolda iz TOZD Energetika št. 1009, »Vgraditev ventila za čiščenje KSU- reaktorja«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
4.	Inovacijska predloga tov. Lukiča Voja, Harambašiča Hasana in Rebernika Marjana iz TOZD Energetika št. 1002, »Preusmeritev črpanja z blatnimi črpalkami« in št. 1003 »Preusmeritev črpanja blatne črpalke S 111«, se sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Valjarna II je na 6. redni seji dne 15. 2. 1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
r Inovacijski predlog tov.. Zupanca Stanka in Godiclja Franca iz TOZD Vzdrževanje št. 1051, »Rekonstrukcija sklopke tahogeneratorja na 0 300 progi v Valjarni II«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
2.	Inovacijski predlog tov. Godiclja Franca, Gradiča Janeza, ing. in Fajdige Marka iz TOZD Vzdrževanje št. 1045, »Izboljšava na prekladalni napravi«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti za tov. Godiclja Franca in Gradiča Janeza, ing. la ter za tov. Fajdigo Marka lb.
3.	Inovacijski predlog tov. Panteliča Milovana iz TOZD Valjarna II št. 994, »Priklop Stikala premičnega nastavka na krmilno ročico za valjčni-ce«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD Jeklarna je na 4. redni seji dne 20.
2.	1985 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Grajžla Jaroslava iz DS investicije in razvoj in tov. Levca Milana iz TOZD Vzdrževanje št. 518, »Rekonstrukcija fiksiranja tekalnega kolesa potisne naprave«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na Osnovi povprečnih prihrankov 161.137,48 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a.
2.	Za inovacijo tov. Manojloviča Gojka, dipl. ing., Buriča Alojza, ing. in Bračuna Vinka iz TOZD Jeklarna št. 949, »Struženje grafitnih elektrod na premer 0 400 in 0 300«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 2.880.153,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b.
ZAKAJ TAKO?
Tako so uredili ozemljitev v pripravi vložka elektro vzdrževalci in s tem ustvarili nevarno mesto za nesreče pri delu. Kljub zahtevam iz TOZD Jeklarna, so to popravili šele čez 6 mesecev.
Kulturni utrip Štor
Delovno obdobje ljubiteljev kulturnega življenja in dela v Štorah je zaživelo v vsej vnemi. Tako tudi pri našem pevskem zboru Železar, ki obstoja že štiri leta. Kako so pričeli z delom, kakšne težave jih spremljajo ipd. nam bosta povedala pevovodkinja, tov. Bojana Jurkovnik in predsednik zbora, tov. Rafko Zorko.
Bojana Jurkovnik	Rafko Zorko
Tov. Bojana je umetniški vodja zbora vse od ustanovitve leta 1981.
Kakšni so bili začetki?
Na začetku smo imeli težave. Prva avdicija ni uspela. Naslednja je bila boljša, pridobili smo 12 članov. V tem obdobju jih je mnogo prihajalo in odhajalo. Še posebno pozorno sem morala izbirati začetni program in ga prilagajati glede na pevske sposobnosti in število članov zbora.
Vemo, da le trdo delo rodi uspehe. So pri vas v tem štiriletnem obdobju že vidni?
Tov. Bojana: So že vidni, vendar še nismo zadovoljni.
Kako se dogovarjate za izbiro programa in koliko pesmi uspete naštudirati v eni sezoni?
Tov. Bojana: V glavnem program izbiram sama, ker najbolje vem, koliko smo sposobni narediti. V eni sezoni z dobrim delom uspemo naštudirati 10 pesmi. Do sedaj imamo vseh skupaj 35 pesmi, poleg tega pa še nekaj enoglasnih pesmi, ki jih imamo za posebne priložnosti (teh je 10). Seveda število pesmi ni toliko pomembno kot kvaliteta in težavnost posamezneg dela.
m
Kulturni utrip Štor
(Nadaljevanje s 5. strani)
Kot učiteljica glasbene vzgoje na osnovni šoli Štore imaš veijet-no kar dovolj dodatnega dela in obveznosti kot pevovodkinja Žele-zarja.
