Pafttntm ptvitlvniRf Leto II., itev. f89 V Lfabljanl, petek dne 12. avgusta 1921 posamezna itev. 30 par • 1*20 K Isltaja 0» « zlutrajt Sune celoletno .. 240 K mesečno. ...... 90 » ts zased, ozemlje 860 B sa Inozemstvo 600 m Ogla«J sa vsak min vi itn* stolpe* (68 mm) , 9 K mali oglasi do 80 mm stolpca (68 mm) , 1 m JUTR Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednl&tvoi MtkloSlten cnh it 18/1 Telefoa It 7» Upravnl&tvoi Sodna ulica It C Telefoa It 68, Račun kr. polt Je k urad« Itev. 11.842. Ljubljana, 11. avgusta. V smislu določb trianonske mirovne pogodbe mora jugoslovanska vojska po izvršeni ratifikaciji evakuirati ozemlje, ki so nahaja med demar-kacijsko črto in v Trianouu določeno jugoslovansko - madžarsko mejo. Po teh določbah bi morala Jugoslavija evakuirati severno Baranjo in tako-zvani Bajaki trikot med Donavo in železniško progo Subotica - Baja. Z evakuacijo Baranje izgubi Jugoslavija Pečuj in pečujske rudokopo ter vinorodno ozemlje v okolici Vitanja; pod madžarsko gospodstvo pride veliko število našega naroda okoli ŠikloŠa in Pečuja samega. Bilo je že nar zaveznišldh komisij na licu mesta, ki so ugotovile, da tvori pravo geografsko in otnografsko mojo mod Jugoslavijo in Madžarsko edinole Mečak - planina severno in severno-vzhodno od Pečuja. Toda določbe trianonske mirovne pogodbe so priznalo ta del med Dravo in Donavo Madžarski, dasi je prebivalstvo brez razlike narodnosti in strank — to so Ma lžari, Nemci in naši Brujevci — soglasno zahtevalo, da se to ozemlje priklopi Jugoslaviji, katere sestavni del tvori po svojem položaju in svo-ijh prometnih zvezah. Isto je z vprašanjem bajskega tri-kota. Bajji jo danes važno donavsko pristanišče, ker leži ob moetu preko Donave, ki veže Bačko z Baranjo; Baja je izhodišče velevažnih kanalov, ki tvorijo danes gospodarsko žilo Bač-ke, kajti po teh kanalih se vrši pmo-met, ti kanali napajajo s svojo vodo polja v Bački, ki so naša žitnica. Nagajivost madžarske vlade bi nam mogla zapreti zatvornice v Baji; hački kanal bi se osušil, onemogočil bi se promet in onemogočilo napa.j.t-nje zemlje! To bi značilo gospodarsko krizo ne le Bač-kn, ampak vse Jugoslavije! Tekst trianonske mirovne pogodbe pa nima izvršilne važnosti kajti tam se pravi, da se ima detajlna meja med Madžarsko in Jugoslavijo izvršiti potom posebnega medsebojnega sporazuma med obema državama. Razpoloženje med prebivalstvom v krajih, ki bi jih morali evakuirati, ie jasno in odločno proti pripojitvi Madžarski, ker vidijo v tem svojo gospodarsko katastrofo, zato se jo že tekom okupacije izdelalo nekaj spomenic ki zahtevajo, da naj današnja demarkacijska črta ostane kot državna meja. Ko so je izvršila ratifikacija trianonske mirovne pogodbe in so bile že imenovane komisije za razmejitev, je prebivalstvo Baranje in Bajskega tri-i;ota seglo po skrajnem orožju samo-obrane. Veliki shodi in narodni zbori po okupacijskem ozemlju sprejemajo resolucije proti evakuaciji, sklepajo snovanje narodnih gard, ki bi prepro-eile madžarsko okupacijo, katera bi gospodarsko uničila te kraje, ker bi jih odtrgala ad vseh prometnih zvez z jugom. Zato je malo verjetno, da bi se Izvedla izvršitev trianonske pogodbe v redu in mirno, ako bodo Madžari vztrajali na njenih dobesednih določbah. Skoro tri leta je bilo prebivalstvo Baje in Baranje pod našo upravo, živel-' je v časih, ko je divjala na Ma-džarskem največja anarhija, ko je bila na državni upravi nezmožna Karoly-jeva vlada, ko je divjal boljševiski teror, ko jo vzpostavljal svoj režim Horty, v normalnih mirovnih razme-rah. A zdaj naenkrat naj se vrne v prevratne prilike neurejene Madžarske? Zato je odpor prebivalstva proti madžarski okupaciji popolnoma razumljiv in opravičljiv. Dolžnost našo delegacije v razmejitveni komisiji je, da zaveznikom predoči položaj, da jim omogoči direkten stik z narodom, da se tako prepričajo, da sta Baranja in Baja proti pripojitvi k Madžarski, in da bi dobesedno izvajanje trianonske mirovne pogodbe moglo ustvariti za najbližjo bodočnost vzrok konflikta na, naši severovzhodni meji. Klerikalci preprečili narodno proslavo v Prekmurju Murska Sobota, 11. avgusta. (Izv.) Sinoči se je v.šiia seja novoosnova-nega nadstratikarskega odbora za proslavo dvoletnice osvoboditve Prek-murja. Klerikalci so bili že spočetka nasprotniki nadstratikarskega odbora in so hoteli izrabiti slavje za svoje strankarske namene. Ko pa so sedaj uvideli, da je njihova nakana preprečena, šo kar naenkrat odpovedali že naročeno godbo in pevska društva in izjavili, da ne bodo sodelovali, ako se jim ne puste popolnoma proste roke. Novi odbor seveda ni mogel na t j pristati. Pripravljalni odbor se je zaradi tega razpustil in slavnost odpade. Glavna krivda pade na zloglasnega odstavljenega gerenta Dolnje Len-1 - Razkrita protidržavna zarota v inozemstvu FRANKOVEC GAGLIARDI ARETIRAN V GRADCU. - ZVEZA MED FRANKOVCI IN KOMUNISTI. — MADŽARSKA VOJSKA PRIPRAVLJENA ZA VPAD V JUGOSLAVIJO. — TUDI RADlC KOMPROMITIRAN. dave, Severja, ki se Je hotel s to proslavo rehabilitirati in izposlovati potem razveljavljenje svoje odstavitve. Razvijal jc dolgo za proslavo močno strankarsko agitacijo, ko pa jc uvi-del, da so niti bili načrti prekrižani, je odpovedal sodelovanje. V tukajšnjih naprednih in narodnih krogih vlada zaradi postopanja bivšega gerenta Severja veliko ogorčenje. Sicer se ja že poprej domnevalo, da klerikalno navdušenje za proslavo ni iskreno, vendar pa kaj takega ni pričakoval nihče. S svojim nastopom ; i'' "'-rilci pokazali sedaj javno, da so hoteli izrabiti narodno slavje satno v svoje strankarske namene. Zagreb, 11. avgusta. «Rijcč» poroča na podlagi infoiinacij iz minist.jtva za notranje stvari, da je bil včeraj na zahtevo jugoslovanske vlade v Gradcu aretiran Manko Gagliardi, načelnik gruče hrvatskih renegatov, ki so v Avstriji in M r--:;ki delali z vrstni sredstvi proti naši državi. Posebni odposlanec državne vlade, bivši načelnik beograjske policije 'n sedaj tajnik v ministrstvu za notranje stvari je izvršil s pomočjo tamoš-njc policijo preiskavo v stanovanju Gagliardija, kjer so našli cel arhiv o rovanju proti naši državi in defc.l-stični propagandi v jugoslovenskih pokrajinah. Gagliardi je bil Izročen našim oblastem ter bo po naročilu ministrstva za notranje stvari prene-Ijan v Zagreb, od tam -a v Bco^rr 1. Zanimivo je. da je Gagliardi ed-n izmed onih vojnih zločincev,' ki s zasleduje zaradi razbojniških in pro-tipostavnih činov, storjenih v Srbiji za časa -vst-" "'--matije. Znan je bil kot velik srbofob v Kragujevcu, od koder je pobegnil takoj, ko je pr'.51a tja naša vojska ter pregn-'a Avstrijce. Za tem je začel agitacijo proti naši državi na račun Budimpešte. Zapleten je bil tudi v zaroto proti prestolonasledniku Aleksandru. Policija ima dokaze, da je materijalno podpiral one, ki so bili udeleženi pri zaroti. Naš policijski uradnik je najpreje ugotovil Gagliardijevo bivališče ter je obvestil avstrijske oblasti, da je Gagliardi postavljen pod kontrolo. Nato je šel na policijo ter zahteval posredovanja. Na policiji je moral čakati dve uri r.: avtomobil. Kotjčno se mu je pa sporočilo, da je avtomobil pokvarjen ln da je Gagliardi odpotoval. Naš uradnik pa je predlagal, naj se gre k Gagliardijevemu stanovanju s tramvajem, ker Gagliardi vsekakor ni mogel odpotovati zaradi tega, ker je bil ; ostavljen pod strogo nadzorstvo. Naše oblasti so vedele že od prej za zvezo med Frankovskim odborom in komunisti, kakor tudi za aktivne nastope članov Frankovskega odbora v inozemstvu, zlasti v poslednjem času. Dokazano jc, da so se v Subo-tišču in drugod vršila pogajanja med Frankovci in madžarskim polkovnikom Leharjem, raznimi Karlisti ter pruskim majorjem Billerdingom. Na sestanku, ki je bil pred umorom mi- nistra Draškoviea, se je pripravil tudi načrt za teroristično akcijo v Jugoslaviji. Naglašala se je zlasti potreba skupnega postopanja s komunisti ter bi se Imele podrobnosti določiti na skupnem posvetovanju s ko-m....lsti na Dunaju. Albanci, ki se nahajajo pod vodstvom Ifram bega na Duraju, bi imeli to akcijo podpirati, medtem ko bi Frank zlasti moral vzdrževati zvezo s Hortyjeviml ljudmi, in sicer s pomočjo madžarskemu vojnega ministra generala Tanczor.