pw^opSna Leto txi. ffev. 211. v iiDmioni. o soboto 15. septembra 19Z8. csna Din r— 1\ Izhaja vsak dao popoldne, izvzemSi nedelje in praznike, —t Inaerati do 30 petit a Din 2—» do 100 vrat 250 Din, večji inaerati petit vrata 4.— Din. Popust po dogovora. Inseraini davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno ▼ Jugoslaviji 240.— Din, za luonaalro 420.«- Din. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št 5,1. nadstropje. » Telefon 2034. UpravnSrvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Odprto pismo W. Steeda kralju Aleksandru Sloviti angleški publicist apelira na vse Jugoslovene, da se pametno sporazumejo in ohranijo — Zagreb, 15. septembra. Sinoči je tukajšnji list »Obzore v. posebni izdaji objavil odprto pismo slovitega angleškega publicista in znanega prijatelja našega naroda VVickhama Steeda, naslovljeno na NJ. Ved. kralja. Pismo bo danes objavljeno tudi v znanem angleškem mesečniku »Re-wie of Rewiew«. Steed je naslovil svoje pismo na kralja, toda v obliki apela na jugoslovenski narod. Uvodoma naglasa, kako globoko spoštuje našega kralja in pravi, da bi bilo za tujega motrilca, ki ne zavzema nobenega službenega položaja, neugodno, da se približa kralju v tako kritičnem času. Iskal je idealnega predstavnika Jugoslavije, človeka, ki bi na popoln način predstavljal kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako osebnost je našel v našem kralju, ki je v težkih letih jugoslovenskega narodnega osvobojen j a pokazal neizmerno srčnost in požrtvovanje za blagor troedine kraljevine. Steedove misli in želje so pa v prvi vrsti naslovljene na živo utelešenje jugoslovenskega edinstva in se zato ne nanašajo le na najnovejše dogodke, temveč na ves potek jugoslovenskega pokreta od leta 1905 dalje. Steed prehaja nato k svojim stvarnim mislim in prikazuje z znanjem odličnega poznavalca zgdovinskih dogodkov razvoj jugoslovenskega osvobojenja in ujedinjenja od L 1905 naprej. Spominja se, hrvatsko-srbske koalicije in ob istem času v Srbiji nastalih stremljenj za izboljšanje gospodarskih stikov z Bolgarsko, ki so kasneje rodila sporazum o bolgarsko-srbski carinski uniji. Ta spora. Lepa iskrenost in vzorno socijalno čustvovanje je pri teh ljudeh! Da bo pa sramota socijalnega «delc a* nja» SLS na vladi še večja, so bile lani kronske pokojnine staroupokojencev preve* dene v dinarske, a tudi tu samo na papirju za večino naših staroupokojencev. Ministrstvo financ se je postavilo na sta* lišče, da kronski staroupokojenci bivših že* leznic niso vredni niti te dinarske prevedbe in tako doživljamo sramoto, ki jo objavlja nesrečni Spasoje Nikič iz Bosne po vseh naših listih. In kar velja za te upokojence, se lahko razširi tudi na druge kategorije, ki še vedno niso prevedeni na dinarske, češ, da bi po* tem ne bili izenačeni s srbijanskimi in na* stala velika «krivica», da bi neki prejemali večje pokojnine od starih srbijanskih upo* kojencev. Kakor da bi se to ne smelo vsaj malenkostno obrniti! Kakor da so naši upokojenci smeli 10 let stradati in umirali, srbijanski pa prejemati visoke pokojnine. Tu na-j zastavi SLS svoje asocijalno čusi* vovanje»y tu naj rešujejo uckrščartski socija* listi* socijalno vprašanje. Ne morejo se iz* govarjati. da tega ne morejo. Imeli so mini* stre in danes je predsednik vlade, to je vr* hovni poglavar vseh državnih blagajn, go* spod Korošec. E>a, govoričenja in farbanja na «socijal* nih dnevih» so poceni, tudi resolucije o akrščanskem etosu« so brezplačne, toda po* truditi se in za ljudstvo res kaj storiti, to je druga pesem, kajne gospoda od .QLS? Avtomobil razbit, potniki zdravi Plzen, 15. septembra, g. Danes popoldne se je pripetila na cesti v bližini Plzna nuda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Ker je avto vozil s preveliko hitrostjo, ga na ovinku ni bilo mogoče dovolj hitro ustaviti, tako da je zavozil v cestni jarek. Pri tem je zadel v dva vojna invalida, izmed katerih ie bil eden slep, ter ju povozil. Avto se je popolnoma razbil. Potnikom se po čudnem naključju ni pripetilo nič hudega. Čičerin na potu v Berlin Stettin, 15 septembra, s. Ruski »iudski komisar za zunanje zadeve Čičerin jp danes odpotoval v Berlin. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali; Dunaj 802, Berlin 13.57, Praga 168.72, Pariz 222.25, Curin 10.956, Newyork 56.94, London 27G.1S, Milan 297.70. ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška broza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 302, Berlin 13.57, Praga 168.72, Pariz 222.25, Cu-rih 10.956, Newyork 56.94, London 276.18, Efekti: Vojna škoda 439.40. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1285, Dunaj 73.16, Berlin 123.80, London 25.20. Newyork 519.50, Pariz 20.29, Milan 27.16, Berlin 123.80. Stran Z •S C O V E M S K I NAROD" dne 15. septembra 1928. Stev. 211 Enakopravnost pod vlado „na jveč jega Slovenca" Tarifna politika v službi srbijanske nadvlada. — Počakali osel, da trava zrase!« — Slučaj beograjskih opekarn. Na5i gospodari ki krogi, v koliko* zasledujejo vetrno in pcroo goipodariko*politi* ne dogodke v najl državi, te bodo še prav dobro spominjali poizkusa beograjskih opet kam, pridobiti prometno ministrstvo za po* sebne tartfne ugodnosti. Beograjske opekarne so namreč preko noči stale pred dejstvom, da) ne morejo več konkurirati opekarskim proizvodom, ki se dovažajo iz prmčanskih krajev, največ iz Zagreba in iz Slovenije. To se je pripetilo tedaj, ko bo morale konkurenčne prečanske opekarne dovažati svoje proizvode na beo* grajsko tržišče z normalnimi prevoznimi ta* rifami (kakor ie danes). Prečanska opek r* aka industrija je torej producirala tako so* Udno tn poceni, da je svoje blago v Beo* grad j ponujala pod ceno tamošnjih, doma* čih opekarn, čeprav so le*tem odpadale ogromne prevozne tarife tz Zagreba in Ljubljane do Beograda. To dejstvo je bik) v resnici le porazen dokaz solidarnosti in v takem slučaju bi morale beograjske opekarne pač seči po edino zanesljivem m uspešnem sredstvu preomove in racijonalizacije svojih tovarn. Tod« beograjski opekarski industrije! so prišli na drugo miself Sklenli so zahte* vati od prometnega ministrstva, naj u^ari na opekarske proizvode iz Zagreba in Ljub* Ijani povišane tarife, da na ta način povi* šajo cene teh proizvodov in s tem JČistijo beograjsko tržišče nepoklicane in neželjene prečanske konkurence. Kaj menite, ali so beograjski mdustrijci poskušalo s to mahinacijo tajnim potom, ali so se zbali javnosti in razumljive, lo* gične obsodbe njihovega nezaslišanega par* t ižanske ga in korupinega poizkusa? Kaj še! Ta predlog so najpreje lansirali v beograj* »ko «Politiko», ki pa ga je iz sramu obja* vila v nevidnem kotičku. Nato so ž njim prišli na plenarno sejo goskodarske osred* nje ustanove, kjer so jih, seve, prečanski industrijci in zbornični tajniki končno temeljito zavrnili in osramotili. «PoIitka» objavlja v eni zadnjih številk nove take dokumente. Samo to pot resnic* ne, izvedene, že pridobljene! Lani, meseca oktobra je generalna di* rekcija carin na zahtevo ministrstva financ in pod pritiskom predpisanih redukcij uki* nila carinarnice v mnogih prečanski h krt* jih, tako v Čakovcu, Celju, Karlovcu, Veli* kem Bečkereku tn končno v Sisku. Carinar« niča v Sisku je obstojala nad 60 let. Vse te carinarnice so bile ukinjene radi budžet* nih prihrankov in na račun proračuna za 1. 1928/29. Ukinjene so bile torej kakih 7—8 mesecev, predno je proračun stopil v ve* ljavo. Najlepše pa je to. da je ministrstvo šlo preko vseh gospodarskih organizacij ter postopalo povsem samovoljno, kakor da bi ne bilo gospodarskih institucij, ki so prve poklicane, da povedo svoje mnenje v tako važnem gospodarskem vprašanju. Prihranki pa so obstojali v Sisku n. pr. samo v izdat* kih za tri uradnike, dočim je carinarnica imela prostore, razsvetljavo, magazine, kur* javo in vse ostalo zastonj. Izdatki so torej znašali v proračunskem letu 1927j28 le 78 tisoč dinarjev, dohodki te carinarnice pm 32 muHjonov dinarjev! Kolika je šele ikoda. ki je bila s tem prtzadejana gospodarstvu in državi? Ozadje tega ukinjenja pa Je v tem, da sedaj na vsej Savi od Siska do Beograda ni več nobene carinarnice in da se mora vse blago, ki se dovaža iz Rumunije, Bol* garske in Madžarske v Sisek, cariniti v Beo* gradu, a prej so ga carinili v Sisku. Beo* grad dobi s tem miljone kaldrmine, itd. Vse intervencije, da se popravi ta vne* bovpijoča krivica, so ostale brez uspeha. «Počakjt da zrasle trava,* to je btl nem, lakoničem odgovor merodajnih gospodov v Beogradu. Drug primer se tiče nesrečne tarife za pasivne kraje, ki velja za oddaljenost do 300 km. Tudi tega ilustrira «Politikm» pisec na slučaju Siska, ki je že zdavna veliko trgovsko središče in kamor se dovaža žito na velikih tovornih ladjah. V Slsku so naj* modernejše žitne shrambe, kar jih ima Ju* goslavija. Vodna pot pa je vendarle cenejša od železniške. Na ta način je bil Sisek sre* dišče in izhodišče ogromne trgovine. Toda iz Beograda so ji z eno potezo peresa za* dali smrtni udarec. Uvedli so tarifo za pa* sivne kraje, ki velja na oddaljenost do 300 kilometrov, in tako je železniški prevoz po* stal cenejši in vsa trgovina preko Siska je padla v vodo. Seve s tem pasivni kraji niso prejeli cenejšega blaga, glavno je le, da je Sisek kot trgovsko mesto ubito. Pisec navaja nadalje vprašanje regula* cije Save, ki je danes tam, kjer je bilo ob prevratu. Seve, do Šabca se bo že vse sto« rilo, ali naprej gori v prečanske kraje, bog ne daj. V Beogradu grade ogromen uprav v ame* viških dimenzijah zasnovan most do Panče* v a. Stal bo kakih 100 miljonov Din. Pri Si* sku pa bi bil potreben 20 krat manjši pot preko Kulpe. Toda vladi se ne žuri in most grade že več let, ne da bi ga nameravali v tako kratkem času dokončati. Seve, panče* vaški most je potreben Beogradu, komu pa most v Sisku? V Beogradu živi priviligi* rani narod, v Sisku pa raja, ki je bila «osvo* boj en a» in ki naj «plača odrešitev*. Slovenija, ki bi nujno potrebovala po* sebne carinske in tarifne ugodnosti in zašči* to, ta sme mirno propadati tn gledati, kako bo do kosti obubožala. •cNajvečji Slovenec* je sicer predsednik vlade, a kaj to, če pa nima niti najmanj* šega pojma o gospodarskem življenju in o onih velikih problemih, kjer pomenja naj* manjša razlika v tarifah in v carinskih po* stavkah desetine in desetine milijonov na* rodnega premoženja. Tako je, kadar so Slovenci «najsrečnej* ši narod* na svetu ... Mariborski zdravniki proti Poljšaku Trije ugledni mariborski zdravniki so podali o Poijšakovi metodi lecenja raka in drugih težkih bolezni mnenje, ki je za Polj* šaka zelo neugodno. Mnenje primanja dr« Černiča Včeraj se je v Mariboru ponovno sestala komisija, da poda končnoveljavno mnenje v Poljšakovem zdravljenju. Oblastni odbor je zahteval od zdravnikov pismena izvedeniška mnenja, ki si pa d ia men t rnl no nasprotujejo. Zato je oblastni odbor sklenil, da se vsi nadaijni poskusi zdravljenja na Poljšakovem načinu zaenkrat ukinejo, ker oblastni odbor ni kompetenten reševati ta spor med zdravniki. >Marburger Zeitungc je pa včeraj objavila mnenje treh uglednih mariborskih zdravnikov in sicer primarijev dr. Benčana, dr. Cerniča in dr. R o b i č a. Kaj pravi primarij dr, Benčan Primarij dr. Benčan, šef poroddšniee v Maribom, je sotrudniku mariborskega lista izjavil, da ima on pri končni sodbi