Tov. Bojana: Resje kar naporno, saj ni dovolj samo to, da prihajam na vaje, temveč so pomembne predpriprave, ki jih moram pred vajami narediti.
Kako pa jutri?
Tov. Bojana: Najprej želimo pridobiti večje število pevcev, za boljšo kvaliteto je namreč pomembna tudi moč in različna kvaliteta ter vrsta glasov. Predvsem pogrešamo pevke... Iz obstoječeg zbora smo sestavili še moški zbor, predvsem na željo sindikata železarne Štore, ki bo s programom sodeloval tudi na pogrebih. Ob tem se zavedamo, da bo to dodatno delo, ki lahko okrni razvoj kvalitete celotnega zbora. Upamo, da se to ne bo dogodilo in da bomo tudi tu uspeli.
Tov. Rafko Zorko je pri pevskem zboru ravno tako od ustanovitve. V tem letu je prevzel še delo predsednika.
Kakšne obveznosti imaš kot predsednik?
Tov. Rafko: Obveznosti predsednika so različne. Moja skrb je tudi koordinacija dela s Komisijo za kulturo pri sindikatu Železarne Štore. Prav od razumevanja in možnosti te komisije je precej odvisno naše delo.
V kakšnem smislu?
Tov. Rafko: Že vseskozi se obojestransko trudimo, da bi rešili problem udeležbe na vajah in nastopih tistih pevcev, ki delajo v izmenah.
Se rešitev problema že nakazuje?
Še vedno ne, čeprav se Komisija za kulturo s tem problemom ukvarja. Moram pa ob tem spomniti tudi na to, da se bo ta problem moral v najkrajšem času rešiti, saj bodo naši pevci, kot smo že omenili, peli tudi na pogrebih.
Tov. Rafko je še poudaril skrb za dobre medsebojne tovariške odnose v zboru, za katere se trudijo vsi in jim to zelo dobro uspeva. Dejal je, da so kot ena družina. Skupna skrb jim je tudi redna udeležba za vajah/ saj le tako lahko dobro delajo.
Res nikoli ni tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše?
Tov. Rafko: Tega se v zboru zavedamo. Trudimo se, da bi naša kvaliteta rastla, za to pa je potrebno ogromno ljubiteljstva do tega dela. Poplačani žal nismo niti na naših nastopih, tu mislim predvsem na obisk prireditev v Kulturnem domu Štore. Kot vse ljubitelje kulturnega ustvarjanja tudi nas to moti.
Prepričan sem, daje v Štorah še dosti ljudi, ki bi se nam radi pridružili, pa ne najdejo poti do nas. Vsem tem bi rad povedal, naj pridajo in zapojejo z nami.
Kako si organizirate gostovanja?
Tov. Rafko: Do sedaj je imel to skrb kulturni animator, vendar ni vedno tako steklo, kot bi bilo potrebno. Tu mislim predvsem na premalo gostovanj in na tista obljubljena gostovanja, za katera smo dobili obrazložitev, da niso možna zaradi premajhnih finančnih sredstev.
Kako pa v bodoče?
Želimo veliko več gostovanj, saj se s tem predstavljamo širšemu občinstvu in nam hkrati pomeni stimulacijo za nadaljnje delo. Organizacijo bližnjih gostovanj bomo urejali tudi sami, za večje pa bomo morali imeti pomoč. Nenehno moramo skrbeti za dvig kvalitete; upamo, da bo zbor samo napredoval, nikakor pa ne nazadoval To je naša želja, tako tudi delamo. Ni pa to verjetno le naša želja, ampak tudi vseh tistih, ki jim ni vseeno, kakšen kulturni utrip imamo v naših železarskih Štorah.
Obema sogovornikoma hvala za razgovor z željo, da bo naš mešani pevski zbor Železar dosegal še lepše in vidnejše uspehe, kar jim bo s trdno voljo in dobrim delom vsekakor uspelo.
Ana T.
Metalurške igre
Pustna sobota, vse se veseli,
staro in mlado na zabave hiti. Tudi sankači se veselimo, saj na metalurške igre hitimo.
Zjutraj na Lipi smo se zbrali, vsak svoje sanke vzeli, se na avtobus podali, da na Ravne bi se odpeljali.