^, bivšega majorja Jankoviča, Zankla, barona Glogovca, generala Lase, Bi-ljana Pctrasa in drugih. Gagliardi, ki je imel iz Oradsa najbližje zveze z Jugoslavijo, je imel nalogo, da vzdržuje zveze z onimi elementi v Jugoslaviji, ki se strinjajo z izdajniško Frankovsko akcijo. Veliko število age -tov je bilo razpostavljenih v naši državi z nalogo, da širijo mržtijo nroti državi in proti Srbom, pred vsem pa proti jugoslovcn-ski vojski. Gagliardi se jc ob različnih prilikah hvalil s oovoljr'- i uspehi tc akcijc. Gagliardi je v Grad -i o priliki izrazil tudi svoje mnenje, da bi v slučaju uspešnega atentata na prestolonaslednika Aleksandra, bil že dva dni za.tem v Zagrebu na niestu, ki mu je bilo določeno. Podobne stvari je izjavil tudi major Jankovič, ki je razkril, da bi v slučaju, ako bi atentat na prestolonaslednika imel uspeh, vkorakla madžarska vojska v Hrvatsko. Nekateri po-r.lki govore tudi o tc.n, da so se zastopniki obrnili na Radiča, ki pa je odgovoril, da bo vodil sam brez posrednikov pogajala, ko bo prišel v Prago. Ker pa Radič ni mogel priti v Prago, so se vršila pogajanja posredno. Po izjavah bivšega poročnika Lukeša se je o tej stvari razgovarjal eden izmed bližnjih pristašev Radiča, s katerim se je dosegel tudi nekak sporazum. Kar se tiče zveze Gagliardija z našimi k-.nunisti, se naglaša, da se je ta zveza vzdrževala s pomočjo nekega medick.oa v Gradcu, rodom iz Bcj-grada, ki je znan kot komunistični agitator. Pri hl~ni preiskavi v Gagli-ardijevem star j vanju v Gradcu so našli pisma tega medicinca in tudi dvoje pisem komunističnega poslanca Triše Kacleroviča. znanca Gagliardija izza časa avstrijske okupacije. Nov spor med Anglifo in Francifo Pariz, u. avgusta. Zavezniški komisarji v Gornji Šleziji in izvedenci so izdelali svoje poročilo in ga opoldne predložili tajništvu konference. Izvedenci so zaznamovali one občine, ki so neločljive od industrijske kotline ali tvorijo . .deljivo etioto. Končna določitev mej je pridržana vrhovnemu svetu. Dopoldne so zborovali Lloyd George, lord Curzon, Briand in Loueheur. Zdi se, da razgovori niso imeli uspeha. An:,'-ži so tnalo pripravljeni popuščati in se trdno držo takozvane Marinisove črte, ki jc, izvzemši ne- kaj poprav, podobna načrtu Percivat« Marinis. Francozi smatrajo tako razmejitev za Pc!;.-,ko kot nezadostno Tako so stale stvari, ko so sc angleški in francoski zastopniki razšli. Vse kaže, da si angleško in francoski stališče zopet nasprotujeta. Vendar ni povoda. V bi se že sedaj uda-jali pesimizmu, zakaj pri prejšnjih pogajanjih jc prišlo do sličnih kriz, ki pa so sc v., usodno končale. Ako do zvečer tie pride do zbližanja, se bo vrhovni svet v zmislu dnevnega reda bavil z ruskim vprašaniem. Seja višfega šolskega sveta TRETJI RAZRED PRI BRZO-VLAKIH. Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Ministrstvo saobračaja je odločilo, da se hrzovlakom pridajo tudi vozovi tretjega razreda, da se olajša promet tudi revnejšim slojem. Masarykovo lastnoročno pismo regentu Beograd, 11. avgusta (Izv.) Češkoslovaški noslanik na našem dvoru g. Kalina, je danes ministrskega predsednika Pašiča ter mu pri tej priliki predal lastnoročno pisano pismo r dsednika češi«osini-ske republike Masarvka reuentu Aleks- dru. Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Notranji minister je odredil, kakor je bilo že javljeno, da se mora naša meja proti Madžarski znatno ojačiti. Kakor je izvedel vaš poročevalec, se bo pomnožila zlasti straža ob Dravi in bo uveden ob meji telefonski promet. Danes se Je vršila seja višjega šolskega sveta, na kateri Je prišlo med dragim do naslednjih sklepov: Pismene naloge na srednjih šotah. Da bodo starši obveščeni o nazadovanju svojih ofrok, morajo zahtevati pro-fosorji, da dijaki svojo slahoredovane in malomarno pisane domačo in šolske naloge pokažejo starfem ali njih namestnikom, ki jih morajo podpisati. Meščansko šolstvo. Imenovani so v Ljubljani: na L deški meščanski šoli za L skupino Zavori Albin; na II. deški meščanski za 2. skupino Ivan Kune, za 8. skupino Pavel Me-dič; na I. dekliški meščanski šoli za t. skupino Kalin Ivanka, za 2. skupino Mi-klavee-Janša Zofija; na II. dekliški meščanski šoli za 2. skupino Kraker Angela, za 8. skupino Marija Novak. Na H. dekliški meščanski šoli v Ljubljani se dovoli za leto 1921/22 otvoritev nastavnega razreda, to pa lo v slučaju, da odpade vzporednica 3. razreda in da preskrbi mestni šolski svet, vso potrebščine. — Za razpisana mesta na meščanski šoli v Ljutomeru ni bilo prosilcev. Zato se ta mesta meseca novemhra r.onet razpišejo. Srednje šolstvo. Pokrajinski upravi v Ljubljani, oddelku za. prosveto 60 stavijo terno-predlogi za imenovanje ravnateljev na dr. realnih gimnazijah v Ljubljani in Novem mostu in na državnih ženskih učiteljiščih v Ljubljani in Maribor", za imenovanje stalnih učiteljev za zgodovino in zemljepis na državni realni gimnaziji v Ptuju in na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani ter za slovenščino in nemščino na državnem ženskem učiteljišču v LjubPanl. Vnovič se razpiše mesto za klasično filologijo kot glavni in slovenščino !:o[ stranski predmet na državni gimnaziji v Kranju. Odložila se je oddaja stalnega učnega mesta za zgodovino in zemljepis na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Okrajni šolski nadzorniki na štajerskem: Sklenojo se, tropredlogi za imenovanja okrajnih šolskih nadzornikov: 1.) za Brežice, Kozje hi Sevnico; 2.) za Celje in Vransko; 3.) za Laško in Gornji Grad; 4) za Konjice, Šmarje in LJubljana, 11. avgusta. Rogatec; K.) za Ljutomer in Gornjo Radgono z ApaSko kotlino; R.) 7a Maribor (mesto), St, Lenard in Slovensko IPstrico; 7.) za Maribor (okolico); 8.) za Ptuj in Ormož; 9.) za Slovenjgradec, Marenherg in Šoštanj; 10.) za Provalje; 11.) za Mursko Soboto; 13.) za Dolnjo Lendavo in 18.) za vso meščansko šole v Sloveniji. Ljudskošolska imenovanja na Štajerskem. Sfalna oddaja nekaterih staluih učiteljskih mest na Štajerskem se odgodl do drugo sojo, ko bo mogočo vsem okrajnim šolskim svetom doposlati predloge icpet po starem štajerskem šolskem zakonu. Nadučitelj 1'ordo Bohiii ostanš v Lečah' dokler so no izvrši njegova premestitev, za zaprošeno novo mesto. Ema Kotnik se premesti iz Hemšnika v Št. Androj nad, Polzelo. Mariji Kvac in Trstcnjak Zorki ter Mariji čulk, se izjemoma dovoli začasna namestitev na šolah, kjer služijo njihovi roditelji. Istotako so dovoli Olin-šok Danici, da sme prositi za začasno namestitev na šoli, k.irr sMbujo njen oče. — Poletne oprostitve šolskega obiska. se ukinejo in so bodo dovoljevale v izjem' nih slučajih samo individualno oprostitva šolskega obiska. Preskrbe šol s cenejšimi učili. Da f« šolam v Sloveniji omogoči preskrba conejSIh učil in samoučil, 6e izvoli odsek 4 članov višjega šolskega 6veta, ld naj do prihodnje sejo sestavi tozadevno predloge in nasvete. Možitev učiteljic. Višji šolski svet priporoča strokovnim organizacijam, naj pazijo, da ne bodo škodovalo posamezno učiteljice z lahkomiselnimi možitvami ugledu učiteljskega stanu. -- Proti učiteljicam, ki si vzamejo bolozenske dopuste, da se poroče, se bo postopalo disciplinarnim potom. Sploh se uvede glede dopustov strožje postopanje. Šolski voditelj mora izreči k vsaki od njega predlagani prošnji za dopust, svojo posebno mnenje liod svojo osebno odgovornostjo. Uradni zdravniki bodo pošiljali zdravniška spričevala odslej direktno Višjemu šolskemu svetu. — Orno. ženo učiteljico ne bodo imelo več prednosti pri nameščenju v krajih, kjer službujejo njihovi možje. NačeSnš sporazum med radikaSci in de* ^esrza Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne sta imela delegata radikalne stranke gg. Jovanovid in Vukiče-vič z demokratskim zast-. nikom g. Davidovičem konferenco, na kateri je bil načelno dosežen sporazum glede skupnega programa <'e'.i vlade. Sklenjeno jc bilo dalje, da vla..i pre ' 'i narodni skupščini čim prej zakon o zaščiti vojnikov in vojnih invalidov. Dosežen je bil tudi np.ču'itl sporazum glede razdelitve države v oblasti. Konferenca sc bo v nekaj dneh nadaljeval;', čim prispejo v Beograd vsi delegati. Kakor smo že poročali, kodo pogaja"kt končana še tekom tc^a mcseca. SPREJEM GOJENCEV V INŽENJERSKO PODOFICIRSKO 50L0. Beograd, 11. avgusta. (Izv.) Vojno ministrstvo je odločilo, da so sprejme v in-ženjersko-podoficirsko šolo v Zagrebu 160 gojencev. Zagreb, devize: Berlin 206.50 -t .'07.50, Milau 729 — 731, London 613 — : 614, ček 608, Nowyork kabel 167.50 — | 168 50, ček 166 — 167, Pariz 1315 — j 1320, Praga 205 — 210, Švica 2310 — '2840, Dunaj 16.50 — 17.40, Budimpešta '<15.50 — 46.50, valute: dolar 163.50 — 165, avstrijske krono 18, rublji 18 — 20, 20 IC v zlatu 560 — 565, napoleoni 562 — 568, marke 210 — 212, lire 726 - 720, souvorcign 640. Banka za Primorje 850. Trg. obrtna banka 240 — 245. Ilrv. eskomptna banka 658 — 660. Jugoslovenska banka 530 — 537. Ljub. kreditna banka 820 — 900. Praštcdiona 5120 — 5135. Narodna banka 550. Ljub. strojne tovarno in livarne 850 Trbov. premogokopna družba 700 — SOD, Gutman 1300. ZUrich, Berlin 730, Newyork 504, London 2169, Pariz -1640, Milan 2590, Praga 755. Budimpešta 170, Zagrob 362, Bukarešta 770, Varšava 032, Dunaj 080, avstr, žig. krono 058. Dunaj, devize: Zagrob 597 — 601, Boograd 2380 — 2101, Berlin 1197 — 120", Budimpešta 282.50 — 285.50, Con occhlo romantteo Kafi članek »Italijanski načrti« je iz-■val odgovor »Plccola«. Pod gornjim paslovom priohčuje od 6. avgusta uvodnik, v katerem pravi, da je bila Italija vedno dežela, ld so jo glodali Ncltalljani z romantičnimi očmi. iue so Jo ljubili, jim je bila vedno dežela pomaranč, pa naj je bilo 10 stopinj pod ničlo, čo jc pa niso ljubili, pa jim je bila dežela brigantov. In v drugo vrsto teh naivnih poznavalcev f padamo seveda mi. V dokaz 14, svojo trditev natiskujo nato »Pic-colo> plavili del našega članka. Temu pa dodaja »Piceolo« svojo izmišljotine, kakor da smo mi pisali, da liočemo vreči Italijane v morjo in da milostno pripuščamo, da postano Trst dvojezično mesto, kakor jo bil pod Avstrijo. Na vse te neresnice ■ Picooia« od-govarjamo le kratko. Italijo kot deželo oranž si more predstavljati le naivna iu sentimentalna uemška gospodična, ki je čisto zaverovana v Goethc-jeve verze »Kennst du das Land, wo die Citronen blilhen*. Toda spričo fa-šistovskega nasilja je taka vera minula tudi romantično nemške »Baclc- (rcrrjffl frgovskffi naSelTR sVuKal plael- rnti r