pravzaprav najležje stališče, ker je Poljšak vse štiri, dne 1. julija mu dostavljene pacijente na ginekološki oddelek, kratkoma-lo zavrnil z motivacijo, da so že prešibki in da sploh ne zdravi raka na maternici in raka v trebušni votlini, čeprac je popreje bolnike pregledala posebna komisija. Toda kljub temu si je Poljšak izbral eno pači jen tko, čije diagnoza se je glasila rak na maternici (!) in sicer je bila to pokojna ga. Reisert, katero je svoječasno že privatno lečil. Bolnica se je sprva subjektivno počutila bolje, toda kmalu se je njeno stanje rapidno slabšalo in umrla je, čeprav je g. Poljšak še štiri dni pred njeno smrtjo nekemu zdravniku izjavil, da jo bo popolnoma izlečil. Vsi štirje zavrnjeni bolniki pa žive še danes, dasi je bila med gotovim delom publike na podlagi tendencijoznih časopisnih vesti razširjena vest, da so bili Poljšaku dostavljeni samo brezupni slučaji. >Kar se tiče svinčenega mazila,< je izjavil dr. Benčan, »je to že staro, od maza če v vedno rado uporabljeno sredstvo, katero je že znanost davno zavrgla, ker je dkrila boljša sredstva. Na svetovnih MMfcsJI so sprva tudi uporabljali svičene injekcije in svinčena mazila, ki so jih pa kasneje za* vrgli, ker so se pokazali znaki zastrupljanja. V ginekologiji Poljšak sploh ne pride v poštev, ker je brezuspešen in naravnost škodljiv. Bolnikom se na ta način samo vliva novo upanje in zato zamude pravočasni trenutek za zdravljenje. Pokojni ge. Reisertovi bi s* dalo s pravočasno operacijo podaljšati življenje. Atmosfera v Poijšakovi baraki pa ni dala misliti na kako operacijo. Dve stvari sta. ki ju je objavil g. Poljšak in s tem pričaral neslutena upanja: 1. da razpolaga s sigurnim sredstvom zoper raka, sarkom, kostno tuberkulozo in druge dolgo trajajoče bolezni; 2. da ima v rokah preparat s katerim lahko kontrolira, če bolezen še razjeda telo. V splošni bolnici v Mariboru sem imel priliko opazovati 17 težkih kirurgi&nih bolnikov in sicer devet primerov raka (4 na prsih, 1 na maternici, 2 na obrazu, 1 na ustnicah in 1 na debelem črevesu), pet primerov tako zvane kirurgične tuberkuloze (3 na kolenih, 1 na nogi in 1 v boku), dalje 1 slučaj sarkoma v očesni votlini in 1 čvor na mečih, tako zvani ulcus permag-in končno 1 primer piemlje, katero je g. Poljšak na podlagi neke fotografije napačno spoznal za tuberkulozo in temu primer-on tudi lečil. V vseh navedenih primerih, izvzemši zadnjega, ki je bil na kirurgičnem oddelku, je Poljšak zdravil s svojim mazilom brez mojega sodelovanja in vsem je pred lečenejem obljubil, da bodo popolnoma okrevali. Rezultat tega lecenja je pa po dveh mesecih sledeč: Ozdravil ni nobenega bolnika, dočim sta en kirurgični in en ginekološki pacijent umrla. Pri vseh ostalih bolnikih se pa pomika bolezen v medicinsko znani smeri. En bolnik s prsnim rakom je pa naravnost v nevarnosti, ker je po krivdi g. Poljšaka, ki ga zdravi že od božiča, torej devet mesecev, zamujen. Pravočasna operacija bi ga sigurno rešila. To velja tudi za eu slučaj ustnega raka. Sicer imam pa namen o posameznih kirurgičnih slučajih podrobno pisati v strokovnih glasilih. O čudežnem preparatu, s katerim lahko de žene, če se bolezen še nahaja v telesu, nam g- Poljšak ni pokazal ničesar. Ta čudežni preparat je samo pobožna želja g. Poljšaka in sicer kot vaba za naivne ljudi. V splošnem ugotavljam, da Poijšak->vo zdravljenje raka, sarkoma in kirurgične tuberkuloze ne pomeni ni kakega napredka za medicino, marveč povratek v srednji vek, ko co z različnimi mazili bolezen >potegnili« iz telesa. Končno moram obžalovati, da se je afera g. Poljšaka radi pisanja nekaterih listov raznesla po vsej Evropi in vrgla o a Slovenijo kaj čudno luč. Zato je popolnoma v redu, če priie ta ltera v najkrajšem času pred sodišče, kjer je dana možnost popolne razjasnitve. Primarij dr« Robič Seveda vam lahko podam samo svoja opazovanja o kožnih boleznih, za katere sem specijalist. Mazilo, s katerim je lečil g. Polšak, obstoji iz 20 odstotkov svinca, 45 odst. vegetabilnih olj, 25 odst. kolofo* nija, ostanek pa je iz rastlinskih snovi. To» rej ne nudi ničesar novega. Najučinkovi* tejši del je v bistvu svinec. No, mi pa ve* mo. da se je svinec že v starih časih z uspehom uporabljal proti gotovim kožnim boleznim. Omenim naj samo svinčevo vo»* do, svinčeni kis, diahilonov obliž, ki so v domačem zdravilstvu znana zdravila. Svin« cene spojine mazači splošno radi uporablja« jo kot skrivnostno in vsemogočno zdravilo, vendar so bile tudi predmet opetovanih znanstvenih proučavanj! Tako je n. pr. ustanovitelj dermatologije Hebra uporab* 1.1 al svoje diahilon * mazilo za zdravljenje vseh vrst izpuščajev in P. Unna, eden naj* večjih kožnih specialistov, je priporočal za kožno tuberkulozo svinčeno mazilo. Na le* tošnjem kongresu raziskovalcev raka se je razmotrivalo tudi o vplivu svinca na raka. Poročilo o tem se dobesedno glasi: Razgovor o hemoterapiji raka s poseb* nim ozirom na svinec, je pokazala, da so nekateri slučaji med obravnavanjem in tu* di uspeh obravnavanja boljši, na drugi strani pa, da je svinec nevarno sredstvo, ki za splošno uporabo ni primerno. S tem je izrečena tudi sodba o Poljšs* kovem, s tako bombastično reklamo najav« Ijenem sredstvu. Nobena bolezen raka se ni zboljšala, kaj šele ozdravila. Dva borni* ka, ki ju je Poljšak sam izbral, sta umrla. Pri kožni tuberkulozi in izpuščajih je bilo v smislu zgornjih izvajanj opaziti nekak ugoden vpliv. Vendar to sredstvo ni na me* stu za lisa i. Pri običajno veliki razširjeno* sti te bolezni po vsem telesu na eni strani in pri veliki vsebini svinca v mazilu na drugi strani, obstoji eminentna nevarnost akutnega aH kroničnega zastrupljenja z vsemi njegovimi strašnimi posledicami. Po* leg tega učinkuje sredstvo veliko prepočasi, je nepraktično za uporabo in povzroča dol* gotrajno gnojenje, zapušča često trajne brazgotine in sledove in končno rudi reci* divični primeri niso izključeni, kar smo ugotovili pri enem, od Poljšaka skrbno iz* branem slučaju, ki ga je imel Še v svoji prejšnji praksi. V splošnem lahko rečem, da je od Poljšakovih, s tolikim pompom napovedanim zdravilom, ostalo zelo malo, nič več, nego je bilo znanosti in medicini že davno znano. Pisane zgodbe iz naših krajev Zverinsko posilstvo — Krvava rodbinska tragedija. — Sveti-slav Petrovič angažiran v Berlinu. — Strašen samomor med lokomotivama. — Poskusen samomor v zaporu. — Iz Subotice poročajo o besrtijalnem posilstvu neke 6-letne deklice, ki se je pripetilo že pred dvema mescema. V obmejni občini Horgoc je neki seljak našel v gozdu blizu vasi truplo deklice, ki je imela tako izkažen obraz, da ni bilo mogoče takoj ugotoviti njene identitete. Slednjič so deklico spoznali po obleki in drugih znakih. Bila je hčerka neke uboge vdove iz vasi Hor-goč. Umor so takoj prijavili orožnikom, ki so uvedli preiskavo. Zdravniš-ko-sodna komisija je pa ugotovila, da je neznani zločinec deklico najprej oskrunil in nato zverinsko umoril. Izreza! ji je spolovila in ji popolnoma razreza 1 obraz. Po tej strašni najdbi je izginil iz vasi neki Stjepan Cere. Prekoračil je madžarsko mejo. Sum je padel na begunca, ker ima na vesiti že sličen zločin, ki ga je izvršil pred leti nad neko 12-letno deklico. Včeraj je madžarska policija aretirala Cera v Segedinu in ga izročila našim oblastim. Zverinski pohotnež Je svoj zločin priznal in so ga oddali sodišču v Subotici. ★ V banatskem selu Srbskem Elemiru se je r>redvčerajšnjiim odigrala na glavnem trgu krvava rodbinska tragedija. Najbogatejši posestnik v vasi Stjepan Kispulov je živel ločeno od svoje žene. Ker mu je bila nezvesta in jo je pred letom dni zasačil z ljubimcem, jo je spodil tn živel sam s evojo staro materjo. Žena mu ni dala miru in ga je vedno nadlegovala, naj jo vzame zopet k sebi. Mož se -je žene slednjič usmilil in ji dovolil, da se vrne na njegov dom. Od tedaj se je pa Kispulov udal pijači. Pil je vedno več in v pijanosti je večkrat pretepali tsvo-jo ženo. Zaito je žena zopet pobegnila od doma. Stjepan jo je pozval, naj se vrne, toda zaman. Na glavnem trgu sta se mož in žena srečala in ko je žena izjavila pijanemu možu, da se nikoli več ne bo vrnila k njemu, je ta potegnil nož in jo zabodel petkrat v prsa. 2ena se je zgrudila na mestu mrtva. Kispulova so orožniki aretirali in izročili sodišču. ★ Svetislav Petrovič je dobil te dni ponudbo nekega filmskega podjetja v Berlinu za angažma s tedensko plačo 280 tisoč Din. Ponudba je bila poslana na Petrovičev dom v Novem Sadu. Podjetne ga prosi, naj se vrne iz Jugoslavije naravnost v Berlin in podpiše pogodbo. Brzojavka pa ni našla Petroviča doma, kajti med tem je umetnik dospel v Zagreb in se nastanil v hotelu Esplanade. Na kolodvoru so ga pričakovale številne Zagrebđanke od zelenih žabic do prezrelih devic. Deklice so imele pripravljene cvetlice in stare matrone so bile oborožene s šopki ciklam in drugih izbranih cvetlic. Isto popoldne, ko je prišel Petrovič v Zagreb, je neki zagrebški list priobčil kopijo nekega pisma z naslovom: Zagreb, Serbie, katerega je baje pisal •sam Svetislav Petrovič. Tako je nastalo proti umetniku veliko nerazpolože-nje v nekih krogih, ki je prišlo do izraza tudi pri prihodu SvetisJava Petroviča v Zagreb. Skupina mladih je pozdravila umetnika z žvižgom in protestnimi klici, ki so pa utonili v burnih ovacijah ostale publike. Petrovič se je srečno preril skozi čakalnico in stopil v avto. Pred kolodvorom ga je pozdravila množica z živio-klici in klici dol. pfuj! Umetnik je bil nemalo iznenađen in ko so povedali zgodbo o pis-smu, kjer je sam napisal, da je Zagreb v Srbiji, je opravičeval no odgovoril, da ima dva tajjnika in eno kontoristrrrjo ter da mnogo potuje in zato navadno ne piše sam pisem, kajti prejme jih dnevno okoli 4000. Umetnik je tudi pripomni], da bo že z naslednjim vlakom odipotoval iz Zagreba. ★ Samomorilno kroniko mesta Zagreba je včeraj obogatel primer samomora, ki je po svoji hladnokrvni pripravljenosti in grozoti menda edinstven v kroniki. Strojevodja Adolf Bohinc, zaposlen v kurilnici delavnice državne železnice ,bi moral nastopiti službo na- slednje jutro. Prišel je kmalu po polnoči v delavnico popolnoma nepričakovano. Njegovo vedenje je zadnje čase pričalo, da se nahaja v težki duševni depresiji, ki se je od dne do dne večala. Strojevodja je v delavnici pripravil lokomotivo, pritisnil je vzvod in lokomotiva se je začela premikati. V nafcilednjeim trenutku je skočil strojevodja s stroja in hitel kakih 20 m pred lokomotivo, ki je stala na istem tiru. Bohinc se je naslonil na desni odbijač diruge lokomoive in je mirno pričakoval z vedno večjo hitrostjo bližajočo se lokomotivo. V naslednjem trenutku je lokomotiva udarila v drugo lokomotivo in odbijača sta nesrečnega strojevodno dobesedno zdrobila. Po delavnici se je razlegal strašen krik samomorilca. Zakričal je delavcem, naj ustavijo lokomotivo, ki je drvela po tiru iz delavnice z razmesarjenim truplom na odbijačih. Ko so delavci stroj ustavili, je Boninc padel z odbijačev in mogel samo še povedati, da je izvrši samomor. Prišel je zdravnik in policijska komisija, ki je pa mogla ugotoviti samo smrt Samomor je povzročil med železničarji veliko razburjenje in splošno sočutje. Včeraj si je hotel končati življenje v zagrebških zaporih 271erni politični kanjenec Marino Verzzella ki je bil pred meseci aretiran. Policija ga je osumila, da je špijoniiral v prid neki tuji državi. Verzzella je čakal več mesecev na sodno razpravo, končno je pa obupal ter si prerezal žile na desni roki, ko so bili ostali kaznjenci na dvorišču. Kaznjenec je izgubil mnogo krvi. Na njegovo stokanje so prihiteli jetničarji ter mu nudili prvo pomoč. Verzzella je rodom Italijan. Ker si je z možem zadal težko poškodbo, so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico in mu nudili zdravniško pomoč. Upati je, da ostane pri življenju. Ko so ga zaslišali, ni hotel izpovedati, kai ga je gnalo v smrt. Najbrž se je naveličal dolgočasnega zapora. Zanimivo je, da to ni prvi primer, da si kaznjenci v zagrebških zaporih sami končujejo življenje in to zaradi malomarnosti policije, ki jih pusti v zaporu, namesto da bi jih izročila sodišču ali pa izpustila. Naši obrtniki za svoje pravice Vrhovni obrtniški svet je na svoii seji dne 8. septembra 1938 v Mariboru razpravljal o uredbi o odpiranju in zapiranju obra. tovalrsč ter osermirnem delavniku in je prišel do sledečega zaključka: »Obrtniški položaj v državi ie skrajno neugodno. Na<še zahteve in naši protes. Kino Ideal: «Pat in Patachon«. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: «Titanio>. Kino Ideal: cPat in Patachon«. Gledališče: «Grofica Marica« v drami ob 19.30. Medmestna tekma Ljubljana — Celovec ob 16.30 na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Ramor, Miklošičeva ce* sta; Trnkoczv, Mestni trg. Oba po 3000 Tisti, ki delajo z rokami, so pri nas zavarovani. Če katerega boli kočnik, mu zdero podočnik, če je pa bolan na pljučih, mu post rže jo kurja očesa in mozole na nogah. Tako so zavarovani proti vsem telesnim nezgodam, za du* ševne bolezni imajo pa itak brezplačno besedo, ki pride iz ust božjih namestni* kov. Ta reč se imenuje delavsko zava* rovanje in ima svoje poglavitno seda* lišče v stolnem mestu Zagrebu. Tam so pa oni dan pogruntali, da bi kazalo za* varovane delavce še kopati in kuhati v vročem zraku, da jim sile ne opešajo. In so razpisali natečaj za one, ki bodo vodili zavod za fizikalno liječenje Te* rapija. P epe iz uredništva zdaj ne ve, koga bodo kuhali v vročem zraku. Terapijo sli delavce, če bodo kuhali Terapijo, da naj pazijo, da ne bo javnega pohuj* sanja in greha zoper moralo. Kajti bi delavsko zavarovanje ne pridobilo na ugledu, če bi vpričo delavcev slekli Terapijo do nagega. Tisti, ki bo nad* ziral kuhanje delavcev ali Terapije, bo imel stalno mesečno plačo 3000 Din in razen tega stanoviten odstotek kopali* ških kosmatih dohodkov. Če bodo ko* smatini med dohodki stanovitni, jih bo dobival če pa jim bo stanovitnost ka* kor vremenu v aprilu, jih pa ne bo. 3000 Din bo pa dobival stanovitno vsa* kega prvega v mesecu in si bo kupil celega prašiča s kožo vred, da bo jedel slanino in klobase, kajti masirati dehe* le Zagrebčanke ni karsibodi. 3000 Din bo dobival stanovitno tudi kopališki zdravnik, kateremu so takisto obljubili stanovitne odstotke od kosmatih do> hodkov. Če jih bo masirana Terapija kaj zaslužila. Naš Pepe pravi, da ni vredno studi* rat i medicine, osobito Če ima človek velika pljuča in zdrave mišice. Delav* sko zavarovanje da plača za masiranje in liječenje Terapije enako stanovitno 3000 Din, narodno zdravje pa Še manj. Pariz, 14. sept. s. cNewyork Herald* po* roča. da sta včeraj državni tajnik Kellogg in senator Borah delj časa govorila o tem, da mora Amerika priznati sovjetsko unijo. Po konferenci je podal Borah novinarjem izjave, da pomeni pristop sovjetske Unije h Kelloggovi pogodbi nov moment, ki Ko olajšal obnovo odnosaiev med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Washington, 14. sept. (be.) Pristop aov« jeHke Rusije k protivojnemu paktu je iz» zval v tukajšnjih političnih krogih veliko zadovoljstvo. Ameriški državni tajnik Keb logg in senator Borah sta sklenila, da bosta nonovno načeta vprašanje ameriškega sta* lišča v vprašanju priznanja sovjetske Ru« Mie. Borah izjavlja, da je priatop sovjetske RusMe k protivojnemu paktu ustvaril po« polnoma novo situacijo, ki lahko dovede do oficijelnega priznanja sovjetske vlade s strani smeriJkih Zediujcnih držav. Duševni profili četrte generacije" Kaj pravijo o sebi naši mladi umetniki, ki so se z razstavo svojih del predstavili publiki in ki hodijo v upodabljajoči umetnosti svoja pota. Dne 2. t. m. je mojster Rihard Jakopič otvoril razstavo mladih slovenskih slikar* jev, ki so kdo ve iz kakšnga vzroka dobili ime cčetrta generacija*. Tedaj je završalo v vrstah naših umetnostnih zgodovinarjev in kritikov. Belili so si glave in šteli in studi* rali ter slednjič dognali, da mladi razstav* ljalci nikakor niso cčetrta generacija* v zgodovini naše slikarske umetnosti. In hu< do so jim zamerili in se jezili. Naš urednik je mlade umetnike pobaral, kako da so baš «četrta generacija* in ali «e niso nemara ušteli pri štetju umetniških slovenskih generacij. Odgovorili so mu, da se jim samo zdi, da so četrti po redu, da pa to ni poglavitno. Razstava bi se lahko imenovala «Pri kranjski klobasi*, ali pa, «Pri koz los t rele ih» ali pa še arazstava lju* biteljev novodobnega aktualnega realizma*. V vseh primerih bi publika vedela o mla* dih umetnikih ravno toliko, kolikor ve se* daj, ko se imenuje «četrta generacija*. V prvem primeru (razstava pri kranjski klo* basi) bi bil uspeh razstave nemara še naj* večji, kajti pri občinstvu in kritikih bi vzbujal iluzijo duševnih in telesnih naslad. Tudi obisk bi bil večji in umetnostni zgo* dovinarji bi se manj razburjali. Da bo pa pomota popravljena, so raz* stavljalci izročili našemu uredniku svoje duševne profile, katere sedaj objavljamo. Manjka samo Olaf Globočnik, ki se je ne* kaj dni trudil, da bi ovekovečil svoj duše v* ni profil s peresom m besedo na papirju, pa se mu ni posrečilo. Fran Pavlovec Postranska in nič važna je moja biografija. Morda je važno, namreč samo za mene, da želim slikati samo Pav lovca, nič več in nič manj. Impresionizem in ekspresionizem, ku-bizem, fauvizem, dadaizem. izem na izem, francoska Šola, nemška šola, ta ali ona šola, vse to diši po kasarni. Smrdi po vojaškem biksu. Siti smo kasarn. Sicer pa, kaj bi delali ljudje, da nimajo civilistov in kasarn, kapralov in generalov, ordnov in zvezd, Mussolinijev in Kelloggovega pakta, vojske in miru, biblije in > Slovenskega Na-rodac, mladih in starih, L, II. III., IV. in X, generacije. Cisto nepomembna je torej moja avtobiografija. Človek sem, ki vstaja z dnevom in gre z nočjo spat, ki si vsako jutro čisti zobe, ali pa tudi ne, kadar ni* mam denarja za zobni prašek. Ne trpim na nobeni bolezni, razen na občutnem pomanj* kan ju novodobnih idej! Sem torej brez idej! Moja purgarska dušica se še vedno veseli hrastovega drevesa v Mestnem logu, moje plave oči se pa radoste ob pogledu na belino cerkvice na Rožniku. Čutim, da je to hrastovo drevo m ta belina cerkvice na Rožniku dovolj velika ideja in vredna realizacije na platnu. Skromna ideja, za mene pa vredna vsake žrtve. Kdor želi več, se mora obrtniti drugam, na pr. na Dunaj, Monakovo, na Franca v. Stucka, Bocklina itd. Povejte nam, gospodje, kar je prokleto važno za vas in za nas, povejte nam že enkrat, kaj smo prav za prav mi? Ali smo narod, ki je šele začel živeti, ali smo na* rod, ki hoče umreti še preden je začel ži* veti? Ali smo na periferiji Balkana ali Ev* rope? Ali smo ali «evropska gospoda*. Mislim, da je to aktualnejši problem za nas kot sodobna, aktualna nova stvarnost, o katri pravi uemtnostni zgodovinar A. W. v ugledni nemški reviji ob priliki evropske umetnostne razstave v HambuTgu I. 1927: Die neue Sachlichkeit ist als Abortus schon gestorben. Nisem babica, zato nočem mečkati po rokah tujega mrtvorojenčka. Moje skromno mnenje je tudi, da je za nas mlade slovenske oblikovne toreadorje častne j še od ^sodobnega novega realizma*, da zabodemo svoja kopja tam, kjer so nehali Petkovšek, Grohar, in kjer se še bori naš matador Jakopič. Ce so ti kaj ustvarili, o čemer jaz ne dvomim, potem je naša dol* žnost in edina možnost, da nadaljujemo njih delo. Ce pa niso nič ustvarili, povejte nam, da si preskrbimo druga ogledala, da poiščemo v tujini zavržena embrija, s kate* rimi bomo krasili našo notranjo revščino. Danes smo v resnici že tako daleč, da ne potrebujemo več izdelkov evropskih tvornic in ne idealov sodobnega realizma (Made in Gennanv, Hoch, dreimal Hoch!). Čas zahteva od nas nekaj več, resnično nekaj več. Čas zahteva, da s svojimi očmi zremo resničnemu življenju v obraz. Pa čl o* vek, ki je brez duše, zastonj išče v sočlo* veku dušo. Ne bo je našel, nikdar ne, ker je sam nima. Miha Maleš Pred letom dni sem prvič stopil pred slovensko javnost z razstavo v Jakopičevem paviljonu. Priznati moram, da se me je takrat polastil neki nerazumljiv, a sladki strah. Razstava me je pa navdušila in mi dala veliko moči. Pa ne zato, ker so me ugodno kritizirali in ker nisem dosti prodal. Vžival sem, če je publika zasmehovala in se zgražala. To so bili najlepši dnevi v mojem, takrat sem pisal mračnem, življenju. Kaj zato, če sem bil mesec dni po razstavi že >suh teli na jako stare, lesene opore, kar priča, da se je v Sveti planini kopala antimonova ruda že pred stoletji. — Prvi poljski pridelek t. j. ječmen in rž, sta bila lepa, pšenica pa slaba, poznejši pridelek je pa trpel radi ause, da nismo dobili tega, kar smo pričakovali. — Vreme« Radi ari neradi se bomo morali sprijazniti z jesenskim deževjem, ki je tem neprijetnejže, ker smo imeli krasno poletje. Včeraj je sicer deževaJo, toda barometer je stal razmeroma precej visoko, danes }e pa zopet nekoliko padel ln vse kaže, da bo Imeli Jutri sHabo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Skoplju, povsod drugod pa oblačno. Največ dežja smo imeli v Ljubljani. Močno je deževalo tudi v Mariboru in Splitu. Vroče Imajo samo še v Skopi ju, povsod dTugod se je pa ozračje že znatno ahladilo. V Skoplju je bilo vče- raj 34, v Splitu in Beogradu 27, v Dubrovniku 26, v Mariboru. 19 v Zagrebu 18, v Ljubljani 16.6 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 13 stopinj. — Pri odebelostl, krču. sladkorni bolezni Vam zboljša grenčica Franz - Josef prebavo. Številna strokovnjaška poročila poti ju jejo, da so rudi na protinu in sladiko-sečnosti bolni prav zadovoljni z učinkom vode Franz Josef. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah 26~T — Izšel je prvi esperanta k o - slovenski In slovensko - esperantski slovar. Naročila sprejema »Klub esperamistov v Ljubljani«, Narodna kavarna. — Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krlstoflč-BuČar, Stari trs 9. — Sanatorij dr. Lakatos, Baden pri Dunaju. Dietetiflca, zdravljenje srca, žveplane kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu. Zmerne cene. 685-n — Jutri v Novo mesto na skupščino C. M. družbe. Vožnja polovična. Vlak odhaja zjutraj ob pol 8. in se vrača ob pol 9. v Ljubljano. Kdor se zanima za narodno obrambeno delo, se bo gotovo udeležil skupščine. 