PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXU. St. 10 (6297) TRST, četrtek 13. januarja 1966 VISOK ODSTOTEK STAVKAJOČIH Sindikati podaljšali za 24 ur stavko uslužbencev elektrarn Napovedana 24-urna stavka sektor jev državnih kovinarskih podjetij - Nadaljevanje stavke uslužbencev zavarovalnih ustanov RIM, 12. — Vse tri sindikalne organizacije so danes v ločenih sporočilih naznanile, da se podaljša stavka uslužbencev elektri skih podjetij za nadaljnjih 24 ur, tako da se bo zaključila z zadnjo izmeno v petek, 14. januarja. Tajništvo F1DAE-CGIL je v tej zvezi poudarilo, da so sklenili podaljšati stavko na o- snovi zahtev na stotine skup- ------------------ š&n prizadetih delavcev po vsej Italiji. CGIL tudi ugotavlja, da je stavka povsod zelo dobro u-spela m da je iz številnih pokrajin prejela poročilo o stoodstotni udeležbi. Končno govori Poročilo CGIL o bližnjih razgovorih z drugimi sindikalnimi organizacijami, da določijo nove vsedržavne stavke, oziroma da se sedanja stavka v deželnih o-kvirih podaljša v okviru potreb, stavkovnega boja. Poročili ostalih dveh sindikalnih organizacij sta prav tako odločni in poudarjata nujnost zaostritve borbe prizadetih uslužbencev. vi dan stavke potekel brez večjih zastojev dobav električne energije, istočasno pa tudi poziva potrošnike, naj še nadalje omejijo porabo toka in naj še vedno veljajo omejitve dobav, ki so bile dogovorjene že pred stavko. ENEL tudi pravi, da je odstotek uslužbencev stavke nižji, kot je bil pri prvi stavki, in da je sedaj število stavkajočih doseglo 67.2 odstotka. Razbila so se pogajanja za obnovitev delovne pogodbe kovinarskih podjetij z državno udeležbo, ki so trajala ves dan med predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij in Initersindom. Sindi-ENEL pa je sporočila, da je pr- j kalni organizaciji FIOM-CGIL in teiilliiiiiiiitiiiiiiillliiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillillMiiiiillillillliiiiniiiiiiiiiiininiiiiiliiiiiii JOHNSONOVA POSLANICA O STANJU V DRŽAVI Obnovljeni nekateri davki zaradi vojne v Vietnamu Napovedal je tudi možnost novih nakazil za vojno 1VASHINGTON, 12. — Ameriški Predsednik Johnson je prebral svojo poslanico o stanju v državi, v kateri obrazložuje naslednje točke notranje politike: 1. «Velika družba« se še dalje Ustvarja kljub vojni v Vietnamu. 2- Prihodnji ameriški proračun bo Imel najmanjši primanjkljaj po Mnogih letih. Izdatki bodo znašali H2 milijard in 800 milijonov dolarjev, dohodki pa 111 milijard. 3 Primanjkljaj plačilne bilance se je Znižal. 4. Davki na nakup avtomobilov in na telefone, ki so bili nedavno ukinjeni, bodo obnovljeni zaradi vojaških izdatkov, če bodo ti Ukrepi nezadostni zaradi potreb v Vietnamu, bo predsednik zahteval ed kongresa nova nakazila in se "odo predvidevali dodatni dohodki. 5- ZDA preživljajo razdobje velike blaginje: čisti dohodek delavcev se Je v zadnjih petih letih zvišal za DANES Danes se prične v poslanski zbor-Uici razprava o odstopu Fanfanija, ki se bo razširila v splošno debato 0 Italijanski zunanji politiki in o •tališču do najbolj perečih svetov-alh vprašanj. V razpravo bodo Posegli najvidnejši predstavniki yseh strank in bo nedvomno zelo •ivahna, čeprav vse kaže, da jo na-Uterava vlada omejiti in jo zaključiti v čim krajšem času. Sindikalne organizacije so podaljšale stavko elektriških uslužbencev za nadaljnjih 24 ur, tako da se bo zaključila v petek z zad-Uio izmeno. Stavka je dobro uspe-'a in se je je udeležila večina u-•lužbencev. V prvem dnevu je EN ®L uspelo, da je preprečil občut-Uejše prekinitve dobav energije. Sindikalni organizaciji kovinarjev GGlL in CISL sta za 18. januar Proglasili stavko kovinarjev državah podjetij, ker so se razbila podajanja z Intcrsindom za obnovi- *ev delovne pogodbe. V Novem Delhiju se je včeraj u*d milijon ljudi udeležilo pogreb-Uih slovesnosti po pok. Sastriju. J-b tej priložnosti so na velikem komemoracijskem zborovanju go-^rili Kosigin, Humphrcy, Jakov “lažcvič in drugi. Se vedno je v središču pozorno-tako imenovana ameriška mirovna ofenziva. S tem v zvezi obilja tisk tudi številne članke, ki Pravzaprav pomenijo poizkusne ba. Jončke. Tako je na primer «New ‘ork Times« napisal, da se je starce južnovietnamske osvobodilne r°nte menjalo in da je drugačno °d stališča Hanoja. Predstavniki osvobodilne fronte, pa so to zani-Harriman je včeraj prispel v rjongkok, kjer se bo sestal tudi z *®°škim predsednikom Suvano Fu-*o. šeljepin pa se je včeraj zo- **** sestal s Hošiminhom. Iz Pekin. so medtem javili, da se bo Se-Jopin ob povratku ustavil v kitaj-ki prestolnici. Brežnjev pa je pri-Pel včeraj v mongolsko prestolni-7°’ kjer je napovrdal podpis po-*°dbe o prijateljstvu, pomoči in ^•delovanju. Sovjetski poslanik v juT'*U ^or'n se Je vrpi'aj pogovarjalo ‘e‘°s obiskal Moskvo. ^Ameriški predsednik Johnson je reraj prebral svojo poslanico o generalom de Gullom in je sporočil, da bo de Gaulle še »tanju Vedal v državi, v kateri je napo-blh obnovitev nekaterih ukinje-, o davkov in morebitna nova na-*Ua za vojno v Vietnamu. 33 odstotkov in 8 odstotkov samo v zadnjem letu. Lani so ustvarili dva milijona in po! novih delovnih mest. čisti dobiček v družbah se je zvišal za 20 odstotkov v zadnjih desetih mesecih. Srednji kmetijski dohodek se je lani zvišal za 22 odstotkov. 6. Od kongresa bo predsednik zahteval strogo zakonodajo za izboljšanje usode črncev. 7. Ustanovilo se bo novo ministrstvo za prevozništvo. 8. Kongresu bo predlagal program zgraditve in preizkušanja nadzvočnega letala, ki bo doseglo trikrat večjo hitrost od zvoka. 9. Predsednik poziva kongres, naj od leta 1972 dalje podaljša mandat članov predstavniške zbornice od sedanjih dveh let na štiri leta. Novoletni sprejem za slovenske duhovnike v Ljubljani LJUBLJANA, 12. — Predsednik komisije za verska vprašanja izvršnega sveta Slovenije Boris Kocjančič Je priredil danes novoletni sprejem za slovenske duhovnike rim-sko-katoliške in evangelistične verske skupnosti. Na sprejemu je bilo okrog 70 duhovnikov, med njimi ljubljanski nadškof dr. Josip Pogačnik, mariborski škof dr. Držečnik, škof-apostolski administrator Primorske dr. Janez Jenko, dekan teološke fakultete dr. Cajnkar in več profesorjev. Ukrepi za razvoj nerazvitih področij v Jugoslaviji BEOGRAD, 12. — Komisija zvezne skupščine za izdelavo srednjeročnega načrti gospodarskega in družbenega razvoja Jugoslavije je razpravljala danes o ukrepih, ki se predvidevajo v prihodnjih letih za razvoj nerazvitih področij Jugoslavije. Po predlogu zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje bi gospodarstvo nerazvitih področij v prihodnjih letih rastlo povprečno za 10.8 odst. v primerjavi z 8.1 odstotka, ki se predvideva za rast gospodarstva v razvitih krajih. Od zadevnega sklada federacije bi se v gospodarstvo v nerazvitih področjih vložilo do leta 1970 7.7 milijarde novih dinarjev poleg drugih bančnih sredstev in sredstev gospodarskih organizacij. V razpravi o tem predlogu so nekateri poslanci izrazili mnenje, da so predložena sredstva nezadostna za postopno likvidiranje zaostalosti nerazvitih področij. Gospodarsko sodelovanje med Belgijo in SFRJ ‘ BRUSELJ, 12. — V Bruslju so se danes končali jugoslovansko-belgijski razgovori o gospodarskem sodelovanju, posebno o zunanji trgovini in industrijsko - tehničnem sodelovanju. Med razgovori, v katerih so posebno proučili možnosti razširitve trgovinske izmenjave in razne oblike gospodarskega sodelovanja Je jugoslovanski predstavnik Djuverovič predlagal sklenitev sporazuma o delovni sili in ukinitvi vizumov. Sporazumeli so se o potrebi ustanovitve mešane komisije za industrijsko-tehnično sodelovanje, ki naj bi jo sestavljali zastopniki trgovine, Industrije, bank in državne uprave. Zvezni tajnik za zunanjo trgovino Jugoslavije Nikola Djuverovič bo odpotoval jutri s svojimi sodelavci v Luksemburg na razgovore s predsednikom vlade Wernerom, ki je istočasno tudi minister za gospodarstvo, s katerim se bo razgovarjal o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. FIM-CISL sta takoj po razbitju pogajanj proglasili 24-urno stavko, ki bo zajela razne sektorje 18. januarja, takoj pa se ustavi nadurno in praznično delo. Do razbitja pogajanj je prišlo po izjavi predstavnikov Intersinda, da ne more privoliti v pogajanja o bistvenih vprašanjih, ker težavno gospodarsko stanje onemogoča zvišanje bremen za podjetja. UIL ni takoj privolila v proglasitev stavike, čeprav ugotavlja, da so nadaljnja pogajanja nemogoča, in je sporočila, da bo o proglasitvi stavke razpravljal na nujnem sestanku izvršni odbor. Nadaljuje se 72-urna stavka u-službencev zavarovalnih ustanov, ki se je pričela že včeraj in ki se bo zaključila jutri, 13 januarja. Kot smo že poročali, je ta stavka zajela najvažnejše zavarovalne ustanove in so jo enotno proglasile vse sindikalne organizacije, ki zahtevajo predvsem uveljavitev draginjske doklade. V petek se bodo med sindikalnimi organizacijami in Confindu-strio nadaljevala pogajanja o obnovitvi pogodbe glede notranjih komisij. Pogajanja se bodo nadaljevala glede prvih treh členov, ki se nanašajo na predstavništvo delavcev v podjetjih, pristojnost sindikalnih organizacij i-n na pristojnosti notranjih komisij. Konferenca v Lagosu LAGOS, 12. — Danes se je nadaljevala konferenca Commonweal-tha. Na jutranji plenarni seji so govorili predstavniki Kanade, Kenije, Ugande, Zambije, Singapura, Cipra, Gambije in Malte. Sestal se je tudi odbor, ki so ga bili ustanovili včeraj, da razpravlja o pomoči Zambiji kot nadomestilo za izvoz iz Rodezije. Danes so javili, da bo Wilson odpotoval zvečer v zambijsko prestolnico Lusako na sestanek s predsednikom Kaundo, da se pogovori o pomoči držav Commonwealtha Zambiji, ki naj bi popolnoma prekinila trgovino z Rodezijo. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da bo eden glavnih rezultatov konference imenovanje stalnega od. bora Commonwealtha o Rodeziji. Brežnjev v Mongoliji ULAN BATOR, 12. — Prvi tajnik KP SZ Brežnjev je prispel davi v mongolsko prestolnico Ulan Bator na prijateljski obisk. Iz Taškenta sta prišla tudi zunanji minister Gromiko in minister za o-brambo Malinovski. Brežnjev je v svojem pozdravnem govoru poudaril prijateljstvo sovjetskega in mongolskega ljudstva. Na sprejemu je Brežnjev izjavil, da bodo med bivanjem sovjetske delegacije v Mongoliji podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni podpori med SZ in Mongolijo. Poudaril je, da bo ta pogodba velik dogodek v življenju narodov obeh držav. Prvi tajnik mongolske komunistične stranke in predsednik vlade Cedenbal je izrekel prepričanje. da bodo med pogovori dosegli pozitivne rezultate, ki bodo pokazali «z obnovljeno energijo popolno enakost pogledov in dejanj obeh strank in obeh vlad«. Sprejem za tisk pri Moru RIM, 12. — Predsednik vlade Moro je priredil danes popoldne v palači Chigi sprejem za tisk, kakor je običaj ob začetku vsakega leta Navzoči so bili člani vlade s podpredsednikom Nennijem, številni parlamentarci in najvidnejši predstavniki tiska. Najprej je predsednika pozdravil predsednik zveze italijanskega tiska Missiroli, zatem pa predsednik časnikarske zbornice in poslanec Gonella. Moro je v svojem odgovoru pozdravil predstavnike tiska ter govoril o važnosti in vlogi tiska v Italiji. Predsednik zveze italijanskega tiska Missiroli se je zahvalil Moru za vabilo, predsednik časnikarske zbornice Gonella pa se je zahvalil Moru za »naklonjenost, ki jo je predsednik vlade vedno pokazal do časnikarjev«. Gonella je nato govoril o načelih etičnega značaja, na katerih temelji časnikarski poklic. Moro se je zatem pogovarjal s številnimi časnikarji, se jim zahvalil za udeležbo na ■ sprejemu in za njihova novoletna voščila Na sprejemu so bili tudi številni predstavniki tujega tiska. Predsednik izvršnega odbora zveze tiska Falvo je izročil Moru program sindikalne politike tiska. Z dokumentom je zveza časnikarjev nakazala smotre za sindikalno dejavnost, ki stremijo po vedno konkretnejši zaščiti časnikarskega poklica. POGREBNE SLOVESNOSTI V NOVEM DELHIJU Nad milijon ljudi je prisostvovalo pogrebu indijskega voditelja Šastrija Truplo pokojnika so sežgali na grmadi iz sandalovega lesa - Govori Kosigi-na, Humphreyja, Blaževiča in drugih na velikem komemoracijskem zborovanju NOVI DELHI, 12. — Šastrijevo truplo so danes sežgali na grmadi iz sandalovega lesa med obredom, ki je bil davi ob navzočnosti nad milijon ljudi, ki so prepevali stare verske pesmi. Obred je bil na istem kraju, kjer so leta 1948 sežgali Gandijevo truplo, leta 1964 pa Nehrujevo truplo, na zahodnem obrežju svete reke Jumna. Ta kraj so spremenili v spominski park. Uradna slovesnost se je začela s polaganjem vencev. Najprej so venec položili predsednik republike Radakrisnan ter tuji predstavniki. