Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto XV., štev. 256 Ljubljana, sreda 7» novembra 1954 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratm oddelek.: Ljubljana, Selen« burgova ull 3. — Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St 2456. Podružnica Celje: tiocenova ulica St. 2. — Telefon št 190 Računi prt pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.1SO, Wien št 105.241 Ob madžarskem posetu v Rimu Pred svojim potovanjem v Rim je dal madžarski ministrski predsednik Gombos v pariškem listu »La Presse« značilno izjavo, da Madžari ne streme za obnovitvijo nekdanje Ogrske, marveč da zahtevajo samo popravo meja na način, ki bi najbolj ustrezal narodnostnim, gospodarskim in zemljepisnim prilikam obmejnega ozemlja. Doslej so bile take izjave na Madžarskem kaznive in nedavno je vlada razpustila stranko malih kmetov, ki med vsemi madžarskimi strankami edina v svoj program ni hotela sprejeti točke o obnovi nekdanje kraljevine sv. Štefana. S tesra vidika moramo presojati iskrenost Gomboseve izjave, ki je imela pač samo namen povedati Franciji in Mali antanti, pa tudi Italiji, da Madžarska v danem trenutku ne smatra revizije za aktualen problem, ker ji gre pri rimskem posetu pred vsem za vprašanja gospodarske prirode. Vsekakor pa je zanimivo, da je prišla ta izjava po posetu na Poljskem, kjer je Gombos čestital Poljakom, da so se uresničile njihove želje po vzpostavi Poljske, in nadovezal nado svoje države, da tudi »madžarski bog še živi« m da je potemtakem madžarska stvar v dobrih rokah. Tudi Poljaki so bili po vsem videzu te misli in se niso hoteli vezati na nič drugega nego na kulturno sodelovanje, ki v stvari za nikogar ni niikaka obveza. Poljski tisk je dobil od zunanjega ministra migljaj, naj sicer piše »toplo, toda bolj od daleč«. Kakor kažejo dosedanja Gomboseva potovanja v Bolgarijo in Turčijo, ima madžarski ministrski predsednik to veliko nesrečo, da se vsaka država kmalu po odhodu madžarskega poseta temeljito preorientira v pogledu zunanje politike in madžarska javnost kaj kmalu spozna pravi uspeh Gombosevih potovanj bržko nekoliko potihnejo uradno zapovedani slavospevi budimpeštanskih listov. Zato pravijo, da potuje gospod Gombos v Rim v velikem strahu in v ne-malih skrbeh Razvoj v mednarodni, politiki zadnjih mesecev dokazuje, da je osrednja točka madžarske politike, revizija, postala velika ovira za uspešno delo tako na znotraj kakor na zunaj. Zaradi balasta, M ga predstavlja revizija, je postala Madžarska neugodno breme ne samo Nemčiji, marveč tudi Italiji. Vrh tega je šovinistično stališče Budimpešte onemogočilo gospodarsko sodelovanje s sosedi in ostalimi evropskimi državami, zlasti se občuti popolna finančna osamljenost Madžarske, ki že leta in leta brez ozira na lastne koristi in na možnost uresničenja revizijske zahteve vztraja na tej politični himeri. V notranji politiki je geslo revizije skoro popolnoma izgubilo svoj nekdanji blesk. Narod uvideva, da je zahteva obnovitve predvojne Ogrske samo stvar plemičev, da pozornost ljudstva okrene-jo s svojih veleposestev in javnost zaposlijo z manj neprijetno stvarjo, nego je agrarna reforma. Madžarski publicist Fenyes iz varnega zavetja v Londonu svetuje Evropi, naj privoli v revizijo, kot pogoj zanjo pa naj stavi uvedbo splošne in enake volilne pravice ter izvedbo agrarne reforme, kakor je bila izvršena v nasledstvenih državah. Fe-nyes je uverjen, da potem o reviziji ne bo čuti iz Budimpešte niti besedice več, ker je plemiči za to ceno ne bodo hoteli. Narod sam, ki smatra, da je po-trebnejše, da pride do zemlje, ki jo obdeluje, pa se nedvomno ne bo spuščal v nikake avanture za gospodo. Vendar so začasno še vse stranke na Madžarskem navdahnjene z zahtevo po reviziji in ostro grajajo Gombosevo izjavo v pariškem listu. Pravijo, da je ministrski predsednik sam postal izdajalec one politike, ki jo je vedno proglašal za ogrodje madžarske zunanje in notranje politike. Tudi se tolmači nie-gova izjava kot prošnja inozemstvu za podporo v notranjih težkočah, ki se pričakujejo na Madžarskem za bližnje mesece. Vse politične skupine namreč na-glašajo. da je sedanje stanje nevzdržno in da mora v kratkem priti do odločilne izpremembe. Avspicije Gombosevega poseta v Rimu tedaj niso nič kaj sijajne. Italijani so gotovo dobro informirani o notranjem položaju na Madžarskem in bodo za moža, ki morda v bližni bodočnosti ne bo več na čelu vlade, imeli po svojem običaju pač kopo lepih besed, dati mu pa ne bodo mogli ničesar. Saj je znano, da niso mogli ali hoteli izpolniti niti onih obljub, ki so mu jih bili dali o priliki trgovinskih pomenkov v začetku leta, ko je šlo za to, da se med Italijo, Madžarsko in Avstrijo navežejo ožji gospodarski stiki. Od teh so si zlasti budimpeštanski izvozniki obetali gore zlata, pa je mesto tega prišlo grenko razočaranje. Tudi mednarodni položaj v danem trenutku ni tak, da bi se Rim prav iskreno veselil svojega gosta iz Madžarske, Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11 Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dr. Beneš s Leto 1935 bo odločilno Velik ekspoze češkoslovaškega zunanjega ministra o mednarodnem položaju — Mala antanta ostane slej ko prej pobotnica miru, zahteva pa, da se marsejski atentat razčisti do kraja in krivci pozovejo na odgovor Praga, 6. novembra, p. Za današnjo sejo po-slansike zbornice je vladalo v vseh političnih in diploima-tsKiih krogih ogromno zanimanje. Na dnevnem redu je bil namreč ekspoze zunanjega ministra g. dr. Beneša o zunanji politiki Češkoslovaške in o splošnem mednarodnem položaju. Seji su prisostvovali malone vsi v Pragi akreditirani diplomati, prav tako pa je bilo navzočih poleg domačih izredno veliko š te vik inozemskih novinarjev. Položaj, ki je nastal po marsejskem zločinu, je daiJ izvajanjem dr. Beneša še večjo važnost, poleg tega pa je dr. Beneš na glasu kot najboljši poznavalec mednarodnih prililk in zato ni čudno, da je tudi galerijo napolnila izbrana publika. Ekspoze dr. Beneša je bil, kakor splošno ugotavljajo, eden izmed najbolj resnih, obenem pa tudi najkrajših, kar jih je podai v poslednjih 15 letih v češkoslovaški poslanski zbornici. Ekspoze V začetku svojih izvajanj je dr. Beneš izjavid, da vidi v Društvu narodov edino in poslednjo silo, Ki kljubuje vsem onim, ki si morda žele vojne: silo, ki je militaristiona prizadevanja pobijala vse do danes in ki ie obenem opomin onim. ki bi hoteli brez rizika zase pognati človeštvo v nove borbe in pokolje. Društvo narodov je edini zaupanja vredni element Za vso svetovno javnost je to edina stvarna garancija za ohranitev miru. Mi bomo. je dejal dr. Beneš, prav zaradi tega nadaljevali svojo dosedanjo politiko v zvezi z Malo antanto in paralelno s Francijo, zavedajoč se, da s tem pripomoremo k ohranitvi miru. Temu cilju služi tudi naša tesna zveza z Balkansko zvezo. Razčlenjujoč splošni mednarodni položaj je dr. Beneš izjavil, da predstavlja vstop Sovjetske Rusije v Društvo narodov izredno važen dogodek v zvezi z izpremenjeno grupacfjo v Evropi, dogodek, ki je brez dvoma zelo povoljen tako za Češkoslovaško kakor za vso Malo antanto. Politika zbližanja med Češkoslovaško in Sovjetsko unijo se bo izvajala v najvestne.išem sodelovanju in ob popolnem sporazumu s Francijo, Malo antanto in Balkansko zvezo. Še nerešen' problem neodvisnosti Avstrije ne preprečuje možnosti poznejšega sporazuma z Nemčijo. V teku ženevskega zasedanja je Mala antanta objavila vsemu svetu, da bo energično reagirala na vsak poizkus obnove Habs-buržanov. V nadaljnjih izvajanjih je dr. Beneš nato obrazlo-žil delikatnost posaarskega vprašanja o katerem je dejal, da bi moglo v bližnji bodočnosti izzvati resne težave. Interes Češkoslovaške in z njo vse Male antante ie, da pride takoj po januarskem plebiscitu v Posaarju do prilagoditve prilik tako. da to pozneje ne bo oviralo sporazuma med Francijo in Nemčijo, ki je bistvene važnosti za evropski mir. Govoreč o mednarodnih akcijah za okrepitev miru ie d/r. Beneš naglasiL da so glavni činitelji nove politične konstelacije načrt vzhodnega pakta, pristop Sovjetske unije v Društvu narodov, izgledi za francosko - italijanski sporazum in končno sporazum med Poljsko in Nemčijo. Glavno osobino mirotvornega dela predstavlja vprašanje končnega sporazuma v avstrijskem vprašanju, i.n sporazuma v Srednji Evropi. Češkoslovaška in vsa Mala antanta bo vztrajala pri svojih naporih za ohranitev jn okrepitev miru, jačajoč svoje zveze in kar najintimnejše sodelovanje z Balkansko zvezo in Bolgarijo ter v sodelovanju s Francijo. O od noš a jih med Nemčijo in Češkoslovaško je dr. Beneš izjavil, da so dobri. Odnošafi med Poljsko in češkoslovaško počivajo za enkrat na obojestranski re-zerviranosti. Poleg nekaterih osnovnih vprašanj lokalnega značaja se razhaja- ta Češkoslovaška hi Poljska v važnih vprašanjih splošne evropske politike. Poljska vodi politiko svojih lastnih interesov, tako kakor jih pojmuje ona sama. Češkoslovaška jemlje to na znanje m bo to tudi upoštevala, čeravno mora obžalovati gotove zunanje-politične izraze te politike. Češkoslovaška politika ni nikdar bila in nikdar ne bo naperjena proti Poljski. Splošni mednarodni politični položaj je dr. Beneš v svojem ekspozeju označil za stanje medsebojnega čakanja in zbiranja novih moči v svrho ustvarjanja novih front. Skrajni cilj, ki ga vodi Češkoslovaška in z njo vsa Mala antanta. ni osamljenje nobene druge države, marveč sodelovanje vseh držav, zlasti pa tudi sodelovanje z Nemčijo. Dr. Beneš je ob največji pozornosti vse zbornice izjavil, da ne prikriva, da je mednarodni položaj resen. Dodal pa je, da je v tem pogledu dragoceno jamstvo sodelovanje med Francijo in Anglijo, ki lahko očuva mir, če bo vedno čvrsto in odločno pri ustvarjanju postavljenih ciljev. Njegovo osebno mne- nje je, da bo prihodnje leto odločilno za usodo Evrope. Biti moramo pripravljeni na vsako eventualnost Vsak večji dogodek bi lahko v današnji atmosferi deloval kakor bomba. Prepričan sem, da se bo Evropa v 12 do 18 mesecih znašla na razpotju in se bo morala odločiti za vojno ali mir. Češkoslovaška politika bo storila vse, kar je v njeni moči, da se mir zaščiti, toda ves češkoslovaški narod bo, pa naj se zgodi karkoli, vselej pripravljen, da izvaja skrajne posledice, če bi to zahteval položaj in bi bila to njegova dolžnost Kar se tiče ženevskih razprav o narodnih manjšinah da bi bilo pravično sprejeti načelo, da se države, ki se neprestano pritožujejo zaradi narodnih manjšin v drugih državah, tudi same podvržejo taki zaščiti. Spoštuje naziranje drugih držav, smatra pa, da bi bilo posplošenje mednarodnih odredb o zaščiti manjšin moralno več kot upravičeno. V tem pogledu pa bi bila koristnejša vsestranska mednarodna pogodba, kakor pa dvostranske pogodbe, ki jih predlagajo nekatere države. Marsejski atentat Ob koncu svojega ekspoze ja se je dr. Beneš dotaknil marsejskega zločina in v vznesenih besedah poveličal osebo in državniško delo Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja poudarjajoč, da je Češkoslovaška izgubila svojega najboljšega in najvernejšega prijatelja. Izguba, ki je zadela jugoslovenski narod, je v enaki -meri težka in nenadomestljiva tudi za češkoslovaški narod Aleksander Uedinitelj — kralj miru Kralj Aleksander ni bil samo ustanovitelj jugoslovenske države, nego eden glavnih stebrov miru in reda v Evropi sploh. Bil je eden izmed onih, ki so s svojimi velikimi deli pripomogli k ustvaritvi in stvarnemu razvoju politike Male antante in Balkanske zveze. Bil je politik miru v najglobljem pomenu in smislu te besede. Bil je zares kralj. Poznal sem njegove misli in cilje, kakor malokateri drugi tuji politik in morem o njih govoriti avtentično. Pokojni kralj Aleksander je bil pristaš sodelovanja s Češkoslovaško. Bil je tako zaverovan ▼ našo zvezo, da sta bili zanj obe naši državi eno in isto. To je bil njegov življenjski čredo in politična trasa. Naša država je z njim izgubila najzvestejše-ga prijatelja. Zvestoba za zvestobo Zato bo češkoslovaški narod trajno in zvesto čuval spomin na tega svojega velikega prijatelja. Naša sveta dolžnost je, da naglasimo, da bomo z jngosloven-skim narodom vselej in ob vsaki priliki, da mu bomo ostali vsikdar zvesti zavezniki. Nobena akcija, nobena politika, nobena diplomacija nas ne more razdvojiti in ne bo porušila našega prijateljstva in naše zveze, ne bo oskrunila naše medsebojne zvestobe. Jugoslavija in Češkoslovaška sta povezani po isti usodi in bosta to ostali tudi za vso bodočnost Kljub vsem skrbem in vsej boli sem prepričan, da čaka naši dve državi velika bodočnost in resnično blagostanje. Prav tako se je dr. Beneš v toplih besedah spominjal pokojnega francoskega zunanjega ministra Barthouja in njegovega dela za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja. Terorizma mora biti Manifestacija jugoslovenskega edinstva Minister dr. Beneš je nato govoril o zgodovinskih dogodkih, ki so nastopili po marsejski tragediji na vsem ozemlju Jugoslavije. Velike manifestacije boli in tuge, istočasno pa tudi neporuš-nega jugoslovenskega edinstva in nepojmljive