70. «few. PöMns plflüßna v giitOShsl. Oelfe, četriek 23. junija 1927. Le'ia XI, Ezhaja w torak, defrtek In soboto« Stane mesečno Din T — zi inozemstvo Din 20—. Posainezna Stewiika 1 &tn. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. 1 -------^-----------———im. w»«Mian ¦«¦«¦¦«¦«(¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I UrednE&tvo in upravnti&two i Cclje Strossmayerjeva ulica 1 pritličjc Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Ohcniske volitve v Oelju. V Celju, 22. jimija. Ali bi naj na/pisali k tem obcwi- skim volitvam, ki so še pointirale našo narodno srainao/to iz sesptembra, 1024, kak komentar? Nek na.š dober pri- jatelj. ki nie ne da na na« nacijonalni optimiüzem, je dal tem volitvaim sledečo razlago: »Veste, Kaiser Franz Josef der Erste und Letzte še ni Mrnrl. Vsaj ne po svoji poli'tiki in po tradiciijah. V srcih njegovih büvsih zvestih poda- nikov še živi naprej. To smo videli celj- ski Slovene! pri obeinskih volitvali rainuro nedeljo. Agitalorje županov Ja- bornegga, Rakuscha in Neckernranna so zamenili niič bolj siimpatiični obrazi Ijudi, ki so se v eri Kaiser Franz Jo- sefe und Karls des Besoffenen sicer v Celju in drugiod drzali bolj v ozadju. ker jih je takratna celjska polieija ¦smatrala, vendar za Slovence. Razni nemški in klerikalni bogataši so po iz- povedbah zavednih meščanov in volij1- cev druge skrin.ji.ee delili guljaž, krnli in vino, skratka, bila je voliilna idila, kakršne že ni bilo v Celju od zadnjih občitnskih volitev pod Amibroschitsehem in Jatoorneggom.« In tako dailje. V,soh piikrih opazk tega sicer inalo hudob- nega gospoda, pa zavedno in dosledno narodnega celjiskega Slovenca, *$i ne upaimo zapisati1. Naši invafiidi, policaiji im zlaßti cestni ponnetaci, ki jim župair dr. Hrašovec ni hotel kupiiti toplih polbovk kakor njegov prednik dr. Ja- bornegg 1. 1908., bi naim vendar ute.g- nili eno ali drugo stvar zameriti kljub ; temiu, da so zvesto branili »pra,v,i« slo- ( venski znaeaij niesta Celja. Zamere so ! pa kot večina zavednib Celjanov zelo i bojimo. i Celjske obciinske voliitve so ravno tako kaJcor zadnje oblastne zeTo zna- ciJne za politico klerikal no s1 ranke v I mar.iborski obla-sti. Da bi ukrotiJi- a:li po niožnosti poiiitično in gospadarsko ubili nastajajoče narodno mešcanstvo in vzelv narodni inteligenci. ki so ji v avstrij'skiih časiih mirne duse prepnstili ; vse stroske in v,se žrtve našega narod- j nostnega boja, vsak vpliv po naših me- stih in trgilh, so se zvezali z našimi Nomici in neraškutarji. Na ta na ein so dobili Nemci oWastni mandat v Mari- boru. v Celju 8 občinskidi -odbornikov (nekateri se saimo po imenu pri6tevajo h kleriikalcem in radikalom) in dobe isti Neraci moena zastopstva tudi po vseh ostaliih spodnještajerskih mestih j in trgih, ki so pred prevra.toin le ko- ' t lii'kaj dišali po nemškutarij.i. Enega j od radikalnih miloščinarjev bodo voM-li j j naši brummi klerikalni violiči za skup- < j štimskega posl*anca — zato pa so pri- i pravljeni zopet radikal! in Svabi v Voj- i ; vodini voliü v skupštino enega spod- | nještajerskega Nenuca. Vse to je seveda po »Slovencu« borba za nacela in za prave slovenske interest». | Od novega celjskega obeimskega | sv«ta nimarno priičakovati nobenoga koristnega dela. Med izvoljenimi kleri^ kailci in radikali je cela vrsta mož, ki j so znani koinservativci, ljudje, ki se bo- : do skoraj si.gurno upirali vsaki večji j novi. napraivi, v^akeimu raizširjanju all i otepšanju mesta; Nemici pa itak nima» ! jo na Gelju i^obenega imteresa, preje } > obraino. Kdor je na pr. innol zadnja le- ! I ta cast sodelovati z g?s;. Janiicem in Žu- J ! merjem v obeinskem svetu, ta je tudi j trdno preprican, da. pride doba največ- ! je soeijalne pravienasti za mostne i nsluzbencü in dela.vce, da o delavstvu, j j ki je nainešeeno drugod. niti ne govo- j -rilmo. Istotako je splavala po vodi j stavbna akciija. most in. dobesedno vze- to regulaeija Savin je. Edino na grad- j njo novega okrožnega sodišča y Gelju se zajiasa'imo; kajti ee v Celju iizvülje- nib devet radikalov zarenči, se bodo preje odpirale državne Wagajne v Beo- graidu kakor se je svojeas ruišiilo jeri- bonsko ozidje . . . Iz privatnih in javnih groženj iz radikalnega kakor klerikalnega tabora;; filiisimo, da se boee naišo delegacijo j vkljub temu, da zaistopa najmočnejšo j j politileno skupino v Celju, popolnoma I I »ubiitii«. Kako mislijo to • N ^ '¦ a Ij "... r. A«__________________________________________________________________• ^-. 