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je prišel prvi, da se pokloni pred pokojnikovo krsto. Sledil mu je predstavnik kraljice Elizabete lord Mountbatten. Ob 9.30 po krajevnem času je žalni sprevod zapustil rezidenco pokojnika in je med gostim špalirjem ljudstva krenil proti kraju, kjer je bila grmada. Računajo, da je bilo po ulicah prestolnice nad milijon ljudi, ki so šli v sprevodu. Krsto s Šastrijevim truplom, ki je bila ovita v indijsko zastavo, so položili na topovski podstavek. Ko je sprevod prišel na široko glavno ulico, je množica pretrgala policijske in vojaške kordone in se je pridružila sprevodu. Na kraju se- niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii HOŠIMINH ZOPET SPREJEL SOVJETSKO DELEGACIJO Šeljepin se bo ustavil v Pekingu med povratkom iz Severnega Vietnama Osvobodilna fronta zanikuje trditve o popuščanju Harriman se bo sestal v Bangkoku s Suvano Furno HANOJ, 12. — Sovjetska delegacija, ki jo vodi Aleksander še- ni podpisala. Sicer osvobodilna ' • • . j - i _ _ ______i _ J _i a M fvnrt to f ex orvrvxn in f o ljepin, se je danes sestala s sev ernovietnamskim predsednikom Hošiminhom. Popoldne se je delegacija sestala s tajniki centralnega komiteja severnovietna mske komunistične stranke. Iz Pekinga poročajo, da bo--------------------- sovjetska delegacija prispela ju-1 b0 hanojska vlada to odklonila, ali tri v kitajsko prestolnico, kjer ! * * * * ****e b° hoteia pogajati, bodo ZDA • . _ov.-.oioi-i nrlri drastično povečale svojo vojaško bt>?° uradno sprejeli pred-4 deja t £ jo ra2.tegntJle tudl na stavnim kitajskih oblasti, in bo Kambodžo in Laos ter bodo še prenočila v rezidenci, ki je namenjena uglednim gostom. Ni še znano, ali se bo Šeljepin sestal s kitajskimi predstavniki. Delegacija bo v petek nadaljevala pot v Moskvo. V Washingtonu se je zvedelo, da je ameriški predstavnik izročil pismo o katerem je te dni govora, 19. decembra v neki vzhodnoevropski prestolnici, kjer imajo ZDA in Severni Vietnam diplomatsko predstavništvo. Sestanek je bil zelo kratek, kolikor je zadostovalo za izročitev potrebnega materiala. «New York Timse» piše, da so ZDA sporočile Hanoju, da bodo pripravljene čakati ves potreben čas za pogajanja, če bo v doglednem času prišlo do znatnega zmanjšanja «severnovietnamske udeležbe pri vojaški dejavnosti na jugu«, če bolj zaostrile bombardiranje. V dopisu iz Aižira pa trdi «New York Times«, da je predstavnik Južnovietnamske osvobodilne fronte v alžirski prestolnici izjavil, da ta fronta ne bi več postavljala zahteve za umik ameriških čet kot pogoj za začetek pogajanj, če bi ZDA privolile v neposredna pogajanja z osvobodilno fronto. List trdi, da je predstavnik osvobodilne fronte to izjavil v neuradnem pogovoru z nekim časnikarjem. Dalje pravi dopisnik, da so predstavniki osvobodilne fronte dali razumeti številnim ameriškim časnikarjem v Alžiru, da je osvobodilna fronta _________________ bolj pripravljena pogajati se kakor če ne bodo uničili “svojih vojaških -...............li rta in---------is*_____ • fronta te sporazume spoštuje, toda se ne čuti tako strogo vezana nanje kakor Severni Vietnam. Dopisnik prihaja Go zasij učka, da je razlika v stališču osvobodilne fronte in hanojske vlade, in da je omenjeni predstavnik poudaril, da združitev obeh Vietnamov ni bližnji smoter osvobodilne fronte, čeprav je treba to združitev postopoma doseči. Dalje je rečeno, da Je predstavnik poudaril, da je osvobodilna fronta koalicija, kateri pripada 28 različnih političnih skupin. Predstavnik osvobodilne fronte v Alžiru je formalno zanikal trditve ameriškega lista, češ da je osvobodilna fronta menjala svoje stališče glede pogajanj. Dodal je, da se to stališče ni menjalo in je še vedno enako, kakršnega je osvobodilna fronta obrazložila v svoji izjavi od 22. marca lani. V tej izjavi je bilo rečeno, da bo vsako pogajanje z imperialisti zaman, če ne bodo prej umaknili svojih vojakov iz Južnega Vietnama in vojnega materiala in Hanoj«. Dopisnik trdi tudi, da jo omenjeni predstavnik izjavil, da ob podpisu ženevskih sporazumov leta 1954 osvobodilna fronta formalno ni obstajala in teh sporazumov iiiiiiiiiiiriii(iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iiiiiiiiimiiiiiliiiiiii,l,l|ll|ll|lll,l|l|l|ll|iii,|lnli)lllllllllllllll||l| V ZVEZI Z ODSTOPOM FANFANIJA Danes v parlamentu debata o zunanji politiki vlade Moro bo govoril šele na zaključku razprave - Svečana otvoritev sodnega leta na kasacijskem sodišču - Rekordna proizvodnja jekla RIM, 12. — Po daljših počitnicah je danes ob 17. uri pričela zasedati poslanska zbornica, ki je imela na dnevnem redu razpravo o državnih otroških vrtcih. Zasedanje se je pričelo, ko je predsednik prečital pismo predsednika vlade Mora od 30. decembra o odstopu zunanjega ministra Fanfanija in da je Moro začasno prevzel tudi to ministrstvo. O tem sporočilu se je vnela kraj- ša debata, v katero so posegli poslanci raznih skupin, ki so zahtevali, da se o tem vprašanju razvije splošna zunanja politična debata, nekateri pa so tudi zahtevali, da Moro pred razpravo poda svojo Izjavo. Predsednik zbornice je sporočil, da se bo razprava o odstopu Fanfanija pričela jutri ob 10.30. Mo- ro pa je med sprejemom novinarjev izjavil, da bo podal svojo izjavo šele po zaključku debate. Predvidevajo, da bo debata trajala dalj časa in da se bo zaključila šele v soboto. V tej zvezi se mnogi sprašujejo, če bo in kako bo posegel v razpravo bivši zunanji minister Fanfani. Ameriški podpredsednik Humphrey in Dean Rusk sta se med potjo v Novi Delhi ustavila na rimskem letališču, kjer ju je pozdravil predsednik vlade Moro. Ameriški državni departma je javil, da se bo Dean Rusk ob povratku iz Novega Delhija ustavil v eni prestolnici ali dveh. Ni pa hotel povedati, v katerih Ima namreč dve možnosti: da nastopi kot običajen poslanec, ali pa da izkoristi določila pravilnika in da govori kot bivši minister, o čigar ravnanju se razpravlja. Socialdemokratski kongres še vedno ni zaključil tudi formalno dela, saj se Je glasovanje za nov o-srednji odbor stranke zaključilo šele ob 3.30. Zato so vse glasovnice prenesli iz Neaplja v Rim, kjer so jih danes pričeli šteti in računajo, da bo to delo trajalo dva dni in bosta potem znana izid in sestava novega osrednjega odbora PSDI. Danes je bila v Rimu svečanost ob otvoritvi sodnega leta kasacij-skega sodišča, katere so se udeležili predsednik republike Saragat in drugi najvidnejši državni predstavniki. Državni pravdnik Poggi je v svojem govoru najprej omenil naraščanje civilnih pravd in med drugim navedel, da traja rešitev civilne pravde povprečno tri do štiri leta. Znatno se je zvišalo število nerešenih kazenskih postopkov, ki so ga zabeležila sodišča vseh vrst. Nato je ugotovil, da se je število kršitve zakona v primerjavi s preteklim letom na splošno zvišalo. O povečanju števila meničnih protestov, stečajev itd. je izjavil, da gre nedvomno na račun znanega gospodarskega stanja. Govoril je tudi o dokaj ostrih polemikah v zvezi z ureditvijo sodišč, ker sodni uradi ne zmorejo opraviti vsega dela, in je to vprašanje opravil predvsem z naštevanjem tehničnih težav. ASSIDER sporoča, da je proizvodnja jekla v Italiji dosegla lani 12,6 milijona ton, medtem ko je znašala leta 1964 9,8 milijona ton in se je torej zvišala za 29,2 odstotka. Zvišanje proizvodnje gre na račun novih pomembnih podjetij, ki so pričela lani obratovati. Istočasno pa se je znižala notranja potrošnja, tako da je Italija —: ki je bila vedno tradicionalni uvoznik jekla — lani izvozila 860.000 ton jekla. oporišč na tem področju. V Alžiru se je član centralnega komiteja Južnovietnamske osvobodilne fronte danes pogovarjal poi ure s predsednikom alžirske vlade Bumedienom. Pred dnevi so v Alžiru krožile govorice, da so alžirski voditelji navezali stike med predstavniki ZDA in osvobodilne fronte. Bumedien je dobil danes pismo Naserja, ki mu poroča o svojem pogovoru s Harrimanom. V nasprotju z včerajšnjo napovedjo je ameriški poslanik Harriman odložil svoj prihod v Sajgon in je prišel danes v Bangkok. V zvezi s tem niso dali nobenega pojasnila in pravijo, da ima Harriman na razpolago osebno letalo ter potuje, kamor hoče in kadar hoče. Verjetno bo Harriman prišel v Sajgon šele jutri ali pa v soboto. Zvečer so javili, da je Harriman podaljšal bivanje v Bangkoku, da se lahko sestane z laoškim voditeljem Suvano Fumo. V Washingtonu vlada veliko pričakovanje za Johnsonovo poslanico o stanju v državi, ki jo bo bral nocoj pred kongresom (ob treh zjutraj v petek po srednjeevropskem času). Parlamentarci so bili danes na novi tajni seji senatnega zuna njepolitičnega odbora, kjer je go voril v imenu Deana Ruska pod tajnik Bali. Verjetno so ga spraše vali tudi o namenu nenadnega Har-rimanovega potovanja v Bangkok in o govoricah, da so tajlandske čete prekoračile laoško mejo. Te govorice so v državnem departmaju sider zanikali in prav tako tudi v Bangkoku. Toda nekateri opazovalci so mnenja, da so tajlandske čete res prekoračile laoško mejo, in sicer od popolni vednosti ZDA, ki so baje ((koordinirale in morda tudi neposredno podpirale« to akcijo. Ameriški vojaški predstavniki so izjavili, da se je prejšnji teden vojaška dejavnost osvobodilnih sil na splošno zmanjšala v vsej deželi. Ameriški in Južnovletnamski vojaki nadaljujejo akcijo v ((železnem trikotniku«, toda do sedaj brez posebnih uspehov, ker ni prišlo do nobenega večjega spopada. V Sajgonu je ameriški bombnik poln bomb eksplodiral pri odletu, pri čemer je eksplodiralo mnogo bomb. Podrobnosti še niso znane. Včeraj je severnovietnamsko zunanje ministrstvo objavilo izjavo, v kateri poudarja med drugim, da tako imenovano ameriško mirovno ofenzivo spremlja v Južnem Vietnamu izvajanje obširnega programa ((požgane zemlje« in uporabljanje vseh vrst barbarskega postopka, ki gre od strupenih plinov do napalma in neprestanih bombnih napadov. ((Imperialisti vodijo uničevalno vojno v Južnem Vietnamu in so zvišali število svojih vojakov na 190.000 mož. Bolj ko se bodo Američani pokazali krvoločni in surovi, bolj bodo poživljali sovraštvo vietnamskega ljudstva, ki se bo odločno borilo proti njim do zmage.« žiga, ki je oddaljen kakih deset kilometrov od pokojnikove reziden. ce, so hindujski duhovniki že čakali pri grmadi, ki so jo bili pripravili. Starejši šastrijev sin Hari Kišan je zažgal grmado z baklo. Po tamkajšnjem običaju niso bile Sastrijeva žena in druge ženske iz Šastrijeve družine navzoče pri obredu. Nekaj pred polnočjo je bilo nad sto ljudi ranjenih med množico, ki se je prerivala pred ograjo Šastrijeve hiše, da bi se poklonila njegovemu spominu. To se je . zgodilo, ko so policaji odprli glavna železna vrata in se je začela množica prerivati: V spomin pokojnika so priredili v Novem Delhiju veliko javno zbo-rovanje v bližini obzidja starega mesta. Prvi je govoril Kosigin. Poudaril je važnost taškentske izjave in dodal, da bo ta dokument normaliziral odnose med Indijo in Pakistanom. Dalje je Kosigin izjavil, da je Šastri šel po poti, ki sta jo bila začrtala Gandi in Nehru v borbi proti imperializmu, ki je odgovoren za spor med Indijo in Pakistanom. «Hotel bi tudi poudariti, je nadaljeval Kosigin, še posebej dejstvo, da je šastri z nadaljevanjem Nehrujevega dela stalno razvijal in utrjeval indijsko-sovjetsko prijateljstvo.« Na zborovanju, ki se ga Je udeležilo približno pol milijona ljudi, je govoril tudi ameriški podpredsednik Humphrey, ki je obžaloval smrt šastrija in poudaril, da je ta umrl v službi najplemenitejše stvari, t. j. v službi svetovnega miru. Pohvalil je delež, ki ga je imela Sovjetska zveza na taškentski konferenci, na kateri so napravili ((velik korak v korist miru«. Poudaril je važnost Sastrijevega dela v Taškentu in je dodal, da je pokojnik dal vsem razumeti, da je s potrpežljivostjo, pogumom in vero moč premagati sovraštvo in nesoglasja, ki tarejo človeštvo. Dalje je Hum-phrev dejal, da je šastrijevo orožje bilo »učenje, razumevanje, strpnost in ljubezen«. Govorili so tudi podpredsednik ZAR Husein El Šafi, podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Jakov Blaževih, francoski državni minister Louis Joxe in britanski ministrski podpredsed. nil: Brcwn. V soboto se bo sestal izvršni svet kongresne stranke, da določi datum izvolitve novega ministrska ga predsednika. V petek se bo sestala delovna komisija stranke. Predsednik kongresne stranke Ka-maraj je že začel posvetovanja z glavnimi predstavniki stranke. Včeraj se je pogovarjal z začasnim predsednikom vlade Nando in z ministrico za informacije Indiro Gandi. Zvedelo se je, da sta se Kosigin in Humphrey danes pogovarjala med pogrebno slovesnostjo. Humphrey je izrekel zadovoljstvo zaradi uspeha taškentske konference. Naglo sta pregledala tudi mednarodno stanje. Ner izključuje se nov pogovor med državnikoma. Nova vlada v Izraelu JERUZALEM, 12. — Predsednik izraelske vlade Levi Eškol je predstavil danes parlamentu svojo novo vlado, ki je koalicija med stranko Mapai (laburisti), kateri pripada Eškol, versko stranko, stranko Ma. pam (levi laburisti) ter neodvisnimi liberalci. V svojem programskem govoru je Eškol pozval velike države, naj izdelajo skupno politiko, ki naj bi v teoriji in praksi podpirala neodvisnost in celovitost vseh držav na Srednjem vzhodu. Dokler ne bo dosežen dokončen sporazum za ko. nec oboroževalne tekme, pa bo moral Izrael skrbeti za svojo obrambo in varnost. Dodal je, da morajo arabske države ((realistično gledati ter se odreči ideji, da bodo s silo menjale sedanji zemljevid na Srednjem vzhodu«. V tem okviru je treba podpirati tendence, kakršno ima Burgiba. Drugi smotri nove vlade so izboljšanje odnosov z vzhodnoevropski-mi državami in po možnosti tudi z arabskimi državami. Kar se tiče notranje politike, pa bo skušala izboljšati odnose med židovsko večino in arabsko manjšino ter rešiti številna socialna vprašanja. Pri tem pa se bodo plače višale samo v odnosu s povečano proizvodnjo. Eškolova vlada ima v parlamentu 75 poslancev od skupnih 120. Parlament je izglasoval vladi zaupnico z 71 glasovi proti 41. Kosigin in Ajub Kan nosita na ramah krsto s šastrijevim truplom na letalo na taš kentskem letališču iiiiiiiiiimmrtiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiniiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiMI Z0RIN0V OBISK PRI FRANCOSKEM PREDSEDNIKU General de Gaulle bo letos obiskal SZ PARIZ. 