sile so bile prva posledica strašnega dogodka. Jugoslovenski narod, ki je bil ves zbran ob grobu svojega velikega kralja, je pokazal doslej nesluteno odločnost in dostojanstvo. To je bila veličastna manifestacija jugoslovenskega edinstva. manifestacija za načela one velike politike, ki jo je vodil kralj Aleksander doma in ki jo je izpovedal pred vsem svetom. Ves svet je bil spričo vsega tega tudi dejansko iznenaden. Posledice marseiske tragedije lahko postanejo izredno resne. Toda dejansko pomenijo le še večji priliv sile in energije za izvedbo dosedanjih prizadevanj naših držav za ohranitev 'n utrditev mire Tudi v bodoče enotna politika Dr. Beneš je poudaril, da je imel v Beogradu tudi razgovor z Nj. Vis. kne-zom-namestnikom Pavlom, kateremu je izjavil, da mora ostati skupna dosedanja zunanja politika neokrnjena in ne-izpremenjena tudi v bodoče, da mora ostati enaka, kakršna je bila vseh 16 preteklih let. Knez Pavle je s svoje strani poudaril, da bo on, kakor ves jugoslovenski narod ostal češkoslovaškemu narodu zvest zaveznik in da bo odločno nadaljeval dosedanjo politiko. Minister je imel tudi za časa svojega poslednjega poseta v Parizu priliko o vseh teh vprašanjih govoriti s predsednikom francoske republike Lebru-nom, s predsednikom vlade Doumer-gom in zunanjim ministrom Lavalom. Kritično leto za Evropo Leto 1935, je ob koncu ponovno poudaril, bo za Evropo in za nas vse izredno težavno leto. Prav očitno se bo treba v tem letu odločiti o nadaljnji usodi vse evropske civilizacije in kulture. Toda naš narod bo odločno branil svoje edinstvo in svojo državo in bo kakor en sam vojak trdno vztrajal na dosedanji liniji češkoslovaške zunanje politike, ker je ta linija edina garancija za ohranitev miru. Češkoslovaški narod bo odločno vztrajal pri sodelovanju s svojimi prijatelji in zavezniki in tako si bo naš narod mogel priboriti največjo zaslugo za ohranitev mirn in civilizacije v Evropi. Zbornica je sprejela izvajanja dr. Beneša z viharnim in dolgotrajnim pritrjevanjem. Ko je dr. Beneš omenil marsejski atentat in izrekel ime jugoslovenskega kralja, so vsi poslanci in ostali navzoči vstali in s »Slava!«-kli-ci počastili spomin velikega pokojnika. V vseh političnih krosih živahno komentiralo izjave dr Beneša in odobravalo odločnost, s katero ie podčrtal stališče Male antante. da bo dn kraia zahtevala razčiščenje marsejskega zločina. Volitve v Ameriki Ogorčena borba med demokrati in republikanci — Obsežni varnostni ukrepi Newyork, 6. novembra, r. Ameriški narod je danes šel na volišče, da izvoli 435 zastopnikov v reprezentančno zbornico. Dosedaj je bilo 313 demokratov. 113 republikancev in 5 farmerjev; štiri mesta n> so bila zasedena. Istočasno se vrše volitve ene tretjine, to je 32 senatorjev. Končno je potekel tudi 46 državnim guvernerjem mandat. V vseh teh državah se na novo volijo tudi zakonodajne skupščine. Borba je zelo ostra Vse pa kaže, da bodo z veliko večino zmagali demokrati čijih pristaš je tudi predsednik Roosevelt. Republikanci so zelo slabo organizirani razen tega pa nimajo nobenega popularnejšega voditelja. Iz raznih krajev prihajajo poročila o krvavih izgredih, ki so zahtevati tudi mnogo smrtnih žrtev. Neuryork, 6. novembra, g. Za današnje kongresne volitve so policijske oblasti odredile v vseh državah Unije obširne varnostne mere. Vsi policijski oddelki so bili mobilizirani, da bi se vol Ini nemiri in tudi drugi izgredi takoj v kali zadušili. Volilni lokali so močno zastraženi. V Newvorka samem je policija izvedla generalno racijo ter je aret rala veliko število znanih gang-sterjev in drugih oseb, ki navadno proti plačilu na dan volitev izvršujejo napade in nasilstva. V Ne\vyorku samem straži volilne lokale 12.000 mož. Kakor znano, se volilni listki tudi falzificirajo ali pa so izstavljeni na osebe, ki so se že izselile ali pa celo umrle. Topot je bilo baje falzificiranih nad 40.000 volilnih legitimacij. konec! Svoja izvajanja je zaključil z izjavo, da se mora zločin, ki je oropal človeštvo dveh tako vnetih in iskrenih po-bornikov miru, vsestransko razjasniti in da se mora brez rezerve ugotoviti vsa odgovornost za ta ostudni zločin. Mednarodnemu terorizmu se mora napraviti konec. V tem pogledu je Mala antanta docela soglasna s Francijo in si pridržuje vso pravico, da v danem trenutku podvzame potrebne ukrepe. Marsejski atentat je rodil baš nasprotno od tega. kar so od niega pričakovali njegovi duševni očetje. Povečal ie aktivnost Male antante za ohranitev miru in manifestiral čvrstost iugosloven-skega narodnega in državnega edinstva ter zvez. ki obstojajo med državami Male antante. Doumergue nepopustljiv V četrtek se bo odločilo, ali bodo popustili radikali, ali pa bo odstopila vlada Pariz, 6. novembra AA. Politični položaj se še ni razčistil. Glavno vprašanje je zdaj, kakšno stališče bodo zavzele posamezne stranke k Doumerguejevim reformam. Najvažnejša bo odločitev radikalno socialistične stranke. Socialisti so že izjavili, da se bodo z vso odločnostjo borili proti Doumergue je vim reformam ln začasnim dvanajst in am. Položaj je nejasen tudii med samimi vladnimi poslanci. Posl Gnv na primer podpira Doume r ga, posl. Seapin pa je preti njegovi politiki. Tudii radikali so razdeljeni. Verjetno je. da bodo razdeljeni do glasovanja o dvanajstin ah Navzlic vsemu temu pa računajo poučeni krogi, da bo Doumergova vlada dobila večino najina ni 50 glasov. Senatorji so še vedno rezervirani. Izjavljajo, da hočejo povedati svoje mnenje o reformah šele po glasovanju o proračunu. Predsednik vlade Doumergue je predložil danes ooslanskt zbornici zakonski načrt o treh začasnih dvanajst in a h Finančni odbor ga bo proučil jutri, razprava v parlamentu pa se prične v Četrtek. Pariz, 6. nov. w. Državni minister Her-*dot je na današnji seji ministrskega sveta sporočil, da so njegovi prijatelji proti temu, da bi si predsednik vlade s sprejemom proračunskega provnzorija ustvaril ugoden prejudic za ustavno reformo. Doumergue je nato vprašal, aLi pomeni to takojšnjo demisijo socialistično-radikalnih ministrov Po ločenih posvetovanjih socialističnih ia radikalnih ministrov je nato Herriot pri. volil v odigoditev odločitve za prihodnjo sejo ministrskega sveta, ki bo v četrtek dopoldne. Do tedaj bo imela sociali-stično-radjkalna skupina več posvetovanj. Ako bi Herriot vztrajal na svojem stališču, bo Doumergue takoj predložil detoisijo vlade. Francoski trgovinski minister dpotoval v Moskvo Pariz, 6 novembra AA. Trgovinski minister Lamoureux je odpotoval ob 22.45 v Moskvo Spremljata ga ravnatelj za trgovinske sporazume Bonfon in ravnatelj za trgovinsko politiko Crapon. Lamoureuxo-vo potovanje je v zvezd z obnovitvijo trgovinske pogodbe, ki sta jo Rusija in Francija sklenili lani. Gombos pri Mussoliniju Italija je na tem, da ravno v teh dneh poudari svoje prijateljstvo do Madžarske — Ostri komentarji francoskih listov Rim, 6. novembra, k. Madžarski ministrski predsednik general Gombos se je pripeljal snoči kmalu po 20 uri v Rim. Na postaji Termini ga je poleg zastopnikov obeh madžarskih poslaništev in večjega števila višjih uradnikov italilanskega zunanjega m nistrstva sprejel tudi ministrski predsednik Mussolini osebno. Pred postajo je množica fašistov vzklikala Gombošu. Mussoliniju ter zavezništvu obeh držav. Danes ob 11. dopoldne se je v palači Venezzia vršil prvi razgovor med Musso-linijem in Gombosem Trajal je eno uro. Nato je Gombos odšel na madžarsko poslaništvo k intimnemu obedu. Popoldne si je ogledal mesto. Dopoldne je odšel tudi v Kvirinal, kjer se je vpisa! v dvorno knjigo. Italijanski listi so ob prihodu madžarskega predsednka vlade objavili kratke komentarje, v katerih izvajajo: »Ne le vprašanja, ki se neposredno tičejo obeh držav, marveč tudi drugi problemi bodo nedvomno zavzeli znaten del rimskih razgovorov. Madžarsko-italijanska vprašanja so bila rešena že pred sedmimi meseci, ko je bil ministrski predsednik Gom-h5s skupno s pokojnim kancelarjem DoD-fussom v Rimu. Vprašanja, ki bodo predmet razgovorov obeh ministrskih predsednikov pa so tem bolj pomembna, ker se tičejo ohranitve miru v sedanjem resnem trenutku, ko bi mogle vse mogoče špekulacije spričo poslednjih dogodkov postaviti na glavo evropsko situacijo. Močna režima v obeh državah imata veliko prednost napram razmeram v drugih državah, ki jih notranji spori malone že rušijo. Zato po-menjata še posebno trdno garancijo za mir, ker Italiji in Madžarski prav zaradi tega ni treba, kakor drugim državam, iskati v zunanji politiki fatalnih izhodov iz svoje zagate.« Francoski listi o namenu poseta Pariz, 6. novembra, p. Francoski listi obširno komentirajo potovanje madžarskega ministrskega predsednika Gombosa na Dunaj in v Rim. Z ironijo beležijo madžarska m rimska zagotavljanja, da gre samo za. dogovor glede izvajanja svoječasno sklenjenih gospodarskih pogodb, ki so ostale doslej samo na papirju. Vsi listi naglašajo, da je to preveč prozorna igra in da danes ni nihče več tako naiven, da bi nasedal takim manevrom. Edini namen Gdmbosevega obiska v Rimu je, da bi se preprečile za Madžarsko tako fatalne posledice marsej-sikega zločina in se zlasti preprečila vsaka razprava o tem pred mednarodnim forom, ker bi mogla postati gotovim političnim krogom v Evropi skrajno neprijetna Madžarska je premalo pomembna in Rim v sedanjih prilikah preslab, da bi mogel slepiti Evropo. Blok miroljubnih držav v Evropi je tako močan, da vsi manevri, ki prihajajo iz Rima in Budimpešte, nič ne pomenijo razkrivajo pa samo ono politiko, ki je spravila Evropo v tako težaven položaj. Razen tega smatrajo francoski listi, da gre pri rimskem sestanku tudi za priprave, ki na i bi ustvarile razpoloženje proti izročitvi Pave-liča in Kvaternika. Vse kaže, da so se v Rimu odločili za manever zavlačevanja, da bi tako pridobili na času. Službena madžarska razlaga Budimpešta, 6. novembra. AA. Madžarski dopisni urad pravi, da bo izmenjava misli med Gombosom, Mussolinijem in Suvichem posvečena v prvi vrsti gospodarskim določbam rimskega sporazuma. Statistika trgovinske izmenjave med Italijo, Madžarsko in Avstrijo v zadnjih mesecih je že pokazala koristne strani sporazuma, vendar je treba določbe tega sporazuma od časa do časa prilagoditi razmeram, tako da bodo vsi podpisniki imeli enake koristi od njega. Predhodna pogajanja o tem je že vodil madžarski poslanik v Rimu. Sedanji razgovori Gombosa bodo ta gospodarska vprašanja dokončno uredili. Dopisni urad naglasa dalje, kako je ta gospodarski sporazum med Italijo, Madžarsko in Avstriio tudi dobra podlaga za njihove politične odnošaje. O obiskih v Varšavi in na Dunaju pa pravi, da so v skladu z dosedanjo politiko Rima. Judeževe lire Kdo je finansiral zarotniško tolpo, ki je razpolagala z ogromnimi denarnimi sredstvi Pariz, 6. novembra, p. Čimbolj napreduje preiskava o marseiskem zločinu, tem večje podrobnosti prihajajo na dan o zvezah med aretiranimi atentatorji in njihovimi gospodarje ter onimi, ki so to tolpo finančno vzdrževali. CMkritja, da je marsej-ski z>Iočin financirala madžarska družba, č:io častni predsednik ie madžarski ministrski predsednik Gombos, so izzvala v vsej francosk" javnosti ogromno senzacijo, ob enem pa tudi nepopisno ogorčeni«, ki prihaja vedno bolj do izraza tudi v poetičnih krogih. V parlamentu je najavljen h že cela vrsta interpelacij, v katerih zahtevajo zastopniki skoro vseh parlamentarnih skupin. da mora preiskava o marsej>skem zločinu razčistiti vse ozadje atentata in točno ugotoviti odgovornost vseh, ki so moralno ali materialno podpirali teroriste in njihovo rocetie. Vprašanje, kdo ie financiral akcijo teroristov, je sedaj v ospredju vsega zanimanja. Listi navajajo iziave aret ranih zločincev. da so razpolagalj z ogromnimi vsotami. Lahko so dobili vsak znesek, ki so ga zahtevali. Njihov} voditelji, Pavelič, Perčevič, Kvaternik in Perčec so živeli najrazkosnej.se ln so trositi sto in stotisoče. Tudi atentatorji so dobili, ko so krenili na pot v Francijo, velike vsote. Najboljše plačan med vsemi je bil Georgijev, ki je po soglasnem priznanju Po spiši! a, Raiiča in Kralja živel v Turiira pri Paveriču. Pave-I č je zanj plačeval stanovanje in mu daiail vsak znesek, ki ga je Georgijev zahteval. Pospiši'1 je v preiskavi jzpovedal, da je sam vide1!, kako je Georgijev v Lausanni menjal 100.000 italijanskih lir, ki jfh ie dobi od Paveliča. Priznava tudi, da ie Georgijev zna'l najbolj izkoristiti ptuožaj i«i je neprestano zahteval denar in zopet denair, ki mu ga je Pavelič brez ugovora dajal. Važno poglavje v preiskavi tvori tudi vprašanje odnošajev med teroristi in avstrijskimi monarh isti. Nobena tajnost ni. da so avstrijski monarhisti z bivšimi oficirji avstrijskega generalnega štaba na Čelu rade volje sodelovali z vsakomur, ki so ga smatrali za sovražnika Jugoslavije. Dunaj je bil eno izmed glavnih torišč Paveliče-vih teroristov. I z izipovedi aretiranih teroristov in ostalega zbranega gradiva, zlasti pa iz dokumentov, ki so jih zaplenili v Berlinu, ie jasno razvidno, da so bili avstrijski monarhisti točno poučeni o vseh namerah Pavetičeive zločinske