Zgodnja
Katollčk cerkven Ust*
Danica iehaja vsak petek na celi poli, in velji po posti ca celo leto 4 gld. 60 kr., t« pol leta 2 gld. 40 kr., za četertlet* 1 gld. 30kr. V tiskarnicisprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., ca četert leta 1 gold ; ako cadene na ta dan pracnik , icide Danica
dan poprej. _ _
Tečaj XXVI.	V Ljubljani 25. mal. serp. 1873.	Mat 30.
Sv. katoliška Cerkev mati redam.
(Spisal ranjki bogoslovec J. Bregar.)
Veliko se dandanes sanjari in pisari o tako zvani absolutni vedi, o vedi, ktera se ne zmeni ne za Boga ne za božje razodenje, ampak tava po poti,, ktero kaže po grehu otemnjeni človeški um. To je tiBta veda, ktera skuša bistroumno opravičiti človeške strasti in slabosti, hoče bogokletno pahniti večnega Boga z njegovega večnega prestola, in grešnega pa toliko bolj napihnjenega človeka pa nanj posaditi! To je tista veda, ktera je skotila v svojem naročji vertoglave hipoteze sedanjega časa, hipoteze, ktere žugajo podreti vse socialne in verske razmere; hipoteze, ktere z vso silo butajo ob skalo sv. Petra in hočejo pozitivno keršan-stvo popolnoma potrebiti z zemlje, potem pa jo spremeniti v jamo razbojnikov. Kaj ne, častiti poslušavci, žalosten napredek toliko hvalisanega 19. stoletja. Take vede sv. mati katoliška Cerkev ne more podpirati in gojiti, temuč obsodila jo je, kajti ona žuga (ne s te-meljnostjo, ampak s svojo puhlostjo) podkopati temelj kerŠanstva, ga tako popolnoma uničiti, svet pa z novim paganstvom osrečiti. Zato vpijejo židovski in prosto-mavtarski časopisi, brezverski profesorji in učenjaki z divjim krikom kakor nekdaj judje nad našim Odreše-nikom: „Proč s katoliško Cerkvijo in njenim vidnim poglavarjem, ona preganja vede, zatira prosto raziskovanje in mišljenje, ona je vpeljala na sramoto človeškemu umu „index", v kterem zaznamlja izdelke učenih" mož kot prepovedane. Ona preganja ,,učenjake", le odprite zgodovino in poglejte, kaj nam pripoveduje o Galileju, Koperniku in drugih". — Verno prebira take spise v časopisih le po verhu izobraženi „nlister" in misli v svoji kratkovidnosti, da je vse gola resnica, kar mu umazani pisač trobi; stermč posluša neizkušena mladina na šolskih klopeh bistroumnega psevdoučenjaka, ki hudobno vsaja v mlado serce sovraštvo in stud do lastne matere sv. katoliške Cerkve. Od tod si lahko razlagamo na pervi pogled res čudno prikazen sedanjega časa, da namreč izobraženi katoličanje mislijo, da sv. Cerkev temoto in vraže med ljudstvom razširja, da je sploh sovražna vsem vedam.
Premislimo to reč nekoliko bolj natanko. Odprimo zgodovino in poglejmo, kaj ona pravi k temu. Prepričali se bomo, da je sv. katoliška Cerkev mati prave vede, da ona svoje hčerke nikakor ne more preganjati, ampak je vedno skerbela in še skerbi z materinsko ljubeznijo zanjo. —
Temna noč je pokrivala revno zemljo; v temoti aganstva je zdihoval človeški rod. Ali prikaže se ne-eško solnce, Jezus Kristus, hitro zgine gostačerna
tema, in beli dan zašije vesoljni zemlji. Naroči svojim učencem „euntes docete omnes gen te s", povelje, ktero so oni in njih nasledniki zvesto spolnovali, kajti v kratkem času so k Jezusu pristopili vsi narodi. Perva skerb je bila oznanovalcem sv. vere ljudstvo podučiti v pervi in naj potrebniši vedi, v vedi od Boga in od dolžnosti do njega, pozneje pa so tudi vstanovili šole in viša izobraževališča.
Ko je rimsko cesarstvo propadlo, so se divji in neolikani narodi razlili čez rimske pokrajine; gerdo so ravnali z izdelki človeškega uma, bodi si umetniškimi bodi znanstvenimi. Spomnim le na divje Vandale, kako grozovito in nečloveško so ropali po stolnici vsega sveta, po Rimu. Komaj zgine oni naval, že prider6 zopet drugi in še huje razsajajo ko pervi. Ako človek to premišljuje , nehote se mu vrine misel, svet brez sv. katoliške Cerkve bi bil zašel zopet v najstrašnejše barbarstvo in divjaštvo. Ali ona se oberne z materno ljubeznijo do do teh neomikanih narodov, jih uči spoznavati pravega Boga in tako postavi temelj pravi omiki in vedi. Vsta-novi samostane, kteri se smejo po pravici primerjati svetlim zvezdam, ki v temni noči svojo milo svetlobo razširjajo in kažejo popotniku pot v domovino. Pobožni menihi so zvesto služili Bogu, bili vsi goreči v ljubezni do bližnjega, skerbeli pa so tudi za vede z veliko pridnostjo. Vstanovili so samostanske šole, v kterih se je podučevalo v raznih tedaj znanih vednostih. Brali in razlagali so stare latinske in gerške klasike, kar je bi lo v nravnem in druzih ozirih primernega; po noči pa so pridno prepisovali knjige verskega, ali pa tudi svetnega obsega. Tako so se rešili pogina stari latinski in gerški klasiki, ktere moderno poganstvo tako brezmerno ceni in jih više stavi kakor sv. pismo. Učenjaki se pulijo za posamesne besede, pa še celo za čerke, zraven pa
i*unaško udrihajo po sv. Cerkvi in njenih napravah, :adar koli morejo priložnost k temu s kljuke sneti, dasiravno jim je ona rešila te zaklade. Ali ni to gerda nehvaležnost? Kdo, vprašam, je rešil pogina vednosti in umetnije starih? Kdo je divja ljudstva vzdignil iz paganstva in barbarstva? Kdo je vstanovil perve šole? Kdo je v teh šolah učil? Gotovo ne sedanji plitvi laži-liberalizem, ne prostomavtarski psevdoučenjaki, tudi ne umazani časnikarski pisarji; to je storila edino le sv. katoliška Cerkev in njeni zvesti služabniki, kteri tej brezbožni derhali tako presedajo. — Ali ne smemo tedaj sv. katoliške Cerkve po pravici imenovati matere vede in omike. —
V tistem času, ko se je sv. vera naj lepše razšir-jevala po Evropi, nastalo je v izhodu, kakor je znano, mohamedanstvo. Poglejmo, kako je to delalo za omiko in razširjanje ved. Zgodovina pripoveduje o vojskovodu Amru, premagovalcu Egypta, kako ljubeznjivo je rav-
nal i Aleksandrijsko knjigarno. Sodil je tako-le o njej: „Ali je že vse v korana, kar je v teh knjigah, ali pa ne. Ako je vse ▼ koranu, so nepotrebne, ako pa ni, so pa škodljive; tedaj na vsaki način v ogenj ž njimi!" in res, velikansko Aleksandrijsko knjigarno so sožgali fanatični mohamedam. Pravijo, da so več dni s knjigami kopališča greli. Koliko spominkov iz stare zgoao-vine, koliko pesnikov, koliko nlozofičnih izdelkov se je tako zgubilo! Kdaj je sv. Cerkev tako sodila? Vendar sedanje novopaganstvo bi raji vidilo svet mohamedan-ski, nego kersanski. Mohamedani se tudi dandanes ne morejo ponašati z napredki v vedi in umetniji; ljudstva, ktera tare turško monamedansko robstvo, so popolnoma neolikana, in lejte čudo, za sedanji brezverski svet nerazumljivo: Katoliški misijonarji se trudijo v teh krajih zasejati seme prave omike, vstanoviti keršanske šole, v kterih bi se nevedno ljudstvo podučevalo. Ali tedaj res katoliška Cerkev in njeni služabniki tem6to »ejejo?
Ali pojdimo dalje. Rekel sem, da so se že v pervi dobi keršanstva vstanovile samostanske in stolne šole. Iz teh šol so nastale vseučiliša, akoravno se iz perva niso vse vede razlagale na enem kraju. Cerkev je tedaj vstanovila vseučiliša; tega se prepričamo, ako pogledamo njih vstanovna pisma, ki so ali od papežev, ali od cesarjev (cura privilegiis pontificiis et caesareis).