12. — Sovjetski poslanik v Parizu Valerijan Zorin je po sestanku z generalom de Gaullom sporočil, da bo de Gaulle obiskal še letos Sovjetsko zvezo. Zorin se je pogovarjal eno uro z de Gaullom. Pozneje Je izjavil, da je general z zadovoljstvom sprejel vabilo sovjetskih voditeljev. Cas obiska in njegov program bodo določili pozneje. Zorin Je dodal, da je de Gaulle izrazil zadovoljstvo Francije nad uspehom taškentske konference. Govorila sta tudi o evropski varnosti in o nadaljnjem razvoju fran-coško-sovjetskih odnosov. Na zadevno vprašanje je Zorin odgovoril, da nista govorila o Vietnamu. Danes je bila v Elizejski palači prva seja nove francoske vlade. Predstavnik vlade Bourges, ki je naslednik Peyrefitta kot minister za informacije, je izjavil, da so predvsem govorili o zahodnoevropski gospodarski skupnosti. Zunanji minister de Murville je poročal o bližnji konferenci šestih v Luksemburgu. Poudaril je, da se na tej konferenci ne bodo spuščali v podrobnosti. Zaradi tega bo Francijo zastopal samo de Murville. Bourges je dalje dejal, da je francoska vlada odločena nadaljevati svoje napore, da pride do združitve Evrope. Tednik «Le Courrier de la Repu-blique», ki ga vodi bivši predsednik vlade Mendes-France, ostro kritiziral evropsko politiko de Gaulla. V članku je rečeno, da je akcija pete republike bila na vseh sektorjih, ki se tičejo evropske graditve, negativna, in zaključuje: »Pot Evrope gre skozi obnovljeno demokracijo, ki jo bo morala pripraviti levica, moderna demokracija, ki bo sposobna usmeriti naše gospodarstvo na pot dlnamizma in napredka in poživiti zunanjo politiko, ki bo široko odprta stvarnosti sodelovanja v evropskem merilu in v svetovnem merilu.« V Bonnu je podtajnik von Hase sporočil, da bo kancler Erhard prišel v Pariz 7. in 8. februarja na posvetovanje v okviru pogodbe o francosko - nemškem sodelovanju. Erharda bodo spremljale številne osebnosti in med njimi tudi zunanji minister Schroeder. Po deželi , Ški iipetarjev (Nadaljevanje) Pri vsem tem pa potrošno blago v Albaniji nikakor ni poceni. Naj navedem samo nekaj cen: kilogram kruha stane 5,75 leka (1 lek je po uradnem tečaju 100 dinarjev. Denar so v Albaniji menjali že petkrat. Najprej smo jim takoj po vojni Jugoslovani tiskali franke In dve leti kasneje leke kasneje so v moskovskem denarnem zavodu dvakrat tiskali leke pred nekaj meseci pa so zadnje «stare» leke menjali v razmerju 10:1 za «nove», ki so jih natisnili na Kitajskem), liter mleka 2,80, kilogram olja iz kikirikijev 18,50 kilogram olja iz oliv 25, kilogram sladkorja 10, jajce 1,10, kilogram krompirja 2,5, svinjskega mesa 16, ovčetine 19 in teletine 21 lekov. Par (v Albaniji izdelanih) čevljev velja do 280 lekov, meter blaga za plašč do 500 lekov, kolo od 900 do 1500 lekov, majhen radioaparat od 800 do 1800 lekov, zavojček cigaret od 2,50 do 3 leke in tako dalje. Zdaj moram — že zaradi primerjave kupne moči — vsekakor zapisati še višino povprečne mesečne plače. Ta znaša približno 500 lekov! O tem, kakšna Je življenjska raven ljudi drugod po svetu, zunaj meja Albanije, prebivalci te čudne dežele skoraj nimajo pojma. Radio in časopisje o tem ne poro čata, v časopisih je videti slike le iz Kitajske, Južnega Vietnama in Albanije, v kinematografih je le tu in tam na sporedu kak predvojni film iz zahodnega sveta, pa še to skoraj delno le zgodovinsko-pustolovski (Robin Hood itd.) Televizijske aparate ima le zelo ozek krog vladnih funkcionarjev. Prav nič čudnega ni torej, če Albanci nasedajo lažem o Jugoslaviji, ki jim jih tisk in radio že osemnajsto leto sistematično vtepata v glavo. Ce sem se do tu malce dalj zadržal pri številkah, odstotkih, kilogramih in cenah, sem storil to zgolj z namenom, da bi bralcem vsaj bežno prikazal položaj in možnosti Albancev v sedanjem času. Naj vam zdaj torej nan‘z'‘čez 200, ranjenih pa je kakjh tisoč oseb. f ZdraVstveai sistem v Riu de Janeiru je v krizi zaradi pomanjkanja električnega toka, zdravil pa zaradi tega, ker so bolnišnice prenapolnjene. Plaz, ki se je danes utrgal blizu Niteroia, je pomil 42 hiš. Ni še znano število žrtev. knjiga v« giednli.iče glnhbu ~ bliltathlvt* ir > š Mlada tolpa za tatvine avtomobilov MILAN 12. — Policija je aretirala dva 15-letna dečka, kar ji je pripomoglo, da je prišla na sled mladi tolpi, specializirani za- tatvine avtomobilov. šest mladeničev od 15 do 20 let je bilo nato aretiranih, ker so ukradli kakih 50 avtomobilov. Tolpa je z avtomobilov pobrala vse, kar je le bilo mogoče, ter pustila same »okostnjake*. Z mladimi tatovi sta bila aretirana tudi dva kupca ukradenih predmetov. FIRENCE, 12. — Odvetnica Franca Viviani, stara 24 let, Hči odvetnika Renza, Vivianija, je bila imenovana lwt*‘“P'!,*»*-žčnska v Tosca-in | ni za sodnico. Vladko Šarič: Lisičja družina (Roman za mladino) Poleg založbe Mladinska knjiga v Ljubljani se samo še založba Obzorja v Mariboru intenzivno ukvarja z mladinsko literaturo. To pa vsekakor uspešno, saj vsako leto izda vrsto knjig tudi za mlade bralce. Z letošnjim letom je založba Obzorja uvedla posebno knjižno zbirko Mlada obzorja, v kateri so doslej izšle štiri knjige. Naj vsaj z nekaj besedami spregovorimo o njih in opozorimo nanje ne samo mlade bralce, temveč tudi starše in vzgojitelje. Kajti gre za kvalitetna mladinska dela domačih avtorjev, ki so vredna pozornosti. Kot prva knjiga zbirke Mlada Obzorja je izšle roman za mladino z naslovom Lisičja družina. Gre za prevod iz srbohrvaščine; avtor je namreč Vladko šarič, ki je svojemu delu dodal podnaslov Roman iz živalskega sveta. To je zgodba o lisičji družini, o sedmih mladih lisičkah, od katerih vsaka doživi svojo lastno usodo. Zgodbi se pozna, da je pisatelj dober poznavalec prirode, živali in njihovih navad, saj v knjigi ni nič ponarejenega, nič naivno počlovečenega temveč pristna pripoved o živalih, njihovem življenju in usodah. Gre za zaokroženo, toplo in zanimivo pripovedovano zgodbo in kot rečeno, za pristne opise iz živalskega sveta, kar daje tej knjigi pravo vrednost. V svoji dodatni besedi je avtor upravičeno zapisal, da se je treba spomniti, da tudi izven tehnike in njenih pridobitev utripa prelep svet, poln zanimivosti in lepote, v katerem imajo živali posebno vlogo. In temu svetu je posvečena tudi njegova pripoved, da bi ljudje v živalih ne videli samo njih koristnosti, temveč se od njih tudi česa naučili in doumeli ta živa bitja. Druga knjiga je pripoved Oskarja Hudalesa Mladost med knjigami, avtobiografska pripoved znanega mladinskega pripovednika. V njej pripoveduje ta o svojem življenju in o srečanju s knjigami, ki so mu že od mladosti najljubše prijateljice. Pisatelj obširno pripoveduje predvsem o svojih mladih letih do konca prve svetovne vojne in nam v prijetni obliki ne vzbuja samo ljubezni do knjig temveč daje tudi opis življenja tedanjega časa na Goriškem in v Savinjski dolini, kjer je prebil svojo mladost. Prijetno,-toplo m razgibano napisana pripoved bo nudila mladim bral- ............iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Ce «nenevarni» norci živijo skupaj z drugimi prebivalci LECCE, 12. — Truplo 9-letnega slučajno prevrnila na Luigija. Po-|je dejala, da je to naredila, «ker Luigija De Matteisa, ki je 7. januarja izginil iz Parabite (Lecce), so našli v stanovanju 54-letne Ad-dolorate Astore. Dečka, ki je hodil v osnovno šolo, so videli zadnjič v petek proti 17. uri. Tedaj je zapadel sneg, kar je bila velika novost za ta kraj, in otroci so se iz šole grede zabavali po snegu, dokler se niso odpravili na svoje domove. Ko pri Matteisovih še pozno ni bilo domov Luigija, so obvestili karabinjerje. Takoj so ga začeli vsepovsod iskati tisto noč in naslednje dni. Občinski svet je celo obljubil 100.000 lir nagrade tistemu, ki bi odločilno pripomogel, da bi ga našli. Ne glede na nagrado so ga ljudje s karabinjerji še naprej iskali. Končno so se domislili še polioijskih psov in jih pripeljali iz Neaplja. Psi so se, ko so jim dali ovohati dečkove obleke, u-smerili naravnost v hišo Addolo-rate Astore. (Zanimivo, da je ta hiša le malo oddaljena od De Mat-teisove hiše.) Karabinjerji so obkolili hišo in privedli žensko, ki je bila tedaj v cerkvi. Najprej ni hotela v hišo. Kmalu pa so v stanovanju našli truplo, na katerem so bile opazne opekline in sledi lošča zlate barve. Karabinjerji so žensko odpeljali v Casarano, da bi jo rešili pred divjo reakcijo vaščanov. Pri zaslišanju je ženska kmalu padla v protislovja ter dajala take izjave, da je povsem jasno, da ne more biti pri zdravi pameti Sicer so ljudje vedeli, da ni normalna in da kar z bolestna vestnostjo opravlja religiozna opravila. Ženska je dejala, da je otroka našla v petek zvečer na kupu snega nezavestnega; po njeni trditvi je bil deček žrtev cestne nesreče. Spravila ga je v hišo in ga začela »zdraviti«. Pri tem ga je — da bi »pomorila mikrobe« — J [polivala z vročo vodo po rokan. -1 kolenih in enem laktu. Po njenem pripovedovanju se je Matteis nenadoma zavedel, ko ga je »zdravila« z alkoholom Tedaj jo je baje tudi opraskal; od tega naj bi bila opraskana po rokah in obrazu. Da bi svoj posel lahko nadaljevala bolj nemoteno, je dečku zvezala roke in noge. zneje pa je začela pripovedovati, je bil Luigi svetnik ln ga je bilo da je začela »barvati truplo, da torej treba zlato pobarvati, da bi ne bi čutila duha«; takoj nato pa J ga odnesli papežu«. itm • ' n S* cem, zlasti doraščajočim šolar■ j jem, dosti užitka, morda bo mar- j sikomu vzbudila tudi ljubezen do branja. Tretja mladinska knjiga j« Marjana Marinca zgodba Krasen j cirkus, ki obravnava pravljični motiv o kralju, ki je rad trgal regratove lutke, o krtu, ki je uničil regrat, pa so ga ujeli in potem obsodili na najhujša kazen, da so ga živega zakopali. Zaodba, je polna fantazije, duhovitosti in zabavnosti, tako da je za naj- I mlajše bralce več kot privlačna. Najmlajšim bralcem je namenjena tudi četrta knjiga te serij*, I ' knjiga zgodb z naslovom Poto- | vanje slona Jumba. Zgodbe o slo- ' nu, pajacu, o deklici z veliko rdečo pentljo, o veseli žogi so izpod peresa priznanega mladinskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. V njegovih zgodbah se vsakdanji, svet prepleta s poetit- \ no fantastiko, tako da najdejo j mladi bralci v teh zgodbah združitev realnega sveta s pravljič- | nostjo in s tem tudi dovolj Ur \ Žitka. Ob poročilu o teh mladinskih knjigah ne moremo mimo ilustracij, ki v vseh štirih knjigah | dopolnjujejo pripoved. Najime- i nitnejše so vsekakor ilustracij* Jožeta Ciuhe v knjigi Lisičja \ družina Ilustracije Stefana Planinca v Marinčevi knjigi pogrešajo barve. Mladost med knjiga- j mi je ilustriral Ive Šubic neko- j liko togo. Janez Vidic pa je prispeval oskusne risbe za Suho- \ dolčanovo knjigo. Sl. Ru. Smrt kiparja Giacomettija COIRA (Švica), 12. — V starosti 64 let je za srčno kapjo u- | mrl kipar Alberto Giacometti v bolnišnici v Coiri. Giacometti je pravzaprav bival v Parizu že ; od leta 1928, vendar pa je prihajal vsako leto za božič v doma- ; či kraj. Pred nekaj tedni se je i dal po zdravnikih pregledati in 1 ker se je ugotovilo, da je njego- . vo zdravstveno stanje že dokaj j kritično, je ostal v bolnišnici. — Rodil se je v Švici ter začel de- \ lati pri svojem očetu. Ko mu je bilo 20 let, se je nastanil v Italiji ter dve leti delal v raznih akademijah. Leta 1922 je prišel j v Pariz, kjer je delal z Bour- j dellom ter se priključil kubistič- j nemu gibanju. Tako je bila popolnoma pod tem vplivom tudi njegova prva razstava 1927. beta 1930 Pa se je priključil skupini surrealistov. Poleg kipar- ; ,s.tva x>a je Giacometti gojil tudi ■ slikarstvo. Film »V vrtincu« še vedno prvi glede inkasa HOLLYWOOD, 12. — List »Va-nety» je objavil seznani filmov, ki so v vsej zgodovini kinematografije prinesli največje inkase v ZDA in Kanadi. Podatki upoštevajo čas vse do 1 januarja 1966. Lestvica teh filmov je: L V vrtincu (narejen leta 1039) 41.2 milijona dolarjev; 2. Ben H ur (1959) 38 milijonov; 3. Deset zapovedi (1957) 34.2 milijona; 4. Mary Poppins (1964) 28.5 milijona; 5. Kleopatra (1963 ) 23.5 milijona; 6. Osvojitev Zahoda (1962) 23 milijonov; 7. V 80 dneh okoli sveta (1957) 22 milijonov! 