688-n — Nov nači pranja. Perilo se namaka nekoliko ur ali kar čez noč, zjutraj se pa kuha pol ure v raztopnini Radiona. Tako se nadležno pranje izprerrrinja v zabavo. Iz Ljubljane —U Proslava proboja solunske fronte. Ljubljanski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev je proslavil danes desetletnico proboja solunske fronte. Ob 7. zjutraj je daroval č» p. Alijančič, bivši dobrovoliec na solunski fronti, ob asistenci dveh č. patrov v frančiškanski cerkvi mašo zadušnico za padle bojevnike. Zadušnice se je udeležila celokupna uprava ljubljanskega pododbora. Aktivni častniki pa pijetetmi svečanosti niso prisostvovali. Po maši se Je vršil v pisarni pododbora članski sestanek, na katerem so naši rezervni častniki skromno proslavili desetletnico tega velikega zgodovinskega dogodka. Ni- Vel. kralju in vojnemu ministru je bila poslana pozdravna brzojavka. —H Seja ljubjanskega občinskega sveta. V torek 18. t. m. se bo vršila ob 17. redna javna seja občinskega sveta ljubljanskega v mestni dvorani. Dnevni red je sledeč: 1. Naznanila predsedstva, 2. odobrenje zapisnika zadnje seje, 3. poročilo finančnga odseka, 4. poročilo gradbenega odseka, 5. poročila persanalno-pravnega odseka, 6. policijsko zdravstvenega odseka, 7. samostojni predlogi občinskega odbornika Josipa Lovšeta, odbornika Alojzija Potočnika, odbornika dr. Josipa Pantarja, ing. Franca Rueha in odbornika Ivana Kr-vine. — Tajna seja: 1. naznanila predsedstva, odobrenje zapisnika zadnje sele, 3. poročila personalno - pravnega odseka, 4. poročilo finančnega odseka in 5. poročila obrtnega odseka. — Javna zahvala operne pevke Ančlce MItrovič. Bivša članica naše opere ga. Ančica Mitrovič nam je poslala iz Lipske-ga pismo, v katerem pravj: »Ker sem morala pod pritiskom razmer nepričakovano zapustiti drago mi Ljubljano ln se napotiti Lipsko, da nastopim angažma pri tukajšnji operi, nisem imela priložnosti posloviti se od vseh milih prijateljev, kolegov in znancev ter sploh od dragega ljubljanskega občinstva, ki mi je izkazovalo vedno toliko Ljubezni in simpatij, da sem se le težkega srca odloČila za ta korak. Zato ima številko zalito z neko zeleno tvaTino. —c Višek nemarnosti Je, ako ne skrbi hišni lastnik za pravočasno izpremenitev greznice. Je tos le malo takih lastnikov, ki b: sami hoteli imeti smrad na lastnem dvorišču. Je pa tudi ta nemarnost skrajno nezdrava, ker se zaredi mrčes, ki raznaša razne bolezni. Policija je hišnemu posestniku M. S. v Gaberju že opetovano naročila, da mora pustiti izprazniti prenapolnjeno greznico, dosedaj so bila pa ta naročila brezuspešna. Če bo greznica še nadalje prepolna in bo deževalo, mu bo tekla gnojnica v trgovino. —c Nočno lekarniško službo opravlja prihodnji teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. —c Pouk na celjski gimnaziji se ie zopet z včerajšnjim dnem pričel ob S. uri, ker jutranji vlak nima več zamude. —c Velik shod KDK v 2alcu se pripravlja za sredo oktobra. Na shodu bodo govorili voditelji KDK. —c Sokolsko društvo v Celju je zopet pričelo z redno telovadbo vseh oddelkov. Prosveta Berlinski simfonični orkester koncertna v petek, dne 21. t. ni., v veliki dvorani hotela Uition pod vodstvom slavnega dirigenta, nemškega generalnega glasbenega ravnatelja dr Ernesta Kunwaida. Orkester, tei je znan kort eden •najboljših sitni oni črn h orkestrov cele Evrope, j« v zadnjem času prepotoval vso srednjo Evropo ter izvedel celo vrsto koncertov v vseh glavnih centrih z največjim uspehom. Za LJubljano Je dorlocen izredno imteresarbten program, H obsega predvsem kftasično glasbo. — Izza. zadnjega koncentia Češke Filharmonije še nismo čttLi in g. K. FerŠndg, Član ork. kr. opere). 1. Saint Saens: Cedlo koncert A-mo3 s spremljevantjem klavirja. 2. A. Dvorak: Spev Rusa?ke iz istoimenske opere, poje koncertna .pevka ga. Fanči CadeŽeva. 3. Wa.g-ner: Balada Sente iz »Večnega mornarja«, poje konc. pe»vka ga. Fanči Čadeževa. 4. Chopin: Noe t urno, cello-solo. 5. Grieg: V Čottnu, samospev s klavirjem. 6. A. Lajovic: Razdvojenost, samospev. 7. R. Drigo: Serenada iz baleta: Les Millions D' Arlequin. 8. Benj. Ipaivec: Romanca iiz otperete »Trnčtsk«. 9. Fr. Vilhar: Oš vstani solnee mo-je, samospev s klavirjem. 10. Popper: Garooifite v D-ditru. — 21.30: Poročila. 17. septembra, ponedeljek: 12: reproducirana glasba in borzna poročnUa. 18: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. 18.30: Katko si ohranimo zdravje, predarv-a dr. Ivo Pire, šef Hig. zav. 20: Koncert Sattnerjevega zbora: 1. Evharistične pesfli: a) Stanko Premrl: Obhaj-Hna št. 7, b) Emil Hochreiter: Pridi skoraj. 2. Marijine pesmi: a) Dr. F. Kiimovec: Večerna, b) Dr. Evgen Buns: Spomni se, c) P. H. S-artitner: Samo nji, Brezmadežna, Sklepni zbor iz oratorija »Assumptioc. 3. Iz cerkvenega leta: a) Martin 2eJeznik: Ad-ventna, b) P. H. Sattner: Božična, c) Anton Jobst: Velikonočna, d) Schubert: Čredo in sanc-tus iz njegove maše v G-duru v lOOletni spomin njegove smrti: — 21.30: Poročila. 18. septembra, torek: 12: Godba in borzna poročife. 18.30: bkmseina, poučuje dr. Pisker-nrjkova. 19: Crvi, iz cikVusa o živadstvu, predava pro*. Pengov. 20: Koncert, katerega priredi rad'io-kjvartet (2 vijoiini, čelo ki klavir), vmes poje g. operni pevec Rumpelj. — 21.30: Poročila. 19. septembra, sreda: 12: Godba in borzna poročila. 18.30: Srbohrvaščina, poučutje prof. Mazovec. 19: Jadransko morje — naše okno v svet, predava dr. VaAier Bohm>jc. 20: Pevski due< za sopran in alt, vmes harfa in viioiina. 21.30: poročila. 20. septembra, četrtek: 12: Godba ki borzna poro&ila. 18.30: Laščana, poučuje prof. Ivan Gruden. 19: Zgodovina slov. naroda, predava proif. S. Kranjc. Koncert, poje ga. Čadeževa. 20: Klarine t-solo s kla»virjem. 21.30: Poročiia. 21. septembra, petek: 12: Godba in borzna .poročila. 18.30: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. 19: L>udska umetnost, predava dr. Sta/ne Vurnik. 20: Kkuvirski večer, ka-terega pri-re<*i g. Ivan Noč. Med klavirskimi točkama so-lo-j? Saj sta bila dobra prijatelja. — Da, dokleT je bil samec, sedaj se je pa oženil. — No, in kaj zato? — Ko se je ženil, sem mu dal lepo knjigo in zdaj sploh noče govoriti z menoj. — Kakšna knjiga je bila to? —»izgu/bljeni raj.« URADNIŠKA BOLEZEN. Zdravnik: Melanholija vas muči, kajne? — Da, gospod doktor. — Vi ste uradnik? — Da, uganili ste. — Potemtakem je vaša melanholija posledica praznega želodca. — Resr Kako ste pa to spoznali? — Prav lahko. Zbolite vedno ob koncu meseca. EDINA NAPAKA. — Veš, prijateljica, seznanila sem se z lepim fantom. Boljšega moža si sploh ne morem misliti. Ne kadi, ne pije, ne smrči, ima dobro službo, ne* žen je in uljuđen, samo eno napako ima — oženiti se noče. TEM BOLJE. Oče: Krasnega moža sem ti našel. Hči: Ah, papa, saj se nočem orno« žiti, ker se ne morem ločiti od ma» mice. — Potolaži se, drago dete. Dovolim ti vzeti mamico seboj. Druga cigareta je šla Korobovu prav tako v slast kakor prva. Čez pet minut je pa že pripovedoval svojemu slučajnemu znancu svojo zgodbo. In vse je bilo tako lepo in prijetno, kakor da se poznata že Jeta in leta. Državljan s čepico je z zanimanjem poslušal in se zadovoljno smehljal. — Poj diva obedovat! Korobov se je obrnil z vsem telesom k neznancu. — Obe—do—vat? Državljan v čepici ga je pogledal z utrujenimi, globoko udrtimi očmi. Njegov obraz je bil resen. Na sebi je imel čudovito snažno perilo in star, ponosen svršnik. Na svetu je že tako. Človek krvavo potrebuje tri ali Štiri rublje. In bega ves upehan povsod, išče, išče, a kar naenkrat naleti na nekoga, ki mu tebi nič meni nič ponudi zaželjenih pet rub! Ijev. Naenkrat se pa čuti človek ponižanega, oglasi se neko baronsko sa-moljubje, zahvali se za ponujeni denar in hiti dalje, morda k največjemu svo: jemu sovražniku, da se poniža pred njim. Tako je bilo tudi s Korobovim. Prijelo ga je samoljubje in kar na lepem je hotel odkloniti zapeljivo vabilo. — Oprostite, saj... saj nisem la- čen. In kakšno pravico imam do obeda na vaš račun? Saj se niti ne poznava. Čudovito! — je jecljal in napenjal vse sile, da bi govoril osorno, samozavestno. Kar je povsem nepričakovano pripomnil: — Sicer pa nimam ničesar proti. Korobova duša, do grla sita neza- beljene kaše v teh strašnih letih revolucije, je bila presenečena videč razkošje malega gosposkega sveta v Sto-lešnikovi ulici. Snežnobeli prti, kristalna posoda, srebro, dekleta v lakastih čeveljčkih, a skozi tanke svilene nogavice se je videlo — zapeljivo telo. Korobov je v zadregi skrival pod mizo svoje raztrgane vojaške škornje. V praznični obleki, podoben dobro reje nem u prešiču. je stopal krčmar od mize do mize in se prijazno smehljal gostom. Na pultu, kjer je sedelo za blagajno Čedno dekle, je bilo vse polno slaščic in svežega peciva, v veliki vazi pa šopek krizantem. Juha je bila divna. Razgreti Korobov je solznih oči pritegnil krožnik in nozdrvi so se rmi razširile. — V škrlat in zlato odeti gozdovi, — je ponovil Puškinove besede. Toda še bolj čudno je bilo to, kar se je potem zgodilo. Ko sta pojedla beafstek in torto, popila turško kavo in prižgala cigare Iz Škatlice na srebrnem krožniku, je državljan v čepici pogledal na račun in se ozrl flegmatično na natakarico rekoč: — Gospodična, denarja nimam. Korobovu je zaprlo sapo. Zdelo se je, da bi najraje zlezel pod mizo in se pokril s snežnobelim prtom. Gospodična je zardela. V naslednjem hipu je pristopical k mizi debelu-hasti krčmar. — Je vam gospodična povedala? Denarja nimam, — Je ponovil držav* ljan v čepici flegmatično. — Nažre se in napije, denarja pa nima, da! — Redarja pokličem. Zapreti vas dam ... Jaz vam ... Državljan v čepici je zamahni! z roko. — Policije ne pokličete, prav gotovo ne. — Ozrl se je na slike, viseče na stenah, na porcelanasto posodo in na krasno opremo, slednjič ie pa pogledal debeluhastega kramarja, kakor da so se na njem ustavile njegove misli. In krčmar je razumel. Debeli vrat, stisnjen v visokem trdem ovratniku, se je napel. — Ven, ven! Zgrabite ga za vrat. ven z nJim! — je zakričal na vratarja. ^- Pojdiva! — je dejal državljan v. Lev Nikola jevič Tolstoj in ženske V mladosti je bil Tolstoj prijatelj žensk, pozneje jih je pa sovražil. — Slavni pisatelj je preživel v zakonskem življenju glo-tragedijo, ker se je njegova ljubezen ohladila, ko je bila Zofja Andrejema najbolj dovzetna za ljubezen. Tod stega so smatrali splošno za sovražnika žensk. Odprto pa ostane vprašanje Je-li bil vedno sovražnik žensk in od kod je izviralo to sovraštvo. V mladosti Tolstoj menda ni sovražnil žensk. V svojih prvih povestih in tudi y prvem velikem romanu > Vojna in mire je naslikal bogato galerijo ženskih tipov in sicer povsem objektivno, brez predsodkov in pristranosti. V teh delih vpleta sicer v svoje karaktenzacije ženskih postav nekoliko ironije in sarkazma, večkrat pa piše o ženskah zelo topio in laskavo in se nam predstavlja kot zelo dober psiholog, ki pozna žensko dušo do najmanjših podrobnosti. V svojih delih je Tolstoj opetovano opisal dražestno devojko, ki je sicer spoisobna iskrene ljubezni, ker je pa prepuščena sama sebi, postane žrtev lastnega strastnega temperamenta in podlega moža. Tako dekle je tudi Nataša v romanu »Vojna in mir«. Za ta £p, ki se v delih Tolstega vedno znova vrača, je moral imeti pisatelj živ model. Znano je, da je nekoč dvoril hčerki nekega veleposestnika, ko je pa odpotoval, da bi preizkusil njen značaj, se je dekle v njegovi odsotnosti udalo drugemu. To neprijetno doživetje je bilo najbrž krivo, da Tolstoj ni zaupal ženskam in da jih je začel sčasoma celo sovražiti. Prve sledove sovraštva do žensk najdemo v njegovem romanu »Ana Karenina«, ki ga je dovršil 1. 