tolpe. Pavelič, Kvaterniik in ostali »voditelji'« so pogosto zahajali na Dunaj 'n se sestajali z znanimi voditefjj avstrijskih monarhistov. Atentator Georgijev je bil ponovno osebno pri Perčeviou, ki ie često sprejemal tudi razne druge podrejene člane teroristične tolpe, fe vsega tega sklepajo francoske oblasti, da so avsifcrijsiki monarhisti že da-v-no prej vedeli za priprave za atentat na jugoslovenskega kralja. Madžarske oblasti ▼ službi teroristov Pariz, 6. nov. g. V današnjem »Pariš Soir« objavlja g. Reber še nadaljnja razkritja o ugtaših in popisuje njihovo tihotapsko delovanje na jiugoslovensko-madžar-ski mejli. Reber si je sam ogledal te ob. mejne kraje in bival dalje časa v Mura-Kereszturu, ki je samo 5 do 6 km oddaljen od Janka puszte. Ti obmejni kraji so s svojimi temnimi gozdovi zelo pripravni za Skrivne prehode čez mejo. Teroristi so prinašali v spremstvu kmetov orožje in drugo tako blago v Jugoslavijo. Kmetje so pripovedovati Reberju, da je poveljnik madžarske carinske straže v Barczu stotnik Balenovič v marsičem podipiral teroriste. Patriotične manifestacije v Zagrebu Zagreb, 6. novembra, n. Nocoj so se vršile po mestu velike patriotične manifestacije, ki so potekle v popolnem redu in ni bilo nikjer nobenih incidentov. Bolgarska pred vstopom v Balkansko zvezo? Titulescova misija v Sofiji — Povabil je Bolgarsko v smislu sklepa ankarske konference, naj vstopi v Balkansko zvezo Sofija, 6. novembra, p. Rumunekemu zunanjemu ministru Titulescu. ki se je včeraj ustavil v Sofiji, da ofirielno poseti bolgarsko vlado, so kot predstavniku sosednje države in odličnemu zastopniku Balkanske zveze in Male antante, priredili zelo svečan sprejem. Ob 1845 ga je sprejel kralj Boris v dveurni aivdijenci. Pred niim je bil v av-diienci bolgarski zunanja minister Batolov. Danes ie bilo na čast Titulescu prirejeno kosilo, ki eo se ga udeležili vsi člani bolgarske vlade. Predsednik vlade Georgijev je v daljši izjavi izrazil novinarjem veliko zadovoljstvo bolgarske vlade in vsesa bolgarskega naroda nad posetom g. Titulesca. Misiji g. Titulesca pripisujejo bolgarski politični krogi veliko važnost- Zatrjuje se, da bc Titulescu v smislu sklepa ankarske konference izrazil željo Balkanske zveze, nai bi Bolgariia čim prej storila vse. kar se od nie pričakuje, da bi se kar najhitreje dosegel poooln in iskren sporazum med vsemi balkanskimi narodi in državami in s tem do«e«rla definitivna konsolidacija prilik na Balkanu v gospodarskem in političnem pogledu Splošno nričakuiei« da bo ČUVAJMO JUGOSLAVIJO misija g. Titulesca v polni meri uspela in rodila zaželjene rezultate za celokupno balkansko politiko Žalna seja francoske zbornice Pariz, 6. nov. AA. Ha vas poroča: Današnja seja poslanske zibomice je bila posvečena spomina pokojnega kralja Aleksandra I. Predsednik vlade g. Gaston Doumergue je v svojemi govoru poudarjal, da si ne more predstavljati preizkušnje, ki bi huje za.de.a Evropo, kakor jo je -sadeča tragedija, katere žrtev je bil Viteški kralj. Aleksander I, Uedinitelj, eden izmed naj-odličrejših tvorcev miru Z najipohvalnej-šimi besedami je omenil tudi hladnokrvnost in dosfcojansitvo Jugoslavije v teh težkih urah in reke! med drugim: Jugoslavija ima pravico d« podpore vseh. da se stvar popolnoma razčisti Kralj je umrl, toda njegova politika se nadaljnje. Doumergue je omenil tnd' poslednje besede blasropokojnega kralja Aleksandra: čnva]-te Jugoslavijo! in naglasi!, da je marsej-Sika tragedija še boli združila državnike obeh prijateljskih držav. Pravilnik za izvršitev uredbe o zaščiti kmetov Presoja vprašanja, kdo je kmet la kaj je posest Zaščita rodbinskih zadrug Beograd, 6. novembra. AA. Na podlagi čl. 15. uredbe o zaščiti kmeta od 3. avgusta 1934 sta kmetijski in pravosodni minister v soglasju s trgovinskim in finančnim ministrom izdala pravilnik za izvršitev uredbe o zaščiti kmeta. Člen 1. 1. Neveljavne so pogodbe, s katerimi se kmet obveže, da se ne bo okoristil z odredbami uredbe. 2. Pod »svojimi dolgovi« se smatrajo *se denarne obveznosti zasebnopravnega in javnopravnega značaja, v kolikor niso izvzete e členom 8. ne glede na to. iz katere osnrr ve izvirajo in ne glede na to, ali jih kmft dolguje kot glavni dolžnik, solidarni dolžnik ali porok. 3. Obveznosti, sestoieče Poleg drugih oseb« pomeni tudi oddajanje pod zakup ali na polovico. 5. Maloletni otroci kmeta veljajo za vso dobo mladoletnosti kot kmetje ne glede na to, ali sploh obdelujejo svojo zemljo. 6. Prav tako se smatra, da je zapuščina kmeta zaščitena z uredbo tudi v času, ko s sodnim sklepom še ne preide na naslednike, ne glede na to, kdo jo ob tem času obdeluje. 7. Osebe pod B so samo poljski delavci brez lastne zemlje. Za osebe z lastno zemljo in ki poleg tega obdelujejo tujo zemljo, velja odst 1, čl. 2. uredbe. 8. »Nobeni drugi davki« pomeni nobeni drugi davki od dohodkov. 9. Kot »kmečko gospodarski posli« se razumejo ne le tisti posM, ki jih kakšna oseba opravlja brez obrtnega dovoljenja ali ki dela pri drugih, temveč tudi tisti, ki jih vrši z obrtnim dovoljenjem, toda pod pogojem, da mu to ni glavni poklic in da izpolnjujo tudi ostale pogoje iz točke v. 10. »Pod ribarstvom« se smatra sladkovodno in morsko ribarstvo. 11. Da so osebe iz točke r) kmetje, je potrebno, da žive na vasi in da se poleg kmetijstva kot glavnega poklica pečajo s posli male obrti in male vaške trgovine, glavni dohodek za lastno vzdrževanje in za vzdrževanje svojih rodbin pa jim mora biti dohodek iz kmetijstva. 12. K osebam iz točke ▼) spadajo tudi osebe, ki stopijo kot kmetska shižinčad k privatnim osebam ali k javnopravnim ustanovam. 13. »Vas« ne pomeni administrativne enote, marveč samo kraj, kjer živ« kmetje s kmetijstvom kot glavnim poklicem m ne glede na to, ali so v večini ali ne napram drugim poklicem. CJen 7. Kot eemtfarina pri osnovi velikosti obdavčenih dohodkov s« ne računajo dohodki hiše. kjer kmet stanuje in ki se nahaja v območju mesta (mesteca, trga), če letno obdavčenje čistega dohodka ne presega 10 tisoč Din. Ce to obdavčenje čistega dohodka presega 10-000 Din. se mora računati v polni znesek, ne pa samo prebitek čez 10 tisoč Din. Člen 8. 1. Pod »denarni aavod« v smisla te uredbe s« razumejo denarne ustanove, ustanovljene kot delniške družbe ali družbe z omejenim poroštvom kaikor kreditn« ali dru- Lfubljanski mestni svet Ljubljana, 6. novembra. LjubVenSki mestaii svet s« je sestal danes dopoldne na kratko sejo. Na dnevnem redu so bila le poročila predsedstva. Pred. sednik mestne občin« dr. Puc je sporočit da se J« pogrebne svečanosti za pokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom 1. udeležila posebna deputacija ljubljanskega mestnega sveta in položila venec na krsto in poseben šopek na Oplencu. Tudi vsa Ldufr-ljana je manifestirala oh tej priliki svojo globoko žalost in ao se vršile v mestu najrazličnejše žalme svečanosti in komorno racije. Predsednik se je zahvalil vsemu prebivalstvu za siponta.no udeležbo oto vseh žalnih manifestacijah. Nadalje je sporočil, de Je Hipotekama banka dovolila posojilo 2 in pol milijona za prestavitev munlcijskega Skladišča z Ljubljanskega polja. Slednjič je prečita! več samostojnih predlogov, med tenrl pred. log mesfcneua svetnika Podgorška glede nanrave hodnika za pešce v Vošnjakovi ulici v Šiški in pommožitve razsvetljave okol! bivših skladišč tovornega kolodvora v šiški, ter samostojni predlog mestnega svetnika žitnika glede zgradnje ograje ob delu ceste cA Grubarjevem kanalu. Vse predloge je nredsednik odkazal pristojnemu odseku Mestni svetnik Rudolf Žifcmk je nadalje vložil interpelacijo zaradi regulacije Dolenjske ceste in predložil županu vprašanje zaradi zasedbe tajniškega mesta v ravnateljstvu mestne ženske realne gimnazije V svojem vprašanju navaja, da je bil na to mesto koncu šolskega leta imenovan dotedanji županov tajnik g. Fabjančič. M pa svojo novo službo izvršuje le navidecano. tako da mora mesto plačevati za praktično opravljanje tatoiških poslov na liceju še posebno moč Gosd. žuroan je intenpelantu odsrovoril, da bo zadevo preiskali in dal zahtevana pojasnila na prihodnji seji. Ker je bil s tem dnevni red javne seje izčrpan, je predsednik zaključil javno sejo in odredil tajno, na kateri je bilo urejenih več personalnih zadev. Med drugim je bil inž šonc imenovan za ravnatelja mesitine elektrarne, načelnik domovinskega urada dr. Letnar Iv. za višjega svetmika. urednici Milka KoSak in Franja GmMovec pa sta bili dodeljeni mestnemu knjigovodstvu. Povratek dr. Puriča v Reotrad Reoerad, 6 novembra p. Snoči ob 11. se je vrnil lz Ankare šef Jugoslovenske delegacije na konferenci Balkanske zveze, pomočnik zunanjega ministra g. dr. Purič. Kprfovec Tf*hteva nacUvnalim Ime Karlovec 6. novembra n. Zgodovinar dr. ■Riflovuč^ iz Dubrovnika 1e sprožil prod-losr. da bi se mesto Kfriovac ki 1e dobilo cvrtio fm© no nartvo+vrvli Karlu prekrstilo v 55Hn1«ilri qrad Občinski svet bo o tem predlogu "Vena! na stfoji prihodnji seji. VeHlf požar v ItafiJI Reggio. 6 novembra AA. V bližini San Štefana Astromonte je izbruhnil velik požar. Doslej je zgorelo že 110 hiš do tal. gačne gospodarske zadrug«, in njihovi zavodi, dalj« hranilnice, samouprajvna teleta in podružnice tistih denarnih ustanov, ki eo ustanovljene po zakonu, sprejetim za vsako izmed njih posebej. 2. Kadar se določi znesek na dan 23. novembra 1934 v smislu odst 5., čl. 3. uredbe, se bo odplačilo dolga vršilo v letnih obrokih (anuitetah), določenih v odst. 1-, čl. 3. uredbe, 6e ne obstoje pogoji odst. 2~, čl. 3. ali odst. 1., čl. 4. uredbe. 3. Dolžnik ima pravico plačati določene letne odplačilne obroke (ajiuitete) v teku leta in v posameznih delfh. upnik je pa dolžan takšne delne obroke sprejeti, toda tudi v takšnem primeru mora biti znesek letnega obroka (anuitete) t celoti plačan do 15. novembra vsakega leta. Člen 9. 1. 0 tem, kateri pogoji so zanj ugodnejši, določi dolžinik sam. Ce se odloči izvršiti svoje odplačilo po pogodbi, se lahko okoristi z uredbo samo glede obresti- 2. Ce je dogovorjen rok za izplačilo dol" goročnega posojila daljši od 12 let ima dolžnik pravico izplačati oetali dolg v 1-obrokih po čl. 3-. odst 1. uredbe, in se okoristiti z ostalimi določbami uredbe. 3. Pri brezobrestnih posojilih ima upnik pravico do obresti po tej uredbi do dne dogovorjenega roka izplačila. 4. Za obresti članov agrarne zajednice (zadruge) kot dolžnikov velja za višino obresti posojil zakon o združenjih dobrcr ■rolicev, za kmefle in druge interesente agrarne reforme od 20. maja 1922 z izpremembami na podlagi pooblastil v odst. 3-, čl 289. finančnega zakona za proračunsko leto 192T./28. v rešitvi št. 11-600 od 30. marca 1928 (»Službene Novine« št 74 od SI. marca 1928) in veljajo zanje dologbe tega zakona*, ne pa določbe te uredbe. Člen 10. j ___^ Razen obresti more upnik teterJaH tudi efektivne izdatke za taitee, pri čemer «1*» računati tudi poštnino. ei. lt 1) DoKmik-teme* plača uraikn. č« nanri zavod ali hanka, obresti naenkrat ali v obrokih v teku leta, toda najkasneje, do 15. novemfbra vsakega leta. 2) Dolžmik-ikrmet plača upniku, če je denarni zavod ali baaika, dospele ofcrestt pri Izid a ji nove menice za drugo tromeceč?«. toda najkasneje pri rada ji nove menrice sa tretje m četrto tromesečje. S) Obresti na menice morajo bttl plačane do 15. novembra v&akega leta. ei. 12. 1) Do 23. novembra 1935. neplačane, oziroma nepripisane še ne zastarele obrestli r višini dovoljeni po obstoječih zakonih v dobi dospetja se prištejemo glavnici dolga, kakor je obstojala na dan uveljavitve te uredlbe. 2) Zastarelost dospelih obrestfi je prekinjena z uveljavitvijo zakona o zaščiti krnita in z uveljavitvijo posameznih določR> zakona o izvršitvi in zavarovanjm od 20. aprila 1932. 