8. Vsi skupaj navdušeno (1965) 20 mili;onov; 9. Goldjinger (1964) 19.7 milijona; 10. West Side Sto-ry (1961) in My Fair Lady (1964) 19 milijonov. Kar zadeva igralke, kaže, da je prav gotovo realizirala najvišje i nkase Elizabet Taylor. ki je tako pred Shirley MacLaine, Jean Simmons, Doris Dag, OH-vio de Havilland, Deborah Kerr, Ingrid Bergman, Lano Turner, Manlgn Monroe m Avo Gard-ner, • • • TERAMO, 12 Pokrajinska ustanova za turizem v Teramu razpisuje tudi letos literarno na- \ grado *Teramo» v Znesku milijon lir. Razsodišču predseduje Diego Valeri. Prispevke svre-e-majo do 30. marca 1966. Razsodišče priporoča, naj novele ne presegajo 30 tipkanih strani. • • » PARIZ, 12 — y Galerie de File de France so odprli razstavo del Giorgia de Chirica. Vsa razstavljena dela so iz časa med 1930 in 1945, torej po prelomu de Chirica s surrealizmrm Med platni je precej študij »konj« ter nekaj pejsažev. • * • LONDON, 12. — Znam britanski skladatelj Benjamin Britten je odpovedal vse svoje obveze za naslednje tri mesece zaradi akutnega trebušnega vnetja. V ameriškem mestu VVinnipeg (Manitoba, ZDA) je pritisnil mraz do 40 stopinj. Neki trgovec si je na nos nataknil ™ kaj? ... recimo nosovico (po zgledu: rokavica, nogavica). Vsekakor, stvar je smešna, toda v mrazu lahko koristna ..............................im uiiu ..iiimiimiiiiii.i.............,,,......,„,„„1« Sodili so ga, ne da bi ga poznali Pripovedovanje ženske )e posta lo tu še bolj zmedeno. Razumelo se je, da je opazila, da je otrok mrtev. Hotela ga je spraviti v o-maro. Na truplu, in sicer na trebuhu in nogah, so opazni sledovi lošča zlate barve. Astore je naj PARIZ, 12 — Nenavaden procesi lje zanimali za njegovo ime, pa so imeli pred sodiščem okrožja* jim je odgovoril, »To pa je samo Gornje Loire. Obtoženec je bil o-1 značen samo kot »gospod X«, in to ne zaradi tega, ker bi mogoče sodišče iz kakršnega koli razloga njegovega imena ne maralo objaviti (to se pred sodišči ne dogaja), temveč zaradi tega, ker obtoženec svojega imena ni povedal ne orožnikom, ki so ga aretirali, ne pozneje na sodišču. Začelo se je 28. avgusta v vasi Sauvetat. Orožniki so ustavili nekega starega potepuha, slabo oblečenega, te osivelega, ki se mu je na obrazu poznalo, da ne prenočuje v urejenih sobah, ln z rokami delavca, navajenega kakršne-| ga koli težkega dela. Ko so gi prej trdila, da se je neka stekle vprašali po dokumentih, je odgo-nička lošča, ki je bila na omari, | voril, da jih nima. Ko so se nada- moja stvar.« Odpeljali so ga v za por, pričeli razne poizvedbe, ven dar niso mogli ugotoviti, kdo je Včeraj je prišel pred sodišče. Sodnik je pričel razpravo po doslej gotovo še nikoli uporabljeni formuli. Povedat mu je nekako tole: Ne vemo, kdo ste, vendar vas lahko sodimo, ker ni nobenega dvoma o vaši navzočnosti. Ko ga je |e enkrat vprašal za ime in mu je obtoženec odgovoril samo i molkom, je predsednik dejal, da si ni delal nobenih iluzij. Sodišče je potem razpravljalo o osebnosti »gospoda X«. Izvedenci so ugotovili, da je inteligenten in izobražen: pozna grške avtorje, lahko razpravlja o vseh republi- kah Srednje Amerike. V dobi dni, ki jih je prebil v zaporu, s' je kratkočasil z recitiranjem Ra-cinovih verzov in z reševanjem križank. Potem ga je predsednik spet nagovoril: »izjavili ste, da je vzrok vašega trdovratnega molk* na vprašanja o vaši istovetnost) v tem, ker ste po vašem mnenj11 popolnoma nevažna osebnost in hočete ostati neopazen. Za to zad' njo stvar pač ne morete reči, da vam je uspela...« »Gospod X« «* reagiral in ker je tudi uradne«0 zagovornika odklonil, nihče ni m®' gel odgovoriti Obsojen je bil n» štiri mesece zapora, ki pa jih j* že presedel in pol ure kasneje J* odšel z 80 franki (10 000 lir) v i*; pu. Odšel je k nekemu dobrotni' ku, ki mu je ponudil prenočišč za prvo noč. ČETRTKOVA ČRTICA resnice kazala do mene nežnost in ljubeznivost. Govorila je, da ljubi samo mene, a jaz sem ji ljubezen iskreno vračal. Verjetno bi se bil odrekel svojemu eksperimentu, če ne bi bil proti koncu njene bolezni v Medicinskem glasniku prebral članka o narkoanalizi. «Serum resnice» je pravzaprav napačno ime. Zdravila, ki se uporabljajo za narkozo, ne sodijo med serume niti ne morejo bolnika prisiliti, da bi govoril Kresnico» Ze prej so ugotovili, da more biti nar-koanaliza zelo koristna pri zdravljenju psihiatričnih bolnikov. Leta 1953 so to metodo preizkusili na vseučilišču Vale, a zatem so v uradnem sporočilu naglasili: Kisamo osebe, ki imajo zavestne ali nezavestne razloge, da kaj tajijo, bodo to priznale pod učinkom droge ali z uporabo psihoanalize.» Dal sem ji raztopino tiopental sodija in sodijevega karbonata. Najprej sem jo uspajjal v stanje anestezije, a nato sem ji omogočil, da me je slišala in mi odgovarjala. — Karolina, me slišiš? — Da, slišim te. — Želel bi, da mi iskreno odgovoriš na eno vprašanje. Ali si mi nezvesta, Karolina? Njeno telo se je pri' 'o zvijati v krču, a bitje žile je bi pospešeno. Ponovil sem vprašanje — Daaa, — je odgovorila. — Kdo je ta človek, Karolina? — Ne, ne..., — je jecljala, se zvijala na postelji in se upirala delovanju droge. Potrebno bi bilo z nedirektnimi vprašanji priti do odgovora. — Kdaj si bila zadnjič z njim? — Večerjala sva v Modri roži... — Kam sta odšla zatem? — Prosim te..., — se je upirala. — Se bojiš povedati? — Ne... Moj mož... Bil je v bolnišnici... — Kam sta odšla zatem? — V njegovo stanovanje! — In kaj sta delala tam? — gorel sem od radovednosti in ljubosumnosti. — Koliko časa sta ostala tam? Zopet se je borila proti vplivu droge. Moral bi bil prekiniti to mučenje a nisem imel dovolj moči za to. — Je on tvoj ljubimec. Karolina? — Da! — je zakričala. — le! Vzel sem iz torbice stekleničko s strihninom in ji vbrizgal nekaj centimetrov strupene tekočine v desno roko. Ko sem se zavedel, je bila Karolina mrtva. Videl sem, kaj sem storil, in poklical policijo. Točen rezultat tega narkoanali-tičnega eksperimenta sem doumel šele nekaj dni potem, ko so me zaprli. Med razgovorom z odvetnikom sem uvidel, kako je sserum resnice» prevaral oba. • Ko • sem mu povedal, kaj ' se je bilo zgodilo in zakaj sem umoril svojo ženo, je pripomnil, da je restavracija Modra roža zaprla že več kot petnajst mesecev in da se Karolina tam nikakor ni mogla sestajati s svojim ljubimcem. V resnici sploh ni imela ljubimca Sestanek, ki ga je opisala, je bil v tej restavraciji točno pred dvema letoma, a človek, ki jo je tam čakal, sem bil — JAZ. Med eksperimentom sem pozabil povedati, kdo jo sprašuje: njen prvi ali njen drugi mož. Jkff heller — Si vidu a, Jakec, kašen mres? Zdej bomo pej plačali tiste lepe dneve, ke Smo jeh jemeli okuli nov-ga leta. — Ma kej se čudež? Ka* daj če bet mres, če ne januarja? Rajše de je mres zdej, koker julja mesca. Vse ob svojem cajti. — Sej jest neč ne rečem. Samo letos je čudno tu, de ni pršu mres ses severa ma od juga. Vre an leden od tega so jemeli u Sieitji sneh. Jn pole tisti mres je šou zmiram bol gor, dokler ni pršu do Trsta, Tu, videŠ, tu je pej čudno jn pruti naturi. Jest vselih rečem, de se je mogla naša Zemla kej prebrnt zastran tistga rukanja od atomske h bomb. Buhvej, na kašno vižo se zdej vrti, ke mi nanka ne znamol — Prouzaprou meni ni nanka tolko mari, kaku se vrti. Mene me gre bol po glavi tisti štrajk od letrike jn od ačegata. Ke glih danes jemamo peusko vajo jn se bojim, de bojo peuci mankali, če ne bo teku tranvaj. — Prava reči Ana vaja več al me jn, vse ana figa je. — Taku govoriš ti. ke ne znaš, kej je petje. Ma mi jemamo u nedelo koncert u Bazovici jn je tu ta zadnja vaja. — Ma sej je rekla Acegat, de danes bo tranvaj še teku. Za jutre pej ti taku ni mari. — Ja, je res. Zastran mene, se jutre lahko ustave vse. Ma jest ti rečem, de petje je ana velika tolažba jn divertimento. Jn moremo gledat, de nardimo več ku moč, dokler smo živi. Sej videš, de naše žiulenje lahko pasa kar na anbot. Pomisli na tistga profesorja u Rimi, ke ga je uni štedent ubou taku, za neč. — Ne stoj reč, de prou za neč. Ga je ubou zatu, ker mu je tou pobrat dnar, de si bo kupu lektrično kitaro. Zatu ke ga je blo sram jehtat svojga očeta za so ude. S» ni tou ponižat jn je tou bet neodvisen. — Prouzaprou se ni neč za čudet. Tisti mule je žlvu, ku se reče, z duham časa. Jn zatu je biu torte navdušen za džec. Jn je tudi komponirau miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiitiiiini Serum K e glede na dogodke, ki so me spravili v nezavidljiv položaj, so medicinski strokovnjaki pozdravili moje uspehe s sodijevim pentola-lom in predlagali, da o njih napišem podrobno poročilo. O tem tako imenovanem «serumu resnice» obstajajo najbolj protislovna mne-uta, zato tudi najmanjši izum v t on ali drugem smislu pomeni dragocen prispevek znanosti. Po pravici povedano, sem sila ljubosumen človek. Ko sem prvič srečal Karolino Leech, me je prevzela močna ljubosumnost nasproti njenemu možu To je bil šef centralne bolnišnice dr. Collingstvood Leech Pod njegovim vodstvom sem se izpopolnjeval v zdravniški praksi. Njen mož je bil petnajst let sta-vejši od Karoline, tako se je med menoj in njo razvila globoka m Iskrena ljubezen Seveda sem se že zaradi ugleda dr. Leecha trudil, da se o tem ni nič razvedelo, toda moj položaj je postajal nevzdržen. S Karolino sem se sestajal vse bolj Pogosto, še posebno od takrat, ko sem pričel z lastno zdravniško prakso Zaradi tega je ona zahtevala °d moža razvezo zakona. Povedala mu je vso resnico o najini ljubez-nt in on je po njenih vztrajnih Prošnjah, prepričevanju in solzah slednjič pristal na razvezo. Brž ko je bila razprava za razvezo zakona končana, sva se poročita. Priznati moram, da je bilo prvo teto zakona najsrečnejše v najinem taljenju, toda žal je prehitro minilo. Karolina, navajena na vse udob-je v svojem prvem zakonu, mi je Pripravljala težkoče, ki se jih nisem mogel rešiti. V resnici sem bil nehote sam kriv, ker je moje delo zahtevalo več časa in napora, kakor je Karolina želela. Dr. Leech se je ukvarjal bolj z administrativno kakor zdravniško službo in <*• imel določen delovni čas. Pričakovala je, da bom odhajal zjutraj ob sedmi in se vračal jpopoldne ob drugi uri, to pa je bilo povsem nemogoče. Zaradi tega se je jezila, a jaz sem trpel. Toda sredi drugega teta najinega zakona sem pričel sumiti, da imajo njeni odhodi z do-naa in tavanje po mestu brez mene &sto drug pomen. Podvomil sem o njeni zvestobi. Nikoli nisem imel v rokah niti najmanjšega dokaza o njeni nezvestobi. Sum se je rodil iz malenkosti, ki jih je moja nestrpnost povečala. Tako je nekega jutra, na Primer, vrgel pismonoša pismo sko-zi špranjo v vratih in Karolina ga ie takoj pobrala. Bilo je naslovljeno nanjo. Ni ml hotela pokazati, kdo ji ga pošilja. Ko sem to ener-l Učno zahteval, se je hudomušno smejala in povedala, da je to od-Bovor tvrdke, pri kateri je naročila darilo za moj rojstni dan. Zares sem neka) dni pozneje prejel zavitek z darilom: lepo usnjeno zdravniško torbico. Nikoli nisem dognal, °ti je bilo to res v zvezi s tistim Pismom. ■Ali drug primer: nekega večera Je zazvonil telefon. Dvignil sem slušalko in vprašal kdo je. Javil se je neznan moški, a ko je slišal mo) glas, je odgovoril, da se je zmotil v številki, in naglo prekinil zvezo. Karolina se je hudo razjezila, ko sem ji povedal o svojem sumu, a to je bil očiten znak, da Je Jerina. To so malenkosti, kajne? Toda zbrane skupaj ob trenutkih, ko sem ntrujen prihajal domov in razmišljal, kje je žena prebila dan, so bile videti povsem drugačne. Pre-niagova! sem se, da je ne bi odkrito obtožil. S tem sem se še bolj mučil in podžigal svojo ljubosumnost. Pričela sva se prepirati. Seveda v tem vzdušju ni bilo niti sledi sreče tz prvih dni najinega zakona Prepiri so rodili nasproten učinek Dooajalo se je, da sem se Vračal domov iz nočne službe in našel sobe prazne. Vprašal sem se, kje je, kaj dela. Vedno se je opra-v čila, da ji je v praznem stanovanju dolgčas in da je sedela v kinu V izmišljanju izgovorov ni kazala posebne pameti. Vedno eno *n isto. Nekega večera sem se odločil, da nnorabim sodijev pentatol in se tako prepričam o svojih sumih. Pri-6el sem domov slabe volje. Tega Popoldneva mi je v bolnišnici umrl bolnik. Domov grede sem se ustavil v baru in popil nekaj kozarcev mhiskyja Karoline nisem našel do-ina, prišla je nekoliko pozneje niz kina«. Da se razumemo: nisem bil pitan, morda malo razgret — ideal-n° razpoloženje za prepir. Pričel sem žolčen razgovor, med katerim *ent ji prvič omenil svoj sum. Namesto odgovora je Karolina vstala, zaloputnila z vrati m odšla: ni se vrnila do druge ure po polnoči. Naslednje jutro je imela pljučnico. Etika mojega poklica je zahte-8akt, da zdravi mojo ženo drug z&ravnik. Toda sklenil sem to pristnost Izkoristiti za uresničenje zvojega načrta. videtl je bilo, kakor da naju je njena bolezen zbližala. Karolina je .....i...............................................................