70. Oismdih zjutraj v kawarniski sobi celj- skega doma. Vsi gg. delegali -krajevniJi organ iizacij naj se občnaga zbora točno udeležijo, da bodo zarmogli oditi s pr- viimi vlaki. Udeležba je za vse delegate? , obvezna. — Predsedstvo srezke orga- ¦ nizacije. • c NOVI OBČINSKI SVET bo se- I ßtaivljen tako-le: SDS 10, SL8 8, NRS 1 8, Nemci 4, socijalisti 2 in boiMiotovci 1 mandat. Dasi so klero-radika>li in | Neunci trdno računali, da si priborijo ! kvalificirano dvetretjinsko večino in • dasi so v ta naraen mnogo zrtvövali, je vendar občinski svet brez sodelovanja i *3DS in socijalistov«za važne zadeve nn- j skiepcen. — Izvoljeni so sledeči občin- j ski odborniki: SDS: ])r. Juro Hrašo- { vec, odvetnik; Ivap Rebek, ključavni- čar; dr. Ernst Kalan, odvetnik; Ivan Ravnikar, trgovec; Frame Mravljak, I profesor; dr. A. Božič, odvetnik; Dra- i go Bernardi, hotelir; dr. Drago Hoee- j var3 okrozni zdravnik; Ivan Prekor- ! šek, upravitelj javne boluiice, in Draigo \ Siroc, trgovec. — SLS: Dr. Anton • Ogrizek, odvetnik; Maks Janič, pek; i Franc Dobovičnik, Irgovec; Ivan Mo- j zina, upravnik jetnišnice; Franc Grač- ! ner, sluga; dr. Vekoslav Voršič, odv. j konc; Miha Hohnjec, kipar; Tomaž Cvirn, imvalid. — NRS: Alojziij Oori- čan, odvetnik; Andro Posavec, lekar- i nar; Josip Brinar, ravnatelj mescaii- i ske sole; dr. Draffotin Vrecko, odv. j konc; Anton Lečnik, urar; Josip Žu- ; mer, gostilnicar; Anton Zupan, gim- j nazijski ravnatelj; Anton Koren, višji \ redar v pokoju. — SSJ (socijalisti): : Karos Felicijan, železniški uradnik; j Valentin Koinavli, vodja borze dela. — ; .JSS (bornotovci): Stefan Lab, pekov- I ski poniüciiik. — ZainLmiivo je, da ni . 3pra.v jasno, kdo^ je radikal, kleriikalec i ali nemsku'tar. Cuje se namrec, da si. j Lo enega ali dva izvoTjena odbornika j ,Yec lasti ta ali ona stranka. In ni iz- ](ljačeno, da pride pri grupachji do pre- ..senečenja. j c GOSTOVANJE LJUBLJANSKE \ OPE RE. V nedeljo bo gostoval liufo- j ljanski operni ansambl v celjskern me- ! stnem gledaliišču. Vprizori izborno ko- mično opero, Rossinijevega »Seviljske- ga brivca«. Glavne nloge pojo pod ka- pelnikom g- Neffatom ga. LovSetova ter gg. Banovec, Betteto, Janko in Zu- pan. Zsicctek je toeno ob 15. Konec pa pred 18. Ker so ugodne železniške zvo- ze, opozarjamo na prodajo vstopnic pri tvrdki Goricar in Leskovšek interesen- te iz okolice. c VIŠJI TEČAJNI IZPIT NA llEALNI GIMNAZIJI je pokazal si'e- deci rosuitat: ustnoga iapiita sta bila oproščena dva kandidata in sicer Lav- renčič Boris im Stögu Milan. Zrelost jL bila priznana kandidatoirii: Božiču 'Stanku, Debeljaku Alfonzu, Exelu Bo- risu, Gosaku Zdravku, Javoršku Kon- radu, Kosu Jožofu, Križmaničevi Ma- Tiji, Liiški Janku, Podgoršku Martinu, Povodnjn ViJjemu, Šketi Ivaim, Šlan- ¦dru Jožofu, Šoncu Milanu in Stukov- niku Francu. V eelem je položilo višji tečajni izpilt 16 kandidatow 4 pa imajo ponavljarni izpit po dvoh meseeih. c VPISOVANJE V I. RAZRED SREDNJIH SOL se vrši še le 1. sep- teanbra. Sprejemni izpiti se več ne po- ¦ lagajo. c DANILO GORIŠEK : JV1A J. Ra- di dobre stvari smatramo za potrebno objaviti še eno kritiko, ki je izšla o tej zbirki: »Mladi celj.ski poet Gori'nsek je izdal v sarnozalozl>i zbirko niladin- skih pesmi. Avtor, ki je sotrudnik na- si'h mladinskih Tistov, j€ povezal svoje popje v šopek in ga podal ljubljeni mladini. Zbirko je posvotil svoji ma- ter i, V »Maju« je mnogo pesmi, ki. oliranijo trajno vrednost. Baš pii mla-- dinskib stvareh so naivni otroci naj- boljši kritiki, ker dobro čutijo, katera ¦pesem je porojona v čisto unietniškem razpoloženju; take posmi s<3 takoj na- uice na izust.«.....»Pesmi kot so Maj, Želja, Snožec, Jutro, Tecimo, se bo deca pač razveselila. Kako naivno prosi deoek svojo mater v »Soncku«: Mamica moja, daj, ateka prosi, s pa- lico soncek naj sklati z neba! — a na- posled se fantiček izda, da je zaspan- öek in da se zato boji solnca: Atek naj Bogcu sonček izkfati, zjutraj nikdar naj mi več ne vzžari, zineraj iz sanj me prelepih vzbudi, pa še potem mi ne da več zaspati! — Zbirko zakljucujota dve materinski pesmi. Že v tej prvi zbirki kaže pesnik izreden dar mlü- dinskega poota. Če bo nadaljeval svojo pot, lahko od njega še mnogo pričaku- jemo. Ljuba zbirka bo pač 'd.obrodošla naši mladini. Osobito bi. priporočal solskim vodstvom, da si jo naroče za svoje knjjžnice, saj srno se tcko rovni na dobri mladinski literatnri!« Knji- žica se dobi pri avtorju v Celju, Ker- snikova ui'ica. I c P0DP0RN0 DRUŠTVO »SA- ' MOPOMOG« za trgovstvo marihorske oblasli za slucaj smrti nameravu vista- noviiti trgovski gremiij v Mariboru. Pravico do pristopa bi imeli razen tr- govcev tudi industrijalci, odvecniki, zdravnikfi, privatni nampščenci itd., i sploJi o.seilje vseh vrst pridobitnega sta- j nu. Ker more računati na najmanj. i 1000 članov, bi znašala podpora dedi- \ čem v tem shu-aju 25.000 Din. Plačati I bi bilo enkratno prvstopniino t>o staro- ! Bti in za vsak $mxtni shicai 25 Din. Do j 1. oktobra t. 1. bi se sprejomali člani do 60. Ida, pozneje ])a le do 4-s). leta sta- j rosti). Kdor želi pristopiiti ali izvedeti natancneje po^oje, se naj zfflasi v pi- sarni gremija trgovcev Celje, Savinj- l sko nabrežje st. 7. c ZA REZERVNE OFICIRJE. Ministrstvo vojske in mornarke je iz- dalo pojasnilo, da priipada rodbinska dra'gmjska doklada rezervnim of^cir- jem svobodnili poklicev za časa orožne j i vajo saino tedaj, ako se izkažejo s po- i trdil'om pristojne oblasti, da se njiliova družina- ne more preziivljati, dr>klei so na orožni vaji, ker ,so siTomasnega sta- nja in nimajo drugLh dobodkov. — Ud.ruženje rozervniih oficira i ratnika, pododbor Ljubljana. c PLANINGI, NE DELAJTE ŠKODE! Na Savinjsko podružnico ; SPJ) v'Gelju priliajajo pritožbe, da so ! po zimd smucarji in spomladi izletni- > ki