Papeži so vstanovitev vseučilišč veselo pozdravljali in jih gorko priporočali. Ne morem si kaj, da pristavim izrek Pija II, ki pravi: „Veda je biser, ki dela človeka Bogu podobnega in ga vodi k spoznanju skrivnost, pomaga učenim, in povzdigne nizko rojenega k največi časti; ako se druge reči delijo, zginejo; le veda rase zmiraj bolj in bolj, če se razširja". Cerkev je tedaj vstanovila tudi viši učiliša.
Cerkev pa ni samo sol vstanovila in umotvore starih rešila pogina, temuč ona je dalje z materno ljubeznijo skerbela zanje in še zdaj skerbi. Rimski papeži so pod svoje posebno varstvo vzeli vseučiliša in so jih z raznimi pravicami obdarili. Imena slavnih per-vakov s v. Cerkve se svetijo tudi med učenimi v vsih časih Z eno besedo, ni je vede, za ktero bi ne bili tudi katoliški redovniki in svetni duhovni delali. Vendar nimam namena naštevati posameznih imen, razlagati, koliko so storili v novejšem času oo. jezuiti v raznih vedah; obernimo se le še nekoliko na sedanji čas in poglejmo, kako se godi zvedo, odkar se jeober-nila od sv. katoliške Cerkve. Ozrimo se naj pervo na vseučiliša. Vidili smo, da je sv. Cerkev vstanovila te koristne naprave; zat> pa se je tudi v vsej notranji na pravi vseučilisni odseval cerkveni duh. Visoko izobraženi in učeni možje, kteri sn tukaj učili, so bili terdno
{»repričani, da pravi napredek v vedi doseči je mogoče e na cerkvenih tleh; spoznali so, da je keršanstvo Božje kraljestvo na zemlji, da je Kristus svoji Cerkvi dal oblast čuti in varovati njegov božji nauk; zatoraj so bili pa tudi sv. Cerkvi zvesto vdani. Profesorji so v vedni zvezi s Cerkvijo učili, ne le samo bogoslovski, ampak tudi drugi, sploh so učitelji in poslušavci cerkvene zakone zvesto spolnovali. — Ali v novejšem času se je žalibog vse spremenilo. Vseučiliša niso več zavod za vede v keršanskem zmislu; postala so, smem reči, prav velik del gojiša materializma in ateizma. Hitro se odpravlja iz vseučiliš vse, kar spominja na kersansko preteklost, vlada poganski duh, na kolenih so pred „večno materijo", ne moli pa se večni Bog. Ne učijo več toliko katoliški profesorji, kolikor se šopirijo prostomav-tarski ateisti, ki mladino uče vedč zlorabiti v pogubo katoliški Cerkvi in keršanstvu sploh. Da tako početje ne ostane brez hudih nasledkov, je gotovo. Kdor ne verjame, naj se prepriča sam; priložnosti mu ne bo
manjkalo. Vidil bo s strahom, da mnogim mladim gospodom, ki prihajajo iz vseučiliš je keršanstvo „ein uber-wundener Standpunkt". — Žalostno, pa resnično. —
Poglejmo naše srednje šole. Tudi tukaj se nam ne odpre vselej vesel pogled. Ali se uči tukaj sama veda? Ali se ne maha dostikrat zraven tudi po sv. Cerkvi in njenih služabnikih? Ali se ne vsajajo posebno pri branji gerških in latinskih klasikov v mlado serce nazori, kteri so pozitivnemu keršanstvu popolnoma nasprotni? Taka in enaka vprašanja se vrivajo človeku v glavo, ko občuje z mladenčem, ki se v teh šolah izobražuje. Rekel bi skoraj, da srednje šole veliko obetajo, ali malo dajo.
Žalosten zares je resultat učenega raziskovanja v 19. stoletji. Ali to stanje naj pri nas budi upanje na boljšo prihodnost. Sivi oblaki, ki vročega, soparnega poletnega dneva obnebje pokrivajo, človeka ne strašijo, akoravno nevihto napovedujejo, ker vč, da po hudi uri toliko bolj prijazno zopet milo solnce ogreva zemljo, da potem zopet vsa narava na novo oživi in se zbudi, da nevihta očisti okuženi zrak, da se potem človek čuti veliko bolj olajšanega. Tako tudi temni oblaki pogub-Ijivega materializma naznanjajo nevihto, ktera bo človeštvo očistila, da potem solnce večne resnice toliko bolj jasno posije v človeško serce in jih zopet pripelje na pravo pot. Misleči človek je prisiljen odgovarjati kužljivemu materializmu: Kako, dvetisučlet seje človeštvo trudilo in potilo, da najde resnico v veri in vedi; zdaj ko je toliko let preteklo, bi zopet spoznalo, da je pa vse to prazno in ničevo, češ, da tako imenovana „veda" to zahteva! Je li res pravo, kar je učil Epikur, da je slast edina sreča za človeka? Je li res, da človek ni druzega, kakor govoreča žival brez višega namena? O ne, odgovarja človeški um; o ne, kliče zgodovina; o ne, resno govori večoi Bog po svojem raz-odenju in svoji sveti Cerkvi.
Pa kje je rešitev za zgubljeno dete? Edino le v sv. katoliški Cerkvi. Nazaj tedaj k svoji pravi materi! Nazaj zopet na pozitivno stališe! Le pod zastavo sv. Križa je pravi napredek, je prava sreča za človeštvo. Kdor to zastavo zapusti, je zgubljen, zastonj .je vse prizadetje najti resnico drugej, kakor v sveti katoliški Cerkvi, ktera visoko povzdiga zastavo sv. Križa zoper zastavo laži in krivice peklenskih vrdt. Zmagala bo gotovo, sej ji je Kristus obljubil, „da je peklenske vrata ne bodo premagale". —
V Ljubljani v dan sv. Gregorja, 12. sušca 1873.
Mtarlfa r Suši v fari ZatUoški na Gorensfiem.
Ako greš iz Železnikov na Gorenskem proti Zalemu logu in prideš čez pokriti Suški most, zagledafi ob desni strani ceste nad stermo pečino prijazni cerkvico z malim turnčkom. To je cerkvica ali kapela Marije Device (Lavretanske) v Suši, ne le bližnji okolici, ampak tudi daljnišim znana božja pot. Ta kapela je stala še poprej kakor farna cerkev na Zalem logu, ki je zdaj stara 130 let; njena podružna kapela ▼ Suši pa utegne biti stara kakih 160 let, ali malo več. Dokler tukaj še ceste ni bilo, so ljudje le memo kapele hodili in tovorili. Mati Božja, kakor pobožno izročilo pripoveduje, si je sama izvolila ta kraj v svoje če-šenje in malo kapelico v svoje stanovanje, da bi ondi pobožnim častivcem od Boga milosti prosila ia delila. Kopal je nek Zaliložan, ki je imel ondi laz, na tistem mestu, in pokaže se mu pri kopanji nenavadna podobica Marije Lavretanske. Nat6 so ondi narpoproj
snamnje napravili, pozneje pa imenovana kapelica Mariji v čast Tista podobica pa se je še do današnjega dne ohranila; pred nekaj leti so mi jo častite nune v Loki v ličen okvir ali rom djale, lepo ozaljšale, in okrog nje svetinj pripela, — da jo zdaj, ko je poprej za al-tarčkom skrita bila, vsak lahko vidi in počasti.