Jugoslaviji. Akcija. NSS je privedla nepotrebno konkurenco v deželo, slabeč naSo valuto, in pa konsu- inontu ne za en vina.r olajšala trpljenja. , Je res zanimivo, da se_ organizatorji ponesrečene narodnoeooljalne proti-obrtniške kampanije upajo ravno med — čevljarje. Njihovo plašilo poročit, da jo gospod' Brandner bil v Zireli :n da ja r vspehom. prodajal tamošnjim čevljarjem narodno gospodarske nauke NSS. No vemo, ali so ljudje tako slepi, ali pa komendijanti tako spretni, ki igrajo dvojno vlogo; po našem mišljenju volja poslednje, kajti demagogi no poznajo sramu. Vlada bi morala take atentate na našo obrtnike kakor je Deržič-Brand-nerjeva čevljarska akcija zapročitl, da nam Šarlatani ne zamorojo odvzeti možnosti zaslužka za tako važno panogo obrti in industrije, kakor jo moramo priznavati čevljarstvu. Češko NSS pa poživljamo, naj ai dobro ogleda, s kom ima posla. Naši obrtniki niso pričakovali strela od to strani. Obrtniki, branite so, da se atentat no ponovi. flsehe«. Kdor pa samo pogleda v laški j . lis! in vidi noEtovilne napisa o ubitih | ©f. ZeF]j3W — 36^3781111 In ranjenih, o liožigih hiš, kar jo vsei v Italiji ua dnevupui rodu, pa more go- G. Pesek se potaplja. Iz znano oko-voriti lo o Italiji kot. o deželi anarhijo, lice pošiljajo v podporo dopis, ki pro-In -auio žalostna nujnost bi bila, čo bi glaša dr. Žerjava za — separatista. h krvavih laktov kdo Mi bi ta pamflet prepustili obsodbi na podlagi t govoril o Italiji kot o deželi brigantov. j javnosti, Saj slavni so bili ti že od nr Italiji. l'a da pridemo k stvari sami »Italijanski načrti« držo in to resnico potrjuje »Plecolo« sani, ko jih z nekakim zadoščenjem predočuje svojim bralcem. »Piceolo« pa ni pomislil, da njegovo zadoščenje izključuje učinkovitost njegovega apela na italijanska h-ca, da naj branijo svoj rod. No pomaga niti laž, da hočemo vso italijansko Tržačanc kar vreči v morje, ker kako naj storimo to, če pa priznavamo italijansko napredovanje v Julijski Benečiji. Sicor je pa irelevantno, kaj si misli »Piccolo«. ker za nas je stvar jasna. Italijanske načrte moramo paralizirnti in to bomo tudi z resnim delom dosegli. Ce nam bo pomagala pri tem romantika, se bomo poslužiii tudi nje, čo je to «Piccolu« všeč ali no. Kor glavno jo zmaga in to bomo izvojovali! maflnskffl Rapffelfefc*, »ertoTčra« rS- majo nobene delnice in kar je naj-grozneJSe, industrijska podjetja, ki jih je banka naoijonalisirala, niso njen* last., temveč akcije so razdeljene. »Jugoslavija« to poroča in še pišo v smislu, da ne M bilo prav, če bi »Slovenci* imeli ono tretjino delnic Jadranske banko v roki, tudi Se je ban-Idn glavni zaslužek v Sloveniji. Oel članek mrgoli podtikanj, ld se sama ubijajo. Nam se zdi važno iz Pesko-vega lista kot kronistom zabeležiti, da ubogi Jutrovci nimajo niti eno delnice Jadranske in da bo torej do abotaosti ponavljani očitek o eksponentih Jadransko banke treba obrniti na drug naslov. Umiranje v Rusiji 2 milijona ljudi umrlo na kulnih boleznih. Profesor Sokolov, bivši sodelavec Mečnikova, objavlja v pariškem »Ma-t.inu» naravnost grozne podatke o tfaroftrmm stoja * m^Md ftri- Ji. Nepovolmo stanje ruskih laboratorijev ln pripomočkov je velika ovira znanstvenemu opisovanju, teko daje laboratorij edino zatočišč« znanstvenih raziskovanj. Profesor Sokolov trdi, da Je * zadnjih treh letih obolelo v Rusiji na nalezljivih boleznih nad 88 milijonov telo RKoBennda, Se« peov** o**, 0© jo pa rabimo sami, gotovo iigi,. bi efekt. ljudi, umrlo rej okroglo jih je 6 odstotkov, to- milijona. Profesor Zla-togorov je ugotovil, da se is krvi za logarjem obolelih oseb v dobi od 5. do 10. dneva mrzlice, lahko dobi uporabljivo cepivo, iz krvi rekonvaiescen-tov pa zdravilni serum. Umrljivost mod ruskimi zdravniki jo izredno velika. V Petrogradu je od decembra 1917 do sredi 1920 umrlo polovica vseh zdravnikov. Zdravniki so kot sovjetski uradniki jako slabo plačani Vlada pa jim je prepovedala, da ne smejo prevzeti več kot 50 privatnih letenj mesečno, seveda ne pri bivših bogataših, marveč pri visokih sovjetskih birokratih in vojnih bogataših. vendar nas dvoje okolnosti sili v odgovor. Leta 1910. je v Ljub-iljani propala zadruga »Agromerkur«. Naši! O vzrokih so da pisati to in ono. Sod-nija jo konstatirala moralno odgovornost načelstva in izrekla ostro kazen. Med drugimi je bil obsojen tudi najmlajši član načelstva g. dr. Žerjav. Pozneje je vsakdo uvidel, kako škoda jc bilo, da so jo zadruga tirala " konkurz. Vsa škoda, ld je vsled njega nastala, je do zadnjega vinarja poravnana in po preteku iet ni imel noben pameten človek intercea na izvedbi kazni. Vsi člani nesrečnega načelstva t-o bili pomiloščoni. Nazadnje naj bi prišel na vrsto tudi dr. Žerjav. Vso sodno instance broz izjeme so priporočalo pomiloščenje, povdarjajo, da je l il interes vsega načelstva na propali zadrugi čisto idealen. Tako so predlagalo avstrijske sod-nije. Ko pa sc je avstrijsko justično ministrstvo imelo pridružiti predlogu, so začeli intrigirati Nemci. Znani go-, spod Skubel jo iz policijske direkcije s™. ljubljanske pisal, da je dr. Žerjav duša W§§ ij?? fjoriina ^©JSiSK« jntranpi?f,ntnpg.l kri]a v jugoslovanskem klubu in da ima zveze z inozem- NSS je stranka malkontontov, ki sami no vodo. kaj hočejo, čim zade nejo na prokt.ično vprašanje, zavozij Mnogo govore, kako bi lavccm več zaslužka, malemu obrtniku j pa naročil, da so more razviti. Govore | ,o geslu, da treba podpirati. Vse I« so izpolnili s tem, da so pri Soški NSS naročili tri vagona čevljev, da jih prodajo v Sloveniji. Mi smo prijatelji Čehov in želimo, da proizvodi industrije, ki je pri nas ni, prihajajo k nam iz bratske češke zemljo. Med te panoge obrti pa čevljarska nc spada. Imamo velike tovarne za čevlje, poleg tega se pa bavi s čevljarstvom ! stvora. Zato jo imel Skubel in za njim , ! avstrijski justični minister isto željo, trebaio de-1 kakor jo ima danes člankar v Jugo- laviji. ____ Jugoslovanske sodnije in uradi nisi)|je| j"n poveril s sestavo nove predvsem domačine I moglo slediti predlogu gospoda Skub-1------- : la in zgodil se je strašen zločin in čin korupcijo: dr. Žerjav je bil kot zadnji član načelstva Agromerkurja po devetletnem neizmernem moralnem trpljenju vsled enoglasnega predloga nolo sodnih in drugih instanc, lahko rečemo po Sel ji vsakega poštenega človeka brez razliko strank, porailo-ščen. Šo več! Vsled zaupanja strank mu je bilo poverjeno mesto v vladi, 'tisoče naših najinteligontnejših dasi so vse^to obrtnikov, ki bijejo težak boj za odjemalcev v novih razmerah. Vso te eksistenco z njih rodbinami vred niso bile pri seru NSS, ko je naročila tri vagone čevljev iz Češke. Več mesecev že ponujajo sedaj čevlje na okrog, vendar hvala bogu in njihovi neumnosti in nezmožnosti, uspeha ni. Ni so jim še posrečilo iz-podnesti tal našemu čevljarju, ki je s svojo pridnostjo in svojimi žrtvami odbil ta napad. Po večmesečnem ponujanju so morali oddati čevljo vele-trcovcu gospodu Derendi, ki jih bo ]>o okolnosti bile notorične. Peskov revolver naj lo strelja, če bo ob konkurzu »Jugoslovanskega kreditnega zavoda« poravnan vsak vinar škodo tako kakor pri Agromerkurju. nas bo veselilo. Je pa še nekaj drugega, kar hočemo pribiti. Ni šo tiskovno črnilo »Jugoslavije* suho od neštetih člankov, da je ♦Jadranska banka* v rokah dem> kratskih milijonarjev, da ona pri vseh novih ustanovitvah vse sama požre in seveda, da jc »Jut.ro« last, Jadranske. Danes isti list vse t,o demontira iu trdi: Jadranska banka jc v rokah dal- Po sveta — KoburŠki prevrat na Bolgarskem? Z ozirom na poročila nekaterih angleških In francoskih listov, ki e.0 javljali, da pripravlja bivši bolgarski kralj Ferdinand državni prevrat na Bolgarskem, izjavlja bolgarska vlada, da so te vesti povsem izmišljeno. Ravno tako so tudi neresnične tondencijozno vesti, razširjene v inozemskem časopisju, da se nahaja kralj Ferdinand že na Bolgarskem. Bolgarska vlada izjavlja, da nuna _ nl-kakiU zvez z bivšim kraljem, a istotako, da jo pripravljena do skrajnosti braniti sedanji položaj na Bolgarskem. — Posvetovanja vrhovnega sveta so udeležujejo: za Ameriko Colonel Harvoy, ameriški poslanik v Londonu; za Anglijo Lloyd George. Curton, trgovinski minister IIorne in Lord Riddel; za Francijo: Briand. Lou-chour in Borthelot; za Italijo: Bono-ini, della Torretta in finančni minister Soleri; za Japonsko poslanik v Londonu HavashL Uloga Amerike še ni prav pojasnjena; njen zastopnik Har-vey se sicer udeležujo sej, ni pa znano ali kot aktiven član ali samo kot opazovalec. — Boji v Sleziji. »Vossische Zeitg.« poroča iz Vratislave: Zvečer je močna poljska tolpa pri Ološnu prekoračila mejo. Nemška policija za glasovalno ozemlje in Angleži so jih po večji bitki pognali preko meje nazaj boja so Angleži imeli izgube. — Španska vlada je bržčas pod \-plivom maroške katastrofe zopet dc- i misijonirala. Kralj je demisijo spre-poveril s sestavo nove vlade Mauro. — Velik požar v tvornid bencina. V Unterlanzendoa-fu ob vzhodni železnici na Nižje Avstrijskem je v sredo popoldne v tvornici bencina Gorson, BOhm & Rosenfeld izbruhnil velik požar v barakah, kjer so bile velike zaloge petroleja. Kljub ogromnim oviram, kakor pomanjkanje vode in neznosnemu dimu se je po Btlriurnem napornem gašenju posrečilo udušiti požar. Škoda znaša okrog dvajset milijonov kron. prepričanje g. Vancaša, čeprav smo prejeli o tem prav zanimiva poročila od raznih strani. Cesar pa ne smemo prezreti, je dejstvo, da je bil svoj čas irrofesor Vancaš kot častnik v jugoslovanskem polku »Nanos», ki je nastal ob prevratu iz bivšega tržaškega polka, r splošno znani aferi zvest oproda dr. Gosarja in da je kot ta igral precej čudno vlogo. V kazenski preiskavi, ki se vodi pri ljubljanskom deželnem sodišču o protidriavni akciji dr. Gosarja v Rusiji, se nahajajo jako zanimive izpovedbe prič o delu profesorja Vancaša. Mislimo, da bi bilo vsekakor umestno, da prosvetna uprava prouči t« akte, predno poveri g, profesorju Vanoašu tako važno mesto, kakor je vodstvo vzgoje našega učiteljskega naraščaja. 