na mozirskih planmaJi podirali plo- \ tove in delorna drva rabili za kurjavo j in da les za seboj ne zapii'ajo. Posledi- i ca tega je, da se turisti osovražijo pri domacinih, da jim ti odrokajo pomoč in uslugio s tem, da ne prodajajo več žhneža, ml'eka, drv itd. Vsled tega po- j četja je prišlo društvo v neprijeten po- j ložaj, da domacini nocejo prodati za ' povečanje koče na mozirskih planinah i potrebnega sveta. Turisti bodijo -'eči- noina po zasobniih potib, čez ograje in vrtove domačinov. Kateri jmescan do- pušča lioditi čez svoj ograjen vr*.? — j Ograje so za to tu, da žLvina ne uhaja I na njivo in travnike; graditev ograj je združena s precejšnjimi stroški». Kaj si naj niisli kmet, če vidi tako poeetje meščanov? Le zamisjimo se v položaj, kaj bi mi storili, Co viidimo, da se nam, dela škoda! Izobraziba se pozna v tem, kako so obnašanno napram druginn. Pravi turist je blag in uvidoven in ne bo delal nikdar škode, «'impiik ,se drnge odvračal in poučevail. Če besede ne bo^- do zalegle, bodo kriivci kaznovani in jih bo mioralo društvo izkTjučiti. Torej planinci, bodite prLjazni in dobri na- prann damačinom in nß delajte jim škodo! c NEKAJ 0 AUTOTAKSNTH KONGESIJAH. V »Delavski politiki« čitamo: »Kakor v drugih mestih, je tn- di v Gelju nekaj autotaksov, katerih lastnikj od tega žilvijo, ker je to njih poklic in edini zaisliižek. Pa ti pridejo raztii advokatje, ostk'ji in drugii, ki za- služijo od vseh strani in so pol eg tega bogati, ter zaprosijo za koncesijo, ki: se jim sevteda tudi. taikoj da. Mislinm da podeljevnnje koncosiii za aiiitotakse ljn- dem, katerih eksistenca ni odvisna od tega zaslnžka, ni na mestu in to v pr- j vi vi'sti radi tega, ker se s tem odjema zaslužek onim, ki res saniio od tega ži- viijo. Je že prav, da je prasta konku- ronca tudi tu na raostu, vendai- pa so nam ne zdi prav, da deft» jo konkurenco poklicnim aiutotaksam ljud.je, ki iz eksistencnih ozirov nimajo za to prav \ notaen-e pcflrdje. Pa.tudi socijalno to m; wvto na.i obrtna oblast ima nokoli.- ko ve^, dbz/ixa do abstojočiih poklicjiih lastnikov a.utotak.s.« c IZLET V PARIZ. Prosoni smo, da so enkrat opozorimo na izlet v Pa riz, ki ga priredi gospa Pop ova: 14 dni tmjajočo bivanje v Parizu, vožnja tja in nazaj, vsa oskrba. ogled zname- nitosti v mesitu in okoli.ci, vse to stane 3000 Din za osebo. Izfeta s© morejo udelezLtl gospe in dekleta ne pod 18 let starosti. Dopi«e radi naimvc koloktiv- nega viiznrna sprejema do 1. juliija go- . spa Helena. Popova, Celje, Ašker-.eva ulica 11. c S0K0LSK0 DRUŠTVO CELJE. Vsem bra torn, ki se nameravnjo udele- žiti v sTavnostnom kröju pokrajinske- ga zleta na Vidov dan in Petrovo, spo- rocam, da bodo za nje obvezuc redov- ne vaje v petok ob osmih zvečer v dru- tudi Itafi j a napovedala Avstriji vojno, se je v Št. Pavlu ukinil obrat, delavci pa so niorali po večini k vojakom. Vodstvo tovarne si je vzlic temu ohra- ] nilo kvalificirane delavoe ter jih po potrebi zaposlilo, dasi je bila njih pre- jirana silno težavna. Zato so sklenili uvesti prejq in tkanje papirja, ki se je uvažal iz Svedske. Papirna tkanina se je uporabljala osobito za vreče, ki so našlo odjomalce tudi v hmeljskih trgovclh. Ker je bilo podjetje v rokah inozemicev, je prišlo po prevratu pod sekvester. Sekvesturo pa je upravljal tedanji Žalčan g. Vilko Kukoc do leita 1923. Radi splošne nesigurnosti pod- jetje ni našlo razmaha. Normalni obrat pa se je pričel šele Ha 1920., produkcija se je znatno dvignila in obratuje dancs tovarna v dveh urni- kih. Za drugi urnik je bilo nameščeno novo strokovno osobje, za katero sta bili zgrajeni dve lepi stanovanjski hiši leta 1924. odnosno 1926. lota. Kot lastniki tovarne se imjenuje- jo do leta 1851. tržaški veletrgoveo G. A. Uhli'ch. Od leta 1851. do 1857. laška družba: »Societa di Coinerciale delta Filitura et Tessitura«. Od leta 1857. do 1861. je bil lastnik tovarne Angelo Gianchesi; od leta 1861. do 1875. tvrdka Cioeta & Schwarz; od le- ta 1875, do 1877. konkurzpa masa, od 25. julija 1877. jo imela lastninsko pravico tvrdka pod imenom: »Bainn- woll-Spinneroi PragwaM von Raphael i Cardahy Triest«. Dne 22. februarja 1891. je bila lastnica tovarne: »Coin- | manditgesellschaft Baunwollspimne- rei Pragwald von Samuel Cardachy Triest.« Od 28. julija 1899. se je ime- novala tvrdka/. »Baumwoll-Spinnerei I Pragwald Stocker, Hof maim & Gomp. I Od 4. junija 1912. do 15. oklobra 1922. je bila lastnica: »Vereinigte österr. Tekstilindiistrie A. G. Wien« in konč- no današnja tvrdka: »Jugoslovanske tekstilne tvornico d d. s sedežem v Ljubljani«. (Tako zjeimlliišlka Iknjiga.) To podjetje je nacijonalizirano in iana v svoji lasti, tkalnico v Preboldu, pre- dilnico v Litiji, centralno vodstvo pa v Zagrebu, kakor jo bilo to že uvödo- ma omenjeno. Tkalnica v Preboldu ima danes 487 avtomatskih tkalnih statev in 5600 predilnih vreten ter za- posluje 460 dclavcev z 20timi mojstri. V uradniskom činu jo 10 nameščen- cev; komercijelno vodstvo pa je v ro- kah gosp. Julčeta Sadnika. Vsako le- to so izdela okoli 6,000.000 m surovega in nekaj pisanega blaga. Surovo bla- go se po večini razpcča, detfoma pa se posilja v beljenje in