V omčnjen; cerkvici se ob delavnikih prav ve-likrat daritev sv. maše opravlja po posebnih namenih, obljubah in potrebah iz vsih bližnjih in nekaj tudi daljniših duhovnij. Da jih je že brez števila veliko, kterim je Marija v Suši v mnogoterih zadevah, v smert-nih nevarnostih rsa ljudi in živino, v boleznih, v stiskah in težavah, sploh v dušnih in telesnih potrebah zaželeno pomoč izprosila: to spričujejo obljubne table ondi obešene — to spričuje mnogo ljudi, ki so to sami skusili — tega sem prepričan tudi jaz, ki sem skozi vse leta tukaj velikrat imel daritev sv. mase po storjeni obljubi opraviti v zahvalo za dodeljeno pomoč ali dobroto. To zaupanje in prepričanje nakl6ni ljudi, da včasih tudi v procesijah iz bližnjih in tudi nekterih daljniših krajev v očitnih potrebah v Sušo in potem še na Zali log priromajo. Prazniško duhovno opravilo je po navadi vsako leto v pervo nedeljo po veliki noči ali na belo nedeljo v Suši. Ljudstva je polno po griču okoli kapelice. Nar večji praznik in slovesnost v tej kapelici se pa obhaja v sopraznik Marij nega Obiskovanja (2. malega serpana). Ta dan pridejo Leskovčani in Novačani z gospodoma duhovnoma k Materi Božji v Sušo, kjer je po navadi več svetih maš; potem gredo vsi v procesiji združeni med prepevanjem Lavretanskih litanij proti farni cerkvi na Zali log, kjer jim pridejo Zaliložani s cerkvenimi banderci ter s svojim duhovnim pastirjem naproti, in jih pospremijo v domačo lamo cerkev, kjer je potem slovesno duhovno opravilo z izpostavljenim Sv. R. Telesom, dvojnim blagoslovom in pridigo vred.
Pod ranjkim gosp. Luk. Mravlje-tom, tadanjim župnikom, je bila kapelica v Suši s plošicami pokrita. Moj sprednik gosp. Lovre Pintar jo je dal od zunaj in znotraj lepo očediti in pobeliti, deloma pa vmes zeleno in modro (plavo) pobarvati, da je dobila prijazniše lice. Za njim smo altarček obnovili, zvezdo s križem na turnčku prezlatili, ter lopo op&žili in nekoliko popravili. Toda vse to so le malo terpeče in neznatne malenkosti proti delu in potrebi, ki se ondi kaže. Ne samo ob dveh velikih shodih, ampak tudi ob navadnih sopraznikih in drugih priložnostih, ko je ondi sv. masa in pride kaj več ljudi, je kapelica premajhna in pretesna, da včasih še v dežji ljudje morajo zunaj biti. Neprilično je tudi, da še zakristije (ali žagrada) ni, in se mašnik mora pred altarjem napravljati. Posebno težavno pa je v Suši opravilo s pridigo, ker se zavolj tesnobe v cerkvici mora zunaj pridigovati in tudi darovanje (ali ofer) zunaj cerkvice na vetru imeti. — Mem vsega tega je vsa ondotna zidava in naprava že slaba. Ob6kano (veljbano) je samo nad altarčkom, ves drugi strop po cerkvici je lesšn, ter le ometan in pobeljen. T ur n ček je tudi lesčn z napol že stroh-ljenimi stebriči; samo deske s plošicami odkrite in zadelane (da se lssenina ne vidi) ga še kviško deržč, in v njem sta dva zvonca ne veči kot dva lonca. Sploh je vsa lesenina že prav slaba. Vse to razodeva potrebo velike poprave in razšire. Toda kakor koli bi se sedauja tesna kapelica popravljati, daljšati, dozidovati in razširjati hotla, bi se nič ličnega in primernega ne mdglo storiti; zato kaže vse to le potreba nove, srednje, primerne cerkve. Že moj gosp. sprednik je bil za kapelico prostor nekoliko poravnavati začel, nekoliko smo ga pa že potem pripravili in poravnali; malo bo treba
še roba izstreliti in grive sa kapelo odkopati, pa bo sa primerno novo cerkev prostora dosti.
Potreba je zdaj, da se polagoma k temu priprave delajo. Ker je pa k temu narpervo apnenica potrebna, in je to delo posebno težavno; zato sem želel, da bi se z apnenico za novo cerkev v Suši začetek storil. To leto so se farmani priprave za apnenico lotili, in to delo dobro in srečno dognali. Kdor tukajšne okolišine po-zn& in ve, kakšna težava je po Davških hribih za apnenico derva in kole sekati in pahati, potem vlačiti in skupaj voziti — kakšna težava, ondi kamnje zato streljati in lomiti in skupaj spravljati — kakšna težava, ven iz Davče po taki gerdi in hudi poti, potem apno sem voziti: kdor to vč, bode toliko bolj čislal ljudi, ki so vse prav dobro speljali — in da nobenega ni, ki bi se pri tem ne bil nič vdeležil. In zdaj — hvala Bogu in pridnim farmanom — že imamo za imenovani namen 800 centov apna, in sicer 250 centov v Suši zadej za kapelico, da bo prav pri rokah; 250 centov ga je pod Sušo pri cesti, do 150 centov spet na drugem kraji proti Suši, drugo pa dom& pri iarni cerkvi. S tem je pot naččta in perva stopinja storjena za novo in primarno cerkev Matere Božje v Suši. Posihroal naj se bo v tem nadaljevalo, da se bo kamnje, pesek, opeka, in kar je k temu potrebnega, polagoma pripravljalo.
Pri vsem tem pa je še posebno treba zadosti denarne zaloge; kolikor pred se je kaj prida nabere, toliko pred se bo moglo zidanje začeti; na tem zdaj stoji vse. Ravno v tej zadevi je pa zdaj še prav velika težava. Fara je majhna, komaj 600 duš šteje; ravno zato, ker je majhna, jo pa za take dela že delo dosti hudo stane fti zadene, zatorej se ne more in ne smč še za denarne doneske veliko pritiskati. Res, da se tudi v kupo v Suši po nekoliko dobi in tudi pri dvojnem vsakoletnem shodu nekaj nabere; pa to je le malo in nikakor ne zadostuje za tako novo cerkveno zidanje, in to toliko manj, ker je v naši Suši le mala božja pot, le v tukajšni okolici znana in sem ter tje obiskovana. — Železnikarji kot bližnji sosedje so že od nekdaj radi pogostoma in s posebnim zaupanjem k Mariji v Sušo hodili; nadjati se je torej, ko se bo ondi nova cerkev začela zidati, da bodo po svoji moči tudi k temu radi kaj dali in pomagali. Zdaj imajo sicer s svojo lastno farno cerkvijo dosti opraviti; pa sej se v Suši ta čas še ne bode zidalo, dokler železniška cerkev sv. Antona ni dodelana, ki bo pa, kakor je upati, letos in drugo leto po večem zgotovljena. Že zdaj pa vse spoštovane in blagoserčne gospode železniške rojake duhovskega in neduhovskega stanu, ki se ne le v naši škofiji, ampak tudi po drugih škofijah in deželah znajdejo, prav vljudno prosim, naj bi za zidanje cerkve v Suši blagovolili po svoji premožnosti mi darov pošiljati, da bi se za to zidanje že zdaj denarna zaloga nabirala in z obrestmi množila do tistega časa, ko se bo to delo začelo. Darov v ta namen pa prosim tudi druge sosede in okoličane tega kraja duhovne in neduhovne, tudi vse svoje kjerkoli bivajoče ljube znance, tovarše in prijatle, sploh vse Častivce Matere Božje. Ljuba „Danica" šteje med tistimi, ki jo čitajo ali berejo, mnogo iskrenih in pobožnih častivcev in častivk Marij-nih, ki v njeno čast radi kaj store in darujejo in slasti k zidanju take cerkve Mariji posvečene, radi pripomorejo ; naj bi se pač kteri dobrotno spomnili tudi cerkvice naše ljube Gospe, Device, Matere Marije v Suši s kakim raaovoljnim darom, ki naj bi ga poslali ali naravnost meni podpisanemu na Zali log (Post Eisnern), ali pa po čast. vredništvu „Zg. Danice", kakor je komu
drago, ali bolj priročno in pripravno. (Konec nasl.)
*
Bopirt
med rimskim in cesarsko-francoskim dvorom pod Napoleonom L l. 1808.
Opomba kardinala deržavnega tajnika Gabrielli-a do francoskega opravnika Lefebvre a.
Ta opomba (9.) obravnava Napoleonovo tirjatev, da naj sv. Oče stopi v zvezo z italijanskimi vladarji, kakor je bil francoski minister Cbampagny naznanil kardinalu Capraru s svojo opombo 3. aprila. Kardinal pravi:
Pazno prečitavši in premislivši to opombo so sv. Oče deržavnemu tajniku kardinalu Gabriellu zapovedali, da naj Vam naznani Njih misli o vsih točkah une opombe.
Oziroma na omenjeno glavno točko so sv. Oče z žalostjo previdili, da tudi zadnji predlog za napadno in brambino zvezo je spremljan z žuganjem, ako ne pristopijo, da se jim bo časno vladarstvo vzelo.