Sončni žarki so že prijetno greli, ko na Ravne smo prispeli, vsak svoje sanke vzeli, proti startu se povzpeli.
Po progi počasi smo hodili, ovinke kar se da natančno preučili, da po njih čim bolj spretno bi vozili in tako se dobro uvrstili.
V spomin Elu Vorinu
NE BOŠ VEC SVOJE DUŠE VPRAŠEVAL,
ODKOD IN KAM, KAJ PRAV JE, KAJ NI PRAV,
KJE LUC, KJE TEMA JE IN KJE POTI K RESNICI VODIJO, KJE K VEČNI ZMOTI.
Alojz Gradnik
Molče smo poslušali tistega petkovega popoldneva zamolklo udarjanje kep mokre ilovače, padajoč na krsto, na Tvoje zadnje zemeljsko domovanje. Molče smo, dragi Elo, čakali, kdo bo povedal vsaj nekaj preprostih, toplih besed Tebi v slovo, v tolažbo tvojim svojcem.
Pa ni bilo nič. Nihče, pa prav nihče; a toliko prijateljev ima človek, ko še živi, ko je potreben družbi, ko ustvarja, vesel prijateljev in življenja.
Spogledovali smo se. Stisnjenih ust smo se nemo, brez besed poslovili od Tebe. Tudi nebo je jokalo, kot da bi ti hotelo ono, ko bi le moglo, izreči vsaj tisto, naj Ti bo lahka domača zemljica, počivaj v miru. Pa ni moglo. V vsej tej žalosti se je zavilo v meglo in tiho je rosilo.
Veš, Elo, mnogi smo te poznali. Bil si dober tovariš, skromen, tihe narave, pa vendar si znal biti v družbi tudi sproščen in šegav. Vrsto let si živel ob stroju, med delovnimi tovariši naše mehanične delavnice. Veliko Ti je to pomenilo. Saj ne pravimo zaman, daje tovarna drugi človekov dom. Rad si preživel popoldneve in nedelje ob motni, leno tekoči Voglajni, s svojimi tovariši; rad si bil tudi sam, kot vnet ribič, prepuščen samemu sebi, ob poslušanju petja ptic, šelestenju obvoglajnskega grmičevja zaradi rahlih sapic. Zamišljen, vendar notranje zadovoljen.
Počasi, vztrajno Te je načela mučna, zahrbtna bolezen. Skušal si se upirati; uspeval si, a vendar si omagal. Bolezen je bila vztrajnejša, močnejša, na koncu je slavila zmago. Podlegel si, kot pravijo, rešil si se tega zemeljskega trpljenja.
Zato bi, dragi Elo, rad le nekaj povedal, kar bi Ti morali ob grobu. Tvojem zadnjem domovanju: »Hvala za Tvoje delo, za prijateljstvo; naj Ti bo lahka domača gruda in v miru počivaj! Tvojim svojcem pa iskreno sožalje.«
Tvoj prijatelj
Zahvala	Zahvala
Ob boleči, tragični in mnogo prerani smrti našega dragega sina in brata
FRANCA SEHURJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcev, OOS, upravi in obratu Jeklovleka za darovane vence in izraženo sožalje. Hvala godbi za odigrane žalostinke, vodji temeljne organizacije Jeklovlek za govor ob odprtem grobu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: ata, mama, brata in sestri.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
LEOPOLDA TRŽANA
se iskreno zahvaljujemo DO Železarna Štore, OO sindikata, sodelavcem Meh. delavnice, Krajevni skupnosti Štore za darovane vence in cvetje.
Posebna hvala Pihalnemu orkestru za odigrane žalostinke, Jožetu Knezu za poslovnilne besede ter duhovniku za opravljeni obred.
Še enkrat hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Veronika, hčerki Cvetka in Poldika ter sinovi Jože, Marjan, Franc z družinami
Sonce toplo je sijalo' in prav prijetno je bilo, a kmalu v noge nas je zazeblo, saj celo uro na start čakali smo.
Ko predtekmovalec startal je,
vzdušje takoj popravi se;
nekateri so se smejali,
drugi so resno se držali,
vsi srčno smo želeli,
da čim hitreje bi na cilj prispeli.