Ixirvanje. Dnevna količina porabljenega prem;oga znaša 600 q, ki se je dovažal od želez. posLaje Št. Peter v Sav. dol., oddaljone 5 km, L)d koder se dobiva tudi nredivo v za- bojih. Danes se dovaža premog iz drž. premogovnika v Zabukovci, predivo pa ! dajo predilnica v Litiji. Blago se raz- peča po vsej kraljevini in je na naj- boljsem glasu. Eksportni poskusi v Turčijo in Egipt pred par leti se mso obnoslv Tovarna ima lastno gasilno drustvo, ki je pra-znovalo leta 1923. ¦50-letnico obstoja in je najstarejšo društvo v Savinjski kotlini. Delavci imajo lastno »Slownsko podporno drustvo«, ki vzdržujo v tvorniških pro- l storih gostilniško obrt. V rožiji lovarne je tudi delavska kuhinja. Poproj jo bi- la v tova,rni tudi bomiška blagajna, ki pa je bila radi novega zakona o zava- i rovanju delavcev leta 1922. ukinjena ¦ ter priključena Osrednjernu uradu za zavarovanjo delavcev v Ljubljani. Ker se tovarna krasno razvija in lepo pro- speva, obstoja možnost, da se pod jet jo v naslednjih letili znatno spopolni in razsiri. Za vsak kraj je industrija vital- nega p omen a, zlasti za delavske, obrt- ne in trgovske kroge. Naj bii našli fc>t. Pavelčani ranogo posnematcev, poseb- no pa hi upoštovala gospodarsko vaz- nost industrije savinjska metropola trg Žalec. Ko sklepam drugo zgodovinsko poročilo o naši industriji, se zn posla- ne date gospodu ravnateliu Julcotu Sadniku iz Prebolda prav iskrono za- hvaljujem. štveni telovadnici. V slučaju, da kdo iizostane, se mu ne bodo izdale olajšave za ta zlet (n. pr. polovična vožnja j'td.). Prosim sigurne in točne udeležbe. — Načelnik. c SMRTNA KOSA. V Celju je umrl due 21. t. n>. g. Luidvik Lajus-iu, sodni sluga pri celjskem okrožnem so- lišču. v pokoju. N. v m. p.! c SMRTJMA NESREGA. Na Spod. Lanovžu so se v pondeljek dop old ne ilgrali na nekeni dvorišču mali otroci. K zidu je bil priislonjen težek, volik zaboj. Sta-rejši sin tesarja Borka je sptezal nanj in ga je odrinil od zida tako, da se je po nesreci prevrnil im podrl na tla milajSega 4-letnega brata Poptka. Na vpitje prestra:šeuih otrok so prihi- teli donuacini ter so prüvlekli .smrtno ponesrecenega fantka izpod zaboja. Re- ^ež je iimel zdrobljeno lobanjo in se /eč težkih poškodb po telesu. Deček je onalu potem umrl. c RAZPIS. Mestna občina celjska )dda službo pobiralca mestne cestne laklade. Ta sluzba je pogodbena, pla- 5a po dogovoru. Pravilno kolkovane prosnje je vložiti pri predsedništvu rne- itnega magi^lrata najkasneje do 15. jui'ija t. 1. Prednost imajo upokojeni selezniški uradniki. — Mestni magi- 5trat celjski, dne 7. juniaa 1927. Vlani comiiear: Dr. Anton Farčnik ,s. r. 549 c LOVSKEGA DRUŠTVA CLAN I id opozarjajo, da pasluje podružnični knjižnLčar vsak pondeljek od 18. do 10. ure v lovski sobi hotefa Balkan. — linjižničar g. Zdolšek prasi lovce ka- fcor prijatelje lova, da darujejo stare lovske revije in knjige podružnični knjiižniick K|njižni,ci daravane knjige in reviije bodo najbolje služijlo svojeinu namenu. c PRIJATELJSKA TEKMA 1L1- RIJA : CELJE 6 : 0. Celje se je v ne- Jeljo vnovič predstavilo kot sknpatic- no, fair mostvo, ki ima predpogoje za napredek. Igralci kažejo lepo razujne- vanje za skupno igro in so prilicno dobro vigrani. Vratar je bil n-esiguren in bi bil miogel preprečiti dva ali tri ?ole. II. garnitiira Ilirije, ki je bila v nedefjo v prav dobri formi, je bila za Ccl'je tezak protivnik. Igra je bila za- nimii'va vsled. uspelih takticnih potez Ilir.ije, hii'trog atemrpa Tin popolne pra- vllnoeti. Sodil je d»bro k. Stmole. Vs.: brate in st:str«; (iujt-ilovadce in fieid*>vud}i'e), ki se udelež;jo pokva jinskes*^ z!eta JSS v Liub'j/uji dna 27 . 28. in 29. ju«lja 1927 in refiek- llraju na Zieini znak ' v petck, due 24. t ni. mvd pol 8. in pol 9. uru zv. o^(usijo v atu^tveiii telovadnici pri bratu bla- (rajniku. Z-iravoI MESTNI KINO. Sreda 22., četr- tok 23. in petek 24. juniija: »Pošlarjrva hči«. Monumentalen ruski vel'efilm v 7 dejunjih po noveli Aleksandra Pu- škina. V glavnih vlogah slavni ruski umetniiki Ivan Moskvin, B. Tamann in V. Malinovsleaja. Prvi ruski sovjet- ski film v Celju. KINO GABERJE. V sredo 22. in četrtek 23. junija zaprto. — Petek 24., sobota 25. in nedelja 26. junija: »Skan- dal v Parizu«.. Veličastna drairia po glasoviilein Horvieujevem romanu »Le lleveil«. V glavnih vlogah znana fran- coska unietnika Isabel Elso in Charles Vanel. ___________ nosif? V 'Talma znaci \ nikdariskrivljene pete imeti*; "¦" > N' Ü V A DIÜiA« L'..uii Z Qopisi. d MALA NEDELJA PRI LJUTO- MERU. Pripravljalni odbor za vzida- n;je spominsJce plowe pokojnemu šol- skcmu ravnatclju in znanemu narod- nomu delavcu g. Simon 11 Gvabteju, ka- teri jo skozi we kakor 30 let v nasi župniji in tudi v sitršem krotgu vzgajal mladino in odrasle, so jo radi nedavne smrti pokojnikove vdovo gospe Marije Cvahte odločil, da spom/insko slavnost za letos odgodi Spominska ptošča pa se bo odkrila na vsak način tekom pri- hodnjega leta. Stvar je zamišljena ta- kio, da so bo pokojniku odkrila .skrom- na, vendar pa dostojna spominska ploscai. Prispevki, ki bi presegali vred- nost ploKÖe, pa se bodo uporaMli v to. da se bo na dan odkritja obdarilo vecjo