4- Komunistični uradniki. »Naprej« razpravlja vprašanje, kako se bo izvajal zakon o zaščiti države napram komunističnim uradnikom, ki jih mora država po navedenem zakonu odpustiti iz državne službe. Ml se a« Politične beležke -f" Ne.umljiv sklep. Ka,kor izvemo, je višji šolski svet na svoji včerajšnji seji sestavil terno-predlog, ki se ,»red-loži ministrstvu prosvete za imenovanje ravnatelja na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru. Na prvo mesto je postavil višji šolski svet profesorja Vancaša. Ne intoresira nas politično Umetniški oddelek ministrstva za prosveto razpisuje na podstavi odločbe gospoda ministra za prosveto z dne 39. julija t. 1., U br. 1660, natečaj za najboljšo dramo, opero, povest, pe-sem in kiparski projekt javnega spomenika. Pogoji tega uatečaja so: 1.) Drama je lahko tragedija ali komedija iz življenja našega naroda kateregakoli kraja in okolja z dejanjem iz sedanjosti ali minulosti, v prozi ali v verzih, neomejena glede števila dejanj, samo da inora izpolniti ves večer. Nagrada jo 7000 dinarjev. 2.) Opera mora biti zajeta iz življenja našega naroda, v kateremkoli kraju, iz minulosti ali sedanjosti, neomejena glede, števila dejanj, samo da mora izpolniti ves večer. Glasba v operi mora izražati duha naše nacionalne umetnosti. Oporo in besedilo vloži za nagrado kot enotno delo skladatelj. Rokopis opere, mora biti napisan s tinto; predložiti je orkestralno partituro in klavirski izvadek » besedilom. Nagrada 10.000 dinarjev. 3.) Povest mora biti zajeta iz življenja našega naroda v kateremkoli kraju in okolju, iz sedanjosti ali minulosti. Nagrada 2000 dinarjev. 4.) Lirska pesnitev. Nagrada 1000 dinarjev. ro Kiparski projekt. Tema: .Spome-Blk »Neznanemu iun*ku». Spomenik je mišljen za prost in odprt prostor. Maksimalna višina s podstavkom vred 8 metrov. Model v mal-cu, ld so predloži na natečaj, mora biti izdelan v razmerju 1 :10 s podstavkom vred. Nagrada 10.000 dinarjov. Natečaja se smejo udeležiti samo spisi in skladbe, ld se šo niso objavili ali izvajali. Rok za vlaganje rokopisov, skladb in modelov jc do dne 1. septembra 19 2 2. Rokopisi, skladbe in modeli se izročajo do tega roka umetniškemu oddelku ministrstva za prosveto. Konkurenti lahko predložo svoja dela s popolnim imenom ali s psevdonimom. Razsodišča za posamezne vrste del določi naknadno gospod minister za prosveto. Narodno g8@daliSie v Splitu S prihodnjo gledališko sezono se otvori v Splitu novo narodno gledališče, katerega upravnik bo znani jugoslovanski publicist Niko Bartulovič. V gledališkem poslopju se vrše velika adaptacijska dela, katera je prevzelo na svoje stroške splitsko mesto. Gledališka' sezona so otvori v drugi polovici meseca septembra, a otvoritvi bodo prisostvovali predstavniki ministrstva jffosvetc in vseh jugoslovanskih gledališč ter razni jugoslovanski kulturni delavci. Kot se čuje. bo slav- nostni otvoritvi prisostvoval tudi prestolonaslednik regent Aleksander, id se posebno zanima za splitsko gledališče ter je na svoje stroške naročil slikarju Radovanu Tomazeju, da izdela umetniški zastor za gledališče. Artistični ravnatelj novega splitskega gledališča Markovič je uredniku splitske »Nove dobe» izjavil: »Po sestavi umetniškega personala našega gledališča lahko trdim, da bo naše gledališče eno najboljših v naši državi.« Vodstvo gledališča tvorijo upravnik. artistični ravnatelj, tajnik in 4 režiserji (Pavič, Pregarc, Himmels-bach in Badalič). Oder je eden najmodernejših odrov v Jugoslaviji, opremljen z najmodernejšimi režijskimi in sceniškimi aparati. Oder razpolaga, kot noben oder v Jugoslaviji z četverobarvno razsvetljavo. Za dramaturga splitskega gledališča je imenovan dramatik Mirko Korolja, znani pesnik drame »Zidanje Skadra«. Novi dramaturg je stavil kot otvoritvene predstave na repertoar slede ča .jugoslovanska dela: Vojnovičev »likvinocij«, Nušičev »Knez od Sem-berije« in Cankarjevo »Pohujšanje v dolini Sentflorjansid«. Ravnatelj Bartulovič ln dramaturg Korolja poudarjata, da bo splitsko gledališče gojilo v prvi vrsti jugoslovansko dramatsko literaturo, razen tega pa namerava vprizarjati tudi klasične predstave v amfiteatru v So-linu. glavnem strinjamo z njegovimi izvajanji. Idealnih komunistov pač ne bo nihče preganjal, Se manj pa naivne. Pač pa se ne more pustiti uradnikov, ki so bili člani kake komunistične organizacije, agitirali zanjo, kajti Se dolgo časa sem jim je moralo biti jasno, da komunistom ne gre le za teorijo, aie; ak -strategične meje md našo državo in Bolgarijo je preganjanje in zasledovanje komitskih čet jako težko, ven dar se je obmejnim četam posrečilo, da preprečijo nadaljne akcije bolgarskih komitašev ter jih naženo preko meje. V beograjskih vojaških strokovnih krogih orevladuje mnenje, da je edino mogoče preprečiti nove vpade bolgarskih komitskih čet v tem slučaju, ako zavzamejo naše obmejne čete nekatere važne strategijske položaje, ki se nahajajo v bolgarskih rokah in ki tvorijo bolgarskim komitskim akcijam izhodišče za napade v našo državo. 4- «Bocho» In «sclavo». Tržaška »Edinost« priporoča z ozirom na korak nemškega veleindustrijalca Sti-mesa, kl je krstil svojo novo veliko ladjo za »Le boehe« (francoska psovka za Nemce), da naj enako tudi Slovenci imenuejo sebe kot »ščavo«, da vzamejo tako tej besedi vso učinkovitost. Kakor si nadevajo Nemci ime i boš« kot slavno ime, tako naj store tudi Slovenci in ščavo naj označuje odslej Slovana, ki je prvovrsten delavec in ki ga vsled njegove izborne kvalitote spoštuje vse. Ne more se reči, da ne bi mogel nasvet »Edinosti® prinesti uspeha, ker fakt je, da ni nobena stvar nam v. Tre tu tako Šport In tUFlstika DESETLETNICA ŠPORTNEGA KLUBA «ILIR1JA» V DNEH 13.. 14. IN 15. AVGUSTA. Lahka atletika: Proslavo desetletnic« otvorljo v soboto na prostoru »Ilirlie, lahkoatletlčnc tekme. Tekmovali bodo ni njem ne samo atletiki ljubllanskih, cel], sklh In mariborskih klubov, temveč tudi prvovrstni zagrebški tekinovalcl-speclia-listi v lahki atletiki, kl so nastopali i uspehom Ze na mednarodnih tekmah. Plavanje: V nedeljo dr- '-!. t. m. ob ir>. url se vrši ob čolnarni Ljubljanskega S. K. na Ljubljanici tekma v plavanju In skokih. Na programu je nadalje water-polo — tekma med moštvom Ljubljanskega S. K. In moštvom S. K. Ilirija. Tudi plavalnih tekem se bodo udeležili nekateri znani tuji plavačl. Poseben pomen zado. bi tekma kot poslednja priprava za tekme za Jugoslovansko prvenstvo na Bledu dne 21. t. m. Nogomet: V nedeljo dne 14. t. m. ob IS, igrata dva kombinirana teama naraščaja. Ob 18. url tekmuje rezerva Ilirije s Spar-to. V ponedeljek dne 15. f. m. ob 18. uri se vrši finale za prvenstvo Slovenije med Ilirijo In celjskim Athlctlksportkhiboin, Prva tekma med obema sedanjima riva-loma za prvenstvo Slovenije se ie vršila dne 17. julija v Celju, a je končala neodločeno 4:4 In se mora zato ponoviti. Za Izid tekme vlada naravno zelo veliki zanimanje. 2enski rokomet: V soboto ob 18. url »> vrši na prostoru Ilirije rokometna tekmi med Ilirijo In Slavijo, Ljubljana. V ponedeljek dne 15. f. m. ob 17. uri se vrši re-vanžna tekma med Ilirijo in Jadranom. V prvi tekmi dns 10. julija Je zmagala Ilirija 6:1. Cvetlični dan, ki se priredi v nedelj« dne 14. t. m. dopoldne, se priporoča ljubljanskemu občinstvu v naklonjenost, kakor Jo zasluži dolgoletno naporno delovanje v korist telesni vzgoji in slovenskega športa. S prijateljskim sestankom v hotela *Tl voli» v ponedeljek ob 21. uri se proslava desetletnice zaključi. Razdelile se bodo ob te) priliki zmagovalcem Iz ialikoatle-tlčnega meetlnga In plavalnih tekem Častne kolajne. — Na večeru bo skrbljeno med drugim tudi za ples. Avtomobilski zlet v Bohinj. Vsled trajne silne vročine, katere škodljiv vpli na avtomoblino pnevmatiko Je splošne znan in ki Je zlasti v Hrvatskem Primov Ju še večja kakor pri nas, je Avtomobil ski klub odpovedal svoj za 14. in 15. t, m. nameravani zlet v Cirkvenico. Name sto tega se vrši v nedeljo dne 14. t ni zlet iz Ljubljane v Bohinj. Odhod h Ljubljane je ob 7. uri zjutraj izpred Na rodnega doma. Ob 10. je proračunan pri hod k Sv. Janezu ob Bahlnjskem jezeru kjer se vrši v prostorih hotela Sv. Janez ob U. občni zbor Jugoslovenskega avtomobilskega kluba. Ob 15. le zlet do Ukance ob koncu Bohinjskega jezera, od tam peš zlet k slapu Savice. Ob 18. skupen povratek na Bled in od tam poljuben odhod. Šah Šahovski turnir v Celju. Za šahovski turnir v Celju so bile v seji akcijskega odbora sprejete prijave dosedaniih igralcev: dr. A. Banekovič (Zagreb), dr. Cadež (LJubljana), dr. A. Erdey (Sotnbor), J. Ferlan (Ljubljana), dr. Kockar in l.Kohn (Osiek), E. K5nig (Kula), dr.E.Kramer (Maribor), A.NIcilor (Veliki Bečkerek), F. Peyer (Zagreb), Fr.Poljanec (Ljubljana), K. Božič (Zagreb), dr. R. Trsteujak (Koprivnica) In V. Vukovič (Zagreb). Vabimo vse sokolski misli naklonjeno občinstvo lz vzhodne Ljubljane, da Izvoli v dneh svečane otvoritve našega sokolskega te-lovadišča na trgu Tabor razobesiti zastave In okrasiti okna. Potrebujemo Vaše moralne opore, pozdravite naše sokolske goste, veselite se z nami vred v Vašo pomočjo in z našim trdim delom doseženih uspehov. Sokolstvo in sokolska vzgoja je danes državna zadeva. Sotolstvo vrši od svo-lega početka pred 60. leti zvesto ln uda-no svolo zvišeno poslanstvo: zbtižanje, uledlnjenje, konsolldlranle moči slovanskih plemen, odklanjajoč vsako interna-clonalo, ki bi slabila kulturne ln gospodarske koristi našega ljudstva. V tel smeri koraka Sokol krepko naprej. Njegova pot je danes vsporedna s potjo, koder hodi in se razvija naš najvišji Ideal: naša mlada svobodna država. Pokažite 14. ln 15. avgusta, kdo ste prijatelji sokolstva in naših teženj, da vidimo one, kl sovražilo nas ln naše ideale. V Ljubljani, 8. avgusta 1921. dr.P.Pestotnik, starosta. J.Aiman, Jan Za odbor Sokola I.: dr. P. Pestotnlk starosta, J. Ažman tajnik. Domače vesti * Shodi ministra dr. Kukovca. Danes, v petek, odpotujo g. minister dr. Kukovec. v Trbovlje, kjer bo dopoldne pregledal rame tamkajšnje naprave in sprojel delavsko Tn druge deput.v-eije. Ob treh popoldne bo pri Forteju shod demokratske stranke. Razpored ostalih shodov se jo sledeče izpremo-nil: ▼ nedeljo ob 9. uri dopoldne v Sevnici, popoldne sestanki v Rajhen-bur-fti Krškem in Brežicah, zvečer sestanek v Kozjem. V ponedeljek dne ;15. avgusta ob pol 9. uri dopoldne shod v Rogaški Slatini, ob treh popoldne v Podčetrtku, dne 16. avgusta demokratski večer v Mariboru, dne 18. avgusta shod v Laškem v sokolski dvorani. • Minister dr. Kukovcc v Mozirju. V sredo popoldne se je minister dr. Kukovec pripeljal v Mozirje, ki je bilo vso v zastavah. Pri ekspozituri so ga sprejeli župan Pevec, podnačelnlk okrajnega zastopa dr. Goričar, zastopnik! učite!Jstva, Sokoli, gasilci, spla-varska zadruga in zastopniki raznih drugih kulturnih in gospodarskih organizacij. Na ekspozituri je g. minister sprejemal razne želje, posebno željo žag.irjev, katerim se jo od obrtnega nadzorništva v Celju dovolil samo osemnrni delavnik. G. minister jc obljubil odporno«. Ob osmih zvečer so jo vršil pri Strmšku shod demokratske stranke, katerega se je udeležilo okoli 150 tržanov in kmetov iz okolico. Minister dr. Kukovec je v poldrugtv nrnem govoru razmotriva! vprašanje naše ustave, zakon o zaščiti države in razna druga vprašanja, ki sc tičejo njegovega resorta. Njegov stvarni govor, ki je" bil brez vsakih ostrin proti drugim strankam, a je vendar v pravi luči osvetil postopanje ostalih slovenskih strank v skupščini, je izzval med zborovaloi viharno navdušenje in ploskanje. Klerikalni kovač Močnik je interpeliral ministra zaradi pičle večine za ustavo in zaradi 250 milijonskega darila muslimanom. Dobil je takoj primeren in pošten odgovor. Potoni ko je g. minister dal na vprašanja g. župana Pevca še nekatera pojasnila glede valuto, carin za tuji les itd. je bil shod zaključen z velikimi ovacijami g. ministru. • Zakon o zaščiti favne varnosti In reda v državi. »Uradni list pokrajinske uprave za Slovenijo« objavlja v gt. 95 zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. * Volilni Imeniki za volitev prisednl-tov In namestnikov v obrtno ln vsklic-no sodišče jo na vpogled v tajništvu JDS, Ljubljana, Narodni dom I. nadstropje Save* jugoslovanskih ženskih društev bo zboroval, kakor javlj*-no, dne t., 2. in 8. septembra v Ljuli-Ijani. Napovedano je večje število Srbkinj in Hrvatic, ki si ogledajo tudi naše 1ojk> slovenske kraje. Pričakovati je, da sprejme naše ženstvo kakor naše občinstvo sploh jugoslovansko delegatke z ono ljubeznijo ln gostoljubnostjo, s katoro sprejemajo vselej svoje goste naši južni bratje. * Poročil se jo gospod Vilko De rž a j. mestni učitelj v Ljubljani i gospodično Tončko Hribernikovo iz Ljubljane. — V Rušah se je poročila gospodična Milka Mulej z g. Franom Leskovarjcm, mesarjem s Pragerskega. * Koncert. Danes ln vsak dan v hotelu »Bellevue« rad Ljubljano koncert salonske elitne kapele. Začetek oh 30., konec ob pol 24. uri. Vstop prost. * Avtomobllnl promet na progi Ljubljana - Celje se bo otvori! v nedeljo .dne 14. avgusta z dvema avtobusoma, M bosta vozila po starem voznem redu t. j. odhod iz Ljubljana ob 6-30 zjutraj in ob 13 30 popoldne; odho.l iz Celja ob 6-30 zjutraj in ob 13-30 popoldne. Vožnja bo trajala vsakokrat približno tri ure. Cena: za vsak kilometer 2 kroni. — V soboto, dne 13. avgusta bo odhajal prvi voz Iz Ljubljane v Celje ob 13-30 popoldne izpred »Figovca« na Dunajski cesti. * Posle stanovanjske komisije v Celju je prevzelo včeraj okrajno glavarstvo. Stanovanjska komisija je imela v sredo svojo zadnjo sejo. na katero jc bil povabljen tudi zastopnik okrajnega glavarstva gosp. Pinkava. * Gerent občine Trbovlje gosp. Fr. M r c i n a jo nastopil daljši bolniški dopust. Njegove posle jc začasno prjvzel učitelj - domačin gosp. Robert Plavšak. * Gasilno društvo v Trbovljah objavlja-. Ker dnevno prihajajo pisma in vprašanja zaradi slavnostnega razvitja gasilnega prapora, v nedeljo dne 14. avgusta na uaš naslov, opozarjamo vsa bratska in druga društva, da priredi to slavje Prostovoljno rudniško gasilno društvo Trbovlje I. * Požrtvovalnost Tržačanov. Za istrske žrtve je nabrala »Edinost« še 122.097 lir 85 cent. to je 1-184.50 dinarjev, 1000 rubljev, 1 dolar in 1.10 mark, Jugoslovani posnemajte Tržača-no, darujte za »Jugoslovansko Matico« mater zatiranih'. * Ogenj. V torek zvečer je nastal v stanovanju gospe Vodoplvec v Dravski ulici 10 v Mariboru ogenj. Štedilnik je bil nam- med uradnimi urami od 9.—12. in od reč tako močno poškodovan, da sc je 3.—6. ure. Opoza rja to na važnost ln po- i podrl, nakar 90 so vnela v bližini se na-livljamo, da se pristali demokratske i hajajoča drva. Začela je goreti tudi že stranke prepričajo ali so vpisani ali ne * Narodni poslanec dr. Žerjav je •čeraj odpotoval v Beograd, da prevzame j»ri podpredsedniku zakonodajnega odbora vodstvo poslov imenovanega odbora. * Kleriklaa denuncijaclja. Bivši klerikalni gerent Rebernik v Zrkovcih pri Mariboru je pred zaprisego novega naprednega župana g. Sela ovadil učitelja Maksa Žemljica v Zrkoveih, da ima skrito orožje iz avstrijskih časov. Na podlagi ovadbe so orožniki v resnici izvršili pri njem hišno preiskavo, a niso našli nič drugega, kakor samo lovsko puško. * Telefonske in brzojavne zveze v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo saobračaja podvzelo vse potrebne mere, da so popravijo telefonske in brzojavne zveze v Jugoslaviji. Mnogoštevilno delavstvo namešča nove telefonske in brzojavne droge in izdeluje potrebno žice, zato so v zadnjem času telefonske in brzojavne zvezo zaradi omenjenih poprav čeeto prekinjene. Upati pa je, da bodo žo tekom prihodnjega, meseca vse proge popravljene, tako da bo prihodnji mesec telefonski in brzojavni promet popravljen ter da bo odgovarjal popolnoma svojemu namenu. v Ponarejeni llrski bankovci. Opo-ttirjamo občinstvo, da je vse polno laških bankovcev ponarejenih, vsled česar naj bo pri prejemanju laških lir sila predvino. * Sprevod Sokola L v Ljubljani odide s trga Tabora v ponedeljek ob 1412. in gre po Vidovdanski cesti, Komenskega ulici, Sodni ulici, Dunajski cesti, selenburgovi ulici ter po Kongresnem trgu, VVolfovi in Stritarjevi ulici, po Poljanski cesti in Škofji ulici nazaj na telovadišče. * Slavnostna zaprisega poštnih na-stavljencev v Ljubljani. Včeraj dopoldne je bila v dvorani čekovnega urada izvršena slavnostna zaprisega poštnih nast&vljencev. Višji raznatelj tir. Debeljak jo imel na zbrano uredništvo primeren nagovor, v kateram je naglašal zlasti veliki pomen državnega ujedinjenja za razvoj našega naroda bi na svečani trenotek, ko prisega uradništ.vo svojemu narodnemu kralju. Za katoličane je izvršil cere monijelni akt kanonik Sušnik, za pravoslavno pa prota Jankovič, Svečanost je imela lep patrijotični značaj. * Beograjski akademiki v Ljubljani, Opozarjamo še enkrat občinstvo, zli-sti pa dijaštvo, da pride danes ob 8, zjutraj v Ljubljano skupina beograjskih akademikov, ki žele spoznati naše kraje in prirede pri nas p?r srbskih dramskih nredetav. postelja in posteljna oprema in bi se go tovo zgodila še večja nesreča, da niso so sedi požar še pravočasno pogasili. * Silna ploha se je vlila dne 3. t, m. čez Slovenske Goric« in okolioo in napravila mnogo škode. * Poizktišen samomor v ljubljanskih sodnljsklli zaporih. V sredo so je kaznjenka Angela Podvinšek hotela v samomorilnem namena zastrupiti in v to svrho napravila mešanico iz kita, mavca, cementa, kopirnega svinčnika in žvepla. Njen želodec pa je bil močnejši od te mešanice. Podvinškovi jo namreč postalo samo močno slabo in so jo še živo prepeljali v bolnico, kjer so ji izpraznili želodec in ji rešili življenje. * Pazite na policijske predpise. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem je bila obsojena gospa A. V. na 200 K denarne kazni, ker ni naznanila delavcev, ki so pri njej prenočevali. * Pobegla gojenka. Dne fi. avgusta so pripeljali v deški sirotinski zavod v Ljubljani hčerko vdove P. lz Maribora, 15-letno Cecilijo. Dekletu pa v zavodu nikakor ni ugajalo in je dva dni nato pobegnila zopet domov. S sabo jo vzela za potne stroške denarnico Frančiške Oboi-narjeve, šivilje v zavodu z zneskom 180 kron. * Nasilna žena. Posestnikova žena F,r-manova iz Zg. Lipnice pri Radovljici, je udarila med domačim prepirom svojega soproga s polenom po glavi. Mož je bil težko poškodovan in so gn morali pripeljati v deželno bolnico v Ljubljani. * Kupčija s cigani. Mizarja. Franceta Kovača iz Goš št. 48 je pri barantanju in zamenjavi konj opeharil cigan Josip Nikolič iz Varaždina za lepo rdečkasto kobilo ogrske pasme. Cigan je s kobilo neznano kam pobegnil. * Ponesrečena žepna tatvina. Med vožnjo Ljubljana-Grosupljc je ukradel neznan žopar Francetu Gerdencu potni list, bilježnlco in več razglednic. K sreči je imel Gerdenc spravljen denar v drugem žepu. * Tatvine. V noči od 9. na. 10. t. m. so neznani lopovi na sejmišču v Mariboru, kjer je bilo 112 volov, odvedli enega vola, vrednega. 12.000 K. — Ivanu Gradišniku Btanujočemu v Gosposki ulici, je bila iz zaklenjeno omare ukradena srebrna moška ura. Sokolski vestnih Znaki in razglednic* Sokola I. so ravnokar Izšli In pridejo v splošno prodalo II., 14. In 15. avgusta. Znak le simboličen, v sredini lipov cvet, ob straneh primeren napis za otvoritev telovadlšča. Kovina Je pločevina v bakru. Lepo Izdelane razglednice na finem kartonu v 12 različnih motivih — spomini sokolskega dela na trgu Taboru — bodo vzljubili člani In nečlani. Nallepše pa bodo razglednice v treli barvah. Prva predočuio bodoči pogled na trg Tabor, kadar bo stal Sokolski dom, druga pa kaže dom satu. Originale razglednic ]e napravil g. prof. Zinltek. Jezdni odsek ljubljanskega «Sokola» vabi vse na novo prijavljene člane (po-četnike), da se udeleže v torek dne 16. t. m. ob 18. prve Jahalne vale. Ista se vrši v konjušnici v Trnovem. Obenem se poživljajo tudi ostali neklaslflclranl bratje (IezdecO, da se lste<;a dne udeleže jahanja v svrho oddelltve v oddeltenja. — Zdravo! Sokolsko društvo v Radovljici priredi dne 4. septembra 1.1. proslavo dograditve »Sokolskega doma« z lavno telovadbo in drugim, jako bogatim sporedom. Vsa sokolska In druga narodna društva že danes opozarjamo na to slavile. V kratkem sc objavi natančni spored. Sokolski zlet v Domžalah. Sokolska župa LJubljana lavljn: Izkaznice za polovično vožnjo v Domžale ob priliki prvega nastopa sokolskega odseka v Do-bu, v nedeljo dne 14. avgusta 1.1. se Izdajajo v soboto dne 13. t. m. od 5. do 7. v Narodnem domu, odborova soba. Bratska društva in občinstvo opozarjamo na našega najmlajšega brata: pohitite tla in vpoštevalmo njihovo mlado, a veliko obetaloče delo! Cel/ska Sokolska župa vabi na svol zlet v Šoštanl dne 14. avgusta 1.1. Članstvo v kroju In vse članstvo, ki nastopi pri Javni telovadbi, pride v Šoštanj z rednim dopoldanskim vlakom. Za občinstvo, ki ie zadržano priti žc dopoldne, jc poskrbljeno s posebnim vlakom, ki odide ob četrt na eno iz Celja. Povratek iz Šoštanja z večernim vlakom, ki bo vozil ob pol desetih v Celje. Z ozirom na res ugodne zveze pričakujemo mnogoštevilnega obiska, ki je v Šoštanju tudi potreben. Po celi Saviniskl In Šaleški dolini tia| se ta dan vije naš prapor, Cule nni se naš pozdrav in zgrinjajo naši bratje ln sestre k sokolskemu delu: da se dvignejo vse naše sile pticl-sokolu enako, ki se ne boji drznega in smelega vzleta naravnost visokemu solncu nasproti! — Zdravo! «Sokol Dravograd-Meia* priredi dne 28. avgusta svoj prvi laven nastop v Dravogradu. Opozarja se že sedaj vsa sosednja društva na to prireditev, katere spored bo lako zanimiv, da se pol-noštevilno udeleže prvega nastopa novoustanovljenega odseka na naši severni meji. Žapni zlet v Središča. Kratek čas še nas loči od zleta. Pripravljalna dela so končana, od3ckl so v polni meri storili svolo dolžnost in v par dneh bomo dokončali težko delo, ki nam ga nalaga zlet. Telovadišče za 700 telovadcev je zravnano In pripravljeno, telovadnica dozidana in pokrita, sedeži ln tribune postavljene, za zadostno množino jedil In dobro ter mrzlo pijačo ie skrbljeno In ni nam treba posebel povdarjatl, da polagamo največjo važnost na točno postrežbo in zmerne cene, tako da bo v vsakem oziru ustreženo občinstvu, ki se v ogromnem številu pripravlja na zlet. Odkrito tekmovanje vseh Središčanov, da ugodijo željam gostov In |lm napravijo bivanje v Središču kar najprijetneje, ter zdrav duh, ki veje vedno v naprednem in narodnem trgu, vse to veže tisočera srca na Središče, I11 radujemo se, da bomo imeli zopet priliko pozdraviti vse znance In prijatelje, ki bodo od blizu in daleč prihiteli v našo sredo. V nedeljo se bo Središče odelo v praznično obleko In z odprtim srcem sprejelo vse, ki Jih veže z nami sokolska misel ter ljubezen do naroda in države. — Zdravo! Gospodarstvo PLAČILNI NALOGI ZA NEPOSREDNE DAVKE. Uradno se razglaša: Začasni zakon o proračunskih dvanaistinalj, ki |c objav-l|en v »Uradnem listu« z dne 2. avgusta 1921., št. 90, ne nalaga davkoplačevalcem nikakih večiih bremen, nasprotno osebu-Jo posebno glede dohodnine In plačarlne izdatne olajšave. Obenem pa izkuša s poenostavljenjem dosedanjih zakonitih določil kolikor mogoče pospešit! poslovanje davčnih oblastev, da se na ta način zopet doseže korentna odmera davkov, ki je tako v Interesu finančne uprave, kakor davčnih zavezancev samih. Lo Iz tega vidika Jc presojati določilo navedenega zakona, ki odpravlja davčne plačilne naloge. V nadomestilo plačilnih nalogov bodo prvih 15 dni pričetkom vsakega koledarskega četrtletja (to Jo od 1. do 15. januarja. od 1. do 15. aprila, od 1. do 15. julija in od 1. do 15. oktobra vsakega leta) pri davčnih uradih razgrnjeni na vpogled izkazi za vse odmere, ki so se iz-vi šile v pretečenem četrtletju. Razgrnitev se bo javno razglasila p> občinah itd. na način, ko bo vsak davčni zavezanec pravočasno obveščen, za katere davke so odmerjeni Izkazi razgrnjeni In komu davek še ni odmerjen, da si prihrani pot v davčni urad. Vsak davčtd zavezanec bo imel pravico vpoglcdatl le njegovo osebo zadevajoče prcdplsne podatke, za Jni£c pa le, čc se Izkaže z njihovim pooblastilom (ki je kolka prosto), da jih sme zastopati v davčnih zadevali, odnosno, da sme v njihovem imenu vpogkdatl odmerili Izkaz. Na ta način je mogoče, da davčni zavezanci oso- okoli 600.000 kg kokonov. Vrednorf tk ceni na 7 milj. dinarjev. Tržaški jesenski sejem. TrfaSH t* govcl delajo obupen poizkuse, da oiMjfl skoraj čisto zamrl tržaški trg. V ta na. men prirode letos veliki sejem, ki se na po poročilu tržaških listov udeleže tudi tujei, med njimi i Jugoslovani. Da računajo Italijani v prav obilni meri na Jugoslovan«, so vidi iz* tega, da je v Ljublja. nI osnovana. posdma podružnica it,vi* za priroditev jesoitiskega sojina in da so že dovoljena znatna olajšavo pri vizumih In na železnicah. Prizadevanje tržaških trgovcev razumettin v polni meri. Puščamo čisto v npmar ]>olitičiie vznika omenjamo le gosjjodarsko ozire. Italijansko blago je neree|no ki po svoji kakovosti no moro konkurirati 7. nemškim ali češkim. Visoka rap.lika mod lito 111 ki-.ino povzroča dalje, da, bo vsako kupljeno blago pretirano dražjo. Koncem koneov tudi mislimo, da večni nemiri v Prstu pač sila malo privlačni za tajen. Sejen , ki sc vrši pod znakom vlado uličnih nemirov, pač ni priporočljiv in naj bodo besede prireditoljov sejma »o t i ko sladke. Da pride čimveč tujcev na la semenj, je vlada odredila, da naj tlajo laški konzulati potrdila na potnih listih člmprejo, 0(1 I. do 25. septembra so plača vizum v papirnatih in no v zlatih lirah. Jadranska železnic« in Rimimdj.i. Vojna jo preprečila, da so ustvari projekt, ki Intoresira ves okonomdki svet. Jadranska žoleznien, ki bi morala biti 20 pred vojuo zgrajena, jo pozabljena. l!\i-inuniji, katero ta Železnica interesna posebno radi izvoza ni uvoza, ker jo pot preko Dardancl in Bospora preobložena. bito Jr. oddaljenejših kra|ev_odpošljejo v no prido na pamet, da bi so interesirnla za to velovažno vprašanje. Ona namerava sedaj zgraditi za*a direktno zvezo 1, Egejskim morjem, računajoč, da bo po rešitvi tracijskega vprašanja tudi ona dobila del te zemljo za katero se bore Grčija Bolgarija in Terčija iu da reallzuje svojo načrte o železnici, ki bi bila lo njena la«t in ki bi jo vezala z Egojskini morjem. davčni urad vpogledati odmerili izka svojega zaupnika, da jih obvesti o višini predpisa. Komur bi ne bilo Jasno, na kateri pod-stavl sc mu je odmeril davek, lahko, kakor do sedaj, prosi s kolka prosto vlogo davčno oblastvo, naj 11111 priobči podrobno odmero podlage. Z vložitvijo take vloge se prekine prlzivnl rok in prične ostali rok zopet teči šele, čim se davčnemu zavezancu dostavi rešitev. Plačilni nalogi v dosedanji obliki se bodo tudi v bodoče vročevali onim davčnim zavezancem, katerim se bo prvič odmerila prldobnina, rentrtlna ali dohodnina. V tem zmislu bodo postopala davčna oblastva pri davkih, ki se predpišejo za leto 1921. in za poznejša leta. Komur davek za leto 1920. in prejšnia leta še nI predpisan, bo o predpisu obveščen s plačilnim nalogom v sedanji obliki. V Davek na neoženjene v Riimunijt. Rumunska vlada namerava v kratkem predložiti parlamentu načrt o davku na neožonjeno moške 5n neomožene ženske. Po tem načrtu hi neožonjenci