1876 po 14 letih zakonskega življenja, ko je bil star 48 let Sovraštvo do žensk in zakonskega življenja je pa najbolj izraženo v sloviti »Kreutzerjevi solata«. Kdor zna čitati med vrsticami in ve, kako nastane knjjževno delo, si bo lahko iz mnogih del Tolstega skonstruiral, kaj je pisatelj preživel v svojem srcu in kaj je bilo krivo, da je začel ženske sovražiti. Tolstoj se je oženil, ko je bil star 34 let V takratnih časih je veljal ,34-letni mož za dokaj starega ženina. Tolstoj sam govori o svojem junaku LeviiMi, 3^-letnem ženinu, skora kakor o starcu. Zdi se, da je bil pisatelj one vrste »stari mladenič«, ki se boji zakonskega življenja, ker ima strah pred vsak dan josto in prozaičnim življenjem. Nekateri se ne ženijo, ker so preveč sanjavi in ker pričakujejo od žene in zakonskega življenja več, nego jim more nuditi. Ljubezen Tolstega do 16-letne Zofije Andrejevne je bila ljubezen na prvi pogled in sicer zelo strastna in vzajemna. Kmalu potem, ko se je seznanil z njo. je Tolstoj zapisal v svoj dnevnik: »Ce je ne dobim, se ubijem.« In hotel jo je imeti takoj. Poroka je res kmalu sledila. Znano pa je, da se iz take nagle ljubezni redko razvije trajno srečno zakonsko življenje. Vendar sta pa živela zakonca Tolstoj na 'svojem posestvu Jasna Poljana celih 15 let v najlepši slogi. V teh letih, od 1862 do 1876, je Tolstoj ustvaril tudi največja književna dela, romana »Vojna in mir« in »Ana Karenina«, poleg tega pa še nekatere druge, kar je pričalo, da je bil duševno uravnotežen in zadovoljen. Mnogi trdijo, da je Tolstoj opisal svoje zakonsko življenje v Ani Kare-nini, kjer opisuae zakon svojega junaka Levina s Kiti. Kiti da je točen portret Zofije Andrejevne Tolste. Ta nežna, dobra, mila in duševno preprosta Kiti stoji na enem kraju njegve galerije ženskih tipov, dočim stoji Ana Karenina na nasprotnem kraju. Kiti predstavlja tako zvane nemoderne žene, dočim je Ana Karenina tip modernih žensk, kakršnih je zdaj že na stotiso-če, ki pa so bile takrat, ko je Tolstoj pisad svoj roman, še zelo redke. Ni težko ugotoviti, za katere vrste žensk se je slavni pisatelj ogreval, kajti pri karakiterizaciji Kiti je Tolstoj rabil najfinejše barve svojega pisateljskega čopiča, dočim opisuje Karenino sicer objektivno, toda brez ljubezni in simpatije. Oči vi dno mu ni ugajal ta tip intelektualke in mi, ki živimo v moderni dobi, to dobro razumemo, če pomi- slimo, da je Tolstoj obravnaval intelektualko v prvem stadiju razvoja, vrhu tega pa še rusko intelektualko. Ana Karenina je žena, ki stoji zelo visoko nad svojo okolico in nad svojim ljub-čkom. Kljub temu in baš zato ne zna osrečiti ne svojega ljubčka, ki jo strastno ljubi, ne sebe. To je histerično zelo strastno bitje brez duševnega ravnotežja, ki »se muči pod pritiskom ponosne ljubosumnosti in konča s samomorom, človek nehote pomisli, od kod je Tolstoj tako dobro poznal mentaJiteto take žene. Ana Kaenina je naslikana tako živo, da si je težko misliti, da Tolstoj ni imel živega modela. Moral je spoznati in študirati tako žensko v resnici, dolgo in skrbno. Toda od kod naj bi se vzela taka ženska v Jasni Poljani? Zato se nehote vsiljuje domneva, da Zofja Andrejevna Tolsta v resnici ni bila tako naivna, kakor Kiti Levina, ki jo mnogi predstavljajo za njen portret. Saj je znano, da se ni zanimala samo za moževa literarna dela, marveč mu je celo pomagala pisati in da mu je bilo to, kar se sedaj naziva osebna tajnica. Iz raznih spominov, ki slikajo življenje v Jasni Poljani, se da posneti, da je Zofja Andrejevna v nekaterih pogledih duševno celo prevladovala nad svojim možem in da mu je bila zelo strastna ljubica. To moškim spočetka vedno ugaja, redki so pa primeri, da bi mogla ženska strast trajno privlačiti moškega. Še manj pa ugaja moškim ženska, ki presoja vsako stvar kritično. Moški ne trpi v ženski bistroumnega kritika, ki zna odkriti vse njegove napake. Zato so vsi talentirani in visoko inteligentni moški bolj srečni s priprosto žensko, nego z intelektualno visoko razvito. Poleg tega se moški, ki imajo za seboj burno preteklost, v zakonu utrudijo, dočim hrepene mlade žene po večni ljubavni idili. Leta 1874 do 1876, ko je nastal roman »Ana Karenina«, je bil star Tolstoj 46 do 48 let, njegova žena pa šele 30 — 32. Kdo more torej vedeti, kakšna skrita in globoka tragedija se je odigravala med zakoncema, ko sta živela na videz tako idilično v svoji samoti na kmetih? Najbrž je Tolstoj opisal svoje življenje v »Ani Karenini«, kjer opisuje mučne prizore med Ano in Vronskim. Njuna ljubezen dogoreva in nobeno sredstvo ne more plamena oživiti. Zaman se oba obupno borita proti temu, zaman se branita. A tu se pojavi ljubosumnost in sumničenje, ki zastrupi medsebojno življeneJ Zadnji del »Ane Karenine« in odlomki nedovršene drame »Živi mrtvec« govore dovolj jasno o tem. V »Kreutzerjevi sonati« doseže odpor Tolstega do hinavščine in prisilje-nosti v zakonskem življenju vrhunec. To delo je napisal Tolstoj v času, ko se je že preselil z rodbino v Moskvo, kjer so njegovi sinovi študirali. Oni, ki so živeli v Jasni Poljani in ki so mnogo občevali z rodbino Leva Nikolaje-viča, pripovedujejo o mučnih živčnih krizah grofice Tolste in o histeričnih scenah v času, ko se je Tolstoj odločil zapustiti rodbino in ko je vedno bolj podlegal svojim verskim blodnjam. Tolstoj je ustvaril dva literarna portreta svoje žene. Dva portreta iste žene, ki sta pa docela različna. Kiti je nedvomno njegova žena. kakšno je videl v prvih letih zakonskega življenja, Ana pa najbrž ona, ki jo je poznal v času, ko se je njegova ljubezen ohladila, dočim je bila Zofja Andrejevna na višku svojih fizičnih moči. i65o Odvetniška pisirna dr. H. Turna se je preselila v hišo Zadružne banke, Miklošičeva cesta 13/1. Dvanajstkrat oženjen Večkrat se navadno oženijo pustolovci, ki lažejo naivnim nevestam, da še niso poročeni. Redki so pa primeri, da bi se kdo večkrat oženil po vseh pravilih zakona. To se je posrečilo madžarskemu igralcu Aleksandru Szabu, ki je zdaj član operetnega gledališča v Budimpešti. Szabo je bil oženjen dvanajstkrat Te dni ga je posetil neki novinar, da zve od njega, kako se počuti po dvanajstem zakonskem jarmu in kako se je sploh mogel dvanajstkrat oženiti. Szabo je odgovoril: »Ni mi žal, da sem se tolikokrat oženil. Gotovo vas zanima, če sem bil tudi dvanajstkrat zaljubljen. Priznati moram, da sem vseh dvanajst žen iskreno ljubil. Z vsemi sem preživel srečne trenutke, ki se jih rad spominjam. Ce mi je ta ali ona nekoliko zagrenila življenje, sem to že davno pozabil. Toda na vsako srečno minuto, ki sem jo imel v zakonskem življenju, odpade deset nesrečnih. In vendar bi se rad še dvanajstkrat oženil. Rad se spominjam vsake svoje žene, dasi sem njihova imena že pozabil. Najbolj se mi je vtisnila v spomin enajsta žena, ki se mi je pa izneverila in odpotovala z nekim ameriškim milijonarjem v Ameriko. Bog me je pač ustvaril za vlogo zakonskega moža in rad bi jo igral vse življenje. Skoda, da človek ni za vse življenje mlad in da se ne more vsaj stokrat oženiti. Vsaka izprememba nam krajša življenje in to velja zlasti za iz-premembo v ljubezni. Trdno sem prepričan, da ni na svetu dveh enakih žensk in zato tudi ne more biti dveh enakih ljubavnih doživetij. Vsaka ženska nudi moškemu nekaj novega in to je glavni razlog, da sem se tolikokrat oženil. Zanimiva interpelacija V Karpatih se še vedno kfatijo toipe volkov in medvedov, ki jih rudi svetovna vojna ni mogla iztrebiti. Seveda delajo zverine prebivalstu hude preglavice, a pajstirjeim veliko škodo. Zato je naletel ukrep poljske vlade, da je prepovedano streljati rralade medvede, na velik odpor. In poslanec Huzele Skekerik, ki je bil izvoljen v Galiciji, je stavil te dni v sejmu na ministra, ki je izdal famozno naredbo, zanimivo interpelacijo. V mešanem poljsko - ukrajinskem dialektu je dejal: Medvedje in volkovi tekmujejo med seboj, kdo bo požrl več ovc in telet Toda izšla je naredba, ki prepoveduje streljati medvedke z mladiči. Obleči se moramo torej prav elegantno in oditi na obisk k medvedu. Ponižno ga moramo vprašati: Ali imaš morda deco? Streljati ne smemo in tudi Ustrahovati ga ne smemo, ker so nam odvzeli pištole. Preostane samo, da gremo osebno v avdijenco k medvedu in ga prosimo, naj prizanese našim čredam. Če se hoče g. minister osebno zglasiti pri medvedih mu ne nasprotujem in tudi ne ,če jih oisebno povabi na razgovor v Varšavo. Hudomušnemu poslancu se je ves parlament smejal. Zagonetna smrt Pussi Uhiove pojasnjena Iz Berlina poročajo, da je zagonetna smrt znane metrese Pussi Uhiove, bivše baronice Fischler, ki je bila nedavno v svojem stanovanju v Berlinu ustreljena, pojasnjena. Ustrelil jo je, kakor smo že poročali, nemški letalec Bees. Policija je takoj uvedla preiskavo in pojasnila ozadje tragedije, ki je javnost zelo presenetilo. Letalec Bees je ustrelil svojo ljubico zato, ker mu je zagrozila, da ga ovadi policiji, če jo zapusti. Dolga leta je z njim vodila razne sleparske trgovske posle, pri katerih so bili mnogi trgovci občutno oškodovani. Sama je bila pri vseh sleparijah pred kriminalnimi organi krita, ker so jo že pred leti uradno proglasili za abnormalno tako, da ni bila odgovorna za nobeno kažnjivo dejanje. Bees, ki je nastopal pri sleparskih kupčijah pod imenom von Armin, je pritegnil zadnja leta mnogo udeležencev k velikim gospodarskim podjetjem, ki so pa obstojala samo na papirju. Mnogi so mu nasedli in vložili težke tisočake v dozdevna podjetja. Med drugimi je ustanovil tovarno za konzerve, veliko izvozno tvrdko in še več drugih podjetij. Čim je pršlo ime umorjene baronice in njenega morilca v javnost, so začele prihajati na policijo številne žrtve, ki jih je Bees s svojimi sleparijami oškodoval. Škoda, ki so jo utrpele Beesove žrtve, znaša več milijonov. Uhlova je imela tudi sicer lepe dohodke iz tajnih virov, kajti v njenem stanovanju je policija našla tajno sobo, ki je vse izdala. Noben stanovalec hiše ni vedel, da ima Uhlova tajno sobo, v kateri so se vršle prave sadistične orgije. Nebotičnik s 67 nadstropji Doslej je bilo največje poslopje na svetu Wool - VVorthov nebotičnik v Newyorku, ki je pa dobil zdaj nevarnega tekmeca, ki bo še 5 metrov višji. Zanimivo je opazovati, kako se sčasoma premika središče newyorških nebotičnikov. Prvotno je bilo njihovo središče tako zvano Dolnje mesto, Down-Town, od koder so se začeli pomikati proti sredini mesta, kjer jih je sedaj največ. Prvi nebotičnik so zgradili na križišču 5. avenije in Brodwaya. Ideja nebotičnikov se je kmalu uveljavila tudi na VVallstreetu, kjer primanjkuje prostora. Vse dolnje mesto je bilo kmalu preplavljeno z nebotičniki. Ko so pa premestili obe končni postaji newyor-ških železnic v sredino mesta, so se naenkrat pojavili v tem okraju ogromni hoteli in gledališča. Nedavno so začeli graditi blizu velikega centralnega kolodvora največji nebotičnik, ki bo imel 67 nadstropij in toliko prostora, da bi lahko stanovalo v njem prebivalstvo manjšega mesta. Ameriški inženjerji imajo pri nebotičnikih preglavice z dvigali, kajti v Woll Worthovem nebotičniku so morali napraviti dvigala tako, da je treba večkra prestopiti ,kakor na železnici. To pa ovira ne samo izletnike, ki si hočejo z vrha nebotičnika ogledati mesto, marveč tudi trgovce, ki imajo v nebotičniku pisarne. Zadnja leta se pri prometu v nebotičnikih še ni pripetila nobena nesreča. VČasi se dvigalo v nebotičniku ustavi, toda ljudje pri tem niso v nevarnosti. Od mravelj do svetovnega miru V švicarski