stevilo najrevniejšiih otrok z obleko in obutvo, kar bo najbolj v intencijah blagega pokojnika. Zato aperiramo po- novno na vise toivše učence gospoda Cvaibtoja, pa tudi na vso ostalo javnost. ' ki ljubi solo in mladino, da še tudi ' v naprej posiilja prispevke, četudi še ! tako skromne. d ŽALEG. Šolsko slavje. Ob skoro polnoštevilni prisotnosti staršc-v in prijatcljov dece se je vršilo v nedoljo 19. t. m. v Roblokovi dvorani šolsko slavje na korkst podmfadka Rdočcga križa na osnovni šoli Žalec. Ob takih prilikah pado iz n.is, kar jo p rod-sod kov in človek nživa ob naravnosti otroko- vega podajanja. Tako jo bilo i to ne- deljo. Uvajale so slavje doklamacije posmi Zupančiča, Cebularja, Gradni- ka, M-odveda in Gregorčiča. Ugajala sta dcklamatorja Slava Znpanc in Boris Joši.. Slcdi.1 je nožno odpet povski na- stop: »Pisana ladja« in »Prekmurska« v Vreeerjevi harmoiizaciji1. Sreo.no slavjo je zakljueila pvavljična iigra »Si- rotica Marica«. S to s'.varjo, ki voliko bolje ni mogla uspeti, si je dal ronogo truda 11c. g. Pivc im mu gre pobvala. Zlasti je ugajal k igri spadajoči rajalnii n as top v prireditvi. gdč. uč. Petričkove ob izvirni glas. spremljavi g. sol. upr. Vrecerja. Vrli mi'adi dilelanti. zasluži- 30 pohvalo. Ueiteljski zbor si lahko oa- st ita! — Danilo Gorimsek. Za hm&ijarje. Poročilo 0 slnnhi hmeljskih nasadov drufjod. Zfitec (C. S. R.). —• Obco stanje bmoljskih nasadov ,se je izboljsalo — vendar je proj ko slej neenaiko in rast- lina jc zaostala v rasti. Posamezne lege so trpele po bolhaču in je v njiih videti vrtove, v katerih. se trie so lo privczii- jpjo drogiom, oziroma nap-eljujejo na žico in so tudi niso obsipani. Zelo ne- ugmlno je stanjo drugletnib na-sadov, v katerih rastline vidno pesajo. Hmoljar- ji prihajaijo do prepričanja, da to ne- ugodno stanjo povzroe.uje poronaspora. Vobčo so lahko reče, da je ena tretjina vseh nasadov dobra, dve tretjini pa srednji in slabi. Obrambno delo zoper hmeljske uši se je v nekaterih krajih že pričelo. Cone za Janski hinelj pa- , claijo in se plačuje za 50 kg 3100 do 3700 č, K. Nailer tan v NemčijL Stanje limelj- iskih nasadov se danos lahko označi & prav dobro. V okoi'ici Spalt naipreduje hmelj- ska rHjsllina viidno v razvoju. Ona jo ¦nvrsta .in /xirava. Tz okolisa Hersbruck jaivlja jo hmo • Ijarji. da peronospora leta^ no razsaja tako liudo, kot v minulem letu. Rast- ! linn so bujno razvija. V nizkih legah se je prikazala aphis muha^ Ugodno porocilo je tudi' iz Aiech- grunda. Mfinj rgodno je stanje himeljskih nasadov na Virtcnberškeni, posebno v okolici Rottenburna in Herrenherga. Peronospora se pojavlja v vseh legah in na vsah vrstah. V nokalorih krajih jo napadala peronospora lurnol'j v isti m^ri kot lani. Alzacija. Vslod ugodnega vromo- "«¦ Je rastlina naprocl,mrala v razvoju. oro v vi.sch nasadih se je peronospora proganjala s äkropljon iom zbakrono- ffalicno apnovo brozgo in sicer z do- bnm uspehom.. Pa tudi v noskropljenih nasad.ii niperonospora povzrocila po- sobno skode Skoda, povzrooona po bmoljski usici, tudi ne proti našim na- sadom. Razširjajte „Novo Dobo"! Si • i^J» *š@k Ceirla odlifea: c h 1 ft" * ¦ ^ iz vm)]\$ ^*l zaizrezafi l6T'D6TllirtOVO JHB^A Zavitek tega mila sestoji iz lepih • Ä . W^i \J^M slik za otroke, katere se izrežeio YYl I 1 O ^flraflnj^W in sestavljajo. Ko perete, se otroci ^""^^^ zabavajo. ^^ 1. Terpentin v milu. j^ y\ 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. *l 4. Slike iz pravljic za izrezati. •• • €\J I 0* V' * 5. Milo je v zavitku. AWWinfy t &GUXJW7nX/ 6. Svet.a ba!va " /y / 7. RazkuŽenje perila. Sir-«?»»« dOtSii^ w ,'-;*.',::* š PROMETNI MINISTER V SLO- VENIJI. Proimetni. minister general Milosavljevic je odpoloval na Ilrvat- sko in v Slorvenifjo, da pregleda pripra.- ve za trasiranje raznili novih prog. — Minister ostane na potovanju voč dni. š ZA P0VZDIG0 RIBOG0JSTVA V SLOVEN!JI. Ministrstvo za sum© in rudnikc je dovolilo podporo 50.000 dimarjev za povzdigo ribogojstva v Slo- veniji,. Ta zncsek se uporabi predvsera za ribogojni zavod v Rohinjski Bistrici. š 48 POROK NA EN DAN. V ne- deljo je bil v Beogradu rekordni dan; nkkdar še ni bilo namreč na en dan toliko porok. Od jutra do opoklne so pravoslaivni, katosiški in židovski sve- čeniki namrec poročili nic manj kot 48 parov. š VOZNE OLA.TŠAVE NA LAD- JAH »JADRANSKE PLOVITBE«. - Direkciija »Jad ran.sk e pi ov it be« na Su- saku obvošca z okrožnico, da daje voz- ne olajsave vsem držajvnim in obein- skim uradnikom in naimcsccncem. i'n olanain njiihovih rodbi'n na ta način, da plačajo za vožnjo v I. razredu pri- stojbino za II. razr., za voznjo v II. razr. pa vo'zno l^ristojbino III. razr. š GRADNJA AKVARJJA NA SPLITS K EM MARIANU. Splitska »nestna občina je pi'icela z gradnjo akvarija poleg priiodoslovnega muzejn : na Marjanu. Akvarij bo zgrajen po ' modernih principih tor se bodo x njem j gojile sladkovodne in morske ribe ter i ostala vodna favna. j a M0T0RNI COLNI ZA CARIN- | SKO SLUŽBO. Fimancno minisirstvo I je odobriilo kredit za nabavo 10 motor- i nih colnov, ki so potreibni za carin.sk0 sluižbo vzdolž Jadramske obalo. ! š ODKOPAVANJ]'] STARODAV- i NEGA SAMOSTANA. Ministrstvo