3) Plačila dragih stroškov, nastalih p"> 25. novemJbm 1933, in izdatkov za zavarovanje, javne dajatve, takse, sestavo hipoteke in ostala plačila, ki Jih je mpraik izvršil namesto dolžnika, nastala po uveljavitvi te uredbe, se morajo plačati v gotovini. Nadaljnji členi govore o plačilu noVTh menic na glavnico, o poroštvu, prisilnih prodajah itd. Točno besedi Krvm-o priobčili jutri. Zanimiva sodna razprava v Mariboru Maribor, 6 jKrvembra. Dan<=« se je vršila pred sreskim sodiščem v Mariboru zanimiva razprava na podlagi zasefcne tožbe, katero je vložil uradnik državnih želemic v Mariboru g. Rudolf Tumipej proti g. Jožetu Vokačn, uradniku državnih železnic v Mariboru in predsedniku Narodnega železničarskega glasbenega društva »Drava« v Studencih zaradi prestopka žaljenja čas ta. Zasebna tožba navaja, da se je 10. maja vršil v veliki dvorani Narodnega doma izredni občni zbor IMruženja jugoslovenskih nacionalnih železničarjev, loi mu je predsedoval Jože Vokač. Na občnem zfcoru, kjer je biLo zforanih okrog 1300 ljudi je predsednik Vokač med drugim dejal: »G. Rudolf Tunnpej je pred leta prodal g. Fraojo razipravo je vodil sodnik dr. Mirko Kejžar, navzoči so pa bili tudi zasebna tožitelj Rudolf Tumpej in njegov zastopnik dr. Vauhnik, kakor toženec Jože Vokač in njegov zagovornik dr. Ravnik. Na zadnji razpravi 11. septembra, ki jo je vodil sodnik dr. Deu( so bile zaslišane od Tumtpeja predlagane priče Janko Prevol-šek, Leo Zavadlav, Franc §prah in Herman Kralj, dočim so bivšega ministrskega predsednika dr. Antona Korošca, na katerega se je v dokaz obramfce skliceval Vokač, zaslišali že v kocfinaciijl pri s reškem sodišču na Hvaru. Kakor na zadnji razpravi, je tndi danes prizma! Jože Vokač očitke, nastopil pa je za svoje trditve dokaz resnice in se je zagovarjat da jih je na izrednem občnem zboru jugoslovenskih nacionalnih železničarjev v Narodnem domu izrekel v dobri veri, da odgovarjajo resnici. Na današnji razpravi zaslišani bivši narodni poslanec Franjo Zebot je obtoženčev zagovor v bistvenih točkah potrdil kot res. ničen in ko so končali zagovorniki svoje govore, je sodnik razglasil sodbo, s katero se Jože Vokač popolnoma oprosti vsake krivde tn kazni, a Rudolf Tumpej je bil obsojen, da mora plačati vse pravdne stroške. Rumunsko notranje posojilo Bukarešta, 6 novembra p. Včeraj se je pričelo v Rum uniji podpisovanje notranje, ga posojila. Uspeh je bil nad vse pričakovanje velik. Naval občinstva na banke jo bil tolikšen, da so morali skoro povsod po. dvojiti osobje člani vlade z ministrskim predsednikom dr Tatarescom na čelu so korporativno odšli v Narodno banko in tam vpisali vse svoje prihranke. Vremenska nanoved Novosadska vremenska napoved *a sredo: Oblačno, mestoma . dež. zmerni južnovzhod-n! vetrovi po vsei državi. V eeverozapadnih kraiih kratkotrajne nevihte Dnnaiska vremenska napoved za sredo: Menjajoče se, toda večinoma precej oblačno. na jugu od časa do časa padavine. Maši kraji in ljudje Zbornica TOI v spomin kralju Uedinitelju Na včerajšnji seji predsedništva Zbornice TOI v Ljubljani je predsednik g. Ivan Jelačin predlagal predsedstvu, naj osnuje zbornica Muzej kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja ter odobri v ta namen iz svojih sredstev 250.000 Din kot temeljno dotacijo sklada za osnovanje tega muzeja. V bodoče proračune pa naj se postavijo nadaljnji pr merni zneski, da bi mogla zbornica čimprej postaviti zgradbo muzeja, v katerega bodo potem prenesene vse že dosedaj nabrane in tudi v bodoče nakupljene zbirke. Nadalje je predlagal, naj osnuje zbornica Podporni fond kralja Aleksandra I. Uedi-nitelja za podpiranje osirotelih in onemoglih bivših pr padnikov Zbornice TOI. Iz tega fonda naj bi se vsako leto izplačalo onemoglim in osirotelim pripadnikom podpore za 25.000 Din Že za to zimo nai se razpiše podelitev teh ustanov v isti višini iz tekočih proračunskih sredstev. Predlog zborničnega predsednika je sprejelo predsedstvo z velikim odobravanjem in je tako naša najvišja gospodarska ustanova na najlepši način počastila spomin kralja-mučen ka. Dom kral ja Aleksandra za bolehno deco Pododbor Rdečega križa za radovljiški «rez, je sklenil, da postavi našemu pckoi-nemu vladarju kralju Aleksandru primeren spomenik v svojem srezu. Odločili so, da postavijo nekje, na zeleni Jelovici dom. za bolehno deco. Jelovico so določili zato, ker je prav ta sanjava gora pokrita s tem n'mi jelovimiin smrekovimi gozdovi. Vsa Jelovica je prepojena z zdravilnim balza mom. ki izhlapeva iz milijard zelenih igel in smolnatih debel iglavcev. Na Jelovici ni prahu cest, na Jelovico se ne sliši niti ropotanje in piskanje lokomotiv in vlakov. Odbor, ki je izbral omenjeno planoto, da na njej postavi novi zdravstveni dom, pa »i še ni izbral primernega prostora. So baje trije kraji, med katerimi izbirajo in sicer: »Lipniški lazi« v neposredni bližini Kamne gorice in L:pnice, planina Vodice nad Kropo in pa Mošenjška planina, ki je oddaljena od Vodic komaj uro hoda Za »Lipniške laze« se menda ne bodo odločili, kajti le ti leže na strmem pobočju, tako, da je še komaj za stavbo zadosti velika ravnica. Kje naj se otroci sprehajajo v taki strmini in kje naj se igrajo? Pa tudi živina se pase na »Lazih« le v jeseni. Odkod mleko za deco? Treba bi ga bilo donašati iz doline. Prav tako neprimerna je tudi »Vodiška planina«, ali »Vodice«, kakor naz vajo domačini to planino. »Vodice« leže na visoki jelovški planoti, odkoder pa ni prav nobenega razgleda. Nadalje je ta planinica zelo ozka. Leži tako neugodno, da ni skoraj nič sonca. Glede mleka je sicer nekoliko preskrbljeno, ker se pase na planini nekaj živine, toda po večini le jalovo govedo, voliči. junice in teleta. Na Vodicah so sicer primerni kraji za igrišče, toda izprehodi bi bih že precej strmi. Vse kai drugega pa je Mošenjška planina. Na Mošenjški planini, ki leži 1300 m visoko, diha čisti planinski zrak. Ta planina je zelo obsežna Na Mošenjški planini so izredno lepe lege za večjo zgradbo. Lahko si izberejo graditelji poljubno lego: Sončno, zavarovano proti severu, v bregu ali v dolini. Na Mošenjški planini ie veliko vode in tudi prostor za manjše kopališče. Voda ie s:cer prava planinska stu-denčnica. kakor na Vodicah, je pa na planini veliko sonca in ugodne prilike, kjer se voda lahko segreje na primerno toploto. Na Mošenjški planini se pase vsako leto velika čreda molznih krav. Nadalje je že sedaj na planini prijeten planinski stan, ki ga rad; posečajo obiskovalci Jelovice. Posebnost Mošenjške planine ie lep razgled na Karavanke in seveda tudi čez vso Jelovico, proti Pokljuki in Triglavskemu pogorju. Državna šumska uprava, čije last so velikanski smrekovi gozdovi na Jelovici, je odstopila lansko leto pašniškim upravičencem hrib nad plan no, ki je sedaj čisto posekan. Ta del ne bo več zasajen, marveč bo služil samo za pašnik. Dočim se na »Vodicah« pase govedo po večini po gozdovih in posekah, se bo paslo blago na Mošenjški planini od sedaj v okolici planinskega stana. Otroci, stanovalci novega doma. bi živeli pravo pIan:nsko življenje. Nadalje pa je Mošenjška planina dosti bližje Sevški planini, kjer so že prve bohinjske sirarne, kjer bi se preskrbelo za deco izboren sir. Glede izprehodov za deco. si skoraj ne moremo misliti lepšega in ugodnejšega kraja, kakor je okolica Mošenjške planine. Pot proti sosedni Lipniški planini in proti Martinčku vodi skoraj po ravnem. Posebnost vse Jelovice za mladino na so borovnice, rdeče jagode in maline V okolici Mošenjške planine naberejo vsako leto cele škafe raznih jagod in tudi mnogo gob. Ta kraj je gotovo pravi počitniški raj za mladino. Bržčas mi bo kdo ugovarjal glede dostopa. Je res, da ie Jelovica, posebno omenjena planina precej oddaljena od železnice in da leži sorazmerno visoko Iz Otoč, ali Radovljice rabiš do Kamne gorice štirideset minut Tukaj se lahko odpočiješ. na kar se prične pot v goro. Toda tudi ta pot ni prehuda vsaj poleti ne. Izpeljana je po gričevju, predpogorju tako, da celo voz jo po njej v skrajni sili, do vrha Jelovice. Dolga je iz Kamne gorice ali z Lipnice dve do tri ure. S postaje lahko dospe otrok na Mošenjško planino v treh in pol urah. Zad nji del poti proti planini je zelo zložen. Poleg »Rdečega križa« pa se zanimajo za Mošenjško plan no tudi smučarji. Tudi oni mislijo postaviti na planini zimsko zavetišče. Gotovo bi se lahko domenili tako, da bi uporabljali novi dom poleti za zavetišče slabokrvne dece, pozimi pa bi služil za prenočišče smučarjem Teren na planini je zelo ugoden za smučanje, pa tudi pot je tako izpeljena, da se smučarji lahko vračajo na dilcah, deloma po poti, ali pa po, za smučanje poleg poti ugodnem terenu. Ker bi bil novi dom spomenik za našim nepozabnim kraljem, posvečen dobrobitu naroda, je pričakovati, da bi se stroški prepotrebne zgradbe znižali na ta nač n, da bi državna šumska uprava nudila les za zgradbo po taki ceni, da se lahko čimpreje uresniči želja prijateljev naše mladine. —s. Ravnatelj Aleksander Lunaček f V Št. Rupertu na Dolenjskem se je naselila te dni še nova žalost. Prenehalo je biti plemenito srce idealnega vzgojitelja, borca in odličnega gospodarskega delavca. Tretja generacija dorašča, ki jo je vzgajal. Predniki so mu bili češkega pokolenja, on pa rojen leta 1864. v Travniku pri Loškem potoku, je ohranil vso dolenjsko dobrodušnost, le češka marljivost in vztrajnost mu je ostala še v krvi. Prišel je kot mlad učitelj na Trebelno pri Mokronogu in je začel s svoj m delom, ki je trajalo v ljudsko korist čez 50 dolgih let. Prišedši v Št. Rupert se je lotil poleg šolskega dela z vso vnemo še vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva Njegov obsežni šolski vrt je dolga leta slovel kot najlepši v krškem srezu in na tisoče dreves naj-boliših vrst je prišlo v okolico med liudi. Vpeljal je prvi Alberti-Znidaršičeve panje, ki jih je še po svoje izpopolnil ter sredi najhujših političnih predvojnih boiev le z njemu lastno ljubeznivostjo poučeval vsakogar. Posebno pazljivost je posvečal zatiranju sadnih škodljivcev. Nameščal je po dreviu najrazličnejše tičie valilnice, da je privabil čim večje število duplarjev za uničevanje mrčesa. Izumil je puško samo-strelnico za voluharja. Z večerom je zagorela v njegovi sobi luč, ki je gorela največkrat do polnoči in še čez. Popravljal je šolske zvezke, pisal članke za stanovske liste in razprave za strokovne, kjer se je posebno uspešno uveljavljal. Mnogo lepih prispevkov je poslal tudi »Jutru« Ob jesenskih jutrih smo ga srečavali s puško na rami po tamošnjem lovskem revirju. Kakor je bil vedno tih. tako se ni nikoli hvalil z lovsko srečo, dasi je bil znan kot izvrsten in siguren strelec. Nam mladim kolegom je bil najboljši svetovalec in ni čuda, če je bila njegova gostoljubna hiša ob šole prostih dnevih vedno obiskovana od vedoželjnih učiteljev. Koliko dobrih in koristnih naukov smo dobili pri njemu in kolikokrat nas je s pametnim nasvetom odvrnil od marsikakšne mladostne nepremišljenosti. Njegovi nasprotniki mu niso mogli nikoli do živega, ker je bil nad vse vesten v službi in v zasebnem občevanju fin in plemenit. Njegov prijazen nasmeh in pogled njegovih krotkih oči je razorožil takoj vsakega bojevitega nahujskanca, ki bi se rad prepiral z njim. Zato pa je bil mož zaupanja, ki ga je čislala vsa Mirenska dolina. Vodil je dolga leta tudi Mirensko zadrugo, ki je bila ena najstarejših v dolini, in se krepko udejstvoval tudi pri mokronoški kmetijski podružnici, ki je bila ena izmed največjih na Dolenjskem. Tovariši so mu izkazali zaupanje s tem, da so ga ponovno izvolili kot svojega zastopnika za krški srez. Za družico si je izbral iz znane Tekav-čičeve rodbine gospo Mici. s katero je živel v srečnem zakonu. Od preostalih otrok so ostali živi še trije sinovi, ki so v prav dobrih pozicijah. Danes se bo zg/nila vsa Mirenska dolina okoli njegovega groba, da mu izkaže zadnjo čast in hvaležnost za vse njegovo nesebično delo. Naj počiva njegovo zlato srce med živimi hvaležnimi dolenjskimi srci! Kalski C. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" Nesreče v rudnikih »Monte Promina« Split, 6. novembra Rudniki »Monte Prom na« v Siveriču, Velušiču, Tepljuvu in Štritovcih so postali v zadnjem času zelo nevarni. V nobenem rudniku pri nas in tudi ne v tujini še ni b lo razmeroma tako čestih smrtnih nesreč kakor v rudnikih tega podjetja. Zadnja nesreča se je pripetila v Velušiču. V rovu je zasulo nekega rudarja, ki pa so ga tovariši še živega odkopali. Naslednji dan pa se je pripetila v istem rudniku nova nesreča, ki je zahtevala življenje redni-ka veččlanske družine V rovu je delala večja skupina delavcev, ko so se začele rušiti stene. V paničnem strahu so rudarji bežali in se je večini posrečilo, da so se rešili s težjimi in lažj mi poškodbami. Rudar Marko Šuman iz Razadja pa je ostal na mestu mrtev. Šuman je delal že dolga leta v tem rudniku in je s skromnimi zaslužki komaj preživljal svojo družino. Zaradi teh nesreč je referent Delavske zbornice. Nikola Živkovič v splitski »Novi Dobi« objavil članek, ki ima tudi naslednje vsega uvaževanja vredne stavke: Zaradi večjega dobička dajejo poslodajalci in voditelji raznih podjetij delo ljudem, ki n majo nobene, ali pa samo nedovoljno strokovno izobrazbo za izvrševanje poverjenega dela. Ljudje se zaradi bede lotijo seveda vsakega posla brez pomisleka na svoje sposobnosti in na nevarnosti, ki jim pri delu pretijo. Pri tolikih hud h in najhujših nesrečah se moramo na vsak način vprašati, kje je krivda? Gotovo na obeh straneh, prepričani pa smo, da je večja pri delodajalcih, kakor pa pri delavcih. To je popolnoma razumljivo že zaradi tega, ker so delodajalcem do vseh podrobnosti znane vse tehnične strani obrata in tudi vse nevarnosti, dočim delavec-nestro-kovnjak niti ne sluti kolike nevarnosti so združene z njegovim mizernim zaslužkom. Če se delavne moč; delilo na kvalificirane in nekvalificirane, potem je pač treba skrbeti, da bodo pravilno zaposleni eni in drugi in da se zaposlitve ne bodo ravnale samo po dobičku podjetnikov. Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za zajtrk skodelico kakaoa. Posebno slasten in tečen je Mirim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu. Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1.