•nniiimillimltlimtmntfmiiiiimiinlinltlHIinlMl tašne kanconete jn jeh je godu na navadno kitaro. Ma njegoveh kompozicij je bilo škoda za navadno kitaro jn je blo treba je-met lektrično. — E, ma lektrična jema ta difeto, de ne gode, če zmanka letrika, če je kašen štrajk... — Ne stoj začent zdej s tvojmi neumnostmi! Sm ti tou povedat, de je zastran tega zgebu vojo za štedirat jn je sam pravu, de mi je douhčas pr študji. — Ja, godet džec je gvišno bol kratkočasno, koker se martrut s kašno matematiko al kemijo jn bet zmiram u Strahi zastran izpitov. Ke za džec ni treba nobenih izpitov. — Jn taku se je odloču, de bo tistga profesorja ubou, de bo dobu dnar za lektrično kitaro. Videš, takšna je ta naša zlata mladina. — Ma se ni neč za čudet. Ke dandanes so pr teh koncertah od Bitlesou jn vseh sort Rit upelali tašno odobravanje, de pr tem razbijejo vse kandrege jn se ja jn stoučejo, de more prit pole policija. Videš, tašneh uspehov tisti tvoji klasični koncerti jn peuski zbori niso nikoli jemeli, Jn če je za an aplauz potrebno ra2bet celo dvorano, jest zastopam, de se za ano lektrično kitaro splača ubet anga profesorja. — Mene se pej vselih ne zdi prou. Jest bol zastopen tiste Siciljance ke grejo kašnega ubet za čast. —■ Za kašno čast? — Tu je zakonska zvestoba al pej ženska nedoužnost. Denmo reč, aden zapelje kašno mulo u grmovje al ae pej kašna poročena žena tolaže s kašnem drugem, kadar moža ni doma. Eko, tle se je umazala čast jn jo je treba oprat. Jn opere se pej taku, da se koga ubije. Jn rajše dva, ku anga. — Znaš, Jakec, de mene se zdi tista sici-Ijanska čast forte naumna. Jest rečem, de je vselih ana kitara več vredna, ku tista čast. — Ma skori, d« se tudi meni zdi taku. modni kotiček Courregesova moda se je vendarle uveljavila Rim in Firence ne bosta več tekmeca, pač pa zaveznika Tudi moška moda se naglo spreminja, bolj kot si mislimo Nekaj novic, ki zadevajo žensko modo: mesti Firence in Rim sta se končno sporazumeli glede mo-de ter sta sklenili, da ne bosta na tem področju več rivala, temveč — zaveznika. Rim bo odslej dalje center vseh revij visoke italijanske mode, medtem ko bodo Firence sedež vseh revij, ki jih bodo prirejale vse bolj številne italijanske boutigues (to so trgovine z zelo izbranimi modeli ženske garderobe). Tokratni sporazum zaključuje dolgo borbo med obema mestoma, ki sta se kosali v tem, kdo oo imel glavno besedo v italijanski ženski modi. S sporazumom so zadovoljni vsi — tako lastniki priznanih italijanskih modnih hiš, kot tudi lastniki boutiques, ki si obetajo, da bo medsebojno sodelovanje na področju ženske mode samo koristilo ugledu, ki ga italijanska moda v vse večji meri uživa po svetu. Ker je sporazum že stopil e veljavo, bodo prve letošnje revije spomladanskih modelov po določenem sporedu in načrtu: revije visoke mode bodo, kot rečeno, v Rimu, revije italijanskih boutigues pa bodo v Firencah. Prve revije bodo že konec januarja, nato pa si bodo druge sledile še v februarju. Courrčges fe bil tisti, ki je začel modo geometrično krojenih oblek v belo-čmih barvnih kombinacijah. Sedaj skoraj ni več krojača in šivilje, kot tudi ni več tovarne konfekcije, ki ne bi osvojila njegove ideje ter prodajala obleke v dveh ali treh barvah, ki so lahko zelo žive, ali pa pastelne. Takšne obleke predstavljajo glavno novost letošnje mode ter jih je mogoče videti in zaslediti že prav povsod. Gre za svojevrstno in hkrati veljavno modno domislico? Brez dvoma. Se bo obdržala? Mogoče. Gotovo pa je, da se zanjo danes navdušuje že ogromno žensk, predvsem mlajših, ki vidijo v njej nekak simbol sedanje dobe, ki sili človeka k novim podvigom tako im področju znanosti, kot tudi na področju kulture. In kakšne barvne kombinacije so pri tej novi modi dovoljene? Predvsem in največ je v veljavi čmo-bela kombinacija, v kateri so izdelane v številnih variacijah tako dnevne, kot tudi večerne oble- GRAETZOVA DRAMA O ZAROTNIKIH OD 20. JULIJA 1944 «Zganili smo se šele, ko smo spoznali da se ladja potaplja» Po Hochhutovem «Namestnikii» in po Weissovi «Preiskavi» je prišlo na dan še pogumnejše delo, ki postavlja zaroto proti Hitlerju na mesto, ki ji v zgodovini pripada Jutri zvečer se bo v mali dvorani Kulturnega doma začela vrsta recitalov pod naslovom «Skozi življenje«. Član tržaškega Slovenskega gledališča bo prikazal velikega angleškega dramatika ln pesnika Shakespeara v odlomkih njegovih najlepših odrskih in pesniških del. Francoska kinematografija je v davčni borbi zmagala •iiiiiiiiiinmiiiniiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiHiHiiiHiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiuiimimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiimuiiunmiiiiniiiiiiiniiiimiiiiiiiiniiiiitiimti The «Nack» najboljši angleški film LONDON, 12. — Film «The knack», ki ga Je režiral Richard Lester te ki Je bil že nagrajen na festivalu v Cannesu, je dobil nagrado «najboljšega filma leta«, ki mu Jo je dodelila zveza angleških kinematografskih kritikov. Ostale nagrade so bile razdeljene takole: kot najboljši tuji film Je bil ocenjen češkoslovaški film »Peter in Pavla«. Isto nagrado pa Si s prejšnjim deli tudi indijski film «Shakespeare-Wallah». Za najboljši glasbeni film Je bil proglašen «My Fair lady». Najvišje priznanje za najboljšo režijo so dobili Brian Forbes za film «King Rat« ter Jan Kadar in Elmar Klos za režijo filma «Ehop on the high Street«. Za najboljšega filmskega umetnika so letos proglasili Roberta Shasa za njegovo vlogo v filmu «The lučk of Ginger Cof-fey» in Georga Segala za njegovo vlogo v filmu «King Rat«. Nagrade za najboljšo žensko vlogo letos niso podelili. PARIZ, 12. — Leto 1965 Je bilo za francosko kinematografijo leto velikih davčnih borb. Začele so se 30. marca z nekakšno vsedržavno protestno manifestacijo, ko so lastniki kinematografskih dvoran odprli vrata svojih kinematografov na stežaj, da sl Je moglo občinstvo brezplačno ogledati filme, ki so bili na sporedu. Nato se Je začela birokratska bor-ba med francosko nacionalno zvezo kinematografskih lastnikov in francosko vlado tn ta borba se Je nadaljevala tik do konca leta. Medtem pa Je bilo še več manj ih akcij, ki naj bi podprte akcijo lastnikov dvoran proti previsokim davkom. Toda prav v zadnjih dneh decembra Je francoska vlada sprejela večino zahtev in znižala med drugim davčne dajatve. Kljub temu pa Je stanje francoske kinematografije še vedno težavno. V letu 1964 Je francoske kinematografske dvorane obiskalo 254 milijonov oseb, ki so za vstopnice plačali 758 milijonov frankov Kar zadeva obisk, je bil ta v letu 1963 nekoliko višji, izkupiček pa nižji, tako da so lastniki kinematografskih dvoran v letu 1964 prt manjšem obisku več inkasirali, ker so pač dvignili vstopnino. Za leto 1965 Se ni u-streznlh podatkov, kajti razpolagamo le z nekaterimi številkami za prve tri mesece: v Januarju Je obiskalo kinematografske dvorane 68 milijonov oseb, naslednji mesec so zabeležili 60 milijonov obiska, v marcu pa 57 milijonov. Tl podatki nam ne povedo veliko, če jih ne primerjamo s podatki iz prejšnjega leta. V januarju lani je bilo za 10 odstotkov manj obiska kot v Januarju 1964, v februarju za 3 odstotke manj, v marcu pa Je bil obisk približno enak, kakor v letu 1964. Ce je kinematografska industrija v težavah, ni veliko na boljšem filmska. Sicer Je Franoija sodelovala na vseh filmskih festivalih doma in v tujini in so tedne francoskega filma priredili na Dunaju, v Oslu, prestolnici Mehike, v Moskvi ter ponekod v Zahodni in Vzhodni Nemčiji, vendar ni zabeležile nobenega posebno pomembnega rezultata. RIM. 12. — Režiser Marcello An. drei Je v teh dneh dokončal scenarij za film »Ana Karenina«, ki ga bo napravil po istomensicem delu Leva Tolstoja. Trenutno iščejo kraje, kjer bi posneli zunanje kadre. Strokovnjaki iščejo primerne kraje v Španiji. Film bodo snemali neka italijanska, francoska in španska družba v koprodukciji. Marcello Andrei pa išče medtem umetnico, ki bi naj najboljše poosebila glavni ženski lik — Ano Karenino. OVEN (od 21.3. do 20.4.) V službi na delu bo prišlo do neke zmeš-«Sve> kt vam ne b0 Prav 1116 kori-atlla. Ljubosumni boste. bik (od 21.4. do 20.5.) Spretnem-< v načinu dela ali v poslovni dejavnosti. Mimo se obnašajte na-sPr°ti nekemu napadu v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kljub n°ločenim nasprotovanjem se boste u *Juibl ali v Javnosti uveljavili. V ljubezni nekaj ne bo prav. . RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne spre-Jemajte vseh obljub, kot bi šlo za-več diplomacije z osebo, ki Jo imate radi, ki pa Je kapriciozna. ,J“EV (od 23.7. do 22.8.) Več odličnosti in trdnosti pred težavami, 41 se vam nakazujejo. V čustvenih HOROSKOP zadevah bo šlo kot namazano. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Naj vas ne prevzame velikodušje neke osebe. Za tem se nekaj skriva. Več zaupanja vase bi vam ne škodovalo. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Zelo veliko dela in tudi nevsakdanji napori in vendar bo uspeh bolj pičel. V družini boste našli nekoliko miru. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Izredno srečo bodo imeli Usti, ki so pil delu malomarni. Neka oseba vam bo očitala grobost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaš smisel za praktičnost se bo vendarle uveljavil. Neka stara ljubezen bo ponovno oživela. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Zelo zanimiv dan z ustreznimi finančnimi uspehi. V družini neznaten spor, ki pa bo hudo škodoval razpoloženju. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Tudi če vam bodo nasprotovali predstojniki, ostanita pri svojem stališču. Ce je vaše srce še svobodno, ne bo za dolgo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nove ideje, ki Jih boste tokrat uveljavili. Ne dramatizirajta malenkostnega spora z ljubljeno osebo. Leto 1965 za Poljsko zelo plodno VARŠAVA, 12. - Leto 1965 Je bilo za filmsko proizvodnjo Poljske zelo plodno. V celoti so v poljskih študilh Izdelali 23 celovečernih in 550 kr at kome tratnih filmov. Pravzaprav po količini ni Poljska letos zabeležila nobenega večjega uspeha, zato pa se je izkazala kar s tremi dobrimi filmi te sicer a filmom »Rokopis iz Saragoze«, ki ga Je režiral Woje-ciech Has, s filmom »Pepel«, ki ga Je režiral Andrej Wajda, ter s filmom »Faraon«, M ga Je režiral Jery Kawalerowlcz. Ko govorimo o letošnji poljski industrijski proizvodnji, moramo omeniti Se film «2!vljenje se ponovno začenja«, ki ga Je režiral Januš Morgenstem. Ta film, pa čeprav v blagi obliki, žigosa nekatere dogodke iz stalinske dobe. Kljub temu, da se z raznih strani čujejo upravičeni očitki nad Zahodno Nemčijo, da so tu nacistične usedline še očitne, se najdejo tu tudi pogumni ljudje, ki se upajo pogledati nemški Stvarnosti v od. Hochhutov »Namestnik« obravnava sicer nacizem le posredno, vendar je to delo pogumna gesta mladega nemškega pisca. Prav tako Je pogumno delo Weissova »Preiskava«. Toda najbolj pogumna poteza na tem področju je poteza Wolf-ganga Graetza, ki se je upal na dan s svojimi »Zarotniki«, («Die Verschwoerer».) 2e sam naslov nakazuje, da gre za praktično edino pomembno zaroto, do katere je prišlo v Nemčiji v času druge svetovne vojne, ko Je 20. julija 1944 skupina višjih nemških častnikov poskusila umoriti Hitlerja v njegovi »volčji Jami«. Dogodek je znan: skupina višjih častnikov je sklenila Hitlerja umoriti. Toda po nekem naključju Je peklenski stroj, ki ga je pod mizo, okoli katere so se zbrali Hitler in njegovi najtesnejši vojaški sodelavci, sicer eksplodiral, ni pa Hitlerja umoril, pač pa ga le pošteno osmodil in prestrašil. Dejanje je bilo sicer pogumno, vendar ga Graetz v svojih «Zarotniklh» postavlja zgodovinsko na pravo mesto. V svojem odrskem delu prikazuje pobudnike zarote takšne, kakršni so dejansko bili in strga z njih ono avreolo legendarnosti, ki so Jim Jo mnogi doslej pripisovali. Najbolj patetični Uk v tej zaroti je bil prav gotovo polkovnik von Stauffenberg, invaUd brez roke in brez enega očesa, ki je iz Berlina prinesel v aktovki peklenski stroj' in ga postavil pod mizo v konferenčni sobi, kjer so se nekaj minut pozneje sestali Hitler in njegov štab. Kakor je znano, se je nato Stauffenberg oddaljil ln atentat ni imel zaželenega učinka. Graetz priznava, da je bil Stauffenberg hraber častnik, vendar poudarja, da to ni bil nlkakšen demokrat in da bi po njegovih zamislih Nemčija ne postala svobodna in napredna država, če bi atentat uspel in bi prišU na oblast ljudje, kakršen Je bil on. Graetz v svojem delu daje namreč vsej tej zaroti pravo mesto, ko Stauffenber-gu sugerira sledeče besede: «In prav jaz, slepec in nesposoben, da bi v roki držal samokres, moram to izvršiti?