ver ¦ jo odobrilo odkopavnanje starodavnega I samostana Sv. Arhangela, ki jo odda- Ijon pribh'zno pet kiiloinotrov od Prizre- ! na. Ministrstvo vojske je dalo za od- j kopavanje na raizpalago tridoset voja- kov. Že doslej so naleteli na odkopaneon j zidovj-u na znamenite freske iz 14. sto- ; lotja. Posebno pozorno-st vzbuja lepa ; samostanska ornamentika. š SLOVENSKI NAPISI IZGI- NJAJO in kmialu ne bo v Julijski Kra- jini nobenega vec. Na faši,stovskeni üborovanju v Sežani jo podal krašovoc Josip Grboc predlog, da se imajo od- praviti v/si vSlovenski napiisi. Ten, Gra- zioli ga je polivalil in predtog je bil sev.eda soglasno sprejet. Obrtniki in tr- govcii v Sežani imajo zo skoro vsi sa- i'i.0 italijansske napise, 5 NOVOST! Schichtovo Terponti- .novo milo ni le najboljše, iemvec ffa tudi dobiito v zavitfciih. okraišonih s po- stri'inii filika,mi iz pra.vljic ITO-pastajBzazobenaiboljSa! 5 O delavskem In sodjaUstlČnem glbanju na Slovenskem do ustano- vitve jugoslovenske socijalno - demo- kratiČne stranke. Zadružna založba v Liubljani je izdala zanimivo knji^o Antona Kristana, ki je prva te vrste. Razpravlja o delavskem in socijali- stičnem gibanju na Slovenskem do ustanovitve jugoslovenske socijalno- demokratične stranke od leta 1848. do 1896. zelo pregledno in dokumenta- rično. Posebno zanimiva so poglavja 0 pie^inianju socijalistov, o obravnavfih, o Francu Zeleznikarju. Prvcm maju. Knj'ga obsega 200 stnani in je pisana zelo poliudno in zanimivo. Prideian je seznarn slovt.'nskih socijitlističnemu de- Iavstvu namenienih knjig, brošur, rtvij in časopi^ov, ki ga jy sestavil Cvetko Kristan. Staue 30 dinarjev in se riobiva v Zadružni /aložbi i.i v vseh knjigai- nah. Knjigo priporočamo. 1 AMERIŠKA ZGODOVINA V SLOVENŠČINI. V zalogi »American Home Publishing Gompani« v Cleve- landu je izsla knj'iiga »Ameriška zgo- dovima«. Priiredil jo je za Sfmenoe L. J. P. Knjiiga je tiskana na 236 straneh velike osrnerke v zadovolji.vi gi'aficni oprorni in ilustrirana. V nji je zbrano vse, kar utegne zaniimati našega člo- veka onslran Atlantika 0 prefeklosti »nove domovine«, 0 zaoetkih njeno ko- lonizacije, o nastanku Zedinjenih dr- žav, nji\h bojih in civilizacijskem raz- voju ter ves politicen razvoj v,se do se- danjoga prezidenta Coolidgea. 1 GANKARJEVE »P0D0BE IZ SANJ« v itaHjanščini. Založba »Par- nasso« v Trsln napoveduje, da izda kot VI. zvozok »Go]I*o/>ione di lottern tu re slave« provod Gankarjevih »Podob iz sanj«. Spis bo provcl Renato Pfleger. 1 NAG RADE DRUÖTVOM IN KUL- TURNIM DELAVCEM. Uprava kra- ljevega fonda za nagrado dola na kul- turnem, gospodarskom in pro.svel.11 em polju je priznala mod drugim za lotos- nje loto sledočo nagrade: 25.000 Din Kngelbertu Ganglu, starosti JSS v Ljubljami, 10.000 Din Prosvetni Zvezi v Ljubljani, 5500 Dim IzobražovaTnemu društvu na Jesenicah in Kolu Jugo- slov. soster Majte-Sv. PotoT v Ljnblja- ni, 5000 Din Josipu Lapajnelu, šolsko- mu upravitelju v Gerkljali, 5000 Din Starnku Gradišniku, ucLtelju v Št. llju in Josipu Lustiku, šolskemu upravi- telju v Prckrnurju. Nadalje po 5000 di- narjev Jakobii' Špalirjiu, go/.darjii v Mariboru in Viktorju Engmanu, go- ¦ zdarju pri Jolšaih, Po 25(X) Din Sokol- skemu drustvu v Gornjem Logatcu in elovenski župi skavtov v Liubljani. g DIREKTNI TRGOVINSKI STI- KI MED JUGOSLAVIJO IN BRAZI- LIJO. V Reograd je prispcl v svrho navezanja diirektnih stikov med našo državo iJi Brazilijo dologat braizilijan- ske vlade gosp. Aimed i, ki je stop it v stik z našimi uvözniki kave. g NAŠI DELEGATI NA KON- GRESU MEDNARODNE TRGOVSKE ZBORNIGE. Naši delogati, ki se bodo udeležili kongresa Modnarodne trgov- 1 sko zbornice v Stockholmu, so odpoto- vali 21. t. m. Delegati se bodo 24. t. m, sestali pri našeni paslaništvu v Ber- limu, odkoder odpotujejo skupno v Stockholm. g TRBQVELJSKA PREMOGO- KOPNA DRUŽBA. Kakor znano, je sklenil izredni občni zbor Trboveljske promogokopne drnižbe z dne 28. dc- combivi 1926, da se provodo vsmislu zakona od 7. avgusta 1926 valorizacija invosticijskih računov na ta način, da se poviSa delniska glavnica od 50 mi- lijonov dinarjev na 150 mdlijonov di- narjev, nadalje s prenosom 50 milijo- nov dinarjev iz gi'avnicne rozorve iia 200 milijonov dinarjev. Dovoljenje mi- nistrstva trgovine in industrije za va- lorizacijo je pravkar daspelo. Ker ra- 1 di kratkega roka ni lnogoce izvrsi.ti pravočasno vseh potrebnih formal- nosti, jo moral upravni svet Trbovelj- sko prcmogokopne družbe na sej'i, ki se je vrsila 13. t. m. na sedežu družbe v Ljubljani, sklenili, da se sklioanje rednega občnoga zbora za nokaj oosa preloži. OBVEZNIGE. Finančna delega- cija v Ljnbljani objavlja z ozirom na vedno pogosteje ji pr.ilmja.TOca Tpra- sanja lastnikov prodvojnih avstro- ogrskih obvoznic, kedaj jib bo naša država zanienjala odnosno honorira- la, sledece: Genoralna direkcija držav- 11 ih. dugova v Beogradu je prod kraf- j kirn v konkretnem primeru sporocila, da bodo ostalo te obvcznice tako dolgo v njenih tresorjih, da se bo rešilo vprašanje 0 provzemu agond tch ob- vcznic. Lastniki prodvojnih avstro- ogrsktih obvc"zni«C' naj ,ste torej gtlede prevzoma njih obveznic po naši