vasi Yvorne, ležeči v kotlini, ki se imenuje Fourmilliere (mravljišče), so se zbrali v soboto 1. t. m. številni prijatelji in znanci znamenitega psihiatra Avgusta Forela, lastnika skromnega posestva v omenjeni vasi, da mu čestitajo k 80-letnici rojstva. Forel je znan po vsem svetu kot velik prijatelj človeštva. Kakor mravlja je delal vse živlejnje za trpečega bližnjega in še zdaj, ko se bliža njegovo plodonosno življenje zatonu, ne pozna počitka. Forel je bil rojen 1. septembra 1848 v romantičnem kraju ob Ženevskem jezeru. K 80-letnici so mu prišli čestitat ljudje iz vseh krajev Švice, kajti malo je Švicarjev, ki bi ne poznali Forela. Pred leti je hodil od kraja do kraja in predaval ljudstvu o strašnih posledicah pijančevanja, o socijalnih potrebah, o neobhodnosti 8 urnega delavnika in o delu za svetovni mir. Ta apostol lepše bodočnosti Človeštva je napisal nebroj znanstvenih in poljudnih del, med katerimi je tudi obširna, zelo zanimivo pisana razprava o mravljah. Mravlje in njihovo življenje je opazoval Forel že kot deček in često je sedel pri mravljišču od jutra do večera. Občudoval je inteligenco mravelj in od njihove inteligence je prišel sčasoma na opazovanje inteligence vseh živih bitij. Primerjal je možgane sesalcev, lotil se je proučevanja človeških možganov in slednjič je posvetil vse svoje sile proučevanju duševnih bolezni. Spoznal je, da je zdravniška veda v tem pogledu brez moči in zato se je začel z vso energijo boriti proti povzročiteljem duševnih bolezni, zlasti proti alkoholu. Intenzivno se je peča) tudi s proučevanjem spolnega življenja, kajti s tem problemom je v zvezi ena najtežjih duševnih bolezni. Njegovo delo o tem problemu je bilo prevedeno v mnoge tuje jezike in je poneslo avtorjevo ime daleč po svetu. Kot profesor psihijatrije na univerzi v Ciirichu je Forel zaslovel po vsem svetu. Pečal se pa ni samo z znanostjo, marveč z vsemi problemi, ki so važni za zboljšanje gospodarskih in socijalnih razmer. Proučeval je zakonodajo in njegov bistri duh je često pripomogel k zboljšanju pravnega reda. Po njegovi zaslugi ima Švica zdaj enega najmodernejših kazenskih zakonov. Pečal se je tudi s socijalno politiko in bil je pravi apostol moralnega socijalizma in vnet pacifist. Mnogo si je prizadeval za razširjenje svetovnega jezika esperanta in sploh lahko rečemo, da ni panoge, v kateri bi se Forel ne bil uspešno udejstvoval. Zato ni čuda, da se ga je ob 80-letnici spomnil ves kulturni svet. Moža love Pet mladih Američank je prišlo na originalno idejo iskati moža na cesti. V washingtonskih listih se je pojavil te dni oglais sledeče vsebine: Iščejo se štiri žene, ki doslej niso našle pravega moža, da se odpeljejo z menoj v avtomobilu iz Washingtona v Los Angeles. Vsaka mora imeti s seboj 200 dolarjev. Oglas je priobčila 32-letna, zelo elegantna in lepa dama Davisova, ki zasluži letno 3000 dolarjev, ali v naši valuti okrog 186.000 Din. Davisova išče moža v starosti 40 do 50 let. Mož mora imeti črne lase, biti mora dobro vzgojen in tako situiran, da bi mogel dati bodočemu 18-letnemu svaku 5000 dolarjev za šolanje. Denarja nadebudna nevesta sicer ne zahteva, toda če bi imel ženin milijone, bi jih seveda ne odklonila. Oglasile so se še štiri mlade Američanke in tako potuje zdaj iz Washingtona v Los Angeles pet podjetnih deklet, ki hočejo najti može na cesti. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Zahvala Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze smatra za svojo Častno dolžnost »zreči tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako veličastne proslave njene 20-letnice. Izvrševalni odbor se zahvaljuje prav vsem, ld so na katerikoli način pripomogli, da je kongres tako sijajno uspel. Predvsem iskrena hvala vsem Članom, vsem bratskim organizacijam in društvom, vsem onim, ki so prihiteli na kongres in s tem pokazali svoje simpatije do našega lepega pokreta. Izvrševalni odbor pa smatra za svojo posebno dolžnost, da se zahvali še posebej vrlim bratom in sestram, ki so prihiteli iz Nemčije pod vodstvom svojega voditelja g. Bolhe in se niso strašili truda in žrtev. Dalje se zahvaljuje mestnemu županu g. dr. Dinko Pucu za pažnjo, ki jo je posvetil naši organizaciji s tem, da je sam pozdravil naš kongres. Za udeležbo na kongresu se dalje zahvaljujemo zastopniku KDK, narodnemu poslancu g. dr. Alt>. Kramerju, zastopnikom SDS, ZKD, občine Tržič g. Engels-bergerju, oblastnim poslancem, Delavski zbornici in njenemu zastopniku g. Dragu Kosmu, ZDPNS in vsem mnogoštevilnim odposlancem različnih strokovnih, kultu-nih in drugih društev. Vsem tem in onim, ki so našo proslavo pozdravili brzojavno ali pismeno, ponovno najlepša zahvala. Vsi naj bodo zagotovljeni, da bomo šli po tem našem velikem uspešnem zborovanju s podvojeno močjo na delo v dobrobit jugoslovenskega proletarijata. Iavrševalni odbor NSZ v Ljubljani. Rudolf Juran, Vladimir Kravos, predsednik. tajnik. Dober odgovor. Turist: Kaj se v tem kraju res ni rodil noben velik mož? Vodnik: Kaj še, tu se rode vsi kot mala deca. čepici mirno. — Vstal je in prijel Koro-bova pod pazduho. Cim sta stopila na ulico, kjer ni bilo več radovednih oči, ki so ju gledale v krčmi od vseh strani, kjer ni bilo de-beluhastega krčmarja, ne vratarja, si je Korobov opomogel od presenečenja in se radovedno ozrl na državljana v čepici. — Res nimam denarja. Pa tudi če bi ga imel, bi ne plačal. Kdo je ta krčmar? Odkod to razkošje? Lačni nesrečneži so mu prodali vse za košček kruha. Pajek, zajedavec! A kdo zahaja v njegovo krčmo? Sumljivi ljudje, ve-rižniki in vsi oni zajedavci, ki so se prisesali na tujo nesrečo in izmozga-vajo svoje žrtve. — A vendar bi naju mogel izročiti policiji, — je pripomnil Korobov. — Ne. Sicer pa... —Sedela bi. Državljan v čepici se je naenkrat razburil in začel iskati nekaj po žepih. Ko je našel, se je nasmehnil, rekoč: — Pojdiva na izprehod. V vaši družbi se počutim zelo dobro. Ne čudite se mi, danes je tak dan. Potem pa, če hočete pojdeva k meni na dom. Velja? Zelo vom bom hvaležen, če mi storite to uslugo, Sedeč na trdi postelji, je Korobov radovedno ogledoval sobo. Bila je tesna in malone prazna. Miza, stol, postelja v kotu in železna pečica. Na tleh koščki raztrganih listin in pisem. Čuden in neprimeren se je zdel ženski portret na mizi. V kričeči pro-imenadni obleki je ponosna žena zamišljeno božala kodrastega psička. Psiček je molel taco kvišku in ji gledal v oči, njene misli so pa blodile daleč nekje po preteklosti. — To je vaša sestra? — Ne, mati. Tiho je državljan v čepici pripomnil: — Umrla je te dni. Nekaj časa sta molčala. — Vi se gotovo čudite vsemu, — je dejal državljan v čepici in se obrnil h Korobovu. Sedel je za mizo v plašču in s čepico na glavi. — Vi boste seveda vse razumeli. Včasi je človeku osamljenost neznosna in zaželi si, da bi utripalo blizu živo srce. Vi me boste razumeli. 2e na bul-varju ste se mi prikupili. Zdelo se mi je, da ste umetnik in nisem se zmotil. A kako lepo je, da me sploh niste vprašali, kdo in kaj sem. To se redko doga- ja. Ne slačite svršnika, pri meni je hladno in vlažno. Vse življenje sem prepotoval, — je nadaljeval državljan v čepici po kratkem presledku. — Evropo poznam bolje nego Moskvo. Prepotoval sem vse dele sveta. Bil sem na Kitajskem, Japonskem in v Ameriki. Dvakrat sem prepotoval vso Afriko. Več mesecev sem preživel na Malajskih otokih. Potoval sem po Indijskem oceanu do Sin-gapura. Spominjam se zlasti na Suez in Aden kjer tako glasno kriče zamorci, kodrasti Somalci, gibčni kakor opice. Tam je drugačno solnce. A na Cey-lonu. V Kolumbu sije solnce posebno močno in zlati žarki odsevajo od tro-pičnih rastlin kakor v zrcalu. Zjutraj se dvigne solnce neverjetno hitro do vrha nebesnega svoda in zgodaj zjutraj je v Kolumbu ozračje polno opojnih vonjav. V pristanišču Honkongu bi bil skoro podlegel mrzlici... Vi niste bili v Honkongu? — Še ne! — je odgovoril Korobov prostodušno in napeto poslušal ne-znančevo pripovedovanje. — To je ogromno, strašno mesto dimnikov in črnih oblakov dima, Škri? panja koles in brnenja strojev. Zaliv, po številu prihajajočih in odhajajočih parnikov prvi na svetu. Vročina je tam tako strašna, kakor nikjer drugje na svetu. Sovražim ta skalnati otok. — Vi poznate ves svet! — je dejal Korobov nehote. — Rad sem potoval. Tako, kakor drugi ljubijo ženske. Denarja sem imel dovolj. Zdaj sem siromak. Delati ne znam. Revolucijonarna vihra me je treščila čez krov. Novo življenje je na pohodu.Gledam ga in vidim, da zame ni prostora v njem. Čital sem, če se ne motim pri Eckermannu, kako so si trije kovači skmetje skovali kopja in odrinili z njimi v boj s prvo lokomo* tivo. Toda preostaja še en izhod: po« korno umakniti se novemu živlienju s poti. Zdaj imam proste roke. Mati mi je umrla. — Kaj nameravate znova odpoto* vati po svetu? Državljan v čepici je pogledal Ko* robova in se otožno nasmehnil. — Ali naj zakurim v peči? Vas ne zebe? — je vprašal, namesto da bi od« govoril. In ne da bi čakal odgovora, je od* šel iz sobe in se vrnil z brezovimi tr* skami. Korobov mu je pomagal zaku* riti v peči, zavil se je v svršnik in se* del znova na posteljo. Državljan v če? piči je sedel s hrbtom proti Korobovu in umolknil. Prijetna toplota je kmalu napolnila sobo. Radostno so zapraske* tale brezove trske in zadišalo je po ter* pentinu. Korobov je zrl v plapolajoči ogenj,_bil je sit in utrujen in kmalu je neopaženo zadremal in zaspal. Zbudil se je šele, ko ga je začelo zebsti. Ogenj v peči je bil že davno ugas* niL Za mizo, s hrbtom proti njemu, je še vedno sedel državljan v čepici. Gla* vo je imel naslonjeno na prsa in desna roka se je z bledimi prsti skoro doti* kala tal. Korobov je vstal in stopil po prstih k mizi. Gredoč je opazil, da je bil por* tret žene na mizi obrnjen z obrazom k steni. In Korobov je začutil, da mu je nekaj stisnilo srce. Naglo se je ozrl državljanu v čepici v obraz ... Potem je takoj opazil stekleničico z drobnimi kristali in brušenim zama-škom: ciankalij. Državljan v čepici je bil mrtev. Od* šel je bil na svoje zadnje potovanje. Korobov se je vzravnal in dolgo je stal tako nepremično. Poslušal je in zdelo se je, da sliši, kako je čas v grob* ni tišini obrnil list v knjigi življenja. Roger de Beauvoir: Sužnja UVOD. Častivredni svetnik Honorius Claas mi je med svojim bivanjem v Benetkah L 1832 često govoril o čudnih mislih, ki so mu rojile po glavi pri pogledu na moža po imenu Mariano Calvi. Mož je stanoval v hotelu »Pri angleški kraljici« blizu mostu Fušeri, na nasprotni strani je pa stanoval Honorius Claas. Svetnik ga je često videl zjutraj v dolgem flanelastem jopiču, kako vdihava sveži zrak pri oknu, skozi katero se je videlo na kanal. CIaasu se je zdel njegov obraz nekam zagoneten. Na prvi pogled bi človek ne mogel reči, kakšen je ta Mariano Calvi. Podoben je bil opici, obenem pa abbeju in vohunu. Njegov izraziti obraz je pričaj o živahnem temperamentu. Vsak dan ob določenem času je odšel iz hotela lepo osnažen, z brezhibnim angleškim naprsnikom iz Čipk, v črnem fraku in elegantnem sivem klobuku. Vča-sl je bil zavit v italijanski plašč, v ustih je imel cigareto, v kravati dragoceno iglo. Spotoma je popeval Belli-nijevo cavatino. Najbolj se je pa čudil svetnik vztrajnosti, s katero je stal si-gnor Calvi nalik kipu pri oknu tako, da se svetnik ni mogel dati počesati, da ni mogel plavati po