—. Po zločina v Verjn Ljubljana, 6. novembra Stanje žrtve roparskega zločinca, 62!etne kramarice Ivanke Kafolove, ki je bila včeraj popoldne prepeljana z avtom z Verja v ljubljansko bolnišnico, se je danes precej izboljšalo ter upajo, da jo bodo mogli ohraniti pri življenju. Preiskovalni sodnik g. Viktor Prohinar je snoči ob 18. prišel na kirurgični oddelek z zapisnikarjem ter zaslišal Kafolovo, ki je prišla že toliko k sebi, da je mogla dajati na sodnikova vprašanja povsem jasne in točne odgovore. Z vso obzirnostjo izvedeno zasliševanje je trajalo dobro uro in je bil sestavljen zapisnik o vseh njenih podatkih. Kafolova je natančno pojasnila, kako je prišel Josip Mavrin s sekiro na njen dom. kako jo je udaril in kako se ga je skušala z vsemi silami ubraniti. Par minut sta se ruvala. Ko je ležala na tleh, je videla, kako je segel v miznico in vzel tam shranjeni denar; vzel je 1 bankovec po 1000 Diii. 9 bankovcev po 100 Din in več kovanega denarja. Ranjenka pravi, da je dobila do 7 udarcev. Z Mavrinom so se pravdali že dalj časa, tako je bila neka tožba zaradi žaljenja časti in daljša prav- Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. da zaradi motenja posesti ob malem potoku. Od marca letos sploh niso kot sosedi spregovorili niti besedice. Kafolova ne more pojasniti, kakšne namene je zasledoval Mavrin, ko jo je napadel. Mogoče iz ma- ščevanja; Orožniki ▼ Medvodah »o sedaj podali državnemu tožiteljstvu daljše poročilo o rezultatih vseh poizvedovanj, ki so jih izvršili v Verju, in o zaslišanju Josipa Mavrina. Preiskovalni sodnik je danes samo kratko zasliševal Josipa Mavrina. Pet milijonov za bedo v vsej banovini Banovinski bednostni fond je manjši od ljubljanskega socialnega proračuna — še z milijona za zimo Ljubljana, 6. novembra Bednostni fond je v teh časih siroma-ščine, brezposelnosti in podpor brez dvoma najbolj popularna ustanova. Vsi razpravljajo o njem. delavci in delodajalci, brezposelni in politiki. Dejstvo je, da bednostni sklad, za katerega pobirajo davčne uprave prispevke po vsej banovini in ki je namenjen za podporo bednim in potrebnim vseh slovenskih srezov in občn, v celoti ne doseza niti socialnega proračuna samo mestne občine ljubljanske. Ta primerjava nam dovolj nazorno pokaže, v koliko more bednostni sklad izpolniti vse nade, ki jih stavijo nanj bedni in potrebni vseh naš h mest in vasi. V tekočem proračunskem letu so dohodki bednostnega sklada preračunani na znesek 5,050.000 Din. Od tega so posamezne postavke razdeljene takole: za mezde in živila brezposelnim delavcem, ki naj dobe zasilne zaposlitve pri javnih delih, 2350.000; za zaposlitev višje kvalificiranih brezposelnih, t. j. brezposelnih inteli-gentov 650.000; za pomoč pri elementarnih nezgodah in ujmah 500 000; za prehrano onemogl m, brezposelnim in njihovim rodbinam, zlasti za prehrano otrok 900.000; za javne kuhinje in humanitarne institucije^ 450.000. Ta proračun se je v teku leta še za nekaj stotisočev zviša] z zaostanki iz lanskega leta. Številna podjetja, ki so od svojih delavcev pobrala prispevke za bednostni sklad; namreč lani niso odštela teh zneskov davčnim upravam odnosno banovini, pa so se letos odzvala ponovnim terjatvam. Na ta način bo mogoče, da se bodo posamezne postavke še nekaj zvišale in bo iz sklada izplačanih več podpor, kakor je bilo prvotno predvideno. Z vsemi temi zneski pa banska oprava razpolaga seveda strogo po določilih, kakor jih je sklenilo proračunsko zasedanje banovinskega sveta. Za mezde in prehrano pri javnih delih je bilo izplačanih vsem srezom v banovini doslej 1 in pol milijona Din. Prvi obrok je bil nakazan že v začetku julija, drugi pa prejšnji teden. Preostanek, ki bo po vsej priliki narasel še na nekaj več kakor 1,050.000, bodo razdelili v doglednem času. Za podpore pri elementarnih nezgodah in ujmah, ki se izplačujejo po potrebi, je bilo doslej nakazanih 214.000 Din. Za prehrano onemoglim in brezposelnim so na začetku julija izplačali 360.000, za javne kuhinje in dobrodelne ustanove pa 180.000 Din. Poleg tega je banska uprava kupila iz sredstev bednostnega sklada in razdelila najbolj prizadetim krajem 60 vagonov koruze. Zlasti ta postavka je bila v javnosti deležna mnogo graje, a precej po krivici. Brez dvoma je takšen način nabavljanja živil — nakup na debelo — zlasti za obče socialne akcije najbolj ekonomičen in izdaten. Domače občine pa bi bile seveda morale poskrbeti, da delavske družine ne bi prejemale po nekaj kg koruze, s čimer niso vedele kaj početi, temveč bi bile morale poskrbeti za mletev. Znesek za zaposlitev brezposelnih inteligentov je bil pozneje zvišan na 1 milijon. Iz teh sredstev so dobili zasilno na-meščenje po raznih oddelkih banske uprave in po sreskih načelstvih številni abitu-rijenti srednjih šol in absolventi fakultet Po vsem tem je mogoče pričakovati, da bo banska uprava vsaj še s kakšnima dvema milijonoma priskočila to zimo na pomoč našim pomožnim akcijam. Podpore iz bednostnega sklada so po možnosti deležne prav vse upravne edini-ce prve stopnje, vse avtonomne in vse podeželske občine. Razdeljevanje podpor in dajatev se vrši pod strogo kontrolo, tako da jih v resnici ne prejema nihče drug kakor brezposelni. Resnica je, da so tudi vse naše kmečke občine prav težko in neposredno prizadete po gospodarski krizi. Lahko se reče, da ni kraja pri nas, ki ne bi bil po svojih delovnih silah navezan na industrijo in obrt Zlasti zastoj v lesni industriji in v drugih strokah, ki so dajale dela in kruha najsiromašnejšim slojem v agrarnem zaledju, je ta zasekal težke, brezupne rane. Bednostni sklad v današnjem obsegu pa seveda ni v stanu, da bi vse zlo brezposelnosti spravil s sveta. Beda, ki grozi, da bo to zimo še občutno narasla, bo prej ali slej morala od poklicanih instanc izterjati druge, zmagovitejše ukrepe. Dve zanimivi razpravi v Celju Celje, 3. novembra Danes sta bili pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju dve razpravi zaradi umora. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič, votanti so bili s. o. s. Tiller, dr. Dolničar, Božič in Detiček, javno obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca Antipin, na prvi razpravi je zagovarjal obdolženca dr. Lovrec, odvetniški pripravnik pri dr. Ka-lanu, na drugi razpravi pa odvetnik dr. Milko Hrašovec. Lastnega otroka je zastrupil Prvi se je zagovarjal zaradi hudodelstva umora posestnik Andrej Kladnik iz Slivnice pri Št Juriju ob juž. žel., oče devetih otrok. Kladnik je že 20 let poročen. V zadnjih letih je bila pri njem v službi 40ietna gluhonema in duševno zaostala služkinja Amalija Tanškova. s katero je imel Kladnik ljubezensko razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Letos 18. maja je Tanškova rodila nezakonsko hčerko. Otroka je imela v začetku v oskrbi Kladnikova žena, ki pa se zaradi bolezni ni mogla več brigati za otroka, zaradi česar ga je po dveh tednih izročila svojemu možu. Kmalu zatem je začel otrok bruhati in je 10. julija umrl. Ljudje so začeli govoriti, da je bil otrok zastrupljen. To je izvedelo tudi orožni-štvo, ki je takoj uvedlo preiskavo. Otrokovo truplo je bilo obducirano Deli požiralnika, želodca in čreves so bili poslani fiziološkemu institutu ljubljanske univerze. Pri kemični preiskavi so našli v organih strup v obliki arzena in bakra Andrej Kladnik je sprva tajil dejanje, pozneje pa je priznal, da je dajal otroku prašek za ugono-bitev ščurkov, ki ga je kupil na sejmu v Št Juriju. Pri današnji razpravi je Kladnik dejanje v polni meri priznal, zagovarjal pa se je, da je storil to v zmedenosti in da ni popolnoma pri pravi pameti, kadar se razjezi. Njega je namreč jezilo, ker je žena ponovno kričala nanj in zahtevala, da izroči otroka v rejo in skrb; zanj. Sodišče ni vpoštevalo tega zagovora, ker je že v preiskavi zaslišan izvedenec psihiater izpovedal, da je sicer Kladnik duševno nekoliko zaostal, a je za svoja dejanja vendarle odgovoren. Po zaslišanju Marije Kladnikove m Marije Tanškove je sodišče obsodilo Andreja Kladnika zaradi umora na 14 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Kladnik je prijavil priziv zoper izrek o kazni, kazea pa je takoj nastopil. Zagonetna smrt prevžitkarja Pri drugi razpravi sta se zagovarjala 30!etni posestnik Matija Koprivnik iz Bo-horine pri Zrečah in njegova žena, 33Ietna Rozalija Koprivnikova. ki sta bila prav tako obtožena zaradi umora. Jurij Založnik je živel s svojo ženo Marijo kot prevžitkar pri svoj; hčerki in svojem zetu, t j. pri Matiji Koprivniku in njegovi ženi. Jeseni L 1933. so se začeli med Jurijem Založnikom m obdolžencema prepiri zaradi prevžitka m je Založnik celo tožil oba obdolženca na sreskem sodišču v Konjicah. Letos 21. julija zjutraj je odšla prevžit-karica Marija Založnikova na dnino k sosedi, dočim je ostal Jurij Založnik doma. Okrog 17. je bila nujno pokl cana domov. Mož ji je povedal, da mu je slabo ki da je bljuval. Rekel je, da si je skuhal za kosilo krompir in zelje ki da si je nekaj te jedi prihranil za večerjo. Ko pa je vzel malo pred 17. krompir in ga začel jesti, se mu je zdelo, da ima krompir čuden okus. Takoj mu je postalo slabo in je začel bljuva-ti. Založnik je dejal, da je moral biti krompir zastrupljen. Založnikova je spravila moža v posteljo. Drugega dne okrog 1330 je Založnik umrl. Dne 24. julija je bila izvršena obdukcija trupla. Notranji organi so bili poslani v preiskavo fiziološkemu institutu ljubljanske univerze, ki je po kemični preiskavi ugotovil, v teh organih tolikšno množino arzena, da je izjavil, da je Jurij Založnik umrl zaradi zastrupljenja z arzenom. Sum je padel na Matijo Kopriv-nika in njegovo ženo Rozalijo. Obdolženca sta med preiskavo in tudi pri razpravi zanikala krivdo. Priče so v glavnem izpovedale ugodno za oba obdolženca in n'so izključile možnost da bi se bil Založnik sam zastrupil Na podlagi izpovedb prič in glede na pomanjkanje dokazov je sodišče oprostijo oba obdolženca. ULTURNI PREGLED Knjige »Srpske književne zadruge" 2e več ko četrt stoletja _ z vojnim presledkom. seveda — dobiva prijatelj knji-že\nosti. »na področju cirilice« vsako jesen 7 kn>ig Srbske književne zadruge- Te knjige tvorijo .-kupno »kolo« ali letnik m ee odlikujejo po dobn izbiri in po enotni opremi (ist; format vezava v modro platno z rdečimi obrezami, enotno zrcalo platnic). Tudi letos so se pojavile ob koncu oktobra; prišlo jih ie sedem in vse izpričujejo trden program te največje in poleg Matice Srpske najzaslužnejše srbske književne družb« Pridržu ioč si. da o tej ali oni knjigi priobčimo obširnejši prikaz, jih danes predstavljamo slovenskemu občinstvu kot kolo, kot skupen knjižni dar tega leta. (Zaradi veete popolnosti omenjamo še to, da ima Srpska književna zadruga razen rednih izr daj še zbirki »Zabavnik« in »Poučnik«. vrh tega izda vsako leto štiri enotno opremljene, rdeče vezane knjige svoje nedavno ustanovljene zbirke »Savremenik« ki objavlja samo modeme in zgol; domače avtorje). Letošnje kolo rvtvarja in vodi pesniška kniiga Velimirja 2 i vojinovi da »Str hovi« Zivoiinovič nekdanji urednik revije »Misao«. ki so jo letos zadušili težki časi. ie iz dosedanjih zbirk in zlasti iz revij najbolj znan pod psevdonimom V. Massu-ka. Zbirka predstavlja nekako antologijo. ker so pesmi v glavnem posnete iz prejšnjih knjig. Med povojnimi liriki beograjskega kulturnega kroga gre Zivofinoviču odlično mesto. Njegova poeziia je dozorela pod modernimi vplivi, vendar ne kaže sodobne pesniške anarhije, marveč se oblikuje v osebno barvit, tanko uglašen in v pravo lirično občutje izzvenevajoč pesniški izraz. — K Živojinoviču se ob priliki še vrnemo. Velika Petroviča »Pripovedke« so izbor novejše proze pisatelja, ki si je tik pred vojno pridobil eno pr»ih mest v srbskem pripovednem slovstvu in ki ga tudi povojni pojavi niso mogli potisniti v ozadje. Veljiko Petrovič je realist sodobnega kova, kultiviran pripovednik Vojvodine, kj ie dala tudi Izidoro Sekuličevo, Miloša Crnjan-skega in druge. Zbirga vsebuje trinajifit novel, pa je vzlic temu. kakor ee nam zdi. srečno izbrana in zaokrožena, tako da se iz nje jasno vidi pisateljev literarni profil. Veljiko Petrovič ie eden tistih srbskih pripovednikov, ki finejše ustrojenega čita-telja nikdar ne razočarajo. Svetolik P R a n k o v i č ie avtor romana »Seoska učiteljica«. Srpska književna zadruga ima v svoji založ.iiški hiši častitljivo tradicijo, da izda vsako leto, če le mogoče. izviren roman. Po navadi je to mogo- če. Letos ie izdala spis, ki bo po 6voji snovi in po pripovednikih kvalitetah gotovo vzbudil pozornost. Tudi tej knjigi utegnemo ob priliki posvetiti več prostora Vukova knjiga, ki je letos druga v vrsti izbranih spisov velikega reformatorja pismenega jezika, zbiratelja narodnih pesmi in narodnega besedišča, obsega življenjepise štirih »najznatnijih srpskih pogla-vica našega vremena«, dalje spis o Milošu Obrenoviču, članek o knezu Danilu Petroviču Njegošu ter primere Vukove kritike. Ne^ dvomimo, da bo tak izbor iz Vka imel več hvaležnih čitateljev, kakor vsako aka-demiono. kritično izdanje. S posebnim zanimanjem se čitatelj zaustavlja na straneh obsežnega 6pisa o knezu Milošu Obrenoviču, ki je sicer 6pisan z vidika njegovega sodobnika, vendar pa mu prav to daje poleg VuknvLh osebnih spominov in lepo tekočega sloga posebno mikavnost. Jovana S k e r 1 i č a >Književne študije« bodo obsegale