dr^a- vi ne obračajo za pojasnila na detega- cijo, dokler ne bo rošono omen ion0 vprašanjo, kor jim delogacija no more dati bolj konkretnoffa pojasnila. g PRAVILNIK ZA »EVIZiNO TRGOV1NO NA LJUBLJANSKI BORZI. Trgovinski minister dr. Spa- ll 0 je poh'dil uzance Ijubljanske borzo, ki so v glavnom kakor v Zagrebu in Boogradu. FinancnL minister je dalje potrdil pravilnik za trgovino z deri- zami in valutami za ljubljansko bor- zo na osmovi pravilnika. ki volja za Zagreb in Boograd. * 15 MILIJONOV ZLATI1I MARK ZA OSUŠEN JE SKADARSK EGA JEZERA. Po porooilih s Colinja je ministrski svot dovolil vsoto 15 mili- jonov zlatih mark na račun reparacij oblastni samoupravi na Getinju. S to vsoto so bo v glavnem lahko zadostilo potrebam Črne gore. Veoji del te vsoto se porabi za osusenje Skadarskega. jezora,, ker je to edini način, da se za- gotovi prehrana Crne gore. 1 Yoghurt, zdravilno kisolo mlobo. Yogiiiurt je posebna vrsta kisiega mfoka, ki so prideluje s takozvanimi Yoghurt-baktoi'ijami, Dobor Yoghurt mora biti prticej ^rd in ne sme kazati vode; okus bodi milo kisel in mora dišati po smetani. Na našem jugu, v Srbiji in Bolgariji, je Yoghurt spjošno znan in mnogi ga rodno uživajo. Visoka starost, ki jo ninogi dozivijo, ter zdravje in iepota se pogostoma pripisnjo rede emu uži- vanju Yoghurta. Pri nas jo Yoghurt so prav inalo znan, vendar pa bi bilo žoleti, da bi vsakdo vedel. kaj jo Yoghurt cc mu je kaj na zdravju. Znameniti svetovni zdravniki so propričani, da Voglmrt jpodaljša človoku življenje in ga sma- trajo za najbolj krepiin.o in zdravilno sredstvo. Bolniki z žolodenim ali cro- .vesnim katarom, ki jim različna zdravila niso pomagala, ozdrave v prav mnogih primorih ravno po red- nem uživanju Yoghurta. Pri zapeco- nju, združenim z glavobolom, pri utru- Strcan 4.____________________________________________________»NOVA DOBA*_____________________________________________ Stev. 70. jenosti, pri dusevnih depresijah, srč- nih težnjah in pri vseh drugih obcut- nijb. motenjih. organiama je Yoghurt najboljše zdravilno sredstvo. Znameniti direktor Pasteur jevo- ga zavodu v Parizu Mečnikov je na podlagi dolgoletnih študij nasel1, da so posehni gnilobni procesi v erevesu — j osobito v debelem crevesu — posledica j raznih bolezni. Pri teh procesih na- ' stanejo vsled nekih baklerij gnilobni j strupi. Ti strupi pridejo v kri v raz- nih organih in povzročajo prezgodnjo ostarelost in zvupnenje žil. Ce se pa- sreči te procese v črevesu zmanjšati ostanejo nasi: organ! zdravi in clovek se le prav počasi stara. Potrcbno je to- rej, da uničimo v črevesih se naJbaja- joca škodljiva bitja ali pa da jih vsaj v njih zdravju škodljivem defovanju zadržujemo, kar nam je najbolj omo- gočeno s pom.oc.jo mlcčne kisline. ki se nahaja v Yoghurtu. Kožni izpuščaji, ki so posledica kake želodčne ali čre- vesne bolezni (furunkuloza, ekcemi in razni mozolji), se dajo z uživanjem Yoghurta temeljito odstraniti. Za turiste in izletnike je inleko nedosegljivo sredstvo proti vlagi Fran; Čuh, Ccije, Prssernova ul. it. 5 Yoghurt še prav posebno priporoclji- vo, ker jih poživlja in krepi, docim jih alkohof — kakršnekoli vrste že — utruja in živčno slabi. Yoghurt nai se uživa žlička za žličko, nikdar pa se naj ne pije kakor voda. Yoghurt vsebuje fosfor, lecitin in vitamine v razredčeni obliki in je zato najboljše krepilno sredstvo za naš organizem. Pristen Yoghurt iz mlekarne zdravilišča Dobrne prodaje mlokarna Sane, Vodnikova ulica 2 in kavarna »Europa« v Gelju. 536 ObieKe g moderne dam- | ske, moške in I otroške, bluze, | krila in plašče, I Iastneizdelke in 1 dunajske mo- | dele, nadalje I klobuke, perilo, I nogavice, kra- 1 vate invsemod- I ne in galante- i ijske predmete 1 kupite po naj- H nižji ceni in v I velikanski izbiri samo v veletrgovini | I R. STERMECKI, Celje. Oglejte si iz- g I ložbe in zalogo, da se na lastne oči I | prepričate. Zbirajte listke za nagrado! | IL M ^^ar dfv^M HH: IHb Hfl ^^VBB m^ Bw Hfl DBiBT ^m bHhMI tKIHT" WrwP Hi ^BÄW wm H U H vL H Dne 3. junija 1927 se .ie na mest- nem miagdstratu vršila seja, ki so so je udeležili: vladni komisar dr. Farčnik, mag. svetnik Šubic, vodja elektrarne ing. Sajovic in knjigovodja elektrarno Tauschmann. Obravnaval se je predlog vodje elektrarne glede zboljšanja obrata in gospodarstva mestne el'oktrarne in se je sklenilo to-le: 1. Glede prehoda na napctost 220 V v predmiestjih naj sestavi elektrarna program in približno že v naprej ugo~ tovi stroške, ki bi jih pri tern, iimela elektrarna in predvsem prLvatno Rtranke. 2. Ukine se dolocba § XVII, 84 in se dovoli priklop asinhronskih motor- jev nad 9 HP na mestno omrezje. 3. Tarif a za pogonski tok z upo- števanjem casmi jo obvezna samo za obrate nad 20 HP. Za manjše obra,te lahko voli lastnilk ali tarifo z upošte- vanjem cosrni in osnavno ceno 3 Din na kwh. aii pa pTača kwh po 3.50 brez ozira na cosmi. 4. Gena pogonskega toka se zniža za vso tißlo porabo, ki presega 25 ur polne obtežbe na mesec, za 0.50 Din, za vso porabo nad 50 ur mesečne pol- ne obtežbe pa še nadaljnih 0.50 Din, PST ÖgiaöMlteT ~-wr Prihodnje šolsko leto se sprejmeta na hrano in stanovanje k boljši rodbini s posebno sobo in souporabo glasovirja.