Ako bi človeški oziri nagibali djanje Njih Svetosti, bili bi precej v začetku odjenjali volji Nj. veličanstva in se ne izpostavili tolikemu terpljenju in britko-stim; toda pri sv. Očetu določuje le misel na Njih dolžnosti in na Njih vest Kakor jih je to poprej zderže-valo, da niso zvezi pristopili, tako jih zaderžuje tudi sadaj, da ne sprejmejo ponujene napadne in brambine zveze, ktera je od une sicer razločna po imenu, po svoji lastniji pa ne izločuje nobenega vladarja, s kterim bi se po okolišinali časa ne utegnili v vojsko zaplesti. Njih Svetost previdijo, da ta točka Njih stan shujsuje, ne da bi ga zboljševala. V členih, ki so bili predloženi kardinalu de Bajanne-u, se je svetovala zveza zoper nejevernike in Angleže. V omenjenem primerljeju se govori v splošnih besedah, in akoravno se nobeno ljudstvo za sovražnika ne imenuje, se vender tudi nobena vlada in noben narod ne izločuje iz primer-Ijeja, da utegne biti. Ako tedaj Njih Svetost s svojo vestjo niso mogli strinjati une federacije, zamorejo ravno tako malo sprejeti le-to zvezo.
Sv. Oče bi s to zvezo mogli sprejeti ne le dolžnosti za brambo (odboj), ampak tudi za napad. Služabnik Boga miru bi bil s tira postavljen v vedni vojskini stan, vesoljni Oče bi se vzdigoval zoper svoje lastne sinove, in poglavar sv. vere bi se postavil v nevarnost, da se njegove duhovne razmere s tistimi katoliškimi vladami pretergajo, zoper ktere bi zveza m6gla sovražno delati.
In kako bi mogli Njih Svetost svoj lastni značaj tako zlo zatajiti in svoje lastnosti žertvovati, ne da bi si v očeh Gospodovih tiste škodljivosti pripisovali, ktere bi za vero od tod izvirale?
Sv. Oče, kakor so že večkrat opomnili, imajo razločno od druzih vladarjev dvojno čast, naj višega cerkvenega poglavarja in pa časnega vladarja; toraj zavoljo le-te poslednje ne morejo sprejeti nobene zaveze, ktera bi bila v nasprotji z uno prešnjo imenitniši službo in s sv. vero, kteri so poglavar, pospeševalec in bramba.
Sv. Oče torej ne morejo delati napadne in odbojne sveže, ktera bi jih po terdni in stalni zistemi v sovraštvo spravila z vsimi tistimi oblastmi, kterim bi Nj. veličanstvo za dobro spoznalo z vojsko protiti, ker italijanske deržave, ktere so to dobo navezane na Njih ve* ličanstvo, se vdeleževanju vsih teh vojsk nikoli ne bojo mogle odtegniti; Njih Svetost bi se toraj vsled te zveze morali z unimi skleniti. Ta zveza bi se za sv. Očeta začela ta trenutek, in sicer zoper kterega koli katoliškega vladarja, zoper kterega bi se morali vojskovati brez vzroka.
Morali bi naslednjič vojskovati se zoper vsa tiste katoli&ke ali nekatoliške oblasti, ktere bi iz kakoršnen koli vzroka s kterim koli italijanskim vladarjem pritte v sovraStvo. In tako bi na mirno gospostvo svojih der-žav navajeni poglavar vse Cerkve neprevidoma bil pri-moran se orožiti in biti bojnik, da sovražnike napada in tuje deržave brani.
Ta zavezljivost preveč nasprotuje svetim dolžnostim papeževim in je preveč škodljiva blagru cv. vere, kabor da bi jo sv. Oče mogli sprejeti.
Dalje štejejo sv. Oče to čisto za neresnično, da 8 tim, ako ne sprejmejo zveze za napad in odboj, naznanijo sklep, da nočejo s cesarjem ne pomir jenja ne miru, in da mu toraj vojsko napovejo.
Kako se more verjeti, da bi bili sv. Oče zmožni tacih misel, ko so tako dolgo terpeli naj bolj so-vražljivo ravnanje itd.
Bog je priča čistih namenov Njih Svetosti, in svet bo sodil, če so kdaj storili tako nespametno osnovo. Sej ravno iz naj bolj gorkih želj& za poravnavo ia ohranjenje miru z Nj. veličanstvom so sv. Oče v opombi preteklega mesca prosenca vse privolili, kar koli so mogli.
Toda Nj. veličanstvo, ne zadovoljno s prijenljivost-mi, kolikor se z značajem Njih Svetosti strinjajo, neupogljivoma tiši in zahteva od Njih to, kar ni mogoče, ker s pretvezo, da Italijo v miru ohrani, Jih hoče savozljati v vojsko, v vedno in stiskajočo vojsko.
Dalje dokazuje pismo, da Italiji se ni nič bati za to, ako sv. Oče k zvezi ne pristopijo. Potem pravi kardinal:
Ako se Njegovo veličanstvo (Napoleon), kakor je žugalo, hoče polastiti papeške zemlje, ki so jo več kot deset stoletij spoštovali nar mogočniši vladarji, in prekucniti njeno vlado; sv. Oče tega ropa ne more ubraniti, in bojo v britkosti svojega serca le zadolženje objokovali, s kterim se Njegovo veličanstvo obteži pred Bogom, v čigar brambo zaupajo Oče...
V zavednosti, da si te nesreče niso nakopali z nespametjo, termo in zaslepljenostjo (kakor je Napoleon očital. Gl. popr. pismo), ampak zarad tega, ker so hotli ohraniti samosvoj no gospostvo, ktero morajo nepoškodovano zapustiti naslednikom, kakor so ga sprejeli; le da bi za blagor sv. vere tako nejgibno potrebno vesoljno edinost z vsimi poglavarji ohranili in svojim svetim dolžnostim zvesti ostali: v tej zavednosti se bojo tolažili z besedami božjega učenika: Blagor jim, kteri zavoljo pravice preganjanje terpe.
Oziroma na člen, ki se tiče pregnanja kardinalov, Njih Svetost niso potrebno cenili preiskovati načela njih podložniške dolžnosti v sproženih pritožbah. Brez ozira na prostost, ki jo narodovsko pravo priznava vsakemu človeku, da sme živeti pod tistim obnebjem, ki mu je nar bolj po volji; brez ozira na novo podložniško dolžnost, ki vstaja iz velikoletnega prebivanja, Njih Svetost le samo to opomnijo, da izvirno podložništvo se ne more staviti nad svete dolžnosti in imenitno lastnost, da so svetovalci papeževi v duhovskih rečeh, kar kardinali sprejemši škerlatnik prevzamejo po prisegi do Cerkve Božje, da jih ne more kdo več iztergati iz Njih naročja.
Kar se tiče prenehanja poročnikovih oblasti in njegov odhod, so mogli Njih Svetost prej vse drugo pričakovati, kakor pa vzroke, ki se prilastujejo v opomoi Champagnv a.
Sv. Oče ponavljajo 5e enkrat. Po tem ko so poskusili vse pota, da bi Njih veličanstvo zavernili k Njegovim poprešnjim mislim do sv. Prestola, in da bi aa-
rad deželnega pomočka proti tolikim verskim novotam se dogovorili; potem ko so toliko časa s nepretresljivo poterpežljivostjo in pohlevnostjo prestali toliko krivic in žaljen), in vidili, da vse pritožbe zoper sovražljivo početje francoske vojašine so zastonj; potem ko so poniževanje svoje sužnosti mirno terpeli, in vidili, da uro za uro rastejo preziranja, krivice in prederznosti: so z neizrečeno serčno britkostjo dolžnost spolnili, svojega poročnika nazaj poklicali, da bi saj pred svetom raz-kropili lažnjivo in pohujšljivo misel, kakor da bi v tako ostudno dogodbo natihoma privolili.
Pri tem poklicanji samem, pri čemur Njih Svetost niso mogli na noben določen čas misliti, so neprenehoma imeli ozir ljubezni do Nj. veličanstva, ker odhod papeževega namesto val ca so izročili cesarju in prepustili čisto njegovi volji. Zadosti bi bilo, da bi bilo Hj. veličanstvo sprejelo pravično zahtevo, da naj se Rim oprosti (Francozov) in bi bilo zadovoljno s prijen-Ijivostmi, ktere se strinjajo z dolžnostmi sv. Očeta; tako bi poročnik, po prejetem povelji, dela svoje službe ne bil pretergal.