kanalu, ne prižgati svoje priljubljene pipe, ne da bi srečale njegove oči srepi poglled Mariana Calvija. Zlasti ponoči so se Ttalijanove zenice čudovito lesketale. Mariano Calvi je imel na glavi veliko, s kožuhovino podloženo nočno čepico, nagibal se je nad kanal in zdelo se je, da ga preganja čudovita halucinacija. Človek bi mislil, da prosi to zeleno, spečo beneško vodo, naj z njim zaupno in skrivnostno kramlja. Po cele ure je včasi zrl v vodo, napeto je poslušal petje čolnarjev, ki so se vračali pozno ponoči domov. Njegov sluh je lovil Šumenje vetra in pljuskanje gondol, drvečih po vodni gladini, z zanimanjem je poslušal ubrane akorde klavirja, ki so kratkočasili v sosedni hiši mlado sig-noro. Dvignil je glavo, samo da sanja-vo pogleda na zvezde ali pa da vidi, Posebnemu odboru nemškega parlamenta je bila poverjena naloga ugotoviti, zakaj se je nemška vojna mornarica tik pred koncem svetovne vojne uprla. Preiskava še ni končana, toda to, kar je dognala doslej preiskovalna komisija, priča da je iskati vzroka v prvi vrsti v tem, da je bil nemški narod pred vojno strogo razdeljen na kaste. O tem priča več pismenih referatov in izjav onih, ki jim je bilo poverjeno vodstvo vojne mornarice. Med mornariškimi častniki in moštvom je bil vedno nepremostljiv prepad. Pa tudi med zborom mornariških častnikov in mornariškimi inženjerji je bila velika družabna razlika ,ki se je vzdrževala umetno in ki niti medvojno ni izginila. L. 1911 je izda! inšpektor nemške vojne mornarice zanimivo povelje, v katerem je dejal, da ne želi. da bi prihajali mornariški inženjerji iz istih rodbin, kakor so mornariški častniki. Po njegovem mnenju je bilo za častniški zbor bolje, da so bili mornariški inženjerji iz srednjih ali nižjih slojev. S tem je hotelo vrhovno poveljstvo nemške mornarice inženjerje prisiliti, da se vrnejo sami v podrejeni položaj, kamor so spadali. Da tako naziranje vrhovnega poveljstva ni moglo roditi dobrih posledic, so pokazali dogodki pred koncem svetovne vojne. Predsednik sprejemne komisije je rade volje izpolnil inšpektorjevo povelje, o čemur priča njegov referat iz 1. 1911., ki se glasi: »Zahteve inženjerjev tso vedno večje. Skrajni čas je Že da ukrenemo vse potrebno da se vrnejo mornariški inženjerji tja kamor po svojem položaju spadajo. Doživel sem celo to, da je mlad inženjer ki se je komaj oženil, posetil mornariškega častnka. Častnik me je vprašal, kako ga naj sprejme. Svetoval sem mu, naj mu poset vrne, pozneje pa naj mu namigne, da ne želi, da bi zahajal k njemu. Če bi se mu pa še vsiljeval, naj ga ovadi predstojnikom. Neki višji častnik je povabil višjega inženaerja celo k sebi na dom. O tem se je med mornariškimi častniki mnogo govorilo. To se se ve ne sme več dogajati in če moji mlajši tovariši tega ne razumejo, jih bo treba poučiti. Treba bo paziti, da bodo vsi mornariški inženjerji iz srednjih ali nižjih slojev, kajti drugače bodo vedno silili med častnike, ki so brez izjeme sinovi naj-odličnejših rodbin.« Med vojno Je prišlo naravnim potom do prijateljskih stikov med mornariškimi častniki in inženjerji. To pa predstojnikom ni bilo po volji. Poleti 1917 je izdal vrhovni povelinik nem-Ske mornarice tajno povelje, v katerem pravi: »Vedno se pozablja na to, da je jedilnica na bojni ladji iz praktičnih ozi-rov namenjena saimo službenemu prija- na katero stran se nagibajo rože na balkonih sosednih hiš. Po cele dneve je presedel v Florianovi kavarni s poslikano papirnato pahljačo v roki. pojedel je ogromne količine sladoleda in vedno je bil udobno zleknjen v svoji loži. kadar je posetil gledališče Be-nedetto. Nekega večera, ko je pela v tem gledališču Pisarionijeva, ki ji je Mariano Calvi navdušeno ploskal, je bruhnil pri odhodu kri. .Slučajno je stal v neposredni bližini svetnik in tako mu je mogel čudašk-: Italijan zaklicati: v— Vzemite tale ključ, gospod. Za božjo vo.jo vas prosim, ne dajte ga nikomur če umrem. Samo mojemu nečaku ga iahko daste. Da, samo njemu in nikomur drugemu. Nesrečnež ni mogel več govoriti. Odnesli so ga domov, kjer je ponoči umrl. Honorius Claas je zaman iskal po vsem mestu njegovega nečaka. Rad bi bil izpolnil Marianu Calviju dano obljubo. Zaman se je obračal na njegove prijatelje in na policijo. O življenju čudaškega moža so vedeli zelo malo. Znano je bilo samo to, da je zelo vestno poravnaval račune v hotelu »Pri angleški kraljici«, da je imel več skrbno zaklenjenih kovčegov v svoji sobi in da je često pisal pisma v Florenco, pisma, ki jih je avstrijska vlada v svoji materinski skrbi odpirala, ker je smatrala to za svojo dolžnost. Toda ta brezobzirna inkvizicija ni dosegla svojega namena, kajti vsa pisma so bila nepopisana. Oblasti niso mogle ugotoviti, da-li piše Mariano Calvi s kemičnim črnilom, ki se na papirju na videz sploh ne pozna. Smatrale so ga za norca, ki uživa, če more prisiliti kakega Floren-tinca, da plača porto za pismo. In res vsako pismo je bilo naslovljeno na Florenco in podpisano z imenom tega ali onega beneškega doža. Ni čuda, da so bile oblasti prepričane, da imajo opraviti z norcem. Nekatera pisma so bila naslovljena »Al serenissiimo principe Mocenigo«, druga »A. Alvise«, tretja »A. Benier«. Iz tega se ie dalo sklepati, da je Calvi blazen, kajti ti odlični poglavarji in knezi beneške republike so že davno počivali v zemlji, Honorius Claas, svetnik in nemški diplomat, ie skrbno hranil ključe Ma-riana Calvija. Minilo je že osem mese- teljstvu, nikakor pa ne intimnim družabnim stikom. Inženjerji in častniki imajo skupno jedilnico, kakor so jo imeli že v mirnem času, in tega običaja ne moremo odpraviti, pod nobenim pogojem pa ne sme služiti jedilnica za medsebojno spoznavanje.« V drugih poveljih so višji mornariški Častniki opozarjali na to, da se ženijo mornariški inženjerji z damami iz višjih krogov, ki se ne zadovoljujejo s podrejenim družabnim položajem svojih mož in jim prigovarjajo, naj si ugladi-jo pot v odlično družbo. Mornariškim inženjerjem je bilo dovoljeno zahajati v častniško jedilnico, v kateri so navezali prijateljske stike s častniki. Zato ie predsednik častniške kazine odredil, da morajo inženjerji takoj po obedu ali večerji zapustiti jedilnico. Njihovo vedenje je nazvali celo nedostojnost in netaktnost. Prepovedal jim je tudi poslušati koncerte, ki so jih prirejali na bojnih ladjah po obedu. Nemški mornarski častniki iso bili protežirani v vsakem pogledu. Železni križec je dobil mornariški častnik za eno vožnjo do Anglije, doči mje moral inženjer absol-virati najmanj 4 vožnje. Zato ni čuda, da je zavladalo v nemški mornarici splošno nezadovoljstvo. Se bolj nezadovoljno je bilo seveda moštvo, ki so ga častniki prištevali med najnižje kaste. Samo železna disciplina je mogla zadrževati val ogorčenja do konca leta 1918. Nove knjige in revije Postanak, karakter i budućnost kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca.«. Zelo aktualna knjižica, ki jo je napisal zitani zagrebški odvetnik in publicist dr. Radivoj Walter. V tej knjižici pTeočuie avtor popolnoma z znanstvenega in izvenstransfcega staJiš&a vse vzroke, ki so dovedll do današnje krize in prikazuje pot, tx> kateri je treba iskati rešitve krize v smislu enakosti in ravnopravnosti vseh državljanov in vseh sestavnih delov naše države, ki ni s soci jal nega, niti z mednarodnopravnega, niti ustavnopravnega stališča povečana kraljevina S-rfbija in zato ne more biti tudi ne s političnega, če želi. da obstoji. Knjižica se naroča v Zagrebu: Marovska ulica 30 in stane 10 Din. Zbirka zakonov. XXII] snopič. Izšel je 22. snopič zbirke zakonov in sicer: Zakon o posesti in nošnji oroŽIa. Zakon o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragoceni« kovin in o kontrolan sodov. — Zakon o merah, njih rabi v javnem promehi in nadzorstvu nad njimi. — Zakon o kontroliranju čistine izdelkov 1« zlata, srebra in platine. To zbirko, kakor vse ostale zakone, ie založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, pri kateri se tudi naročaio. »Trgovski Tovariš«. Izšla ie 8. številka »Trgovskega Tovariša« glasila slovenskega trgovskega društva »Merkur«. Vsebina ie sledeča: Jos. J. Kavčič: Zmisel trgovske pomočniške skušnje. — Dr. J. cev, ne da bi prišel kdo ponj. Calvije-va soba v hotelu »Pri angleški kraljici« ie bila še vedno zapečatena in vse njegove stvari so ostale nedotaknjene, kajti hotelir je bil praznoveren. Toda nekega večera, ko je Honorius gledal skozi okno na kanal in razmišljal o diplomatski brzojavki, ki jo je bil pravkar dobil, je opazil skozi spuščene ža-luzije v Calvijevi sobi luč. Obenem je opazil senco, ki se je nagibala in vzravna vala, kakor da išče nekaj po tleh. Kar je na enem oknu nekdo dvignil ŠaJuzijo in svetnik je zagledal mladega moža tridesetih let, ki ie preobračal v roki šop ključev in skušal odpreti kovčege. Slednjič ie obstal pri črnem izrezljanem kovčegu, ki ga pa ni mogel odpreti, dasi ie potiskal v ključavnico po vrsti vse ključe. — Vrag ga vzemi! — je vzkliknil neznanec. Honorius je videl, kako je pozvonil in kako je prišel hotelir, ki pa ni mogel pomagati neznancu odpreti kovčeg. Neznanec je že hotel oditi, pa mu je Honorius skozi okno namignit naj počaka. Držal je v roki Marianov ključ in mladi mož je skočil iz sobe v svojo gondolo. Ko sta se srečala, mu je dejal neznanec: Jaz sem Juliani, nečaka Mariana Calvija. Ker mi je naključje tako hitro priskočilo na pomoč, mi dovolite, gospod svetnik, da si stričevo zapuščino razdeliva. Postavil je na svetnikovo mrzo kovčeg, ga odprl z Marianijevim ključem, ki mu ga je bil dal Claas, in pokazal mojemu prijatelju dva predalčka. V prvem so bila nekaka bančna nakazila, zvezana z rdečo nitjo. To je bil delež, ki si ga je prisodil Juliani. V drugem je bilo več drobno popisanih listkov jn na vsakem ie bila slika kakega beneškega doža. Vsi listki so bili spravljeni v usnjeni torbici, na kateri je bilo napisano s črnilom: Albanskemu knezu. — Kateri knez je bil to? Priznati moram, da takrat sam nisem dobro vedel, — je nadaljeval svetnik Honorius. Ker mS je pa Juliani izročil te čudne zapiske, sem mislil, da jih lahko mirne duše sprejmem. Juliani je bil imeniten dečko. Pograbil je denar svojega strica, ki mu je bil zelo dobrodošel. Jaz sem pa podedoval zapiske čudaka, v katerih so bile zabeležene vse skrivnosti beneške policije. Ah' je čakala tudi mene sreča, kakor Julianija? To ni prav nič zanimalo mladega moža, Bohinjec: Delovanje Mednarodnega urada dela. — Merkator: Nekaj statističnih podatkov o naši trgovini in njenem donosu. — Peter Šilec: Vajenci in gospodarji itd. »Trgovski Tovariš« izhaja vsak mesec in se naroča: Ljubljana. Gradišče 17. Naročnina za vse leto znaša 36 Din. posamearca številka 5 Din. »Prosvetni glasnik«. Izšla je julijska Številka »Prostnega glasnika«, službenega glasila ministrstva prosvete. Naroča se pri državni štampariji v Beogradu. »Razgled«. Izšla sta 9. in 10. zvezek »Razgleda«, odličnega domačega mesečnika za zabavo in pouk. Vsebina obeh številk je zelo pestra. Pisatelj Ivan Vuk prinaša esej »Mundus vult decipi«, pesnik Gustav Strniša se sprehaja »Med narcisami« po Golici, Ivan Vuk objavlja svoje mmiobež-ne vtise tn epizode s potovanda pod naslovom »Skoza okno vlaka«, dalje prinaša »Razgled« celo vrsto opisov in pejsažev ter slik naravnih krasot naše domovine: Silvester Škerlj nadaljuje s svojimi »Obrazi iz slovenske drame«, s svojimi prispevki sta pa tudi sodelovala pesnika Danilo Goreinšek in Oton Berkopec. Prof. Šantel nadaljuje svoje študije o »Harmoniji barv«. Številko izpopolnjuje še razno drugo, zelo zanimivo gradivo. »Domači Prijatelj« se naroča v Ljubljani. Miklošičeva cesta 13 in stane letna naročnina 30 Din, a posamezna številka 4 Din. »Kopriv««. Izšla je 38 številka »Kopriv«, ttiašega najboljšega humorističnega tednika. Kakor vse dosedanje tudi ta številka v žgoči satiri biča naše razmere ta prinaša zelo posrečene karikature naših vodilnih politikov ter več zabavnih in pl-kanntih priizorov. »Koprive« se naročajo v Zagrebu, Marovska ulica 28 in stanejo četrtletno 50 Din. a posamezna številka 5 dinarjev. - »Jadranska Straiac. Izšla je avgustova številka »Jadranske Straže«, naše lepe naci-jonalno-obrambne revije. Kakor vse dosedanje Številke, je tudi ta polna izbranega, zanimivega gradiva. Prinaša slike in črtice i* našega pomorskega življenja, slike z uaje rivijere, naših letovišč, aktualen članek »Rusija na Črnem morju«, poročila o delovanju podružnic Jadranske Straže, obenem pa je posvečena tudi spominu prerano umrlega poročnika Elvina Grega. »Jadranska Stražac izhaja v Splitu, Tnimbičeva ulica in stane letno 150 Din, a posamezna Številka 12 Din. Naročajte se na to našo najlepšo nacijonalno revijo. Avgustov zvezek je tudi opremljen s sliko prestolonaslednika Petra. Zbornik za umetnostno zgodovino (Arcia- v«s d' Hšstoires de 1* Ant). Izdaja Umatmostno-rgodovtinsko dnoStvo v DUbUani. Vsetrfna sveska 1.