« Resnično je v tem Uku nekai simboličnega. Hitlerja bi bil torej moral Ukvidirati človek, ki je žrtvoval zanj polovico svojega telesa. Sedaj se loteva atentata prav on, vtem ko vsi ostaU le »čakajo«. Graetz ne postavlja na pravo mesto le Stauffenberga, pač pa tudi druge zarotnike: Carl Guer-deler, ki bi bil moral po likvidaciji Hitlerja prevzeti politično vodstvo dežele, prav tako ni demokrat, saj se s prezirom izraža že o Weimarski republiki. Znano je, da je bil avtoritarno razpoložen. Zarotnik Wilhelm Leuschner pa je računal celo s ponovno vzpostavitvijo monarhije v Nemčiji. Vsi ostali zarotniki pa so računaU z bodočo »veliko Nemčijo«, ki naj bi ponovno dobila kolonije v Afriki, Obsegala še Avstrijo, pa tudi Južno Tirolsko in Alzacijo v Fran-Oiji. V tem smislu Je Graetz v svoji drami razdeUl tudi njihove dialoge. Grof von Helldorff, šef berlin-ske policije in «zarotnik», nekje v drami pravi: »Gospodje, priznajmo resnico. Zganili smo se šele, ko smo spoznali, da se ladja potaplja«. General Beck, ki ga zgodovinarji prikazujejo kot najbolj odločno osebnost med zarotniki in od katerega je v odlo- čilnem trenutku bilo vse odvisno, pravi v Graetzovi drami takole: »Ce Je prepozno, je to samo zato, ker se gospodje niso ‘. mogli odločiti ob času in še dar nes niso dovolj pogumni, da bi se za kaj odločili. To, kar je treba storiti, je to, da se zavzame stališče, ki se od nas pričakuje že od 1933. leta«. Takšne dialoge med zarotniki pogosto srečujemo v drami in Graetz, ki je globlje pogledal v bistvo te zarote, v zarotnikih ne vidi junakov, pač pa »skupino neodločnih oseh, ki se ne smejo smatrati za zgled liberalnega demokratičnega duha, kot se to danes skuša prikazati«. Eden glavnih zarotnikov, Gi-sevius, ki je imel zveze z ameriška obveščevalno službo, je svoje tovariše iz zarote skušal prepričati, naj počakajo, ker da se ne more dobiti pristanek ln pomoč od zunaj in ker da zarotniki postavljajo prevelike zahteve. Graetz daje Giseviusu na jezik sledečo izjavo: «2e lani v maju ste zahtevali kolonije v Afriki«. Pa ne gre le za načrte o »Veliki Nemčiji«, ne gre le za zavlačevanje in celo antisemitizem posameznih zarotnikov. Drama, ki jo Je po dokumentaciji napisal Graetz, razgalja tudi nekatere veUke napake v organizaciji in Izvedbi zarote. Čeprav Je bil Stauffenberg, ko je iz Hitlerjeve «volčje jame« prihitel v Berlin, prepričan, da Je Hitler mrtev, (kar pa ni bilo res), se v Berlinu ni zganU, kot se niso zga-niU njegovi tovariši iz zarote, ki bi biU lahko prevzeU v Berlinu oblast, če bi biU zaroto pripravili drugačni ljudje. V drami se Gisevlus na primer vprašuje, zakaj ni bil ustreljen general Fromm, poveljnik rezerve v Berlinu, ki Je dobil nalogo, naj polovi zarotnike in ki je Stauf-fenbergu ukazal, naj se ustreli, kar je ta tudi storil. General Ol-brich, ki je s svojim oklevanjem napravil neodpustljivo napako, na gornje logično vprašanje odgovarja: »No, to se ne dela. Saj smo vendar vsi tovariši«. Gise-vius mu ironično odgovarja: »Točno! Na to sem bil pozabil. Tako bi kamerat Nebe mogel intervenirati za kamerata Himm-lerja, kamerat Helldorf pa za kamerata Goebbelsa.« V tistem časovnem razdobju, ko bi biU mogli zarotniki veliko storiti, so na primer poslali kapetana Remerja, naj aretira Goebbelsa. Toda nacistični vodja Goebbels je v desetih minutah Remerja pridobil na svojo stran in ga za določene «usluge« povišal v majorja ter ga izkoristil za napad na — zarotnike. Med velikimi napakami Je bila tudi tista, da zarotniki niso zasedli telefonske centrale. Znano je, da je Goebbels tedaj rekel, da bi bil to storil celo njegov ke. Tej sledijo kombinacije rame-no-sive barve, črno-rdeče barve, pa tudi bolj drzne kombinacije črne in oranžne barve, kot zelene in rdeče, ali pa celo rdeče in vijoličaste barve. Pri novih oblekah zadostuje črta v kontrastni barvi, da jih napravi aktualne, torej 7»2 Novost: ((MLADI VEDEŽ« L 1.950,— « MODELLINA CALZATURE » klasični in najnovejši modeli čevljev najboljših znamk velika izbira za moške — ženske — otroke UL F Filzi 3. TRST, tel. 37-797 (vogal Ul. Machiavelli) SLOVENCI, ko obiščete svoje sorodnike v Jugoslaviji in ko vas oni obiščejo, recite jim, naj kupujejo pri MAGAZZINI ALLA STAZIONE TRST Z ULICA CELLINI št. 2 S TELEFON št. 24-125 (nekaj korakov od glavne postaje) KONFEKCIJA IN PERILO ZA MOŠKE, ZENSKE IN OTROKE Največja izbira oblek, površnikov, plaščev, vetrnih Jopičev, dežnih plaščev, perila, intimne in zunanje trikotaže, srajc, kravat, nogavic, itd. VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH!!! »IZ NAJBOLJŠIH TOVARN NARAVNOST ODJEMALCU« . da bo začel cepiti go-veio živino proti slinavki v ponedeljek 17. t.m. Začeli bodo na Vrhu, nato pa pridejo na vrsto vasi Gabrje, Rupa, Peč in nazadnje še So-vodnje in Skrije. Ce ne bo kakšnih posebnih ovir, bodo s cepljenjem zaključili se pred koncem prihodnjega tedna. Kot znano je dala država potrebno cepivo brezplačno, ker je cepljenje živine ob meji obvezno. Živinorejci pa morajo plačati po 200 lir od glave za stro.šita živinozdravnika. Prizadeti živinorejci naj bodo ob navedenih dneh doma, da bo šlo cepljenje hitreje od rok. Odložen pogreb Riharda Orla Sorodniki pokojnega Riharda Orla, ki je umrl v torek zjutraj v goriški civilni bolnišnici, so izrazili željo, da bi ga pokopali v njegovem rojstnem kraju v Prvačini. Ker je prevoz trupla povezan s posebno proceduro in so potrebna za to dovoljenja pristojnih oblasti, so sklenili, da bodo uradni pogreb odložili. Jutri okrog 14. ure bodo krsto s pokojnikovim truplom prepeljali v mrtvašnico na glavnem mestnem pokopališču v Gorici, odkoder bo po ureditvi vseh formalnosti u-raden pogreb in prevoz trupla v Prvačino. Dan in uro bomo naknadno sporočili. Vesti iz Tržiča DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. IZPLAČEVANJE POKOJNIN IN PS se bo vršilo pri poštnem uradu v Tržiču od 14. do 18. januarja za prvo dvomesečje kategorije Vo. V petek, 14. t.m. bodo izplačevali upokojencem z imeni od A do F. v soboto 15 od G do P, v ponedeljek 17. t.m. od Q do Z ter v torek 18. t.m za morebitne zamudnike. NA DELU SE JE PONESREČIL 48-letni Pasquale Auricino iz Ul. Ver-rucana 38; spodrsnilo mu je, da je padel in si zlomil levo zapestje. V bolnišr’ci so ga pridržali za mesec dni. Gorica CORSO. 16.30: «Le Olimpiadi dl Tokio«, japonski barvni kinema-skopski dokumentarni film. VERDI. 17 00: «Cinquanta milionl dl sterilne per tradire«. C. I >• bertson in M. Heil. Amerikank film v barvah. MODERNISSIMO. 16.00 «1 7 ma-gnifici Jerry», Jerry Lewis m Don Butterworh; ameriški barvni film. VITTORIA. 17.00: «Gli occhi degli altri«, J. Crawford in J. Ireland; ameriški čmobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Le orde di Gengis Kan«, H. Okawa in Alan Lancaster; japonsko - ameriški barvni kinemaskopski film. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 0,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo minus 3,2 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 67 odstotkov Sporočamo žalostno vest, da je v Gorici umrl naš dragi RIHARD OREL didaktični ravnatelj v pokoju in skladatelj. Dan in uro pogreba, ki bo v Prvačini, bomo pravočasno sporočili. žalujoči brata VLADIMIR in STANKO z družinama, nečaki NADJA, MAURO in MIRAN z družinami ter drugo sorodstvo Koper — Gorica — Ljubljana. PRED VELIKIM NOGOMETNIM POLETJEM Kakšne so možnosti v A skupini svetovnega nogometnega prvenstva? Anglija je veliki favorit, toda Urugvaj je velika neznanka - Francija lahko upa kvečjemu na tretje mesto Prva A skupina svetovnega nogometnega prvenstva za pokal Rimet je zares prava mana za organizatorko tega turnirja, Anglijo. V tej skupini nastopajo namreč sledeče državne reprezentance: Anglija, Urugvaj, Francija in Mehika. Anglija, katero «bokmakersi» smatrajo kot možnega finalista, bi mogla gladko priti v četrtfinale. Vodstvo angleškega moštva je po-------------- verjeno tehničnemu komisarja Al- fu Ramseyu. Slednji se je resno lotil dela. Najprej je poskrbel za fizično pripravo. Nato je uvedf.l riovo taktiko za lastno enajsterioo. Oprijel se je namreč sistema 4-3-3. Ta sistem naj bi mu zagotovi) absolutno premoč na sredini igrišča, kjer se v glavnem začenjajo vsi napadi. Poleg tega zagotavlja taka taktika homogeno obrambo, kjer imata beka odločilno viogo, saj se izmenoma lahko neposredno udeležita napadov in celo orotinapa-dov. Skratka, Alf Ramsey je posnemal slavnega Herrero, kateri je nudil Interju s podobno taktiko prestižne zmage na vseh mogočih mednarodnih igriščih. Ali je dala Ramseyeva iniciativa kak viden uspeh? Da in ne. Anglija je pred kratkim nastopila proti dvema evropskima državnima reprezentancama: Španiji in Poljski. Tekmi sta pokazali dve popolnoma različni fiziognomiji. Prvo srečanje, ki se je odigralo v Madridu, je Anglija zaključila zmagovito z 2:0. Poleg rezultata pa je Anglija presenetila vse s svojo odlično igro. Sistem 4-3-3 je popolnoma uspel. Ramseyeva enajsterica Je stopila na igrišče s sledečo postavo: Banks; Cohen, Wilson; Stiles, J. Charlton. Moore; Bali, Hunt, Baker, Eastham in R. Charlton. Obramba je bila zelo zanesljiva. Vratar Banks vedno na mestu. Oba beka Cohen in Wilson sta se večkrat spuščala v nevarne prodore, kar je spravljalo v težave špansko obrambo. Stiles (najboljši na igrišču), Jack Charlton in Moore (kapetan) so bili nepremagljivi. Sredina igrišča je bila plen vi-granih Angležev, tako da Španci niso prišli sploh do izraza. Stiles, Eastham in Bobby Charlton so namreč delali, kar so hoteli na sredini igrišča in predvsem Charlton je izredno zaigral. Bil je graditelj vsakega napada svojega moštva in večkrat se je celo sam spuščal v nevarne prodore s sijajnimi drib-blingi. Bali, Hunt in Baker pa so skušali izkoristiti zlate žoge, ki jim jih je podajal vigrani Bobby. Hitre in dolge podaje, inteligentno izkoriščanje sredine igrišča, a-gonizem: to je bila igra, ki jo je prikazala Anglija v Madridu. Nogometni kritiki z vsega sveta so obstrmeli... in se zbali za lastne ekipe. Ta bojazen pa Je kmalu nato splahnela, in sicer 5. januarja. Anglija je namreč tega dne zaigrala v Liverpoolu proti manj kvotirani Poljski. Tekma pa se je odvijala nepričakovano. Angleži so res neprestano prevladovali na Igrišču, toda niso mogli . do živega odličnemu poljskemu vratarju Szeji. Nato se Je zgodilo nepričakovano. Prvi polčas, 43. minuta: poljski srednji napadalec Sadek preseneti angleškega vratarja Banksa. Ramse.veva ekipa je potrta, ne zna reagirati. Drugi polčas se je odvijal kot prvi. Premoč belih, toda do gola Moore in drugi niso mogli priti, šele 15 minut pred končnim žvižgom Je uspelo kapetanu Mooreju ukaniti odličnega poljskega vratarja. Konec tekme; rezultat 1:1. Angleži v Liverpoolu niso zaigra II kot proti Španiji. Res, manjkal jim je Bobby Charlton, ki Je bil v Madridu pravi motorček celotne ekipe. Opravičilo pa ne velja v popolni meri, kajti tekma s Poljsko je odkrila vse hibe Ramseyeve taktike. Sistem 4-3-3 je tako propadel. Ta način igre je namreč primeren samo za tekme, ko se hoče enajsterica v glavnem braniti: igro zavlačuje na sredini igrišča in se nato spušča v nevarne protinapade. Zato pa je treba imeti primerne igralce. Herrera jih ima (Jair, Suarez, Facchetti). Istega ne moremo trditi za Ramseya, ki trenutno razpolaga s počasnimi napadalci. Bali bi še šel, Baker in Hunt pa nista primerna. Bo kočljivi problem rešil Grea-ves? če ne bo rešil položaja Greaves, bo za to poskrbela londonska publika, ki bo nedvomno mnogo pripomogla Mooreju in drugim z navijanjem Greaves, Bobby Charlton, publika, domači ambient: to so glavni zavezniki angleške nogometne reprezentance na bližnjem prvenstvu. Bodo zadostovali proti Pelejevi Braziliji? Težko! V A skupini, ki bo igrala v Londonu, je tudi južnoameriška reprezentanca Urugvaja. Ta država ima slavno nogometno zgodovino. Urugvaj je namreč že dvakrat zmagal na turnirju za pokal Rimet in čeprav danes ni nogometna velesila, bo lahko prekrižal račune marsikateri bolj kvotirani enajsterici. Reprezentanco pripravlja tehnični ravnatelj Milans, ki razpolaga s sledečo najboljšo postavo: Mazur-kievicz; Martinez, Manicera; Beni-tez, Goncalvez, Caetano; Uruz-mendi, Rocha, Silva, Donksas in Meneses. Urugvaj igra tipični južnoameriški nogomet: počasne in premiš- ljene podaje, veliko individualnosti, tehnika. Kljub temu pa, da ta igra ni primerna za londonski turnir, ima Urugvaj že toliko izkušenj, da bo lahko brez težav kos Franciji in Mehiki in se uvrstil v četrtfinale Najvidnejši igralec urugvajskega moštva je Rocha. desna zveza in graditelj vsake ofenzive. Tretja reprezentanca A skupine Je Francija, ki je v odločilni tekmi odpravila Jugoslavijo. Zlati časi francoskega nogometa. ko sta nastopala Fontaine in Kopš, so minili. Navijači upajo na sposobnost tehničnega komisarja Guerina, ki je izreden poznavalec nogometa. Trener pa nima slavnih igralcev in slaba je predvsem