Ali Njegovo veličanstvo se je skazalo neupogljivo, in raji kakor da bi bilo odjenjalo, je dopustilo, da naj neha poročnistvo in papežev poslanec odide. Niso tedaj Njih Svetost napovedali cesarju vojske s pogojnim od-poklicanjem Svojega poročnika ; cesar jo hoče Njih Svetosti napovedati, in ne dosti, da jo napoveduje Njih časni oblasti, žuga v Njih duhovni oblasti postaviti ločilno steno med francoskimi katoličani in papežem, ker v opombi g. Champagny-a' je napovedano, da z umaknjenjem pooblastil g. kardinala poročnika se gali kanska cerkev verne k čistosti svojega nauka.
Kardinal nadalje zaterjuje, da sv. Oče zaupajo v vdanost francoskega, duhovstva do rimskega prestola, da ostane stanovitno pri pravili načelih in si ne bode prilastovalo pravic, ki jih nima in imeti ne more, ter ne bode z ločenjem od sredisa katoliške edinosti vzro-kovalo razkolnistva. Potem ponavlja med drugim, kako je bil papež zoper vso pravico oropan deržav Bene-vent in ronte Corvo, kako nezmerne stroške je imel za francoske kerdela, ki so mu vzele okrajine in glavno mesto, segle skoraj v vse njegove poglavarske pravice, mu silovito pregnale toliko izverstnih udov njegove deržave itd. Njih Svetost pa so hudo z dobrim povra-čevali in pri tem 03tali, da so se pri cesarji pritoževali, pred altarjem pa solze prelivali in Boga prosili, naj se ljudstva usmili, veliko moč cesarjevo oberne k dobrim sklepom, in ne dopusti, da bi se zgubila in odtergala dedina sv. Petra, ktero je Božja previdnost dala poglavarju katoliške cerkve v verski prid.
Njih Svetost se nočejo čisto vsega upanja še znebiti, da bo cesar nasvete sovražnikov sv. Stola zavergel in se povernil k poprejšni prijaznosti.
Poslednjič pravi: Ako bi se to pričakovanje po skrivnih Božjih sklepih ne poterdilo, in bi cesar brez ozira na svojo slavo, brez poslušanja pravice hotel svoje žuganje doveršiti, ter bi cerkveno deržavo z ropom vzel: Njih Svetost tega sicer ne bojo mogli odverniti, slovesno pa naznanijo, da tako prisvojenje ne bode pri-vojskovanje, ampak nar silovitiši in čez vse neslišano priropanje (usurpacija).
„V takem primerljeju se bodo sv. Oče v globokem češenju sklepov Božjih tolažili z mislijo, da Bog je vikši Gospod čez vse, in da vse odjenja njegovi božji volji, kadar se od Njega določeni čas spolnjenju bliža".
Te poslednje besede včlikega Pija VII naj si živo v spomin vtisnejo vsi, kteri imajo tako čerao dušo, da
opravičujejo tudi sedanji rop, ki te je doveriil nad Pijem IX in se ga veselč. Ako morebiti vi liberalci dvomite, da se bode od Boga določeni čas sužnosti Pija IX in sv. Cerkve koncu Mižal in približal; pa ne dvomimo mi katoličani, verni otroci Kristusovega namestnika! Bomo vidili, kdo ima prav.
Protestant protestantom in ta&l-hm-toticanom.
Protestanška „Kreuzzeitungu v Berlinu napoveduje, da liberalizem bode pokopal nemško cesarstvo. Govori besede, ki imajo tehten nauk tudi za Slovence osebej in za Avstrijance sploh. Meni, da gotovo se ode Francija maše vala o svojem času in tiste mafte-valne vojske bi se bili Nemci lahko ognili, ako bi zmagujoči materializem (malikovanje persti in blaga) ne bil odtergal Franciji Alzacije in Lorene in s tim vsekal rane francoskemu narodu, ki se ne bo nikoli zacelila. Francija ne bo pričela vojske brez zaveznika. Ta zaveznik pa je nemški notranji razpor. Franciji čez vse doželen, in ta razpor ima začetek in živež v sovraštvu liberalizma zoper vero. Liberalizem dalje je zbudil sam sebi naj hujšega neprijatla v svoji lastni deželi, ker je odtergal od. zvestobe do kralja toliko podložnikov, ki vedo, da po svoji vesti morajo bolj pokorni biti Bogu, kakor pa ljudem. Francija, kakor je znati, je poslednjič tudi spoznala, da njena kraljeva velikost je zastavljena na to, da je katoliška, da njena prava moč je v brambi Cerkvinih korist. (Naši „mladi'' pa bi radi Slovenijo postavili z brezverskiin programom!!) Ona (Francija), pravi dalje omenjeni list, se povrača k svojim toliko stoletnim tradicijam, in ob enem si pridobiva sočutje katoliškega sveta. Verni katoličani, in teh ji več kot se misli, bodo v svoji vesoljni skupnosti Franciji zavezniki; tudi še nemški katoličani se bojo ozirali proti tistemu narodu, ki bode zavctoval njih vero in njih bo-gočastje, in pa branil koristi njihove Cerkve".
„In s kakošno pravico pa liberalizem smešno dela katoliško verovauje (praša dalje protestanški list)? Ako so v tej cerkvi šege, od nas za presoje štete, ali bi bile mar bližej resnice panteistiške in materialistiške brezglavnostl liberalcev? Nista mar panteizem (vseboštvo) in liberalizem (prostomišljaštvo) vse bolj sovražna der-žavi in nevarna za družbinstvo, kakor pa mirne procesije katoličanov'-?
„Kaj pač niso vse govorili, kako nevarna je dogma papeške nezmotljivosti (nad ktero je tudi „Narod*' že kaki kol zlomil) za svetne vlade? In Icj, tri leta so pretekle, odkar je ta verska resnica oklicana, in ne vidimo, da bi bila prekucnila tudi le eno samo vlado, ali da bi bila iskala tudi le eno samo deržavo Cerkvi podvreči. Vse to (vpitje Bizmarkovo in druzih liberaluhov, n. pr. Tagblattovoj ni bilo drugo razun slepilska komedija. Treba jim je bilo, kar si bodi iz terte izviti, da so napovedali Cerkvi vojsko, in lotili so se nove dogme; dobro so pa vedili od druge strani, da ta dogma je bila tako malo žaljiva, kakor una o neomadežnem Spočetji".
„Ni pa tako z nauki v prid socijaiizma, ki so jih liberalci med nas vpeljali. Le ii je razdjanje derživ in in razrušenje družbinstva, pa se noče spoznati. Vidijo reso v očesu svojega brata, ne vidijo pa bruna, ki ga imajo v svojem lastnem očesu".
Ogle* po Slovenskem in MopisL
ls Ljubljane. Odboj. — Sleparstvo borsarsko it bankarsko sega tako globoko v vstavo verski živelj, da
žoga tudi sedanje ministerstvo spodnesti, kar se ▼ Časnikih pogosto obravnava. Tako imenovani „trčsk" je bil v pervo udaril v verhove „verfa88ung8treuerskega" poslopja, ssdaj jim je jel spodkopovati tudi temelje, kakor dokazuje „Vaterlaiid". Ti ljudje se na Boga in njegovo pomoč niso zanašali, njegovo sv. Cerkev so odrivali, kjer koli so mogli; ves njih zaup je bil denar, moderna svoboda za nje same, pa olika brez verske pcdloge ; „tresk" jim je denar odpihnil in tako je šlo vse njih „naj boljše blago" po Donovi.
To je tista truhla podstava, na ktero hočejo tudi slovenski na „pol-vstavoverci" Slovenijo in slovensko srečo zidati. Naša dežela je skoz in skoz katoliška in s enim duhom stoji za vero, za sv. katoliško Cerkev. Kar neprevidoma pa, ko se je jela razklicevati „kon-fesijonsloznost" — brezverstvo, so se prikazali neki ljudje, ki jih nihče ni klical, ki hočejo tudi naše vse skozi verno ljudstvo na brezverski podlagi izobraževati, in da bi se prave liberalce kazali, so geslo z vero zapustili in skovali brezversko. Prezajo pred drugim zlasti na slovensko šolsko mladino. V „Slov. Nar." št. 165 se bere celo oklic do študentov srednjih šol, da naj vendar obdelujejo na počitnicah naše ljudstvo za namene teh novih aposteijnov. Grajal je undan zbor katoliške družbe počenjanje „Narodovo" in njegovega „Tednika". Svarila je katol.-politiška družba katoliški narod pred branjem teh in tacih listov. Zato „Narod" šunta Študente, da naj „Danico" na kmetih odrivajo, kjer jo dosežejo, razširjajo pa „Narodu in „Sočo".