Na cilj smo vsi prišli, rezultati kmalu znani so bili, res korajžno smo vozili, tretje mesto osvojili.
Ko od Raven smo se poslovili, sankači smo sklenili, da čez leto dni, se bomo v Kropi srečali.
Gelči Pajk
ZAHVALA
Ni mi dopuščalo zdravje, da bi se prej zahvalila Aktivu invalidov-Što-re, Rdečemu križu Štore in Krajevni skupnosti Štore ter tov. Melan-šku Antonu, ki me je obiskal in mi prinesel darilo za Novo leto 1985. Kako topel je bil stisk roke in kako spodbudne so bile njegove besede, ki mi jih je ob tej priliki izrekel omenjeni predstavnik navedenih organizacij in mi zaželel čimprejšnje okrevanje. Zares me je presunilo, ko sem spoznala, da na stara leta nisem pozabljena in da naša socialistična družba polaga skrb, da nismo prepuščeni sami sebi.
Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki se se spomnili name!
Mimi Perpar, upokojenka Železarne ŠTORE
ZAHVALA za 8. marec, Dan žena
Naša najstarejša upokojenka tov. Ana Cvirn se je tudi letos udeležila našega srečanja žena ob 8. marcu. Od nje smo prejeli pismo naslednje vsebine:
Kakor vsako leto, smo bile tudi letos povabljene vse žene in dekleta na proslavo Dneva žena in ogled delovne organizacije Metka. Po ogledu Metke nas je avtobus zapeljal do Samopostrežne restavracije, v lepo, toplo dvorano, kjer so nas prisrčno sprejeli.
Vsa zahvala gre sindikatu in tov. Marici Lamut za njeno veliko skrb in ljubezen do nas žena, posebno še do mene kot najstarejše upokojenke. Za mojih 85 let so mi izkazali tolikšno pozornost in spoštovanje. Podarile so mi lep šopek in solo ples že drugo leto.
Zaplesala sem ga z veseljem.
Lepo so mi zapele pesem »Mamica je kakor zarja«, vsa dvorana je pela in tudi jaz. Toda zmanjkalo mi je moči, solze so mi zalile oči. Tudi marsikatera od udeleženk si je brisala oči.
Vse mi bo ostalo v trajnem spominu.
Rajanje in veselje se je nadaljevalo, postrežba je bila enkratna.
V imenu vseh žena in deklet se iskreno zahvaljujem za tolikšno pozornost in spoštovanje do nas žena. Želela bi, da to tradicijo nadaljujemo.
Ana Cvirn
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem za novoletno čestitko in darilo Društvu upokojencev, Društvu invalidov in Aktivu rdečega križa.
Zahvaljujem se tudi tovarišu Krumpaku Štefanu, ker ima vedno spoštovanje do starejših ob smehljajočih pozravih.
Ana Cvirn
Kadrovske
vesti
V mesecu februarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Pavkovič Dragan, gradbeni tehnik - valjarna I; Ishakian Sahak, dipl. metal. ing. - DSPP; Jazbinšek Ivan, delavec - livarna II; Risman Roman, sliko pleskar - služba spl. zavarovanja; Stokovnik Karl, strojni delovodja g DS za kadre; Drčič Dragutin, delavec - livarna II; Skale Jožef, delavec - valjarna I.