več knjig- Tudi to je izbor iz celotnega dela. izbor, ki sta ga priredila dva dobra poznavalca Skerliča: Svetislav Petrovič in Miodrag Ibrovac- Skerlič je bil tako močna osebnost in toliko uvaževan vodja literature ter predstavitelj generacije. da M. Ibrovac v svoiem uvodu upraviče no ugotavlja: »I danas posle dvadeset go-dina. u našoj književnosti, na Univereitetu. u čitavom 'ugoslovenskom kulturnom i po-litičkom životu, mesto Jovana Skerliča rjapi prazno: tužan dokaz njegove snage i njegovih zasluga« Prva knjiga Skerličevih izbranih literarnih Studii obsega med drugim članke o Lazi K. Laza reviču. o Janku M. Veselinoviču. kritike posameznih spisov Borijava Stankoviča in Petra Kočiča. dalje članek o Aleksi Šantiču in kritike o poeziji Milana Rakiča. Splošnejši vpogled in pregled nudi njegova študija »Srbija*, njena kultura i niena književnost«. Skerlič je umel dati svorim literarnim študijam in člankom toliko življenja in toliko svoje močne osebnosti, da vzlic vsej menjavi časa. generacij, oku6a, metod in literarnih nazorov, ostajajo negovi članki zanimivo jn vzpodbudno štivo. tudi tam. kamor je že padla senca časa. Sedanjo izbor iz Skerliča je treba pozdraviti tako. kakor *®e doku- j mente edinstvenih osebnosti, ki so gibale dobo in ji oblikovale obraz. Milutina D. Lazareviča ciklus vojaško - zgodovinskih spisov »Naši ratovi za oslobodjenje i ujedinjenje« je dosegel četrto knjigo, ki obravnava posebno žalostno epizodo novejše balkanske zgodovine: srbsko - bolgarsko vojno L 1913. Je prav za prav monografija o breealniški bitki z opisom vseh dogodkov, ki jo obdajajo; knjiga nosi viden pečat vojaškega strokovnjastva, vzlic temu pa smo preverjeni, da je zlasti za njene še živeče udeležence nad vse zanimivo štivo- Ciklus spisov »Naši ratovi za oslobodjenje i uiedinjenje« j« temelij«ta razčlemba vseh akcij hrabre srbske vojske in nuna izpopolnitev domače historiografi-ie. Škoda ie le. da tako delo ni ilustrirano Zadnja knijiga v tem prikupnem kolu t« prevod Molierea. Mojster srb6keea stila Bogdan P o pori i. ki je tudi tankočuten pozna vadeč francoščine, je prevel »Namišljenega bolnika« (Uobraženi boleenik). Dra-goslav 11 i č pa »Učene žene«. Bogdan Po-povič je spisal knjigi kratek predgovor, v katerem razpravlja o načelih in nekaterih problemih prevajanja Molierea. Njegov prevod »Namišljenega bolnika« je kompleten, s prologom in intermezzi; v niein že ob površnem čitanju opaziš mojstrsko roko. Težko, a uspešno delo ie imel Dragoslav Ilič z »Učenimi ženami«, ki jih je prevel v rimanih verzih. Prevod teče gladko in ga s slastjo čilaš. 2e pričujoči, zgolj informativni prikaz letošnjih knjig Srpske književne zadruge kaže, kako pester je njen knjižni in tudi knii-ževni program, vendar pa zaradi pestrosti nikjer ne pade pod neko višino, ki odgovarja najboljšim tradicijam družbe, čije tajnik in duša je bil nekoč Jovan Skerlič. V Srp6ki književni zadrugi še vedno živi duh pokojnega Skerliča in njegovega še živečeea učitelja Bogdana Popoviča; njuni nazori — z ene strani poudarek ideine vrednosti, z druge poudarek okusa in formalne lepote — odločujejo pri izbiri spisov, a nikdar v škodo dobre literature. Lahko da zaradi tega nastaja neka konservativnost. toda vprašajmo se: ali ni pri knjigah, ki so namenjene širšemu občinstvu, boliša vzdržnost nego pretirano novotarstvo. ki tolikokrat prodaia nezrelo sadje?! Sicer Da smo že zabeležili, da je Srpska književna zadruga ustanovila za produkcijo mladih zbirko >Savremenife«. v kateri izhajajo knjige, iS bi sicer lahko mirno vstopajte t kolo DANES VELIKA PREMIERA težko pričakovanega velefilma MARLENE DIETRICH v filmu ljubezni PLAVOLASA VENERA To je film, kateri nas vodi skozi življenje mlade žene, pred katero se klanja svet. Vzvišena pesem ljubezni. MASLENA DIETRICH TAKA KOT ŠE NIKDAR Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4, 7.15 in 9.15 uri. Predprodaja od 11.—yt IS. ure. omaee vesti ♦ Mednarodna zrakoplovna zveza, bo imela prihodnje leto svoj kongres v Beogradu. Letošnjega kongresa v Washimgto-nu ge je udeležil predsednik Aerokluba Tadija Sondennajer. kj se je sedaj vrnil v Beograd ter poročal, kako globoko je pretresla udeležence kongresa vest o tragični smrti jugcslovenskesa vladarja. Pri sprejemu je predsednik Zedinjenih držav izrazi! jugoslovenskemu delegatu svoje glo. iboko sožalje. G. Sondermajer je poroča tndi, da je naša delegacija na kongresu mednarodne zrakop lovne federacije gtavila predlog o svobodni odo rabi fotografičnih aparatov pri mednarodnih letalskih prireditvah. Prihodnji kongres mednarodne letalske zveze se bo vršil v naši državi, določitev časa na je prepuščena našeuw Aeroklubu. Najbrž se bo kongres vršil v oktobru. V federacijo so se prijavili tudi aeroklubi Bolgarije in Rusije. Bolgarski aeroklub je bil sprejet že na wasli:Cigton-skem kongresu, sprejem ruskega aerokluba pa je odložen za kongres v Beogradu, katerega se bedo udeležili tudi ruiski delegati. ♦ O nacionalnem programu Srbije bo v Manašnji nacionalni uri radia predaval asistent beograjskega vseučilišča dr. Stranja. kovič. Predavatelj bo oPisal, kako so predstavniki srbske cerkve in prosvetni delavci gojili kult srbske preteklosti, z njrim vred pa tudi ideje vzajemnosti. Najstarejši presvetitelji so se že udejstvovali v tem duhu. Karadjordje pa si je izdelal velik nacionalni pro ar ram v cilju osvobojenja in tiedinjenda Jugoslovenov. Njegovi slavni potomci so to delo nadaljevali, dovršil pa ga je blagopokojmi viteški kralj Aleksander -I. Uedinitelj. ♦ Izpremembe pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Ker je bil dosedanji preiskovalni sodnik pristav g. Viktor Prohinar premeščen k s redkemu sodri šču v Gorndi grad. bo prevzel preiskovalni oddelek VIII. okrožnega Fodišča g. I. Breliih, doslej starešina sreske>ea sodišča v Cerknici. Dosedanji kazenski sodnik pri sreskem sodišču v Ljubljani g- Jože Rus je prevzel kot preiskovalni sodni oddelek IX. Ta oddelek je vodi! po odhodu s. o. s. g. dr. Kresnika na dopust pristav g. dr. Ivo Dovgan, ki je postal sresfkl sodnik v Umiki. Preiskovalni sodnik g. ar L*on Pompe, ki je vodil XI. oddelek okrožnega sodišča, je odšel kot sodnik k Moškemu s«.r.i§ču v Laško. Vodstvo tega .ddelka je prevzel pristav g. CM! Gciouh. Sodnik g. dr. Tominec iz Slo-venjgradca je prevzel kazenski oddelek VII. sreskega sodišča v Ljubl.ian' ♦ Smrt uglednega železniškega strokovnjaka. V nedeljo t. t. m. ie umrl zadet od kapi s. Dcbrivoj C u k a v a c, načelnik prometne komisije sarajevske železniške direkcijo, brat poveljnika Dravske divizijske oblasti s. generala Cukavca. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 3387 Danes ob 7. in 9. uri predvajamo ZADNJIKRAT film: Pogrebne svečanosti za blagopokoj-nim Viteškim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem, Obisk kralja Borisa v Beogradu, Življenje kraljevičev na Bledu, Barthou v Beogradu, Barthoujev pogreb — kot dopolnilo k filmu Neki gospod Gran V glavni vlogi Hans Albers, Karin Hardt, Olga čehova, Theodor Loos. Lepa glasba. Krasni naravni posnetki Slednji film se bo predvajal še v četrtek in petek ob 7. in 9. nri, z najnovejšim Foxovim zvočnim tednikom. ♦ Zdravniška zbornica za dravsko banovino sklicuje v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne '2 redno svojo skupščino v dvoran. OUZD na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Dne v™ red: 1. obdavčenje zdravnikov. 2. slučajnosti. Udeležba nujno potrebna. — Odbor. ♦ Nov grob. Dne 6. t. m. Je v IvanJfcovcih nenadno po kratki, hudi bolezni preminil občinski delovodja g. Josip V e s e 1 k o. Biil je vnet sokolski delavec, agilen v društvenem delu in obče priljubljen. ♦ Nič več Gornja Radgona, samo Radgona. Pad Avstrijo sta bili na Korošikem dve mesti, Oberdrauburg in Unterdrautourg. Ko je zadnji pripadel nam, so pisali nekaj časa Spodnji Dravograd, a pridevek Spodnji so kmalu opustili, ker mu manjka ko-relativ Gornji Podobno je v primeru Radgone. Nekdanjemu kraju Radkersburg (Radgona) je odgovarjal Ober Radkersburg I JOHN G I L B E R T se nam pokaže v filmu pomorščakov Trije mornarji ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., 7. ln 9. uri Vstopnina 4.50 in 6.50 Di: (Gomila Radgona). Zdaj je med obema krajema državna meja, eden je oficieino Radkersburg, po naše Avstrijska Radgona, drugi pa je samo Radgona, kar popolnoma zadošča, ko nimamo nobene Spodnje Radgone, in tudi ljudstvo govori kratko Radgona. — A. D. ♦ Poročil se je v Beograd« g. imž. Verlbdč Stane iz Ljubljene, uslužben v rudniku angleške družbe »Novo Brdo Mineš« pa plačilo sodnih stroškov, pa se ni moglo obdelovati njemu v prid, ker se Je prodalo na javni dražbi. Zahteval je, da se m« iaplača odškodnina v skupnem zneskn 54.000 I>i)n. Radičev odškodninski zahtevek se Je razpravljal na kasacijskem sodišču v Beogradu, ki je spoznalo, da je Radičev zahtevek gmotne odškodnine upravičen, aM mu ni priznalo odškodnine v polnem nnedku njegovega zahtevka Prisodilo m« je 87OO Din za osebni zaslužek, ki ga je izgubil v i>ol-tretjem letu svojega jetništva, to povrnitev popolnega zneska 9000 Din aodnih stno-škov, ki jih je moral plačati s 6% obrestmi od 29. majnika 1931. Povrnitev vseh ostalih stroškov, oziroma škode, ki Jo Je imel Radič, da sa je priboril svojo pravico, kakor tudi odiškodnino za izgubljeni dohodek od prodanega posestva, pa Je sodišče odklonilo. Aromottn Ne hvalite klobas sami; klobase mora pohvaliti gost, zato »Aromatin« v klobase. ♦ Nenavadno ekshumacljo je izvršil na tootorskem pokopališču neki Filip Avguštin, ki je svojo rodbinsko grobnico prodal nekemu posestniku za 3000 Din. Kupec je zahteval, naj grobnico takoj izprazni in Filip se'je ponoči lotil dela. Kosti slojih pokolih sorodnikov je zavil v veliko plahto ter jih pustil pred vrati pokopališča. Zjutraj je bilo veliko razburjenje zaradi te nenavadne ekshumacije in, ko so povzročitelja izsledili, se je izgovarjal. da je okostja samo začasno pustil na pokopališču. kar pa ne bo olajšalo njegove odgovornosti pred sodiščem. ♦ Vlom v Velikem Okiču. V Velikem Okfiču v Halozah so vlomili te dni neznani tatovi v hišo Marije Hauserjeve. Tatovi so priredili v kleti celo gostijo Ko so se pošteno najedli in napili, so odnesli še 80 litrov vinskega žeranja. 4 velike pletene steklenice vina. več blazin z gosjim puhom, več perila in jedilnega pribora ter nekaj različnega orodja. Hanserjeva je oškodovana za okrog 4000 Din vrednosti. ♦ Tatvina denarja v Malencah. V trgovino Neže Blaškovičeve v Malencah pri Krški vasi je stopil te dni na večer pita-rejši moški. Zahteval je za 1 Din cigaret. Ko je trgovka iskala cigarete, je neznanec brž posegel v predal in vtaknil v svoj žep 2700 Din gotovine. Trgovka je opazila tatvino šele naslednje jutro. ♦ Krvav spopad med sosedi. V špitallču v kamniškem okraju sta se včeraj sprla posestnika Gregor Drolc in Anton Humšak (zaradi nefce meje. Prepir Je postajal vse ostrejši, slednjič pa je Hoanšak vee razjarjen potegnil nož in ga zabodel Drolcn v levo stran prsi Drolc se je okrvavljen (zgrudil na tla in so ga morali nemudoma prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Hom-šaka so orožniki odvedli v zapor. Drolčevo stanje je zelo resno. ♦ Tovarna Jos. Relch sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Li"Miane u— Pomožna akcija mestne občine za zimo. V ponedeljek zvečer se je na mestnem magistratu vršila pod predsedstvom občinskega svetnika g. Draga Kosma seja mestnega socialno-poMtičnega odseka. Na 6eji so med drugim pretresali tudi trspeh letošnjih dveh nabiralnih dni, ki Je bil Kljub deževni nedelji nepričakovano povoljen. Do pričetka seje so nabiralci obračunali socialno-političnemu uradu okrog 33 tisoč dinarjev Obranih prispevkov celotna akcija pa bo po približnem računu znesla še nekaj nad 40.000 Din. Značilno je izku. stvo, ki so ga doživeli številni nabiralci, da »o namreč preprosti ljudje brez vsakega godrnjanja dajali, kakor pO pač mogli, da so se pa nekateri imoviti ljudje obnaša M ta izražali oapram nabiralcem ne ravno veJikodušmo. Zgodilo se je celo, da je podjetnik, ki mu je mestna občina pred nedavniim časom dala zaslužiti pri večjem javnem delu, najprej s hudimi besedami ozmerjal mestne delavce, ki so prišli prosit na njegova vrata, in Jim na koncu z jezo vrgel dinar. Ker bo ravno siromašni ljudje radi ln z veseljem darova!!, ee »Mrka po vsej pravici imenuje: Delavec za delavca. Nabiralci so obšli tudi vse javne in zasebne urade. Samo šefa dveh velikih direkcij sta jim zabranila dostop v pisarne njunega področja Obširno pa so na seji razpravljali o vprašanju obče pomožne akcije v letošnji zimi, ki bo po vseh pričakovanjih še mnogo hujša, kakor so bile dosedanje. Sredstva za gocialne namene ao povsem izčrpana ta odsek bo moral po- ŠT H • II t. D I R I G I B L JUNAKI ZRAKA — JUŽNI TEČAJ f ii 1 u L iskati nove vire. Socialno-političnemu uradu je bilo naročeno, naj podrobneje izračuna vse zneske, ki so še na razpolago, in naj stavi nato konkretne predloge. Kmalu po novem letu bo mestna občina tudi letos priredila običajno dobrodelno prireditev. u— Orkester in pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske in z njima Orkester državnega konservatorija, vsi trije faktorji nastopajo v petek, 9. t. m. na žalnem koncertu v počastitev spomina blagopokcjne. ga Vliteš/keea kralja Aleksandra I. Uedini-telja v veliki union. dvorani. Izvajajo naslednji spored: Hristič: Opelo, žalni spevi za mešani zibor, dirigira ravnatelj Polič, Adamič-šantel: žalna koračnica, Čajkovski: Elegija, Sibelius: Romanca, Rebikov: Večerna zarja, Saint-Saens: Preludij. I/z-vaja združeni godalni orkester pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca, violinski solo igra prof. Karlo Rupel. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u— Iz rodoljubnega delokroga »Soče«. Društvo »Soča« priredi v soboto 10. t. m. ob 20.30 v salonu pri »Levu« počastitev spomina narodnih žrtev. Udeležfba je obvezna za vse Sočane, vabljeni pa so tndi članii vseh primorskih društev in prijatelji. V nedeljo 11. t m. bo ob 11. v stolnici sv. maša zadušnica ter je dolžnost vseh nacionalnih in emigrantskih društev mesta in Okolice, da počaste spomin mučer.iških žrtev. Odbor je sklenil, da ne priredi pol leta nobene društvene prireditve veselega značaja v znak globoke žalosti zaradi vla-darjve mučeniške smrti. Po sklepu odibora bo za binkoštne praznike prirejeno tndi DANES JO AN CRAWFORD v velefilmu PLESALKA B 0 N N I E Film žene, ki je zašla na kriva pota ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.15 uri dvodnevno romanje članov in prijateljev na grob bi a gopoko jnega kralja na Oplenac s posebnim vlakom. Vožnja bo četrtinska, udeležbo pa je treba prijaviti društvu »Soči« v Ljubljani, Frančiškansfka ulica 10. Podrobnosti bodo še objavljene. Kdor si prihrani do binkošti najmanj 200 Din, 6e bo že lahko udeležil tega potovanja v zgodovinske in svete kraje. Odbor Je določil tudi odsek petih članov, ki bo organiziral posebno društveno ustanovo »Sklad viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja«. Ta ustanova bo uvedla življenjsko zavarovanje Sočanov proti plačilu malih prispev. kov. Sfpored akcije Sočanov obsega torej: 1) zvečer 10. t- m. komemoracija pri »Levu«, 2) 11. t. m. ob 11. zadujšnioa v stolnici, 3) polletno globoko žalovanje, 4) narodno romanje na Oplenac Ob binkošrtih, 5) življenjsko zavarovanje. Udeležite se pol-noštevilno vseh »Sočinih« predavanj, ki se za sezijo 1934-35 otvorijo v soboto 24. t. m. Sočani, podprite s svojo udeležbo naše delo! u— CeSkosioven®^ obee v Ljubljani po. fddA dne 11 listopadu v restaurad Zvezda »NerudOv večer«. Prednššl p. profesor dr. Všclav Burian. Začdtek o 20 Ms h. Krajani zučastnčte se ho v hojn£m počtu. — Zahajovaci predstaven! loutkovžho divad-la je v nedžli 11 t. m. o 16 h. u— Djin»vski Ljubomir zaradi splošnega narodnega žalovanja ne bo sprejemal JCdcr Kom jamČC, pKovtr kavo- kofeina? - KAVA H A G, katere izboma kakovost in zdravstvene odlike temelje na 30 letnih tovarniških izkušnjah in svetovni organizaciji. DOBIVA SE SAMO V ORIGINALNIH ZAVITKIH obiskov povodom svoje slave sv. Dimitrija. u— Društvo »Tabor«. Jutri ob S .30 zrre. čer bo predaval v predavalnici na realki (Vegova ulica) priznani predavatelj g. prof. Ivan Rudolf »O mučeništvu«. Iskreno vabljeni! u— Smrt je ugrabila gospo Marijo Ambroževo, soprogo pleskarja. Njen pogreb bo danes ob pol 15.Pokojnd blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! u— Tečaj za smučarsko telovadbo, katerega priredi SPD. se prične v sredo dne 7. t m. ob 19. v II. državni realni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah; vhod i* Ciril Metodove ulice. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za ta tečaj. Prijave sprejema pisarna SPD na Masarvkovi cesti v palači Grafike od članov in od nečlanov Sicer se pa sprejemajo prijave tudi v sredo ob pričetku tečaja, in to od 16.30 dalje v telovadnici gimnazije u— Nenaden obisk v mestni irbožnlcl. V torek popol)ine je tričlanska komisija mestnega občinske-g® sveta nenapovedano obiskala mestno ubožnioo v Ja pije vi ulici, da si ogleda poslovanje zavoda. Zastopniki mesta so se spustili v pomenike z ubožci in pa z dijaki, ki prejemajo tamkaj brezplačno hrano, in so se pri tej priliki prepričali, da so tako ubožci kakor štude»nrt.;e prav začovoljni z vsem, kar jim ncdl z?v-vod. u— Zgradba nove Duklčeve hiše v G?v-Jevi ulici prav hitro rase. čeprav vreane ni čez mero prijazno delom pod milim nebom so Dukičevi delavci neprestano na stavfbi. V nekaj dnevih so zrasli, betonski temelji in suterenskl prostori, v grobem Je že dozidano pritličje in deloma prvo nadstropje, železobetonski nosilci pa ss pomalem dvigajo že v drug.) nadstropje, če le ne bo prevelikih vremenskih razočaranj, bodo delavci zidali vso zimo ta taL u-ži šk os r bsk e ga Veetnikac, časopisa društva prijateljev Lužice v Pragi. V tej številki ie nekaj člankov, ki so tudi za nas zanimivi. Profesor Pfita se v uvodnem članku »Odšla sta nam dva velika prijatelja« spominja našega blagopo-koinega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Louiea Barthoua. Pisatelj omenja veliko zanimanje kralja Aleksandra I. za Lužico. Pri zadnjem obisku Lužičanov v Beogradu je ta najsevernejši slovanski narod pozdravil tudi naš pokojni kralj. Lužiški sokolski prapor je bil takrat okrašen z jugoslovenekim trakom. Kakor je že poročal naš list. so Lužiča.ni iskreno in globoko žalovali za našim kraljem. Profesor Pata se v posebnem članku spominja tudi šestdesetletnice Ksa-verja Meška. Omenja Meškov pesniški pzdrav Lužici, ki je izšel v 6- številki III. letnika »Lužic^osrbekega Vestnika« 1.1922. Meškove črtice je prevajala lužiska pisateljica Mina Witkojc v zbirki »Dolno6erb6ke ba6ne«. Gornjelužičanom pa je Joe. Nowak prevedel v časopisu »Lužici« L 1915. drobno Mežkovo črtico »Življenja wječorne pačerje«. Pisatelj zaključuje članek z upanjem, da morda prinese Meškov jubilei še večiie zanimanje za njegovo delo- Do sedaj je izšlo 15 zvezkov Meškovib spisov v prevodu v češčini, a eden zvezek je bil preveden v 6lovaščino Uglednemu jubilantu slovanskega juga Josip Pata v imenu Lužičanov iskreno Sesti ta. List prinaša tudi poročilo o festivalu slovanskih narodnih plesov v Ljubljani. Omenja. da je naše ljudstvo pri sprevodu slovanskih narodnih nos posebno zanimal l>i-žiški kroj. Zanimiv je tudi članek Vlad. Mayera >A1 i je veroval Svatopluk Cech v obstoj Lužiških Srbov?« Svatopluk Cech v Slaviji (II. del. str. 253) ni prerokoval Lui:čanom dolge bodočnosti. V isti kitici omenia slavni Cecb tudi Slovence, da se z junijskim leskom v očeh ozirajo v silno morsko daljavo Vlad. Mayer ee Čudi. odkod ta pesimizem glede obstoja Lužičanov in to ravno v dobi največjega prepo-rodnega gibanja v Lužici, po smrti prvega pravega narodnega pesnika Handriia Zej lera (1872), za življenja Micbala H omika (1833—1894). J. A. Smolera (1816—1884). J. Cišinskega (1856—1909) in drugih. V nasprotju s Svatoplukom Cechom je pesnik Jaroslav Vrchlicky bil slede usode Lužičanov poln optimizma, faj se ta tako lepa javlja v pesmi »Lužiškim Srbo«m< 1. 188S. Cechov pesimizem glede usode Lužiški ii Srbov vsekako ne izvira iz nepoznanja narodnega življenja Lužičanov, saj je imel tudi v tem pravcu bogato knjižnico. Slami češki pesnik pač gledaj v Lužičanih 06tanek nekdaj tako mogočnega polabskega plemena V dobi, ko se je moral celo močni češki narod tako trdo boriti za svojo svobodo. ni čuda, da je veliki pesnik podvomil o usodi tako majhnega plemena, kakor so Lužičani. In vendar je bil Svaiopluk Cecb v Lužici cenjen, saj je J. Cišineki pesnil pod njegovim vplivom. Čehi imajo z Luž'fani stalne etike. Tako bo n. pr. v septembru priredili pod vodstvom dr. Bohuša Vvb'rala v Olomucu razstavo del dveh lužLških slikarjev. Martina Nowaka in Bedricha Latka. Zreli umetnik Martin Nowak je vzrasel pod močnim vplivom ljudske tradicije, bajk. pe^mi in luži-ških običajev. V tem da ie umetniško pogodil najlepše lužiške narodne običaje, kakor: oblivanje z vodo na velikonočno jutro, igra z velikonočnimi pirhi narodni kroga in razne tipične postave iz Lužice, je njegov veliki pomen. Zelo liubke so Novakove ilustracije k narodnim pesmim in pripovedkam. Ko čitamo vse te novice iz Lužice, ali bomo tudi mi s Svatoplukom Cechom dvomili o narodnem obstoju naših na'severnejših bratov?! Vera Dostalova. V nedeljo 11. t. m. prvikrat NOVA SLIKANICA »JUTRA" gfcartm ln mladim ▼ zabavo in ameb. Kakor Se zmerom! Ne zamudite priče tka v nedeljo! NAROČITE JUTRO"! Padanje hranilnih vlog se je ustavilo tšoo sredi mesta ter našel denar na njenem domu. u— Vlom v stanovanje. V stanovanje M-ihaele Žumrove na Sv. Petra cesti 52, je vdrl te dmi neznan zmikavt, najbrže edem izmed takih, ka po hišah beračijo, vmes pa skrfbmo opazujejo, kje bi se našla priliika za vlome in tatvine. Vlomilec je prebrskal ceLo stanovanje in našel 3 zlate PTStane, modro zlato zapestnico, zlat križec in še nekaj druge zlatnine v vrednost« nad 1000 Din. Pretaknil je tudi neke predale im našel tudfi 300 Din gotovine, nakar Je izgini L u— Ponesrečen beg tatu. Čevljarski pomočnik Ivan Glavič z Laverce, se je pred-ainočnjim nstavifl v Kajfeževi gostilni v Florijaitska ulici, kjer je spravil v vežo tu. i Avstrijcem, dalje brez izkaznice ne smejo. Kako prijetno je v naših kočah! Prija^mo nas postrežejo. Ko se okrepčamo, hajdi spet hitro ven Veter je prenehal in solnce je v zatonu. Nepozaben prizor! Obrror. je brez oblačka. Nasproti Triglav, ves blesteč v poslednjem solnčrem objemu Pod nami gozdovi. prelivajoči se v pestrih Jesenskih barvah Pri Sv. Križu se oglaša zvon Mir in pokoj! A z druge strani nas pozdravlja Veliki Klek. v dalji Dolomiti, v dolini Drava Vrfasko ln Blaško Jezero. O, vi vsi, ki v srcu nosite bolest, pridite sem m ozdravljeni, prerojeni boste! Tu nd treba cerkve, tu se naravnost pogovorimo z Bogom, Nikica Z. Gospo Iz mesečnega statističnega poročila Narodne bantke za september posnemamo, so se hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v Jugoslaviji (brez kreditnih zadrug) v avgustu dvignile za 18 milijonov in so znašale 1. septembra 9888 mllitaiov Din nasproti 9867 milijonov lani 1. seftembra, 10.743 milijonov 1. septembra L 1932. jn 13.235 milijonov 1. septembra 1. 1931. V celoti se je torej padanje hranilnih vlog ustavilo, saj beležimo zdaj celo za malenkost višje stanje kakor lani v istem času. Nekoliko drugačna pa je slika, če ločimo hranilne vloge pri Državni hipotekami banki v Poštni hranilnici od hranita h vlog pri ostalih denarnih zavodih, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Dn): DHB in PH ostali za v. skupaj 1. sept 1931 914 12321 13.235 Poostreno nazadovanje trgovine In obrti Po statistiki Zbornice za TOI v Ljiiblja-ni je bilo v tretjem letošnjem četrtletju v Sloveniji prijavljenih le 168 trgovinsk h obratov (v drugem četrti. 160), odjavljenih pa je bilo kar 587 obratov (3S3), tako da so odjave presegale prijave za 419 (223). Od začetka letošnjega leta je bilo le 525 prijav in 1618 odjav, tako da se je leto« do konca septembra število trgovinskih obratov skrčilo že za 1093, v zadnjih 2 */K letih pa za 3043, to je od okrog 13.000 na 10.000. — Obrtnih obratov je bilo v tretjem letošnjem četrtletju prijavljen h 215 (v II. četrti. 