Svesti smo si pa, da sinovi naših katoliških staršev niso še tako propadli, da bi „narodovcem" botli služiti za težake v odrivanji katoliških listov, razširjanji razpora in veri nasprotnih načel po naši deželi. Kakošen bi moral že mladeneč biti, da bi razširjal časnik, ki duhovstvo naše pita z „zapadnim (romanskim) fanatizmom''; — časnik, kterega vsa politika na Avstri-janskem, na Laškem, Švicarskem, Francoskem itd. je zoper katoliško reč, zoper Pija IX, zoper katoliško duhovstvo, ki je za brezverske pogrebe na Francoskem in mu je ondotno vladino katoliško djanje v tej reči „klerikalna demonstracija"! da molčimo o mnogem drugem, s čimur je jel med naš narod ljuliko trositi. In zdaj, ko vidi, da ga vse zapuša, se obrača do šolske mladine, naj bi mu ona pomagala. So pa mar slovenski starši sinove zato v šolo dali in imajo toliko stroškov z njimi — jih zato katoliške naprave in nar boljši katoličani po mestih podpiiajo, da bi po kmetih za laži-liberali-zem propagando delali, sami sebe, svoje deržine in deželo pomagali v nesrečo gnati ? Je mar tako hujskanje naše dobre mladine spodbudljej staršem, da bi sinove dajali v viši šole, ki se že tako vsako leto bolj spraznujejo? Ali ne skazi se dosti nar boljših mladenčev, ki staršem in svojcem v smertno žalost na kol staknejo in je zgubljeno vse njih upanje, vsa prihodnost za dušo in telo?
Olika brez veiske podlage je ena naj nesrečniših misel psevdoliberalizma, in kakor se vsemu sedanjemu poČenjanju brez Boga odpira strahovito brezdno; tako se odpira še naj strahovitiše brezdno pehanju, ki hoče narod brez Boga gojiti in povzdigovati. Sad tega se Živo kaže na Laškem, kjer so skor vse šole prazne, odkar se brezvarstvo v njih šopiri, in tako se praznijo drugod toliko bolj, kolikor bolj prostomišljaštvo vanje sili. — Ko je te dni „Politik" gorke resnice drobila „Narodu", da razpor trosi med narodom njemu v kvar, je zaropotal „Karod" po svoji navadi, kakor da bi se ga kdo bal, in hotel je z novimi vertoglavnostmi svoje napačnosti opravičevati. V št. 164 piše med drugim: „Naj narodnost, slovanstva (?) in Slovenijo vrag vzame, če ni vse to rimsko in papeško" govori Ulaga in Jeran pri nas. — lz „elegentnega" Narodovega zloga bodo čast.
bralci brez truda presodili, če ni kje „Narod" sam tega skoval, kar Daničinemu vredniku pritikuje.. .*)
Na „levite" v Politiki „Narod" zahtava pri nas ,,medsobno toleranco"; to bi bilo blezo tako, da bi mi katoličani lepo roke križem deržali in molčali, ko bi on med verske Slovence „brezversko" in „zoperversko" seme sejal.
Pravi, da „se vera kot pištola postavlja napersitam, kjer je treba ni". — Njemu, kakor se vidi, je nikjer ni treba, ko je še v programu ne terpi in se mu na deržavnem zboru nepotrebna zdi. Slovenskemu narodu se pa ravno tudi v teh dveh krajih prav potrebna zdi. Kdor n. pr. v „Narodu" brez spoštovanja pometa z verskimi rečmi, p. s „spovedjo", s „postom", tudi v deržavnem zboru ne bo menda dosti bolje delal za naše cerkvene zadeve, ako se bodo zoperverske postave, kakor se žuga, od konfesionsloznih vstavovercev vsilovale. In od človeka, ki naredbe sv. Cerkve berska med zastarano ropotijo, češ, da niso več sposobne v veliki luči 19. stoletja, od tacega moža verni slovenski narod tudi za svojo narodnost ne bode z veseljem pomoči pričakoval, po besedah: „Timeo Danaos et dona feren-tes". To se pravi: Mrazi me pred „Narodom", če mi tudi v zobeh ^narodnost" nese, ker mi z ravno tistimi zobmi verske svetinje grize.
V predvčerašnjem listu št. 167 je „Narod" zašel celo v bogoslovje; njemu je blezo to dogma, ako kaki papež jezuite postavi ali odpravi; zakaj on berska z »nezmotljivostjo" pri Klemenu XIV, ki ie bil odpravil jezuite, in pri riju VII, ki jih je bil zopet pozdravil. „Si tacuisses, philosophus mansisses". — Od tod se tudi vidi, koliko veljajo besede dopisovalčeve, da so bile jezuitovske pridige „jako pohujšljive". Marsikomu je v cerkvi vse pohujšljivo, on sam pa po časnikih ali drugod nespodobno k)af&. Kar se tiče pripovedi o dven sestrah, ne moremo govoriti, dokler reči ne zvemo; to pa je gotovo, da je tudi Tagbl. več enacih do-godb pripovedoval, ki so v resnici bile vse drugačne.
— Cerkveno slovstvo. „Bibliothek der Kir-chenvater. Auswahl der vorziiglichsten patristischen Werke .. .", ki se na svitlo dajejo v Kempten-u v Ko-sel-novi zalogi pod nadvostvom dr. Val. Thalhofer-ja, bogoslov. prof. v Monakovem itd. — To prelepo delo
1'e dospelo do 70. zvezčiča. V poslednjih so posnetki iz reneja (zoper krivoverce), Gregorija Vel. (dvogovori), Theofila, Hieronima (razne, silo podučljive pisma), Ata-nazija (zoper Arijane). (Naročuje se pri g. O. Kleru; cena nizka.) Naj postavimo tukaj nekoliko iz podučlji-vih dvogovorov Gregorija Velikega:
47. Pravični so vČasi po posebnih razodenjih v smertni tiri oserčevani. Zgledi tega.
Gregorij. Včasi poterjuje vsegamogočni Bog duše boječih poprej z razodenji, da se o smerti ne boje. Tako je živel z menoj v samostanu brat, po imenu Anton, ki je vsak dan z mnogimi solzami zdihoval po veselji nebeške domovine. Kadar je z vso gorečnostjo in živim hrepenenjem premišljeval besede sv. pisma, pri tem ni iskal vednostnih besednih razlaganj, ampak solz in kesanja, ter si je s tim duha spodbudoval in vnemal, da naj na stran spravi, kar je nizkega, in se s premiš-
*) Ne d& se tajiti, da je „Narod" čudno „originalni list". Naučil se je iz „Tagblatta" zabavljati čez Rim in papeža, čez jezuite; posebno pa se je naučil od njega rabiti besedo „poboženu; zakaj njemu je vse ,,pobožno", kar mu je zo-perno: ,,pobožne" so mu „Novice", pobožen'* kan. Košar, jjDanica'1 mu je tolikrat „pobožna", „pobožen" pa mu je postal celo tudi minister „Stremajer, odkar ne pritiska le samo katehetov, škofov itd., temuč je tudi po Bobiesovcih malo oplazil. Ali ni to originalnost, da je kaj? —
ijevanjem povzdiguje v prebivališa nebeške domačije. Le temu je bilo rečeno v nočni prikazni: „Bodi pri-
Sravljen, in ker je Gospod zapovedal, izseli se!" Rekši, a nima popotnine, zasliši zdajci odgovor: „Kar se tiče tvojih grehov, so ti odpušeni". Ker, slišavši to pervi pot, se je silno bal in obupoval, je bil v drugi noči opominjan z ravno tistimi besedami. Pet dni potem se ga je lotila merzlica, in umeri je, v tem ko so vsi bratje molili in se jokali.
Drug brat v ravno tistem samostanu se je imenoval Mersul in je veliko prejokal in premolilj psalmo-vanje mu skor nikoli ni umolknilo v ustih, razun jedo-Čemu ali spijočemu. Le-ti je vidil v neki nočni prikazni, da se je krona iz belih cvetic spustila mu na glavo. Kmali nato je zbolel in umeri v velikem miru in dušni radosti. Čez štirnajst lčt si Peter, sedanji prednik tega samostana, hoče pokopališe dati vravnati vstrič njegovega groba, kar se vlije, kakor on terdi, taki ljubeznjiv duh iz unega groba, kakor bi bile zedinjene cvetlične dišave vse. Iz tega se je jasno razodelo, kako resnično je bilo, kar je v tisti nočni prikazni vidil.