obramba. Boljši je napad, kjer se odlikujeta Combin, srednji napadelc, in Gondet, leva zveza in pravo odkritje francoskega nogometa v letu 1965. Možna postava v Londonu: Au-bour; Cardiet, Chorda; Bosquier, Budzinski, Artelesa; Herbert, Bon-nel, Combin, Gonedt in Hausser. Najnevarnejše orožje te ekipe: izredna hitrost. Mehika je četrta reprezentanca A skupine. Ta reprezentanca ne bi smela predstavljati preglavic za nikogar, kajti njene tehnične in atletske zmogljivosti so zelo skromne. Možna postava: Calderon- Pena, Jauregui; Munguia, Sepulveda, Ru-balcava; Fragoso, Moreno, Diaz, Cisneros in Padillam. Najvidnejši predstavnik mehiškega moštva je Pena, desni bek. Te so reprezentance A skupine. Verjetna lestvica: Anglija, Urugvaj, Francija In Me-hika. , EDSON ODBOJKARSKA IGRIŠČA BODO SPET OŽIVELA Borovci v nedeljo v Mestre po dve zanesljivi točki? v* Zenska vrsta Bora ho nastopila na svojem igrišču in zmaga ji ne sme uiti Po daljšem premoru bodo odbojkarska igrišča spet oživela. Vsa prvenstva se bodo v nedeljo nadaljevala ali pa končala. Svoje nastope bodo zaključile ženske ekipe, ki nastopajo v okviru turnirja za pokal Furlanije - Julijske krajine. Borovke bodo tokrat nastopile na domačih tleh in velikega zanimanja so deležni medsebojni spopadi, najbolj pa tekma med drugo in tretjo šesterko. Piva ekipa plavih pa ima tako rekoč pokal že v rokah, ker med nastopajočimi ekipami nima enakovrednega nasprotnika. LESTVICA AGI B Porzio Bor A Bor C Pordenone Bor B Breg 8 2 0 10 Borovi fantje pa se bodo v nedeljo podali v Mestre, kjer bedo nastopili proti tamkajšnjim gasilcem Codognato. Za slovensko ekipo ne bi smeli Benečani predstavljati velike ovire. Upoštevati pa moramo, da Bor trenutno ni v najboljši formi, kar se je pokazalo tudi v Poreču, kljub gladki zmagi. Plavim se ni bilo treba napenjati, da so spravili na kolena mtade Forečane, ki so nas po prikazani igri razočarali. Manjkajo jim bistvene prvine odbojke in tako ne pridejo do izraza. Bor je pa nasprotno, čeprav močno okrnjen zaradi obolelosti nekaterih igralcev, povsem mirno začel, zavedajoč se svoje premoči. V nadaljevanju i-gre pa je bilo vseeno preveč žog poslanih na drugo igrišče 6 prsti in napad ni prišel tako do izraza. Videli smo tudi nekatere borovce, PRED VELIKIM TEKMOVANJEM ZA III. POHORSKI POKAL Pohorje je postalo eno največjih zimsko-športnih središč Jugoslavije Doslej sta prijavili zelo močni ekipi za FIS 1 A tekmovanje žensk Zahodna Nemčija in ZDA Pravzaprav je presenetljivo, da se je Mariborsko Pohorje razvilo v eno naj večjih zimskošportnih središč v Jugoslaviji! Presenetljivo je zaradi tega, ker vrhovi tega dela Pohorja dosegajo le okrog tisoč metrov nadmorske višine, medtem ko je drugod v Jugoslaviji ve liko bolj idealnih smučarskih terenov, ki pa turistično še zdaleč niso tako aktivirani. Verjetno je treba iskati vzroke v tem, kei je to zimskošportno središče zgrajeno skoraj dobesedno nad mestom s 100.000 prebivalci, med katerimi je zelo veliko takih, ki so redni obiskovalci pohorskih smučišč. Gotovo pa je, da je to okoliščino spretno izkoristila skupina odličnih mariborskih organizatorjev, dobrih turističnih in smučarskih delavcev, ki še danes ne mirujejo in ustvarjajo nove načrte za nadaljnji razvoj tega lepega središča zimskih športov. Zimskošportni turistični kompleks Mariborskega Pohorja in Maribora se je že toliko prepletel, da mnogi tuji obiskovalci Pohorja prenočujejo kar v Mariboru ali pa narobe, da mnogi gostje Pohorja prebijejo večere v Mariboru. To prepletanje omogočajo dobre in hitre zveze, ki smučarja pripeljejo iz središča Maribora na vrh Pohorja v nekaj več kakor 20 minutah! Vendar se s tem in z vzpenjačo, sedežnico ter dvema vlečnicama Mariborsko Pohorje še ne zadovoljuje. Pripravljajo namreč izgradnjo trikotne dvosedežnice, ki bo pozi- mi in poleti povezovala skoraj vse počitniške domove, ki so raztreseni na Mariborskem Pohorju. Nadmorska višina tisoč metrov pa ni prepreka za daljšo smučarsko sezono. Ta del Pohorja ima namreč nekaj lepih smučišč, ki so tako ugodno «skrita», da najdemo na njih za smuko primeren sneg skoraj pet mesecev v letu. Kljub temu pa mariborski turistični delavci pripravljajo načrte za ustvaritev nadomestnega smučišča za «suhe zime«, in sicer na Ribniškem Pohorju, ki je oddaljeno od Maribora komaj dobrih 30 km in kjer najdemo na 1500-metrski višini skoraj skozi vse leto naravnost idealna smučišča s snegom. Ko bo to uresničeno, bo vsak smučar — o-biskovalec Maribora lahko biez skrbi, da bo v času od decemDra do sredine maja gotovo tudi lahko smučal! Ali je po vsem tem, kar smo zgoraj zapisali, še kaj čudnega, če je Mariborsko Pohorje tako rekeč v nekaj letih zraslo v eno največjih zimskošportnih središč Jugoslavije. K povečanju zanimanja za po horska smučišča tudi v mednarodnem obsegu pa bo brez dvoma prispevalo tudi veliko smučarsko tekmovanje FIS 1A za ženske za III. pohorski pokal, ki bo od 22. do 24. t.m. Prvo prijavo za to tekmovanje so že poslali zah. Nemci, za katere bodo nastopile naslednje tekmovalke: Christa Priuzing, Sleg-linda Briiuer, Dletlinda Strebl, Mar gareta Hafen, Helga Rossbichler in na 350.000 lir. Christa Ktihnle. Trener ekipe je Behr. Reprezentanca ZDA bo pod vodstvom trenerja Chucka Ferriesa dopotovala v Maribor v naslednji postavi: sestri Cathy in Wendy Allen, Lee Hall, Robin Morning in Sandra Shalwortk. To je najmočnejša ameriška ekipa, saj Sauber-tova letos ne bo tekmovala. Organizator pričakuje največ prijav po vrnitvi predsednika organizacijskega komiteja Dušana Senčarja, ki je trenutno na FIS tekmovanju v Oberstaufnu v dogovorih z vodji reprezentanc, ki sodelujejo na tem tekmovanju. Haller izključen za tri tekme MILAN, 12. — Športni sodnik nogometne zveze je za tri tekme izključil igralca Bologne Hallerja, ker je udaril nasprotnega Igralca v trenutku, ko jc igra bila prekinjena in zaradi že prejšnjih opominov in opozoril. Za dve tekmi je izključil Bulgarell.ja (Bologna) in Canutija (Atalantai. za eno tekmo pa Leoncimia (Juventus), Da-novo (Atalanta), Bicchleraia (Ca-tania), Rosata (Torino), Crocija (Pro Patrla) in Marinija (Calan-zaro). Napoli je bil obsojen na plačilo 450.000 lir globe, Pro Patria pa ki so omalovaževali nasprotnika ir. so skušali v svojo igro vnesti nekaj nezaželjenega špektak a. Takih «podvigov», ki jih sicer nismo vajeni, ne bi več želel: ed borovcev. Izid: Bor — Partizan (Poreč) 3:0 (15:6, 15:9, 15:8). Bor je nastopil v naslednji postavi: Jurkič, Plesničar, Vodopivec, Orel, Vitez in Šušteršič. Slovenska šesterka bo torej začela svoje uradne nastope v tem letu v Mestrah. četrto mesto v lestvici ne zadovoljuje na srn atletov, ki nedvomno zaslužijo boljšo pozicijo. LESTVICA 5 4 1 CSI Menegola Gobbi Bor Čelana Zavattaro Codognato Pagnin CRDA 14 14 14 11 12 11 9 7 2 4 6 10 8 12 12 11 13 18 Nedeljsko sedmo kolo ima na sporedu: Bologna: Zavattaro — Gobbi Mestre: Codognato — Bor Modena: Menegola — CSI Trst: CRDA — Pagnin Počiva: Čelana. v. f. Priprave reprezentanc za svetovno prvenstvo SOFIJA, 12. — Včeraj so se začele priprave bolgarske nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo. 23 izbranih nogometašev je imelo prvi trening na stadionu Levski pod vodstvom češkoslovaškega trenerja Vitlacila in bolgar-sklega trenerja Arguirova. V ponedeljek se bodo priprave nogometašev nadaljevale na gori Vito-ši nad Sofijo, proti koncu meseca pa 6e bodo preselili v neko mesto na jugu. Zadnje dni februarja bo bolgarska reprezentanca odigrala trening tekmo z mosfvom ZAR, nato pa se bodo priprave nogometašev nadaljevale v okviru posameznih klubov, katerim pripadajo. Med kandidati za reprezentanco so: Aaparukov, Abadjijev, Vu-cov, Kostov, Zdravkov, Jakimov, Gagnelov, Kolev, Penev, Najdenov, Ječev, Kotov, Ivan Dimitrov, Lar-gov, Kalamanov, Simeonov, Dejanov, Jekov, Janthovski, J. Dimitrov, Apostolov, Popov in Dlev. • • • CIUDAD MEXICO, 12. — Mehiški nogometaši so se zbrali danes v prestolnici pod vodstvom trenerja Ignacia Tresllesa in začeli z intenzivnimi treningi. Skupno trenira 33 igralcev, vendar jih je na seznamu uradnih kandidatov, ki bo predložen FIFA, le 22. • * • SANTIAGO, 12. — Na povabilo lista «Lausanne sports« je trener čilskega kluba «Universiad catoli-ca» Fernando Relra, odpotoval danes zjutraj v Švico, kjer bo verjetno prevzel vodstvo priprav švicarske nogometne reprezentance za svetovno prvenstvo. Relra se bo zadržal v Švici en teden. * * • DUNAJ, 12. — Avstrijska nogometna reprezentanca se bo srečala s portugalsko 19. junija v Lizboni. Tekma bo služila portugalski reprezentanci kot trening v zaključni fazi priprav za svetovno prvenstvo. Kot znano je Avstrijo izločila Madžarska. Parma-Solbiatese M PARMA, 12. V zaostali tekmi C lige je Parma igrala neodločeno s Solbiatesejem 1:1 (1:0). Parma je prešla v vodstvo v 19’ prvega polčasa z 11-metrovko, za Solbiatese pa je izenačil Crespi v 35’ drugega polčasa. MNOGI SE KESAJO, KER SO IZBRftLI CIUDAD MEXIC0 1968 - nevarne olimpijske igre Upravičena bojazen glede vzdržljivosti človeškega organizma na višini 2240 m Eno glavnih načel mednarodnega olimpijskega odbora je, da morajo olimpijske igre potovati po vsem svetu, da se čimveč ljudi navduši za šport. Za organizacijo olimpijskih iger 196S so kandidirala mesta Detroit (ZDA), Lyon (Francija), Buenos Aires (Argentina) in Ciudad Mežico (Mehika). Velike, tudi kronane glave, ki sestavljajo mednarodni olimpijski odbor, so bile predvsem pod vplivom turističnih muh svojih soprog, pred glasovanjem približno tako razpoložene. Detroit je bilo preveč moderno in mehanizirano mesto brez vsake romantike, v Franciji bi se igre lahko odvijale, vendar vsaj v Parizu, ki nudi zabavo vsake vrste in ne v majhnem skoraj podeželskem Lyonu. Buenos Aires je veliko mesto, vendar brez večjega lišpa in tudi brez tradicije. Ostala je še Mehika, dežela zlatega cesarstva Aztekov, dežela prastare in pestre zgodovine, dežela španskih osvajalcev in zakaj ne, tudi dežela habsburškega Maksililijana. Kot zrela hruška je tako padla odločitev, da se bodo 19. olimpijske igre odvijale v mehiški prestolnici Ciudad Mežico. Na športno tradicijo Mehike, na njene športne naprave, na organizacijsko moč Mehikancev in na lego prestolnice sprva nihče niti ni pomislil. Po začetnem navdušenju so prišli do besede strokovnjaki. Opozorili so, da leži Ciudad Mežico kar 2240 m nad morsko gladino, da je na taki višini zrak zelo ubog na kisiku in izredno suh. Zdravniki so opozarjali, da je na taki višini premalo kisika za napore, ki mejijo s človeškimi zmogljivostmi. Veseli Mehikanci, vsi prevzeti od velike časti, da bodo sprejeli olimpijski ogenj, pa so odgovarjali, da človeški organizem s kratko aklimatizacijo v visokih legah prav tako vzdrži maksimalne napore kot v nižjih legah. Lani v jeseni so Mehikanci priredili prvo predolimpijsko tekmovanje. Prišli so tekmovalci z vsega sveta, z njimi pa legije zdravnikov, biologov in fizikov z napravami, katere bi jim zavidal človek, ki bo prvi pristal na Luni. Tekmovalci seveda niso prišli v Mehiko, da bi dosegli vrhunske rezultate ali navdušili športno precej zaostale domačine. Prišli so izključno kot roboti, na katerih bodo znanstveniki ugotavljali svoja prepričanja oziroma sestavili program priprav za olimpijske kandidate. Ker se je medtem po svetu zelo razširil val protestov proti igram v Ciudad Mežico, so prišli atleti na tekmovanja s strahom, da se bodo ob pomanjkanju zraka zadušili, ali da jih bo zadela kap. Olimpijske, ali bolje predolimpijske arene, so bile tako podobne bojiščem. Kot bolničarji so zdravniki v belih haljah lovili takoj po tekmah utrujene in onemogle atlete, jih neusmiljeno metali na tla, jih od zunaj in od znotraj premerili od peta do glave in vse prenesli na papir. Tekmovalci sami, že tako pod vplivom temnih zdravniških diagnoz in čuteč tako veliko zanimanje, so morda podzavestno malo pretiravali po tekmah in se valjali po tleh kot v predsmrtnih krčih. Da so bili izmučeni ni dvoma, saj jim je za normalno rentabilnost resnično primanjkovalo goriva, to je kisika. Glavna problema sta sedaj aklimatizacija in odpor organizma na večje napore pri pomanjkanju kisika. Glede prvega problema so mnenja dokaj enotna. Za športnike, katerih napori trajajo od 45 do 50 sekund problem višine za dosego rezultata ne obstaja. Nasprotno! Sprinterji, skakalci ali metalci se na primer počutijo bolj sproščeni in možni so celo rekordni dosežki. Njim v prid govori tudi zrak, ki je redkejši in nudi zato manj odigra, teoretično pa na višini 2240 m tudi privlačnost zemlje ni tako velika (vsekakor je ta faktor tako neznaten, da ga sedanje naprave za merjenje ne morejo izmeriti v desetinkah sekunde ali centimetrih). Športniki, ki opravljajo daljše napore: srednje- in dolgoprogaši, telovadci, kolesarji, boksarji in plavalci, ki imajo v vodi že tako težave z dihanjem, bodo v mehiški prestolnici močno oškodovani. Za plavalce so strokovnjaki izračunali, da bodo na 100 m časi za 7-8 desetink slabši od sedanjih vrednosti, na 1500 m pa celo za 45-50 sekund. Ce HiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiHiiiiiMinniiiitiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiimmmiimiiiiii« PRED AVSTRIJKO ZIMMERMANN0V0 IN OSTALIMI Švicarka Obrecht zmagovalka veleslaloma v Grindewaldu Zaradi megle in sneženja mnogo padcev in diskvalifikacij Favoritinji sestri Goitschel nista ponovili uspeha GRINDELWALD, 12. — 22-letna švicarska študentka Therese Obrecht je zmagala v današnjem tekmovanju v veleslalomu v Grindelwaldu z znatnim naskokom pred Avstrijko Edith Zimmermannovo in ostalimi. Čeprav zmaga Obrechtove ne more veljati kot kakšno posebno presenečenje, pa je vendarle res, da potek tekmovanja ni bil povsem regularen zaradi močne megle in sneženja med tekmovanjem, ki je oviralo preglednost čez'progo in zmanjšalo vidljivost. Mnoge odlične tekmovalke so bile žrtve te okoliščine in med njimi tudi obe sijajni francoski sestri Goitschel, zlasti Christi-ne, Kanadčanka Greene, Avstrijka Christil Haas, Francozinja Famos in druge. Kljub padcu pa si je Ma-rielle Goitschel vendarle zagotovila peto mesto, kar samo potrjuje njeno kvaliteto. Od Italijank je bila najhitrejša Giustina Demetz, kateri so sprva priznali 8. mesto, kasneje pa so jo diskvalificirali zaradi izpusta vratc. Tako je bila najboljša Italijanka Inge Senoner, ki se je plasirala na 14. mesto. Proga je bila dolga 1230 m z višinsko razliko 310 m in s 46 usmerjevalnimi vratci. Uradni vrstni red. 1. Therese Obrecht (Švica) 1"27"95, 2. Edith Zimmermann (Avstr.) 