^ In- formacije se dobe pri upravi lista ali pri A. ZOR'KO, Kersnikova ulica 4. Kfijige za I- in II. meščansko šolo in knjige za trgovsko Solo se prodajo. Bre? 26. Z osebno pravico vzamem na raČun gostilno na pro- metnem kraju. Cenj. ponudbe pod »Solidna gospodičn«« na upravo lista. torej skupno za 1.— Din. No glede na to je možno še nadaljnje znižanje cene z dosego ugodnega cosmi. Z lastniki obratov, ki bi bili glede na.čina in časa obtežbe posebno ugodni za elektrarno. so lahko sestavi jo še posebne tarife. 5. Stranke, ki se jim je ukinil tok vsled nedovoljene uporabe elektriičnoga toka, se priklopijo na omrežje so Fe po plačilu pristojbine od 50—500 Din in povračila škode, ki jo oceni elefctrarna. 6. Glede predlaigane spreimembe § II 5 im 8, da prewzame elektrarna del stroškoiv za razširjenje in vzdrže- vanje sekiindarnoffa orrnrczia, si pri- drži g. vladni korniisar odlocitov. Elok- trarna naj preskrbi informaciije, kako je v tern oziru drnflfje. Ing. Sajovic &. r. /. Tauschmann s. r. Ivo Šubic s. r. Dr. Farčnik s. r. Točke 2 do vključno 5 stopijo ta- koj po tozadevni razglasitvi, ki naj jo oskrbi mestna efektrarna, v velja^o. Mestni magistral celjski, 8. jun. 1927. Vladni komisar: % Dr. Ffirčnik s. r. Franjo Dolžan, Celje Kralja Pefra oesta KSeparstvo in taaippava sftrelovodov. PökrävÄTaje streh šn InfifalaoBJe, naprava moderno« htgijeničnih kopaloih sob, klosetov in aefSravstv. naprav. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. s separatnim vhodom, po možnosti v pritličju, event, s hrano, iSče soliden gospod. Naslov v upravi. 2-1 ** nMiunAfl zababouškl» Irtoveljsfil in /N uvomI! I useymirGUcyWa iilt WlitWij in dosfavlja bq dorn v me&ta I! —--— in (Hci Fpanio Joftt, Celje, Aleksandrova ul. 4 Popravila pisalnih strojev hitro, eksaktno in poceni izvršuie specijalni mehanik z dolgoletno prakso in koncesijo v Celju.— Pnrowff-stna dioka^JSa na &*azpoBago. — Pi- saSni siroji novi in rabljeni v zalog«» JOSIP PUKL, Gelje KRALJA PETRA CESTA 4. mestne klavnice o klanju \n uvozu od 13. VI. do 19 VI. 1927. Zaklana živinn UV0Ž3H0 mCSO V kß | j I m e :- ? ö | •& « « = 11 '-g :§ a, « ^ °P°mba | O "^ O v- O > O O i, j OJ > > o O Žffi>^'hč-wO^y ^;f- W O X X Dečman FerdJnand 2--------------------------------\~~ ~ ~ — — — Esih Matija ....------3------1 2 ------------122 - - - - | Friedrich Ivan . . .------1------1 1 — — -j- — - - — — Gorenjak Josip ..----------3~ 56 —-----------— 42 — — -Gunžer Fridrlk . . 3 | - -Hole Martin ....------2------91------—, — — — - — -Ilohnjec Viktor . .------1 t — 1 3------— - 109 - - - -1 Hohnjec Stefan . . —------j 2 — — — — — — — — — Janžek Marija . . —------j— 1------_-._— — — — — — Kroflič Alojz . . . .------lj----------------- — — — 85 — — — H Lapornik Ivan . . .------2,------1 — - - — — 140 - - _ -Leskošek Ivan . . .----------* — ~ — ~ ^5 — — — — Lebič Fani.....---------------------_ _ — . | _ _ _ _ _. _ RebeuschegK Franc ------ 6 10— 312 — - -1102:447 76 — _ -Reicher ivan . . . .------3 2| — — — — — — Urbančič Adolf . . |-----! 2;-j------\ 1 — — _ — 313 - — ._ — j Vo^sk Rozalija . . .j------2.—j 2 1 2--— — - - — - -Zany Viktor ....----------j 2|--22--_ 191-------------- - -Zavodnik Alojzija------2J~ — 7 i — — — — — - _ — _ Gajšek Franc ...------lj-------3-------------------------------------------Pilih Karl .... -— ->-,----------------_- - - - -|_ Plešivčnik Ana . .-----------:— — 1-------------------244 - -- - -Reberšak Anton . —-------j—(-------j 1-------— — — — —• ~ ~~ Bernardi Drago . . —-------(~---------------------------^0 — — — — Robek Anton . .-----------"'--------------—j— — " — _ ~ — Kus Miha.....----------"~----------------------— ~ — — — — Skoberne Fric . . ------— "" — — 1----------— 49 — — - — Lebič Fanl . . . .----------------------------------j-------43 — - — -Hlavač (Celj. dom) .------------------------------—!-------— 47 - — — Skupno. . . || 5 -,26 17 3|35 55----------293 I697j165 - -|-.---------------------------IM------------------ ----------- --------- —— ----- Deia), nabiraj in Popoiiioma vamo nalozitß denarne prihranke pri vareuj v miados«, "To"neT'oT.'' stavbeni inkreditni zadrugi zomej.zavezo tf Caberju pri telju da TZZ™ jiäASTOT DOM ^ Obresiuje hranHne ßO/o VečJG stalne vloge po/ogovoni «^odneje. vioge po %P ' u Tamstvo za vlogc uad 2,000.000 Din. Marljivost treznost *>** naložbi ^neska do 5O Din se «Sobi nabiraln.ik na dom. Jz fflalega raste Vo~o^ pisarna v Celju, Preiernova ulica 6. Pupilarnovaren in jawnoko**isten denaE-ni zavod celjskega mess a Cell ska mestna hranilnica «^ —^^—————^——————^¦¦— ^M—_ Ustanov/jena leta 7864. V I**ötiJ*i pstlaci px»i kolodvor»«- Vsl toranllnienÄ posit se HvršuloJo nalRulantneJe, Hiiro in tot* ¦ no. Ugodrao otorestovanie. Polasnlla In nasveii brezpi»c»w« Pod trajnim dri. nadzorstvort' Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocji-- fX ____________________ _______ ——rr^; "I.: ,' -¦¦¦¦¦. sinuncs '"'i---------— -------- ' '-------------------" " Tlska In izdaja 2wfcr»« ti.karn»..... üdgovorr.a sta: Za izdajatelja in tlskarno Mila« fcetln« I « »dakcljo Vl»ko V. Gcbero. - Oba v Celju.