Iz JLA so se vrnili:
Sorčan Vladimir, elektro tehnik H merilna služba; Šajn Miran, obratni elektrikar - elektroobrat; Bele Franc, strojni ključavničar -obrat stojnega vzdrževanja; Žaler Leopold, delavec - livarna II; Vodeb Roman, avtomobilski klepar -TT montaža; Voga Franc, strojni tehnik - valjarna II; Kolar Zdravko, voznik avtomehanik - VTS
V JLA so odšli:
Lončar Roman, delavec - valjarna II; Hasanbegovič Asim, valjavec
-	valjarna II; Bračun Edvard, delavec -jeklarna; Sever Dragomir, valjavec - valjarna II; Sever Radomir, livar kalupar - livarna I; Penič Franc, livar kalupar Slivama II; Guček Silvo, strojni livar in jedrar
-	livarna II; Antlej Janko, strojni ključavničar livarna II; Krklec Rudolf, oblikovalec kovin ^mehanična del.; Strok Tomislav, strugar
-	MO litina; Korbar Marijan, oblikovalec kovin - MO valji; Miklau-žič Mladen, oblikovalec kovin - TT obdelava; Ošlak Miran, oblikovalec kovin - MO valji; Mikša Miro, oblikovalec kovin, mehanična delavnica; Fišer Drago, strugar steS meh. del.; Šarlah Zdravko, strojni ključavničar -- el. obrat; Glavoč Ivan, elektrikar - el. obrat; Zupanc Stanislav, elektrikar- el. obrat; Kovač Janez, elektrikar-el. obrat; Poznič Darko, obratni elektrikar - el. obrat; Ducman Drago, oblikovalec
-	valjarna I; Harinski Boris, stroj. ključJI mehanična del.; Požek Ciril, strojni ključavničar - VTS; Fajs Janko, strojni ključ. — mehanična
del.; Škomik David, oblikovalec kovin - mehanična del.; Tramšek Roman, oblikovalec kovin - mehanična del.; Koželj Marko, kalupar livar - livarna II; Doberšek Janko, strugar - MO litina; Dobrina Anton, strugar - MO valji; Drame Miran, strojni ključavničar JI MO orodjarna; Ratej Andrej, oblikovalec kovin - MO orodjarna; Renčelj Vasja, orodjar - MO litine; Muška-tevc Marijan, predelovalec kovin -livarna I; Peček Darko, delavec -jeklarna; Bastalič Djuro, oblikovalec kovin - MO valji; Peček Ludvik, delavec - mehanična delavnica; Zalokar Simon, strojni ključavničar-energetika; Zavški Franjo, oblikovalec kovin MO litina; Mordej Stanko, strugar - MO litina; Jager Zvonko, oblikovalec kovin - mehanična del.
Sporazumno z delovno organizacijo so odšli:
Tomaš Želimir, livar kalupar - livarna II; Langeršek Srečko, delavec - valjarna II; Rečnik Janez, de-lavecgt valjarna I.
Samovoljno so zapostili delovno organizacijo:
Muhič Branko, avtomehanik -TT montaža; Novak Antonija, kuharica- DPG; Krček Valter, voznik viličaija - livarna II; Tepeš Jože, oblikovalec kovin - MO litina; Už-mah Bernarda, upravlj. plin naprav in jedr. stroja - livarna II; Živ-kovič Vidoslav, delavec - livarna II.
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi je odšel:
Hodžič Zijad, voznikH livarna II.
Izključen iz delovne organizacije je bil:
Štancer Franc, premikač - transport.
UPOKOJENI
KRISTAN Franc, rojen 26. 11. 1928, stanujoč Nova vas 33, Šentjur. V železarni se je zaposlil leta 1953. Nekaj časa je delal v TOZD elektrop-lavž kot paznik elektrod, od leta 1956 dalje pa v valjarni kot kovač, nazadnje kot rezkalec.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
KLINAR Martin, rojen 12. 7. 1931, stanujoč Požnica 9, p. Štore. V železarni je delal preko 20 let. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD valjarna I kot valjar, pečar in pultist.
31. 1. 1985 je bil invalidsko upokojen.
VODIŠEK Stanko, rojen 4. 5. 1930, stanujoč Breze 9, p. Laško. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1970 kot brusač ingotov v jeklarni. V jeklarni je opravljal še dela ponovčarja in posluževalca elektro peči.
28. 1. 1985 je bil invalidsko upokojen.
KNEZ Marija, rojena 28. 10. 1929, stanujoča Laška vas 4/č, Štore. V železarni se je zaposlila leta 1974. Skozi vso delovno dobo je delala v pripravi proizvodnje, najprej kot administrator-daktilograf, nato pa je opravljala tajniška dela.