—2.: Stamfoo Vurndk: K slikarstvu v Sloveniji na prehodni od XVH. do XVIII. stoletja. (Skica stMncga razvoja.) — Tranoe Meeeanet: Korespondenca Janeza in Janja Sobica. — Milko Kos: SreAiJeveSki rokopisa v Sloveniji (Kranj, *npw-šče). — Viktor Ste**: Naši spomeniki te em-p'mafce doba (Varstvo tperoenftov). — UmaSnost-no-gjodonrtnsko dkuievn. -— Kjn&Ien/mmt. France StMe: Umetnostni tpanentka Sfovenifts I. Kamnik. — Zbornik za umatno-sfcno zgodovino Mlaja StArScra* na 1e*o. Urejuje ga dr. Mdw Cankar. Ledina naročnina znaša 60 Din, za inozemstvo 70 Din. Upraivnševv© in uredn&tro Uub-1)ana. onrverza. Ižančeva žena. Star Ižanec je šel s pogreba domov, ko ga je nenadoma ujela buda nevihta in padato je pričela kakor oreh debela toča. Veliko zrno je padlo rudi Tžancu na mrtlco In jezen Je zarrrrmral: — Zdai je prav gotovo moja stara prišla v nebesa. ki se je nameraval v Florenca oženiti z lepo, dvajsetletno signorino O. Voščil mi je lahko noč in odšel. — Priznam, da sem bil zelo radoveden, kakšno tajno ie hranil čudaški Italijan v svojih zapiskih. Pisava je bila drobna, nerazločna, toda vsaka beležka je imela značaj slorlvnostne verodostojnosti. Človek bi dejal, da je bilo vse to pisano tako, kakor je narekoval trenutek. Zdelo se mi je, da imam opraviti z zapiski vohuna, ki je beležil dogodke dan za dnem. Tu so bili odlomki, pri katerih so se mi Ježili lasje na davi, ko sem čita! o usmrtitvah, mukah, trpljenju jetnikov in neštetih grozodejstvih beneških rabljev. Skratka, to je bila zgodovina Benetk, ki jo je pisal sam beneški rabelj. To te bil grozen in fantastičen seznami, v katerem so videle moje oči vsako črko in vsako piko zalfto s krvjo. V glavi se ml je vrtelo, in ko mi je prinesel sluga dirugo jutro zajtrk, sem bil bled kakor ti stari papirji, nad katerimi je še vedno gorela moja sveča. S slugo je prišel tudi Juliani. — Bojim se, — je dejal, d>nžeč v roki najkrasnejši nagelj, ki ga je mogel najti na slavonski obali, — da vam zapuščina mojega strica ni dala spati. Ne zato, ker je poznal nekatere skrivnosti beneškega arhiva, marveč ker je bil napol blazen in hotel napisati zgodovino Benetk v dveh delih. — Kdo je bil ta albanski knez? — sem vprašal Marianovega nečaka. — Steptan Zanovik, ki je sprejel naslov albanskega kneza in je bil zelo naklonjen mojemu stricu, je umrl 1. 1786. Rojen je bil 1. 1751 na gradu Pastro-vichio v beneški Albaniji, na meji turške Albanije, blizu Črne gore. Njegov oče se je začel 1. 1760 v Benetkah pečati s trgovino. Prodajal je na drobno čevlie in bagigi, nekako sadje za de-co. Talent za karte imu je kmalu pripomogel do blagostanja, toda beneška vlada ga je izgnala iz republike. Odšel je in porahil denar za na'kuo zemljišč v svoji domovini. Tudi grad Pastrovichio je prišel v njegove roke. Svoja sinova Primislava in Stepana je poslal študirat na undverzo v Padovo in od tod izvira nedvomno Stepanovo znanje literature. — Moj stric je torej bival v Padovi in doletela ga je visoka čast, da je postal Stepanov domači učitelj. Kljub njegovim nasvetom in opominom je ta pustolovec kmalot dokazal da je podedo- val nadarjenost svojega očeta. Vlada mu je naložili kazen. L. 1773, ko je hotel Stepan PO potovanju po Franciji, Angliji in Holandski igrati v Črni gori vlogo Petra 111. in zlorabiti svoj vpliv na črnogorska narod, je zbiral moj »trio na njegovo zahtevo važne vesti iz beneške zgodovine. Takrat je bil njegov prijatelj arhivar Orio Contini, ki je na* učil mojega strica rabiti ono ttlno črnilo, s katerim je pozneje pisal mnogim odličnim činiteljem, pa tudi meni. Mariano Calvi se je tajnega črnila tako navadil, da se mu je zdelo, da ga mora rabiti rudi, če je pisal navadna pisma. Razna pisma, ki jih je dajal v Benetkah na pošto pod imenom knezov, so pa le pričala o blaznosti mojega Častitljivega strica, kajti vsa so bila naslovljena meni. Toda to je bilo v zvezi z zagonetno zgodbo, čije skrivnost je poznal samo on in ki mi jo je pripovedoval z grozo. — Kakšna je ta zgodba? — Gotovo je zapisana v zapiskih, ki jih imate tu. Najdete jo pod imenom Alessandro ... ali Safia, tega niti sam dobro ne vem. — Zares, — ie pripomnil svetnik, — ta zagonetna zgodba se tiče doža, čigar ime mi ni znano. Priznam, da je čudovita. — Moj stric mi je nekoč pripovedoval zgodbo o doŽn, ki ga je nazival Alessandro. Ta čudoviti del svojih spominov je pisal v pouk albanskemu knezu, ki je bival takrat na Holandskem. Tam je bil zaprt zaradi dolgov in grozil je svojim upnikom, da se ubije, če ga bodo preveč pritiskali. Amsterdamski občinski svet mu je vzel obleko in mu dal novo, ker se je bal, da bi utegnil svojo grožnjo izpolniti. Skrbni mestni očetje so mislili, da ima knez pri sebi orožje ali strup. Kljub tej opreznosti so ga našli v postelji mrtvega z globoko rano na desni roki. Glavo je imel omotano z ruto in bil je ves okrvavljen. — Ko je moj stric to zvedel, je začel besneti. Vedno se je zanašal na protekcijo svojega učenca, ki ga je kljub njegovim Pustolovščinam ljubil. Zapiski M mogli kompromitirati mnogo rodbin. Obljubite mi, gospod svetnik, da ne pridejo na dan imena, ker še vedno žive potomci rodbin, čijih poglavarja je na-zval moj stri Alessandro. Bil je torej svetnik Honorius Claas tisti, ki je napisal zgodbo, kateri smo •priključili ta uvod, da bo čitateljem jasno, da gire za verodostojno pripovedovanje. Pogled v skrivnostno snovanje vsemirja Stalnice se premikajo. — Poedine skupine zvezd drve z neverjetno brzino po vsemirju. — Solncni stotem drvi s hitrostjo 20 kilometrov v sekundi pri sozvezdju Herkula. Že davno so minili časi, ko smo si predstavljali zvezde - stalnice na nebu kot nebesna teleisa, ki se sploh ne premikajo in ko je bil naziv stalnica res umesten. Zvezdoslovci so s pomočjo modernih daljnogledov kmalu spoznali, da se vse stalnice premikajo, da lete po neskončnem prostranstvu v gotovi »meri tako, da se njihova medsebojna lega na nebosklonu izpreminja. Toda večina stalnic ima tako neznatno lastno premikanje ali bolje rečeno, je tako oddaljena, da opazijo zvezdoslovci šele po desetletjih, da se je njihova lega nekoliko izpremenila. Izprememba lege te ali one stalnice na nebosklonu je pa samo del celotnega premikanja stalnice, samo projekcija celotne hitrosti v ravnino, v katero si projeciramo stalnico z njeno najbližjo okolico. Poleg tega se zvezda nam približuje ali pa se od nas oddaljuje z gotovo hitrostjo in celotna hitrost je rezultanta, obeh premikanj, S pomočjo spektroskopije po Dopplerjevem principu so zvezdoslovci izračunali hitrost in smeri mnogih velikih stalnic. Nastalo je vprašanje, da-li se solnce samo, ki ni nič drugega nego velika •stalnica v vsemirju, tudi premika. Tega vprašanja so se zvezdoslovci takoj lotili in slavni angleški zvezdoslovec Herschel je že koncem 18. stoletja odgovoril nanj trdimo. On in za njim se drugi znameniti zvezdoslovci so ugotovili, da drvi solnce s celim solncni m sistemom po vsemirju s hitrostjo 20 km na sekundo približno v smeri proti sozvezdju Herkula blizu sozvezdja Lire. S tem je bil storjen važen korak k opazovanju premikanja in merjanju hitrosti sltalnic našega zvezdnega sistema, kajti zdaj, ko poznamo lastno premikanje našega sistema, lahko izračunamo hitrost in smeri drugih stalnic ne glede na lastno premikanje. Prvotno so zvezdoslovci mislili, da se premikajo stalnice v vsemirju v vseh mogočih smereh povsem slučajno. Toda kmalu je bila ta teorija ovržena. Med drugimi skupinami zvezd je na nebu tudi skupina, nazvana Hyady, ki leti po neskončnem prostoru z enako hitrostjo in v isti smeri in sicer 44 lom v sekundi v smeri proti sozvezdlju Oriona. Pred 800.000 leti je bila ta skupina zvezd oddaljena od nas 65 svetlobnih let, zdaj pa znaša njena razdalja že 135 svetlobnih let in čez 65 milijonov let bo ta roj zvezd tako daleč, da bo njegov dozdevni premer manjši, nego je premer lune. Skozi drugo tako skupino zvezd gre sotačni sistem zdaj in zato vidimo po nebosklonu raztresene poedine zvezde. V to skupino spada pet svetKh stalnic iz Velike Medvedice in sicer Sirtus, alfa Krone, beta Kočijaža in beta Eridana. Ta skupina se premika s hitrostjo 30 km v sekundi proti sozvezdju Orla. S tem pa še daleč ni izčrpano vse znanje zvezdoslovcev o premikanju stalnic. Izkazalo se je, da drvita dve skupini zvezd v nasprotno smer nebo-sklona proti sozvezdju Oriona odnosno Orla. V prvi skupini je okrog 60, v drugi pa 40% vseh stalnic. Obe ti zvezdni megli se premika/ta s hitrostjo 40 km v sekundi. Ne smemo ju pa zamenjati s poprej omenjenimi roji, v katerih se premikajo vse zvezde pribliftio enako* merno in z enako hitrostjo. Zvezdo-slovje je zadnje čase zelo napredovalo in zdaj ima človeštvo na razpolago sredstva in metode, s katerimi lahko opazuje nebesna telesa na razdalji mnogo tisoč svetlobnih let. Epohalni napredek v spoznavanju vsemirja na* stane takrat, ko bo človeški genjj izumil sredstvo, s katerim se bo mogoče ločiti od zemlje in proučevati skrivnostno snovanje nebesnih teles v vsemirju samem. Sokol — O pokrajinskem ztota JSS v Skoptju prinese prihodnja štrviika »Sokolskoga Glasnika«, ki izide 15. trn. podrobno, atni-mivo poročilo, na kar opozarjamo vte sokolsko članstvo, — Akademija sokolske olimpijske vrste v Zagrebu. Naša sokolska oHniprjska vrst« priredi v nedeljo popoldne v Zagrebu telovadno akademijo na igrišču (Concordie« v slučaju slabega vremena pa v telovadnici Sokola II. Vsi zagrebški listi poročajo o naših olimpijskih borcih in zmagovalcih, za katerih nastop vlada v Zagrebu veliko zandmanie. Akademija bo obsegata vaj« na poedtnlh orodjm In dr. Murnikovo epopejo. Vrsto bo vodil v Zagreb Savezni načelnik brat ira fakture ter izvršuje razen deviznih In valutnih vse računu ter iih obrestuje po dogovoru najugodneie, vodi poseben oddelek za njih prodajo, poleg tega prodat« ===== v banćnr stroko