1’28”72, 3. Shell-worth (ZDA) 1’28”87, 4. Ditfurth (Avstr.) 1’29”52, 5. Goitschel (Fr.) 1’29”91, 6. Bauer (Nem.) 1’30”36, 7. Heidi Zimmermann (Avst.) 1’31”03, 8. Hecher (Avst.) r31”18, 9. Fellii (Švica) )’31”23, 10. Greene (Kan.) 1’31”40 itd. HOKEJ NA LEDU GORTINA D’AMPEZZO, 12. — Cortina — Jugoslavija 7:2. KOŠARKA ANTWERPEN, 12. — V prvi tekmi A skupine četrtfinala za evropski košarkarski pokal prvakov, Je belgijski prvak Raclng Malines premagal milansko vrsto Simmenthal s 104:94 (53:49). Povratna tekma bo 21. januarja. se strokovnjaki niso ušteli in rezultati mnogih asov na predolimpijskem tekmovanju govorijo njim » prid, bomo na prihodnjih olimpijskih igrah beležili kar smešno slabe rezultate. Od kolesarjev skrbi višina predvsem cestne vozače, ki ostanejo na sedlu več ur. Specialisti z dirkališč opravljajo krajši napore in njim v prid govori tudi manjši odpor zraka. V boksarskem predolimpijskem turnirju so zabeležili kaj nenavadne rezultate. Zgodilo se je, da je neki boksar pošteno obdeloval drugega in se nazadnje sam onemogel zgrudil in if gubil s k.o. Zdravniki so na podlagi prvih mehiških izkušenj izjavili, da je za krajše napore potrebnih za aklimatizacijo 10 dni, za daljše napore pa 25-30 dni. Atleti s krajšimi napori bodo tekmovali bolj sproščeno, imeli pa bodo lažje težave za vrnitev v normalno stanje, atleti z daljšimi napori pa bodo imeli težave že med tekmovanjem, kar bo šlo na škodo tehničnih rezultatov. Mnogi atleti so zato izrazili željo, da bi bil počitek med eno in drugo tekmo večji. Zdravniki niso glede zdravja izredno pesimisti in menijo, da s primemo aklimatizacijo epidemije zadušitev in srčnih infarktov ne bo. BRUNO KRIŽMAN Zganili... (Nadaljevanje s 3. strani) sinček. Zarotniki pa se na to »niso spomnili«. General Hoepher, ki je v drami prava podoba neodločnosti in dvoličnosti, si v času med a-tentatom in reakcijo Hitlerja in njegovih ves čas menjuje civilno in vojaško obleko, kot se pač nekazujejo vesti, ki prihajajo s te ali one strani. Ko končno ugotovi, da je zarota propadla in da Je Hitler živ, v drami iziavi: «Prepričan sem, da bo Hitler priznal, da nisem lopov«. Ko se ve, na kako zverinski način se je Hitler maščeval nad zarotniki in ko se ve, da je bilo žrtev okoli 5000, ni nič čudnega, da je takšno prikazovanje zarote in njegovih pobudnikov prizadelo celo mnoge resnične an-tinaciste. Sin velikega književnika zgodovinar Golo Mann, meni, da je Graetz v svojem delu premalo obziren. Trdi tudi, da so ti ljudje, pa čeprav takšni, kakršni so v resnici bili, vendarle bili žrtve nacizma in da bi bilo bolje, udariti po neprizadevnosti vsega ljudstva, kajti prav ta neprizadevnost množice je kriva za njihovo smrt. Kljub temu pa Golo Mann priznava, da je v Graetzovi drami nekaj, kar prepričuje. Zarota ni mogla uspeti, meni Graetz, ne le zato, ker ni bil Hitler umorjen, pač pa tudi zato, ker so bili pobudniki zarote z neštetimi intimnimi nitmi povezani s tistim, kar so hoteli zrušiti. Graetz dobesedno pravi: «Ni mogoče uspešno se upreti proti nečemu, v čemer je lastna istovetnost«. Danes je posebno v zahodno-nemški vojski še veliko ljudi, ki še naprej vlečejo te niti in sicer kot nosilci nacističnih idej, tudi kot elementi, ki še vedno nadaljujejo z mitom o zaroti od 20. julija 1944. To je znano in očitno in se očitno kaže na raznih, sicer bolj redkih, komemoracijah, ki se prirejalo ob obletnicah atentata na Hitlerja Zanimivo pa je, da so Hochhuto-vega «Namestnika» v določenih nemških krogih kar dobro sprejeli, kot so se našli pogumni ljudje, ki so pa čeprav v ožjem okviru, uprizorili VVeissovo nPreiska-vo». Toda niti najbolj pogumni in napredni nemški gledališki ljudje, kot so Piscator Buck-witz in Everding, se ne upajo z Graetzovim delom na deske ernf Michael Soltichov pa je v imenu vdov in sirot pomorjenih zarotnikov najavil tožbo proti avtorju zaradi razžaljen j a časti. Piero Caleffi: LjAHKO I JE REČI LAKOTA... ] I >♦♦»»•♦♦♦♦ »♦♦»»»♦»»»»♦»♦•m« 38. *»♦♦♦♦••*•»•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦**♦* Nikoli nas niso oprostili dela, če nismo imeli vsaj 39 stopinj vročine, ali pa če nismo zboleli za kakšno drugo boleznijo, tako da nismo sploh mogli stati na nogah. Ostro podnebje, napori, pretepanje, pomanjkanje maščoje v hrani so povzročali v delovnih skupinah široke vrzeli. Popovič je podpiral bolnike, kolikor je pač mogel, toda ni moge! pomagati tudi trudnim, da ne bi naprtil vseh naporov močnejšim ter da ne bi spravil v nevarnost svoje koristno delovanje, saj ga je že dovolj sumil in mu metal polena pod noge Toni. Razen Nemcev, ki niso delali in ki so se bolje hranili od drugih, smo bili mi zadnji prišleci, že po nekaj dneh bolj ali manj zabuhli v obraz in otekli v stegna in gležnje kakor tovariši, ki so bili tu že pred nami. V nasprotju z drugimi deli telesa, ki so bili že vsi mršavi, so bili gležnji in noge otekli, da jih je bilo groza gledati če smo pritisnili s prstom na modrikasto kožo, je tam dolgo ostala vdrtina, kakor če bi porinil prst v blato. Takšni smo bili tudi v lica. Ce se je kdo ranil, če se je odprla v našem ohlapnem mesu kakšna rana, se ni zacelila. Rane pa so se spreminjale v silno boleče flegmone, ki so zastrupljale kri. V začetku je bila hrana obilna in okusna. Opoldne so nam dajali en liter tekočine, v kateri je bila zmes posušene in prevrete zelenjave, zvečer pa -15 dkg kruha iz škroba in riža, enakega kakor so ga jedli civilisti v dolini, s koščkom neke salame, ki so jo imenovali sintetično, sira ali margarine. Pogo-stoma smo našli v mineštri ali siru črve, toda kdo se je oziral na to? Nihče se ni niti potrudil, da bi jih odstranil. Mladi deportiranci, ki so bili še krepki, zlasti pa tisti, ki so bili vajeni težaških del, so se še nekam dobro prebijali. Ce niso zagrešili drugih prekrškov (kar pa se je lahko pripetilo, zlasti zaradi neznanja nemškega jezika) so se zaradi svojih delovnih sposobnosti lahko izognili slabemu ravnanju. Trda pa je predla starejšim, bolnim in šibkim. Nad nami so se znašali kapoti skupin, včasih pa je še Toni zaokrožil obrok in takrat so nas morali sprejeti v ambulanto. Naši prijatelji v Mauthausnu so bili dobro obveščeni ko so nam povedali, da je v St. Aegydu bolje kakor v drugih delovnih taboriščih bodisi glede hrane bodisi glede okolja. Toda oni niso mogli predvidevati, da bodo tu kapoti laže izbirali deportirance, nad katerimi se bodo hoteli surovo znašati. Poleg vsega pa smo bili mi še «macaroni» in «badoglio». NE BOM SE VRNIL V ITALIJO! Prve dni so me dodelili skupinam, ki so kidale sneg, Skušal sem zajemati z lopato čim manj snega, toda kapo me je priganjal, naj jo globlje zasadim v sneg. Treba pa ga je bilo odmetavati čez žično ograjo, visoko nad tri metre, ki je zapirala taborišče. Seveda sem moral vsakikrat močno zamahniti, da bi sneg zdrsel po pobočju. Bil pa sem neroden in šibak in sem lahko dvignil lopato le meter visoko, tako da se je ves sneg usipal name. Kapo skupine, stari Nemec, je bil še precej potrpežljiv. Toda moji delovni tovariši, povečini mladi Poljaki, Nemci in Rusi, so se mi začeli rogati in eden izmed njih, Poljak je med svoje psovke mešal vzdevek: «Jude! Jude!« Jude, Žid! Ce se je k macaronom dodal še ta naziv, je bilo več kot dovolj, da bi mi postalo življenje neznosno. ((Obtož- ba« me sama po sebi ni prav nič brigala. Odkar se je pričelo preganjanje Židov, jih nisem le pomiloval, marveč sem jih ljubil, ker sem videl, kako jih je trpljenje poplemenitilo. Toda sedaj se je bilo treba upreti, da ne bi si naložil še tega bremena. Zato sem glasno protestiral in kričal, da nisem Žid. Kapo se mi je približal in mi ostro dejal nekaj, česar nisem razumel. Fantje so se režali in spremljali svoje pačenje z zgovornimi in opolzkimi kretnjami, da bi mi pojasnili, kaj zahteva kapo od mene. In moral sem ubogati ta čudni in poniževalni ukaz ter fizično pokazati, da nisem obrezan, medtem ko so moji tovariši zbijali mastne šale in me zasmehovali. Ti mladeniči se niso zavedali, kako poniževalna in kruta je njihova igra. Samo kasneje sem zvedel, da je mladi Poljak, ki me je nazval Žida, bil sam Žid, eden izmed redkih iz varšavskega geta, ki so ostali živi. Morda je hotel odvrniti od sebe diskriminacijo ter Jo naprtiti drugim. Ali je bil tudi to le naiven pripomoček, da bi ušel smrti? Ali je bila preprosto neslana šala? Dva meseca kasneje, v groznem aprilu 1945, me je v Mauthausnu prosil oproščenja. Jaz sem bil takrat že pozabil. Niso me več hoteli v tisto skupino, ker jim nisem mogel tegniti pri naglem in napornem delu, ter so me premestili med kopače. S krampom in lopato sem lomil in odstranjeval zmrzlo zemljo, izravnaval tla in odvažal prst. To delo me je izčrpavalo, Pri tem pa me je še preganjal nasilni kapo. Ko pa se je za kak trenutek odstranil, ga je učinkovito nadomeščal esesovski stražnik. Obtoževali so me sabotaže, ker sem z udarci svojega krampa komaj oprasnil vrhnjo plast zemlje in moja samokolnica ni bila nikoli zvrhana. In nekega dne, ko sem bil ves upehan in me je kuhala vročina, sem imel še manj volje do dela kot po navadi. Kapo me Je zato tako pretepel in obrcal, da sem se zgrudil ves potolčen na tla. V tem trenutku je šel mimo kaplar, namestnik poveljnika taborišča, ki Je nahrulil tega besneža ter mu še pripeljal težko klofuto. Nato me Je dvignil s tal, mi porinil v usta cigareto, ki j0 je pravkar kadil, ter s kazalcem naznačil pot, ki je vodila v barako rekoč: «Schlafen», to je, spat! ’ Stvar me je presenetila. O esesovskem kaplarju namreč ni šel glas, da bi bil usmiljen in jaz sam sem videl kako se je včasih znašal nad jetniki. Toda s tisto trohico norosti, ki je vladala v tej organizaciji, sem si lahko razlagal tudi to! Ali pa se je ta mladenič, ko Je videl, kako se krepak in dobro rejen moški s takšno surovostjo znaša nad starejšim človekom — takšen sem se mu moral pač zdeti s svojo ščetinasto brado, belimi iasmi in sključenim telesom — nenadoma spomnil svojega očeta? V človeški duši so globoka, neraziskana brezna in ta epizoda me je potrdila v prepričanju, da je edini veliki krivec vseh krutosti, katere žrtev smo bili, sistem, zaradi katerega so postali neusmiljeni naši ječarji, ki so bili po svoji strani tudi njegove žrtve. In civilno prebivalstvo? Zelo poredkoma smo videvali ljudi, ki niso pripadali taborišču, in še ti so vedno obrnili pogled stran. Sicer pa je bil St. Aegyd letovišče in pozimi je bilo v tem groznem vojnem razdobju mnogo hiš praznih. Razen tega smo mi delali na severni rebri hriba, ki je bila vlažna in samotna. Skupino nas deportirancev so za nekaj dni poslali delat v dolino k nekemu gradbenemu podjetniku. Nositi smo morali na rokah ali pa voziti s samokolnicami lesene čoke. Podjetnik je bil starejši moški, vedno zamišljenega pogleda. Ni nas spodbujal ter je govoril v posameznih zlogih. Nekega dne je videl, da se zelo trudim ter me Je poklical z namigom v neko barako, kamor je bil stopil pred menoj. Tu je Vzel iz nahrbnika kos kruha, ga položil na grobo mizo, dodal zraven cigareto, prislonil k mizi stolček in mi pomignil z roko, naj sedem. Prižgal mi Je cigareto in stopil na piano ter ni ves čas spregovoril besedice. Vrnil se je čez kako uro in odsekano zamahnil z roko. Zunaj je bila skupina že pripravljena za povratek v taborišče. J (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk PubbUcitk ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.