28. 2. 1985 je bila redno upokojena
SAJBERT Leopold, rojen 18. 9. 1925, stanujoč Štore 44. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1945 do 1948. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO, in to v Valjarni I kot žeijavovodja. V istem TOZD je opravljal še dela strojnika, ravnalca valjanca in nazadnje zopet dela strojnika.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
VOVK Janez, rojen 6. 12. 1939, stanujoč Babna gora 8, Loka pri Žusmu. V železarni se je zaposlil leta 1965 v TOZD elektroplavž. Še istega leta je bil premeščen na ek-spedit kot transportni delavec. Leta 1967 je bil zopet premeščen, in to v jeklarno na dela in naloge pomočnika vlivališča. Nazadnje pa je opravljal dela adjusterja ob samokontroli v valjarni I.
27. 2. 1985 je bil invalidsko upokojen.
LORGER Franc, rojen 10. 1. 1932, stanujoč Podčetrtek 58, Podčetrtek. V železarni se je zaposlil leta 1955 v Valjarni I kot vtikalec II. ogrodja. V valjarni je opravljal še dela zankaija in bolj zahtevna valjarska dela.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
KASENBURGER Franc, rojen 18. 10. 1927, stanujoč Na Lipico 2, Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1984. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO, in to v livarni kot livar kalupar. V livarni je opravljal še dela in naloge livarja specialista, samostojnega livarja in od leta 1979 dalje dela delovodje.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
ZUPANC Stanko, rojen 4.2.1928, stanujoč Podgorje 14, Šentjur. Skozi vsb delovno dobo je bil zaposlen v TOZD vzdrževanje; najprej v mehanični delavnici, od leta 1952 dalje v elektroobratu kot strojni ključavničar, nato skupinovodja in od leta 1971 kot delovodja.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
ROMIH Ivan, rojen 17. 11. 1930, stanujoč Grobelno 63, Grobelno. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1948 do 1950. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO kot varilec v mehanični delavnici. Leta 1950je bil premeščen v TOZD elektroplavž za elektro-varilca, leta 1962 pa je šel nazaj v mehanični delavnico za opravljanje najzahtevnejših varilskih del.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
RAJHER Janez, rojen 3.5.1954, stanujoč Strmec 28, Rogatec. V železarni se je zaposlil leta 1975 kot talilec v livarni I. Dela talilca je opravljal vse do leta 1983, nato pa je opravljal dela in naloge livarja - iz-praznilca.
18. 2. 1985 je bil invalidsko upokojen.
UŽMAH Franc, rojen 23.10.1923, stanujoč Babna reka 1, Loka pri Žus-mu. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1950 kot kovač v energetskem oddelku. Kmalu je bil premeščen v TOZD Transport na dela in naloge strojnega ključavničarja in leta 1964 na dela delovodja katera je opravljal vse do upokojitve.
28. 2. 1985 je bil redno upokojen.
GABRIČ Marija, rojena 18. 3. 1930, stanujoča Slance 3, Teharje. V železarni seje zaposlila leta 1968. Skozi vso delovno dobo je bila zaposlena v komunalnem oddelku na delih in nalogah čistilke.
28. 2. 1985 je bila družinsko upokojena.
CIMERMAN Fanika, rojena 9. 3.1934, stanujoča Ul. Franja Malgaja 22, Šentjur. V Železarni Štore se je zaposlila leta 1951 kot kontrolor ogrevanja v livarni. Leta 1962 je bila premeščena v kadrovski sektor na dela in naloge kurirke. Po novi reorganizaciji je bila zopet premeščena, in to v DS za komercialne posle kot razmnoževalko dokumentov, kasneje pa na dela teleprinteristke.
12.	2. 1985 jie bila redno upokojena.
KOLŠEK Martin, rojen 9. 10. 1930, stanujoč Laška vas 2 c, Štore. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1948 do 1950. Po odsluženju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO. Skozi vso delovno dobo je delal v livarni sive litine. Sprva je delal kot jedrar, nato livar, kurjač sušilne in žarilne peči, livar jedrar in nazadnje je opravljal ročna jed-rarska dela.
28.2.1985 je bil redno upokojen.
FILIPIČ Drago, rojen 12. 10. 1929, stanujoč Vogričevci 5, Ljutomer. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1975 kot nakladalec starega železa v jeklarni. V istem obratu je opravljal še dela in naloge avtogenega rezalca.
13.2.1985 je bil redno upokojen.
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko — odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 — 1/72 z dne 20. 2. 1974) — tisk Aero Celje — TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.