V ravno tistem samostanu je živel neki Janez, mladeneč posebnih zmožnosti, čigar um in ponižnost,
{>ohlevnost in resnobnost so deleč presegale njegove eta. Le ta zboli in dospe do umiranja, kar se mu v nočni prikazni prikaže starček, ki se ga s čepičem dotakne in reče: „Vstani, ker za to boleznijo sadaj ne boš umeri. Bodi pa pripravljen, zakaj dolgo časa tukaj ne boš imel opraviti". Akoravno so bili zdravniki že nad njim obupali, je bil nevtegoma zdrav in se je zopet vterdil. Pravil je, kar je vidil, in dostal je stanoviten dve leti v službi Božji, kakor sam djal, tako posebno, da je to presegalo njegovo natorno starost. Pred tretjim letom pa je umeri eden bratov in pokopali smo ga na samostanskem pokopališu; kadar smo bili že vsi šli s pokopališa, je bil tam še uni Janez, kakor je sam bled in derhteč pripovedoval, in umerli brat ga je iz groba zaklical. To je dokazala tudi njegova kmali sledeča smert. Zakaj čez deset dni ga je stresla merzlica, in rešen je bil telesa.
Peter. Rad bi bil podučea, Če je na to kaj šteti, kar kdo vidi v nočnih prikaznih. (To pride prihodnjič.)
— Z jeiuitovsko rečjo — kako stoji? mnogi skerbno oprašujejo. Naj prej je vediti, da v poganjanji za ohranitev častitih oo. jezuitov v deželi je po vsi deželi taka edinost, da to dela čast vsira rojakom. Le en glas je povsod, da očetje niso ne glede na premoženje in zdravje, kakor so jih dolžili, in ne v kakem drugem oziru nevarni, ampak ravno nasprotno je resnica, namreč: da so prav posebno koristni za deželi. To-aj se je od mnozih strani storilo, kar koli je bilo moč, da se v deželi ohranijo.
Milostni in prečastitljivi škof so toraj do minister-stva pisali in obširno pojasnili, da duh >vstvo ia ljudstvo jih želi v deželi imeti. Katoliška družba za Kranjsko se je obernila do apostoljskeg* poročaika, kakor namestovalca poglavarja katoliške vere na Dunaj in je vse okolišine, zlasti tudi od juridiške strani natanko pojasnila, ter ga prosila, da naj vse stori, kar je njemu moč, da se red v deželi ohrani. Katoliško-politi-ško društvo v Ljubljani je v prav Čversti prošnji do slavn. ininister3tva naj pervo od pravne strani pojasnilo, da jezuiti ne morejo pregaani biti, ako še kaj velja moška beseda, ki jo c. k. namestnik katoliškemu škofu dd; potlej pa je skazalo, da ravno nasproti temu, česar so jezuiti toženi, da so namreč škodljivi premoženju in zdravju, so oni ravno za gospodarstvo in zdravje naj koristniši, ker po njih misijonih se je spre-obernilo in se spreobrača in poboljša — veliko ienuhov,
zapravljivcev, pijancev, krivičnikor, ki so s svojim življenjem premoženju in zdravju naj ikodljivii in silo nevarni za deželo itd. Dalje je došlo ie pred več dnevi šestdeset pričevanj oa raznih srenjskih odborov in občin, koder so jezuiti misijone obhajali, in te s enim glasom pričajo, da po misijonih niso terpeli nobene š&ode v telesnem ali duhovnem oziru, in da se nobeni neredi zgodili niso. Podpisani so na njih župani s srenj ski mi odbori in gg. župniki. Ljubljanski mestni župan p. n. gosp. Karol Dež man. je št.-Peterskemu gosp. fajmoštru ustmeno poterdil enako spričevanje.
Omenjene spričevanja so poslane preč. gosp. pro-vincijalu jezuitovskemu o. Emil. Bulov-u v porabo, ter bode z njimi lahko overgel pritožbe, ki se od liberalne strani vzdigujejo zoper djanje teh častitih oo. na Kranjskem. — Spričevanja enake pa še prihajajo.
Iz tega častiti čitatelji vidijo, da se je v poter-jenje resnice in v brambo nedolžnosti vse storilo in se dela, kar je moč, in vsled tega se smemo zanašati, da pravična reč najde brambo pred slavnim ministerstvom in pred stolom Njih apostoljskega velieaustva.
— .V blagi spomin io molitev znana gospi Frančiška Šupevec čč. gg. duhovnom, prijatloin in znancem priporočuje svojo ljubljeno hčer Antonijo, ki je 18. jul. po dolgi bolezni v 34. letu svojega življenja, pre-videna s ss. zakramenti, v Gospodu zaspala. Bog ji daj večni mir! —
V Lavantinski škofiji je v t 1. 10,363 birmancev Zakrament sv. birme prejelo. —
Razgieti po *eetu.
Laško. Velikrat so bili po Laškem hudi potresi, ki so delali tudi veliko škodo in razdjanje. Nič vredni liberalci take strahovitosti v naravi tako razlagajo, kakor bi Stvarnik vse narave pri tem ne imel čisto nič opraviti. Papeži so bili vselej druge misli. Klicali so keršanskemu ljudstvu, da naj se poboljša ter vtolaii jezo Božjo, in ob enem so skazovali usmiljenje poškodovanim ljudem in krajem. L. 1703 v potresu je bil Klemen XI razpisal sveto leto in vse je hitelo k sv. Petru. Sama rožnovenška bratovsina je štel* 15.0.K) ljudi. Mestna gosposka je peš prišla in starašina je pričel litanije, kar bi dan danes javaline storil Ptanciani, pravi „Unita". Toda takrat so po Laškem potresi po-koačali trideset tisuč ljudi, in v Rimu ne enega ne.
Laška vlada je od 26. oktobra 18*57 do kotca junija 1873 prodala za veliko več kot tri sto milijonov lir cerkvenega premoženja! In pri tej strahovitni pogoltnjeni tatvini vender nič nima kakor le stargani papir. (Cenjenega namr. za 418,514,296, in prodanega za 324,311,778 lir.) Take tatvine in rope pa liberalni časniki znajo tako lepšati, kakor bi bilo to „narodno" delo ; kajti libiralei so ravnopravni — lažniki.
Potresi so bili une dni v Rimu, v Frozinonu in v Neapelnu. —
— S težkim trudom so stlačili in stesali novo laško mininsterstvo. Predsediik je kaj poseben mož, Marko Minghetti, ki je 10. sušca 134S v Kvirinalu prisegel papelu Piju IX s kardinalom Antonelli-em vred ; 10. jul. 1873 pa je prisegel v Florenciji Viktor-Emau-velu z Viskonti-Venostam. Taki so možje liberaluhi nove dobe; danes priseže papežu, jutri Antikristu; danes domorodstvu, jutri Juda Iskarjotu. Kjer ni vere, tam ni nič zanesljivega
SpanjlkO- Svet se ni hotel zmodriti pri grozo vi-tostih, ki so jih liberaluhi in rudečkarji počenja li v Parizu; morebiti se bo zmodril sadaj, ko še strašnej&e počenjajo po Spanjskem. Svet mora s kervavimi gla-
vami §am skusiti, kam se pride, ako se namesto hudo-delnikov nedolžni redovniki terpinČijo in preganjajo; potlej še le se bode morebiti streznila omamljiva liberalna politika.
Naznanila iz Spanjskega so namreč dan na dan straš-nejši. V Barceloni se cerkve s politilkimi nesnagami oskrunujejo. V Kartageni, Seviili, Kadiksu se god6 ostudne razdevanje in rogovilstva. Naj stralneje je v fabriškem mestu Aikoju. Jetniki eo se mestne hiše polastili; alkadi-u (županu in sodniku), srenjfkim možem in 19 stražnikom, ki so jih našli zbrane, so obleko stergali, jih posamezne vlačili na pomolje (balkon) mestne hiše, pied ktero je puntarska druhal tulila. Pri vsakem so rabeijni se zaderli: „Ali ga hočete mert-vega ali živega?" In kakor je bil odgovor izmed dru-hali, tako so svetovalca ali soldata vergli z višave — živega ali pa zaklanega. Vsa druhal je spodaj še trupla mesarila in kosove na cipinih vlačila po mestu. Enega svetovalcev, Garcia, so potopili v petrolejsko kopel ter so živega sežgali. Glavarju civilne straže so na poaolju glavo odsekali, jo izpraznili in jo kakor pipo na palico nastdili. Potem so zapalili in požgali čez 40 poslopij. (To je bolje, kaj ne gg. liberalci, ki kor pa, če kaki „pater" malo ojstro popridiga in pregrehe šiba?)