med 36, ln 30. letom plačali letno 500 lojev, od 30. do 30. leta 1000 lejov, od 35. do 40. pa kar 2000 lejev. Nconiožonko pa bi pl*. čevale med 21. in 2». lotom lotno 100 le. jev od 25. do 30. leta. 150 lejev, od 80l do 30. leta pa 20(10 lejev. Slabi izgledi na izvoz češke živin*. zvez. z odpravo plač. nlh nalogov Cem J i preuredi a udi določila o prlzlv- ^^ l nem roku. I a je določen pri davkih, ka-l*^ /a » £. to H h nrlmnrn ni-i-ihci nnvčnim 73VP. i -1 . v: Opozarjamo vse p. n. trgovce in to-bakarne na današnji oglas na zadnji strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. Noben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez njih! Konsumentje, zahtevajte edino le to vrstol (493), To in ono PET GliNERACIJ PRI KRSTU. Ta vrlo redki slučaj se je dogodil pri Olderrburgu. Pri krstu so bili prisotni: krSčcnčeva hči, njegovi starši, dedi, pra-dedi in prapradedi. Kuntovaia je 94Ietna vdova Ana Janson. Naravno, da Je bil to krst odraslega človeka, namreč očeti, ker jc bila prisotna tudi hči. Tudi taki krsti se včasih dogajajo. PO ZRAKU NA SEVERNI TEČAJ. Andre in njegovi tovariši, ki so skušali po zraku prispeti na severni tečaj, so drzni poskus plačali s 6vojem življenjem. Kakor poroča »Chlcago Tribune«, bo ame-rikanski fizik Edvin Fairfax Naulty oni drzni poskus v kratkem ponovil. Naulty namerava meseca septembra iz Alaslte v aeroplanu poleteti preko severnega tečaja na Norveško. V aeroplanu bodo r.v zn Naultyja So tri osebe. Pogumni Aiueri-kauec upa, da bo v štiriindvajsetih urah preletel arktično cono. Nanltyjev slu je že prispel v Evropo, da prouči redpo-goje a dugi del poleta od evernega tečaja do skandinavskih glavnih mest. Potniki se v Pointbarown na Alaski dvignejo v zrak ter, sledeč 15 meridijanu, prelete do Bevernega tečaja 1200 morskih milj. Odmor jo projektovan na severnem tečaju na špicbergih, odkoder je poletol Andre ter na Medvadjem otoku in kočno na Severnem rtu. terih odmera sc priobči davčnim zavezancem z razgrnitvijo odmernega izkaza s 15. dnevi po preteku roka za vpovled. Ker bodo odmerni Izkazi razgrnjeni na vpogled od 1. do 15. prvega meseca v vsakem koledarskem četrtletju, bodo prlzivnl roki potekli 30. januarja, 30. aprila, 30. julija in 30. oktobra vsakega leta, za plačilne naloge, ki se dostavijo o predpisu davkov za prejšnja leta aH v drugih izjemnih primerih do konca tneseca septembra 1.1., vel|a šc dosedanji 30dnevni prizlvni rok: od 1.oktobra t.l. dalje pa se skrči ta rok na 15 dni, ki sc bo računi! od dneva, ki sledi vročitvi. Sedaj za Slovenijo uveljavljeni način razgrnitve odmernlh izkazov le bil v nekaterih pokrajinah naše kraljevine že do sedaj običajen in sc je udomačil brez vsakih težav. Upati le, da sc udomači čim preje tudi v Sloveniji: posebno ker se je odmera kontlngentirane prldobnine in dohodnine, izročila zopet v roke davčnim komisijam, v katere volijo polovico članov davčni zavezanci sami. =■ Hmelj. Uradno poročilo Zaveze hmeljarskih društev v Žatcu z dne 5. avgusta: V obče se lahko reče, da se jo stanje hmeljskih nasadov pri nas poslabšalo; vsled tega so ceno tako poskočile. Cena žateškemu hmelju iz lota 1920. je od 4000 do 5000 č. K za 50 kg; za hmelj lz prejšnjih let, se pa plačuje od 1500—3000 č. K za 50 kg (100 č. K = 210 jg. K). Sploh pa sedaj niličo ne prodaja, nego vsak čaka še na zvišanje cen Ako v kratkem času no pride do izdatnega dežja, se bode cvetje, liatero misli prehajati v ko-bule, posušilo in odpadlo in potem ni izključeno, da bodo nekateri tuk. okoliši broz vsakega pridelka. Končno razpoloženje je mirno, pa zelo čvrsto, cone rastoče. — Iz Zal ca poročajo: Nekateri večji hmeljarji so se včeraj zmenili, da bodo letos plačevali za obiranje onega škafa hmelja po 3 K bi dajali bodo tudi običajno hrano; brez hrane pa najmanj 4 K od i škafa. Nekateri naši hmeljarji so čudaki I — predprodali so hmelj po 50—70 K za S t kg in letošnji pridelek pa po komaj 1100 K; vos poduk in vso prizadevanje ; hmelj, društva je zaman. Zaliliog! = Ustanovitev tvornlc za Izdelavo orožja, munlclje ln poljedelskih strojev. Neki franoosko-srbski konzorcij se jo obrnil s i prošnjo na ministrstvo vojno in morna-; ric.e, da se mu dovoli ustanoviti tri velike tvornloe za izdelavo municijo, orožja in poljedelskih strojev. Pogoji ia pridobitev koncesije so zelo povoljni in izgleda, da bo ministrstvo prošnji konzorcija ugodilo. \ <--- Svilarstvo. Poročalo se je, da znaša I pridelek kokonov sviloprejk v južnih po-I krajinah našo državo letos 300.000 kg. Po , | zadnjih vesteh, ki so dospelo iz c.elo dr-! t 4£V-Si fift učuna jo, da bo pnašal pridelek štev samo prvovrstni komadi in sicer do| 10.000 glav. V splošnem so izgledi m izvoz živino v inozemstvo minimalni. V] Rumuniji jo stanje isto kot na Češkem. Dunaj 90 oskrbuje z živino iz Madžarske, a izvoz v Italijo jo otežkočen zlasti vsled prometnih razlogov. Francija ima sam* proveč zaloge; v poštev prido torej I<9 majhou del Nemčije in Dunaj, in monl* še Rusija, toda tam zadene izvoz na ve< like težave. = Žetev v Poljski. 2etov na Poljskem jo letos zelo uspela. Pšenico so bo pri« delalo okoli 2,500.000 ton. približno štiri« krat več kot lani. Dobro jo uspel ječmeni in tudi rž je izdatna. Izredno dobro se j« obnesla sladkorna pesa, ki bo za 40 %\ boljša kot lani. Vlada jo mnenja da biV letos zaloga zadostovala za rtoinafo potrebščino in da no ho potreba sladkorja uvažati. =■ Izvoz moke lz Madžarske. Državni tajnik madžarskega ministerstva za poljedelstvo izjavlja potom časopisja, da, bo madžarska vlada dovolila letos poljedelcem izvoziti 1 milj. mtc. belo moke. Rok Izvoza se bo raztezal do 30 sopt, med tom časomo ni potreba ra. izvoz posebnega dovoljenja. Vlada namerava izvažati moko v prvi vr3tl v Svk-o, da popravi s tem tečaj krone. Produkcija premoga na Angleškem. fz Londona poročajo, da je trgovski urad, obelodanil statistiko, lz katero jo razvidno, da jo produkcija angioškoga premoga zopet dosegla predvojno količino. Zadnji teden pred koncem štrajka so jo izkopalo 1,950.000 ton premoga, po končani stavki v prvem tednu julija meseca so je pro. dukclja povečala na 3,752.000 ton, v tretjem tednu julija meseca pa jo dosogla In predvojno višino 4,131.000 ton. Vrern ensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan M N " La o O 11. arg. 7. 14. 21. !& a Vetrovi j Nebo I * 731-0 729-3 730-1 «r. jgrp jasno d. obl. ? jasno 20-3! 38-71 26-4ibrez vetra i 1 r 1 Srednja včorajSoja temperatura 26-8, normalna 10 a. Vremenska napovedi lepo vroče vreme. Solnee vzhaja ob 4-53, nahaja ob 19"17 rrut HeDef, 59 Blagajna velikega vojvode Roman. IV. pog^av|e iti t nJem preti veMta nevarnost obstoja mlade republike Minorke. »Prijatelja ?» je vprašal Hernan-dez začuden. «Mislfl sem, da ste do-potovali sami! Ali imate morda znance na Minorki*J» «lmara znanca!» jc odgovoril Filip, glas mu je nehote zadrhtel, prijel je velikega \iojvoda za roko. «Imam znanca, ki ee vam hoče pokloniti, gospod predsednik.» Senor Hernandez. je stopil korak nazaj v sobo in opazoval Collina precej nezaupljivo. «Kako vas je postila straža semkaj?* je vprašal preplašen. «Poka-žite mi takoj tega svojega prijatelja in mi recite kdo jej!» Njegovo ime je ...« v tem trenotku je Filip prekoračil sobo,... «don Ramon XX. veliki vojvoda Minorke, katerega ste hoteli -vi s svojimi prijatelji za 200.000 peset umoriti, ki se je sedaj vrnil, da ... mi lost!» je vzdihoval. »Zapeljan so me... res.. .za.. peljali... jaz nisem igral v zaroti prav nobene ulcRe... prisegam...» Veliki vojvoda ga je gledal z besnim zaničevanjem. «Prokleti lopov, lažete, po krivem prisegate! Zakaj §e ste vgnezdili tu, v moji palači? Odgovorite... zato, kaj ne, ker ste popolnoma nedolžen, ker niste bili med zarotniki?* «Ho.. .te.. .te li... hoteli so me izvoliti za predsednjjfa...» je jamral in vzdihoval Hernandez... «In vi ste si hoteli takoj zagotoviti dostojanstvo in mesto... Kako je pa to mogoče (glas velikega vojvode je bil zopet grozen) da se nahaja vaše častito ime kot prvo na ti pogodbi ?» Potegnil ej iz žepa polo papirja, ki jo je dobil pri Bekkerju in jo pomolili Hernandezu pod nos! Ta pa je prebledel kot mrlič... tudi kri mu je prenehala kapljati iz nosa... drhtel je kot trepetilka ... padel naprej in objel Ramonove noge in prosil milosti S krepko brco se je veliki vojvoda osvobodil rok in rekel Filipu: «Prosim vas, bodite tako dobri in poglejte v sobi tam na kraju hodnika, tam dobite kako primerno vrv...» «Kaj____ kaj me nameravate obesiti?...» je stokal Hernandez, ulile se so mu debele solze, tekle po zateklem nosu in se mešale s krvjo... «Da, toda malo pozneje!* je rekel veliki vojvoda mirno. «Ako vas na to obsodi sodni dvor... Jaz nisem morilec gospod Hernandez, kot ste vi in vaši prijatelji. Hočemo vas samo zvezati. Tukaj, obvežite si svoj nos! Vrgel mu je zaničljivo robec in nadaljeval: «Sedaj mi še nekaj povejte, toda svetujem vam, da govorite resnico! Kdaj pridejo vaši prijatelji?