Bled tem pa imajo v Madridu zopet novo mini-sterstvo, ki bode toliko opravilo, kakor poprešnje. — Earolovci med tem napredujejo in mogeče je, da osvobodijo nesrečno deželo razdjanja in strahovitega klanja; 20. jul. so vzeli mesto Perpinjan.
Razne naznanila. Iz Carigrada se sliši, da je turška vlada ondi v ječo djala mnogo rudečkarjev. — K Jezusovemu najsv. Sercu v „Pare-le-Mc.nial" na Francoskem eo vedne božje poti. Za mesec kimovec se ondi pričakuje veliko poslanstvo angleških katoličanov. — Na Španjskem karoltvci gospodarijo zlasti na severu v Novari, Aragoniji, Galiiiji, Burgos-u id. V Alcoy-u rudečkarji strašno razsajajo. Boje se rudečkarske strahote, da bi se ne razlila deleč po južnih krajih. Pravijo, da nekteri angleški konzuli so telegrafirali v London in prosili iiaglega posredovanja. To bi utegnilo pomagati; kdo ve, koliko ubozih ljudi bi sicer ti rudečkarski mesarji poklali, keliko mest in vasi požgali! Tudi Kartageno z zavetnikom imajo neki rudečkarji v oblasti. V Barceloni so neki ljudje ropotali zoper karliste; poglavar pa jim je rekel, da karlisti se ne premagajo z beganjem miru, ampak s tim, da jih gredo iskat na bojiša. — Ni*pero, eden naj lepših sporaditkih otokov, je imel strašen potres. J*kale in drevesa so bile metace v višavo. Zemlja se je odperla in vrela reka vode je bušk-nila iz nje ter je polje preplavila. —
Iz Ljubljane- Ostudno sl«|»arMvo. LaibaherČin „Intellipeiizblatt'4 je občinstvu prinašal zaporedoma ši-rokoustno naznanilo, kako bode neka .,Čudežna" babura ljudem iz roke prerokovala njih preteklost, sedanjost in pnhodnjost; pa da ima dar ljudi svariti pred nesrečo, ktera jim je odmenjena po zvezdah, pod kterimi «o rojeni. — Kes je bilo menda sleparij dokaj za nektere ^estice, celo preklicani „mizoples" da se je ponavljal, in trosilo se je sovraštvo v družinsko življenje, kakor večkrat pri takem kruhoborstvu, ki bi pač najprej samo sebi srečo napovedovalo in se pred nesrečo svarilo, ako bi kaj vedilo, in nebi ljudi za denar sle-parilo- — In tišali so menda res civilni ljudje k ba-ouri. Ali ni to živa satira za sedanjo dobo? Tisti časniki in ljudje, kteri celo „večne resnice" za vraže psu-jejo, pa sami nar bolj kosmate vraže naznanujejo in k copemicam letajo!.. Sv. Cerkev vse take sleparije počenjati in pa se jih vd«»leževati vsled 1. Božje zapovedi pod hudimi kaznimi prepoveduje. — Tudi tožijo, da je v kaki prodajalnici zopet večkrat kaj spotikljivega obešenega! Nekteri „omikanci" brez ostudnost ne morejo živeti. Ni Čudo, ker pohujšljivo jim je le to, kadar se pregreha v cerkvi šiba. —
— lafaiško posvečenje je v nedeljo zjutraj ob 7. — 3. avg. novi maši: ob 9. pri Frančišk., in ob 10. v Uršul, cerkvi.
Iz Cerknice, 17. jul. — Čujte Slovenci, kake spake in laži trosijo „Narodovci" o našem poštenem ljudstvu. V št. 156 je poročal „Narod" o težki smerti neke ženske ter rekel, ,,da je malo Časa pred služila pri dekanu". Neka tercijalka, pripoveduje dalje, hiti po konjsko ujzdo in ji jo natakne na vrat, in potem js „galo-pirala" tje, kjer se kralj in berač bratita. Zares čudno
i'e v naši okolici razširjena babjevera, da farovški Lubarici (?), ako težko umira, se mora ujzda spote-nega koDja na glavo natakniti! Poduka, poduka več! Čuje se tudi, da nji, ki si je to prečudno ekspedicijo zmislila, je prepovedano mesec dni ne v cerkev in ne na pokopališče hoditi. Tudi to je čudoa prikazen v 19. stoletji. — To je ob kratkem sporočilo v „Nar." Iz naslednjega pa sodite, koliko je v tem resnice.
Pet l£t poprej je omenjena oseba služila pri po-prešnjem gosp. dekanu. To blezo ni tako „malo časa vmes". Kako pa je bilo z berzdo, ki naj bi si jo bil dopisnik sam nataknil na svoj lažnjivi jezik? Dozdaj ni vedil noben Človek tukaj od take vraže, le neka ženska, ki je v mestu „inteligencije" prebila 15 mescev*), je nasvetovala berzdo iz papirja, ki naj se dene okoli nje, da bo potem precej umerla. Neka bebica jo res iz popirja izreže in pod zglavje vtakne, kier so jo neki po smerti našli. — Ako bi dopisnik, ki duhovnom poduk priporočuje, sam bolj hodil k pridigam in naukom, bi se bil lahko prepričal, kako si duhovni prizadevajo vraže zaiirati (ktere v novi dobi „inteligenciia" pase). Toda njemu ni mar za resnico, temuč le stika, kje bi se dalo kaj po duhovščini udariti. — Kar pravi o kazni une osebe, je tudi laž. Duhovščina je to še le zvedila, ko se je v časništvu sprožilo; kako bi toraj mogla kazen napovedati ?__
Miuhorshe spremembe.
7 Lavantinski škofiji: P. č. g. Anton Vrečko, opat Celjski, je postal duhovni svetovalec Lavant. škofiji. Župnika sta postala čč. gg.: Vinc. Bizjak pri sv. Jederti blizo Laškega, in Blaž T run k pri spodnji št. Jungerti. Prestavljeni so čč.gg. kaplani: Juri Urbas v št.-Juri naŠčavnici; Jak. Korošak na Ponikvo; J. Nep. Kunej za I. v Slov. Bistrico; Jož. Masten v v Loče; Fr. Klinec v Sladkogoro; Karol Hribov-šek za II. v Žavec: Fr. Zdolšek v Luče. Nameščeni so noveposvečeni čč. gg. melniki: A nt. Ribaš za II. v Gornjem gradu; Jan. Mlakar na Ljubnem; Jož. Kralj v št.-Vidu pri Planini, in Jan. Prešern za II. v št.-Jurji pod Rifnikom. Č. gv Jan. Govedič pride za kaplana k sv. Martinu ped Selekom.
MMobrolni darovi.
Za sv. Očeta. G. Jan. Rozman 2 terdnjaka, t. j. 4 gl. star. den. v sr. Gnja. Nep. Jerajeva 5 gl. — Po g. V. Majerju 2 gl. — Dr. V.: Dominus subsannabit eos" — 3 gl. v sr. — G. R. iz Pl. 1 gl. sr. — Po p. n. k. P. Urhu 50 kr. — 5 gold. s Čemega verha nad Polh. gr. -
Za Kalvariija in cerkev s. Jožefa. G. Ant. Pintar 1 gl. Po g. Mih. Potočniku 43 gl.
Za katoličane med kricoverci na Severu. Iz Kamnika po preč. g. dekanu 11 gl. (Oddal v kn. škof. pisarno. Vr.)
Za Bosno. Iz dekani je Ipavske: 1 zaboj stare cerkvene oprave. — G. M. K. na Slapu 5 gl.; — g. Z. N. na Planini 5 gl. Vse to po zbiratelju, okr. š. nadzorniku g. L. Hiti-ju. Vsim skupaj Bog plati 1 — Po g. Dolencu 2 gl. —
(Drugi darovi prihodnjič.)
*) Ne mara se je lu kaj naučila, kakor čarovka Adalgisa v Egiptu na korist „inteligenciji" 19. stoletja?_Vr.