* (Dalje.) SLOŽNO DEIO SPASI NAROD, ZATO BODIMO SL02NI V DELU ZA JUOOSLOVENSKO MATICO! Ha pragu življenja. Prevedel . N. — In ti — prismoda! Pri miru me pustil Kadar je dala teta Vanji kola«, ga je vselej razdeli! r" va dela: enega je pojedel, a drugega je dal na okno, ki je bilo najbližje ikoni. — Ia lo jc za Tebe! Ako ponoči ne sneš, pomeni, da nočeš... Zjutraj je pogledal Vanja zelo zgodaj iz posteljice na podoknjak. — Noče! je šepet; !, zlezel iz posteljice in šel po drugo polovico, da jo poje v posteljici, ležč... Vanja je vedel, da Bog ne jž kolača, da ne obeduje in ne pije čaja, a vendarle je trdovratno puščal na oknu polovico slaščice, uverjen, da je Jezus Kristus rad, ko vidi, kako ga Vanja ljubi in kako priden deček jc on. Še eno igračo jc imel Vanja, s katero se je zelo rad igral: krasno puško, katero mu je podaril Aljoša za god. Ta puška se je bila nekam izgubila in sedaj je prišla na dan; nova kuharica je pomivala tla, prekladala pohištvo in izvlekla puško izpod omare. Izborna puška! Hvala Bogu, da se je našla! Petelina ima, bajonet, s kapicami strelja zelo glasno, kakor prava. Vanja je bil prepričan, da je takrat ponoči, ko so brskali po njegovih igračah, odne. .1 puško tisti z brki... Vse kaže, da je on ni odnesel. A tnorda jo je pa le odnesel, in Jezus Kristus je napravil, da sc je našla pod omaro... No, poglejmo sedaj!... — Nehaj že vendar streljati! Teta ne pusti: mamo plašiš! — No, bom pa kar tako, brez kapic! Učinek je bil isti: namesto poka je bilo treba reči samo «bimi» in sovražnik se je že valjal. — V koga streljaš? Pa vendar ne v lju^i? — Kaj to tebe briga? Odidi, sicer.. Je zagrozil Vanja in pomeril v kuharico. — Razbojnik! Pravi razbojnik bo še iz njega! — I naj bol — Ah, ti! Ves se je vrgel po bratu! Po njegovih stopinjah... Visličarji! — Ti si pa prismoda! VI. — Teta, k mami bi rad! — Počakaj. Sedaj ne moreš. — Kedaj pa? — Kadar bo mogoče. — Ali ji je bolje? — Bolje. — A zakaj ne pustiš? — Ker spi... Ne smemo Jo buditi.. — Pri tebi neprenehoma spi! I danes i včeraj... 1 zmerom... A v kuhinji se je pogovarjala kuharica z neko babo in jI rekla, da Va-njeva mama kmalu umre... Vanja je utihnil. On ni verjel ne teti ne kuharici. Z nemirom v srcu, s prestrašenimi očmi Je prisluškoval sedaj pri kuhinjskih vratih sedaj pri vratih v mamino sobo. V kuhinji pravijo, da mama ne učaka Velike noči, a kaj se godi v m:....ini sobi — ni mogoč* ,;v -deti... Zelo tiho Je tam Ura tika, včasih hodi nekdo po prstih, zažvenkeče steklenica, zdi se, da včasih nekdo zavzdihne. I'i čuti maminega glasu in teta govori šepetaje. Da bi vsaj slišal mamin glas! Mila mamica! Kako Je zahrepenel po mili mamici! — Bog Jo je kaznoval... zaradi otrok! Starejši jc bil namreč izmeček, in tudi ta je tak: majhen je še, a že pravi razbojni!.! Vanjka namreč! Rodila je malike... — Ti me ne smeš nazivati Vanjko! — Kaj pa ti tu pri vratih iščeš? Prisluškuješ? Vanja se jc odstranil od vrat in se tiho vleki:! »o temnem hodniku i. mamini sobi. Kaj je to? Mama stoče? Da! Vanja je ;,.:tiskal lice k zaprtim vratom in poslušal, kako stoče mama. In vsaki njen stok mu je odmeval v j srcu, solze so mu kapale s trepalnic in jokavo je šepetal: J — Mamica, ne stoči! Mamica, ne | stoči! Nekoč je teta odprla vrata in sunila Vanjo. — Ah, Vanja! Zakaj se... — Mamica! Moja mila l. amica! K tehi bi rad! Pridi, moj mili!... je komaj slišno odgovorila mama. Teta Je prijela Vanjo za roko in vstopila sta. Kaka je postala mama! Medla —. medla... Ni bila več podobna mami... Vanja je poljubljal mamo, a s splašenimi očmi je opazoval njen obraz, bele razpoka-ne ustnice, ostri nos in k sencem prilepljene premene sivih las. Roke z dolgimi — dolgimi prsti so počivale na prsih vrh odeje, in velike, temne oči so udrte in gledajo tako tuje — to niso mamine oči... Mama se jc nasmehnila in zamežala in udrle so se ji sol-:, 'mera - - " ~„o... Ena solza se je dolgo držala na sivem lasu in potem je izginila. — Ali te boli? Maiu.i ju komaj \'.'no klmnila z glavo. — O Veliki noči ozdraviš? Zopet je mama zgc;.ila z glavo in zopet se je ' -r da bi odprla krepko zaprte oči. — Da bi že bila kmalu Velika noč! AH ne moreš, mamica govoriti? — Ne morem, Vanja! je zašepetal? mama in odprla oči. In v teh očeh ja bilo nekaj strašnega, kar je prepla-šilo Vanjo. Mama ga Je gledala ■ .. premično in v njenih očeh ni bilo božanja in dobrote, kojih je bil vajen Vanja. — Aljoša je umrl. Ni Aljoše... j« zašepetala mama in velike stnšne oči so se zopet rle. Vanja je zlezel s postelje ln je stal molčč, s povešeno glavo. — Vanja, jc tiho Senr.lla !eta in 'e dotakni'.:: : jegovega pleča. Vanja je pogledal fete. Ta jc po kimala ua vrata in Vanja Jc razumel: tiho, po prstih, je odšel iz sobe in ravnotako tiho, po prstih, jc prišel do detske sobe. Potemtakem so govorili na dvorišču resnico, da se Aljoša nikdar ne povrne... Aljoša se nikdar na povrne... Nikdar!... I o VcKi.i noči gu ne bo... Vanja je plaho dvignil oči k Jezusu Kristusu in jih tJ.jj povesil ... Prvič mu Vanja ni ....upd svojih misli o Al.ioši... Stal jc pri steni in trgal češuljke preprog, jih metal na tla in mrko gledal v zid. Potem je šc enkrat dvig;.i! pogled k Jezusu in poverivši glavo je zašepctal: — Ne bom Te liV.bil re! Tako ze nastalo prvo ncsos'-"^jc x Jezusom Kristusom. Tega itie ; - Vanja ni hotel z Njim pogovarjati In ni gledal na »Božje oko*. Vendar ga je ves čas čutil... Tam gori je gc.ela lučka, sc jc b1-'""••! ' vir ;i:onc in dobri obraz Jezusa Kristusa j* zrl odtod na Vanjo, roka — ga je i '..go-slavljala ... Vse jc bilo k: ! or poprej, a zgodilo s« j c ...:kaj nepojmljivo... in nepričakovanega, kar bi se ne bilo moglo zbuditi, ako bi tam gori. - bil zahotcl nekdo... Vu..jj ni hotel gledati tja in trdovratno se je izo.."jal vsemu prednjemu kotu. In ko .ie lc:;d spat, je preloži! "od"'' ic na drugi koti:c p. .-.t«! je. — K ; H Var*-9 Zc.lU: sl L -a-pravil? je prašala teta. — Blešči se nti... spati ne mo ttp. Ko je vtaknil roko pod nodzgla\je. je otipal Aljoševo sliko in jo krepko stisnil... Mislil jc na Aljošo in premišljeval, kak da j: bil, *" '.al"or se ni mogel domis'"' ■ ■ : pominu jc gledal tisiu .oč, ko s odpeljali Aljošo: Aljoša je stal ves čas pri mizi, s hrbtom obrnjen k V..nji, in vidna s. . ila samo dva *-v:i.;.cna las, ki sta : od-dellla in se zibala na glavi, a on iu Je poprav':'il :: :. ':o .. . (Dalje). Ponudbe z navedbo plače in dnevom nastopa pod „Srečo" naj se pošiljajo na upravo „Jutra". Fesp frmač, 11 mesecev star, lep in močan, ae proda, Fotografija proti plači 6 K. Vse drugo pod „Frma6" pošta Ljutomer. 1269 3-1 1265 Proda se Jako fin 3—2 Trieder »Zeiss-Jena" (6kratni). Naslov pove uprava .Jutra*. Nndim brezobvezno Ciril-Metodove vžigalice [,,DRAVA"-VŽIGALICE* družbe sv. Cirila In Metoda. Z»loc» pri 1». Pard.mj » L]ubl|tal. Te vžigalice , .o » prid družbi «. Cirila In M.todi ' ^___v LJUBLJANI. Cena povsem konkurenčna. Fri nakupu vžigalic zahtevajte moj cenik. J. Perdan, Ljubljana. Naznanilo. 1271 Čevlji Vlnotoč, Sfestnl trg It. 1$ (po domače »pri Fridrihu«), znana mrzla klet, priporoča sledeča vina: FinI oviček z najboljših goric, 1. 88 K Blzllng, t. vrste......» 33 K Orno, ftiočno, proti griži, . . » 33 K Prepričajte se in pošljite ponj. Iščem veliko jeivano ali prazno sobo. z-2 1266 Ponudbe ,ca upravo »Jutra« pod „TakoJ". vseh vrat, moški, ženski in otročji, se dobe po najnižjih dnevnih eenab pri znani trrdki ALEKSANDER O B L A T, LJubljana, Sv. Petra cesta fit. 28. BizpoSIlialo u po pevzello p« mm krallcstn Naročite se na „l»ota in cilji". Zbirka poljudno-znanstvenih spisov. I.—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 K, U. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 6 40 več. III.-1V. zvezek: Dr. Fr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 3 K več. V. zvezok: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema Tiskovna zadruga t Dobljeni, Sodna ulica 6. Lepe suhe gobe (jurČkO) 1262 5-2 kupuje po najvišji dnevni ceni Ms Mihael Omahen v Priporočljivo! Priporočljivo! SIMON JENKO, Zbrani spisi. Uredil dr. Joža Glonar. Cena K 42—, po poŠti K 420 več. Anatoie France, Pingvinski otok. Roman. Broš. K 42-—, vez. K 62'—, po pošti K 3'40 več. Cika Jpva-Gradnik, Kalamandarlja. Pesmi za otroke. Vez. K 16-—, po pošti K 1-40 več. 209 28 Prodam takoj po nizki oeni dve mladi čistokrvni kobili izborni za teh in vožnjo. Nadaljne informacije in ogled v tovarni nsnja Aleks Podvlneo v Radefiah 1255 prt Zidanem mosta. 2—2 Damsko, moško in otroško modno blago C. J. Mestni trg 8. 'J00 62 H o ! < nove Tiskovne zadruge: D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gorici po izbruhn vojne mea Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po pošti 2-80 K več. A. Novačan, Veloja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po pošti K 2-— več. Shakespeare - Zupančič, Maobeth. Broš. 32 K, vez. 40 K, po pošti K 2-80 več. lika VVaschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 K, po pošti K 2'— več. Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3'40 K več. Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6. Ilaročlla na lista zadrugo i Uubljanl, Sodna ulica Ji.6 Naročajte dnevnik „Jutro"! Priporočamo knjige za mladino: □ka Wasehtetova, Pravljloe. Z večbarvnimi slikami. Vez. 40 K, po poiti 2 K več. Habberton - tsorli, Bob In Tedl. Povest s slikami. Broš. 21 K, vez. 30 K, no polti K 2 40 več. Cika Jova Zmaj-Gradnik, Kalamandarlja. Otroške pesmi. Voz. 16 K, po pošti 1 K ve«. Naroča so pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna nlloa 6. 3895081 O d Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v „]utru"! O ggjgaaHHBBBs^OTgragg KSiž ■BK5K! strnem utfsm 3£bck>