238), odjavljenih pa 671 (473), in so odjave presegale prijave za 426 (235). Od začetka letošnjega leta so znašale prijave 914. odjave p« 1991, tako da se je število obrtniških obratov skrčilo letos za 1077, od začetka leta 1932. pa za preko 3000. Kakor kažejo gornji podatki se je nazadovanje trgovine in obrti v letošnjem tretjem četrtletju še poostrilo. Od začetka leta 1932. se je število trgovin v dravski banovini skrčilo že za eno četrtino. Kakor je podoba pa ta proces krčenja še ni končan, zlasti ker občutita trgovina in obrt pod naraščajočimi davčnimi bremeni vedno huje konKurenco od strani davka prostih konsumnih zadrug odnosno davku izmikajočih se šušmarjev. Pri tem je treba še vpo-števati, da je z nazadovanjem trgovine in obrti odpadlo tudi enako število davkoplačevalcev. Gospodarske vesti = Obrtniški teden. Od Osrednjega društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovno v Ljubljani smo prejeli naslednje obvestilo: Ob priliki pogreba blagopokojnega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. se je vršila 18. oktobra konferenca predstavnikov obrtniških organizacij iz kraljevine Jugoslavije pod predsedstvom g. Milana Stojanoviča, predsednika Glavnega zemeljskega saveza zanatlijskih udruženj i esna-fov. Razpravljalo se je o prireditvi obrtniškega tedna in o raznih gospodarskih vprašanjih. Zaradi tragičnega dogodka je nastalo vprašanje, ali je primerno prirediti letos obrtniški teden. Zastopniki organizacij so po daljši debati soglasno sklenili, posebno še glede na hude čase in visoke predvidene stroške, obrtniški teden za letos odgoditi, pač pa dostojanstveno proslaviti 1. december kot obrtniški praznik, kakor ga je jugoslovensko obrtništvo praznovalo že prejšnja leta. Konferenca se je dalje bavila tudi s prvodecembrsko poslanico. ki bo enotna za vso državo. Poslanico bodo obrtn ške organizacije pravočasno prejele od svojih vrhovnih organizacij. Iz dravske banovine so se konference udeležili s predsednikom Osrednjega društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino g. Lovro Pičmanom, na čelu številni zastopniki podružnic DJO in obrtniških združenj. Osrednji odbor DJO je sklepal o teh vprašanjih na svoji seji v torek 23. oktobra ter soglasno odobril sklepe konference v Beogradu. Obrtniške organizacije naj blagovolijo to upoštevati. Podpisano Osrednje društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani s krajevnim odborom združenih obrtniških organi-zcij v Ljubljani ne sodeluje. — V zvezi s tem obvestilom DJO smo prejeli od glavnega odbora za obrtniški teden v Ljubljani naslednje pojasnilo: Objava, ki jo je izdalo Društvo jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, da se obrtniški teden za letos odgodi, ne odgovarja resnici. Res je, da se je vršila 18. oktobra v Beogradu neka konferenca glede prireditve obrtniškega tedna, ki pa ji niso prisostvovali niti predstavniki hrvatskih, niti slovenskih obrtniških organizacij, in sicer zato ne, ker niso bila povabljeni; prsostvo-valo pa je seji 14 zastopnikov Društva jugoslovenskih "obrtnikov iz Slovenije. Sklepov te konference pa Osrednji odbor za obrtniški teden v Zagrebu, ki vodi akcijo za vso državo, ni sprejel ter je na svoji seji 23. oktobra sklenil, da se obrtn ški teden v celoti izvede, kakor je bil predviden, le z omejitvijo, da odpadejo vse prireditve zabavnega značaja, kolikor so bile sploh na sporedu. Proslavo 1. decembra kot obrtniškega praznika pa narodno čuteče obrtništvo opusti, ker smatra 1. december za največji narodni m dTžavni praznik, ki ga je osobito letos treba še posebno dostojno in veličastno praznovati skupno z drugimi sloji naroda. = Švicarske klirinške pogodbe. Izplačila švicarske narodne banke švicarskim izvoznikom so znašala po švicarski vesti: v prometu z Madžarsko od 8. septembra do 6. oktobra 926.154 frankov, od 29. sep-tembia do 23. oktobra 848.960 frankov; v prometu z Jugoslavijo 846.853 (849.027); v prometu z Bolgarijo 318.579 (210.816); v prometu z Rumunijo 1,197.459 ( 907 tisoč 358); v prometu z Grčijo 134.883 (200.362); v prometu s Turčijo 410.613 (382.030) frankov. = Izboljšanje ameriške trgovinske bilance. iz Washingtona poročajo: Izvoz v septembru se je povečal za 31.57. uvoz pa se je zmanjšal za 14.98 milijona dolarjev nasproti septembru 1. 1933. = Pred povišanjem oen pivo v Češko, slovaški. Ministrski svet v Pragi bo obravnaval v kratkem vprašanje povišanja cen pivu. Pivovarne so izročile vladi spo- arslTo 1. sept 1932 1130 9.613 10.743 1. sept 1933 1334 8-593 9.867 1. sept 1934 1700 8.185 9J888 Kakor vidimo, se hran3ne vloge pri obeh velikih državni zavodih stalno dvigajo in so v zadnjih treh let h narastlo za preko 800 niflijonov. Pri ostalih bankah in hranilnicah pa je bito stanje 1. septeiribra letos še vedno za 348 milijonov manjše kakor lani v istem času, med tem ko Je znaša«! padec od 1. sertembra L 1932. do L septembra L 1933. 1080 milijonov, od 1. sept 1. 1931. do 1. sept L 1932. pa 2708 roll ionov. Pa tudi tn se padanje počasi ustaviia, kar opažamo zlasti v zadnjih treh mesecih, ko je stanje hranSnifc vlog tudi pri de«nar-rrh zavodih razen obeh državnih ostalo stabilno, kaiti 1. .»unija leto« te znašailo 8.187 m l;k>nov, 1. septembra lotos pa 8.185 milijonov Din. menico, v kateri urgirajo ali znižanje davka na pivo ali pa zvišanje cen pivu. Nove cene pivu na^ bi se uveljavile že 15. t m Ker državna blagajna zdaj vse-kako ne more dovoliti znižanja davka, je skoro z gotovostjo računati s povišanjem cen pivu. = Diskont v Španiji je znižan za pol odstotka. Te dni je Španska narodna banka znižala diskont od 6 na 53 odstotka. = Podružnica Državne hipotekarne banke v Banja Luki je začela te dni postavati. Prevzela je vse posile v vrba?fci banovini od glavne podružnice v Sarajevu. = Konkurz je otvorjen o imovini Zore Lukanove, posestnice in gostilničarke na Vrhniki ( konkurzni upravitelj, odvetnik na Vrhniki dr. Rutar Ignacij; prvi zbor upnikov 20. t m. ob 9.; prijave terjatev do 10. decembra; ugotovitveni narok 22. decembra .V> 9. na Vrhniki). = Prodaja lesa bo z javno ofertno licitacijo 20. t. m. pri direkciji gozdov v Zagrebu. Pogoji na vpogled v Zbornici TOI v Ljubljani. — Dobave. Železniška direkcija v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave raznega materiala (kabel, žica, izolatorji, črpalka in drugo). Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-skega cementa in 100 kg svinca. Komanda podmorničke flotilje v Tivtu sprejema do 10. decembra ponudbe glede dobave raznih naprav. Pri vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu bodo naslednje ofertne licitacije: 29. t m. glede dobave 11.000 kg beLih krp, 4800 kg bombaža, 400 m radiatorskih elementov, 130 rebrastih cevi in glede dobave raznega železa, do 30. t m. glede dobave raznega železa, pločevine, 22.000 bakrenih obročkov in 12.000 kg bakrenih cevi, do 5. decembra pa glede 3750 kg gl cerina, 1000 kg gašenega apna, 14.200 kg kalcijevega karbida, 3045 kg kleja, 1650 kg kolofo-nije, 3600 kg solitra, 10.400 kg kalcinirane sode, 1025 kg sveč, 2000 kg sadre, 1000 kg stanjola in raznih drugih kemikalij in glede dobave 16.000 kg železa m 2600 kg jekla. Dne 10. t m. bo pri komandi dravske divi-zijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave 84.000 kg fižola, 52.000 kg riža, 25 tisoč kg ješprenjčka, 25.000 kg zdroba, 25.000 kg testenin, 10.000 kg svinjske masti, 1600 kg kave, 900 kg kavinih konserv, 2000 kg praženega ječmena, 600 kg paprike, 3500 kg kisa in 260 kg čaja. Pri upravi skladišča 1. oddelka vojno tehničnega zavoda v Sarajevu bodo naslednje ofertne licitacije: 26. t m. in 5. decembra glede dobave železa, 6. decembra glede dobave usnja, 7. decembra pa glede dobave žebljev in žice. Borze 6. novembra Na ljubljanski devizni borzi so nekoliko poskočili Amsterdam, Bruselj, London, Newyork in Trst Drugi tečaji so neizpre-menjent V privatnem kliringu so av®trtJ«W Mttn-gl v Ljubljani neizpremenjeni na 8.10 do 8.20, a popustili so v Zagrebu na 8.08 do 8.18 (8.13) in v Beogradu na 8.0719 do 8.1719. Grški boni so notiraii v Zagrebu 28.65—29.35 (29), a v Beogradu so ae po. nujali po 29.25. Angleški funti so se v zagrebškem privatnem kliringu spet okrepili, in sicer na 230.25—231.85 (231.05). V Beogradu so poskočili na 230.34—231.94. španske pezete so se ponujale v zagrebškem privatnem kliringu po 577.50. Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj. na škoda dalje nekoliko bolj popustila. Za kaso se je zaključevala po 322 in 323 (včeraj po 329). V Beogradu so Mli zaključki po 330 is 325. Za december se je v Zagrebu zaključevala po 321 in 328 (včeraj po 320, 325 in 335). Drugega prometa v Zagrebu ni bilo. Devis«. Ljubljana. Amsterdam 2303.74 — 2315.10, Berlin 1365.69—1376.49, Bruselj 795.52 do 799.46, Curih 1108.35—1113.85, London 169.64—171.24 New York 3379.11—3407.37, Pariz 224.32—225.44, Praga 142.23—143.09, Trst 290.90—293.30 (premija 28.5%), Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Zagreb. Amsterdam 2303.74 — 2315.10, Berlin 1365.69 — 1376.49, Bruselj 796.52 do 799.46, London 169.64—171.24, Milan 290-90 do 293.30, Newyork kabel 34ol.ll—3429.37, ček 3379.11 — 3407.37, Pariz 224-23—225.44. Curih. Pariz 20.2375, London 15 85. New-york 307.3750. Bruselj 71.7790. Milan 26.28, Madrid 41.9250. Amsterdam 2073250. Berlin 123.45, Dunaj 57.10, Stockhoim 79-15, Oslo 77.15, Kobenhavn 68.55, Praga 12-84, Varšava 57.90. Atene 253, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaii v oriv. Idirinem.) Beoerad 12 24, London 26.96. Milan 46.07. Newyork 538.47, Pariz 35-56. Praga 21.87. Curih 175.38, too S v zlatj 128 9 pap. Efekti. Ljubljana, Vojna škoda 323 do 325, 7 odst investicijsko 71 denar, 8 odst Blair 60 blago. 7 odst. Blair 51 do 53. 7 odst posojilo DHB 62 blago. 4 odst agrarne 41 denar, 6 odst begluške 57-50 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 322—325, za december 323—334, 7% investicijsko 71 — 71.50, agrarne 40-^12. 7% Blair 51-54.50. Blair 59 blago. 7% posojilo DHB 63 denar, 6* begluške 53.50—55; delnice: Narodna 4130 do 4200, PAB 214—316, Sečerana Osijek 120 denar, Sečerana Beokerek 750 blago, Tr- bovlje 100—115, Impejc 50 denar, Osiješke livarne 136 blago. Beograd. Vojna škoda promptna 322 do 325 (330, 325). 7% investicijsko 70« po 237-50 — 245; banatska X)< po 240 — 242.50; slavonska >0« 235 — 237.50. + Novosadska blagovna borsa (8. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet eteb-Pšenica: baška okol- Sombor in Novi Sad, in južnobanatska 106 — 108; srednjebaška in gornjebaška 108 — 110; baška, ladja Tisa 120 — 122; baška. ladja Begej 119 do 121; baška in banatska, ladja Djnav 118 do 120; slavonska 114 — 116; srenreka 110 _ 112; gornjebanatska 107 — 109 — Oves: baški in sremski 78 — 79; slavonski 82 — 84; baški. ladja 86 — 88. — Ječmen: iari. 67/68 kg 120 — 122.50. — Koruza: baška in sreanska. garantirana kakovost 55—56; baška in sremaka, dec.-jan. 58—60; banat- garant 52—53; srem. suš-ladja 69—70. Moka: baška in banatska >0g< in »0gg< 175 — 195; >2* 155 _ 175; >5< 135 _ 156; >6« 115 — 125; >7< 100 — 110; »8< 92.50 do 95; sremska in slavonska »0g< in >0g£< 172.50 — 182.50; >2« 152.50 — 16250; »5< 132.50 — 142 50; >6< 112.50 — 122.50; »7< 100 — 110; >8« 92.50 — 95. — Fižol; baški in sremski beli 130 — 132.50- — Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 76 — 78; benatski v fjtastih vrečah 74 — 76; baški, ladje 79 — 81. -(- Somborska blagovna borza (6. t m) Tendenca neizpremenjena. Promet 60 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 106 do 108; gornjebaška 107 do 110; sremska 110 do 112; slavonska 113 do 115; banatska 107 do 109; baška in banatska potiska 120 do 122. Oves: baški 78 do 80; sreipski in slavonski 78 do 84. Turščica: baška sušena 63 do 64; baška sušena, docemlber-januar 63 do 64; baška sušena, ladja. 66 do 70. Moka: baška »Og« in Ogg« 170 do 190; »2« 150 do 170, »5« 130 do 150, >6« 100 do 130, >7« 100 do 110, »8« 95 do 100. Otrobi: baški, pšenični, promptni 76 do 78. 4- Budimpeštanska terminska borza (6. t m.). Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: za. marc 16.45 — 16.46, za maj 17.73 — 17.74. Turščica: za maj 10.66 — 10.67. ŽIVINA. + Živinski sejem v Kartovco (5- t m-). Do«:»n slabši. Cene v glavnem neizjpre-menjene. Za kilogram žive teže so se prodajali: teleta 5—7, mlada živina 3-5, voli 3—5, bifcj 3—5, fcrave za mesarje 2.50 do 5, plemenske krave 3—5, svinje za mesarje 6.50 7, plemenske 7—9 Din. BOMBAŽ + liverpooi (5. t. m.) Tendenca stalna. Zaključni tečaj za december 6.48 (prejšnjega dne 6.54). + New Y°rk (5. t. m.) Tendenca mirna. Zaključna tečaja: loko 12.30 (12.35), za december 12.03—12.04 (12.10—12.12) Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3. temperatura. 4. relativna vlaga v odstotkih. 6. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7 padavine v mm 8 vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 6. novembra Ljubljana 7, 7o6~6, 10.4, 98, NE2, 9, 2.2, dei Ljubljana 13, 756.2. 16.6, 83, 0, 9, —, —; Maribor 7. 755.1, 12.0, 80, S2, 3, —, —; Zagreto 7. 757.9, 11.0, 90, NNE1, 5, 0.1, dež; Beograd 7, 761-0, 12.0. 80, SE6, 7, 1.0, dež; Sarajevo 7, 761-0, 13.0. 80, SE1, 10, —, —; Skopi je 7, 765.8, 11.0, 90, 0, 10, —, —; Split 7, 759-4, 17.0, 9«, SSE«, 10, 1.0, dež; Kumfbor 7, 762.3, 18.0, 90, SE5, 10, 14.0 dež, Ra»b 7. 758.4, 15.0, 90, SE8, 5, —, —; Ro-gašfra Slatin« 7, —, 4.0, 96 0, 4, —, — Temperatura: Ljubljana 17.6, 8.8; Maribor 13.0, 11.0; Zagreb 11.0, 4.0; Beograd 15.0. 10.0; Sarajevo 18.0, 12.0; Skoplje 19 0 10.0; Spffit 20.0, 16.0; Kurnbor —, I7.O; Bab —, 14.0; Rogaška Slatina 14.0, 4.0 d Električna centrala človek Srce in mišice kot proizvajalci elektrike — Naši možgani, stikalna postaja Moderna naravoslovna znanost je odkrita zanimivo in važno dejstvo, da je elektrika potrebna za vse življenjske pojave, že najpreprostejši sestavni deli človeškega telesa, Staniče in njih kemični gradbeni delci, so električno nabiti. Mali beljakovinski delci, iz katerih sestoje stanice, so pozitivno ali negativno nabiti, čim izpraznijo svoje naboje, izgube svoj pomen za presnovo in za življenjski proces v stanici. Tudi rdeča krvna telesca so električno nabita, kar si lahko dokažem o s preprostim poskusom: postavimo jih v električno polje in bodo začela hipoma romati proti enemu izmed obeh tečajev. Prav tako pa vplivajo na vse delovanje naših notranjih organov najmanjši električno nabiti delci, tako zvani joni. Razni joni, ki jih nahajamo v določeni gostoti v krvi, uravnavajo v medsebojni igri vse naše telesne funkcije in imajo pri tem nekako takšno ulogo kakor hormoni in vitamini. Najintenzivnejši električni pojavi se vršijo v živčevju in mišičevju. Z vsakim gibom povzroči mišica opazljiv električni sunek in ni čudno, da so tu najprvo dognali ulogo elektrike v našem telesu. Isto pa je tudi z živci, kar je praktično zelo važno dejstvo, živec ne moreš kar tako videti, da-li je v mirnem stanju ali deluje. Edini znak njegovega delovanja je električni tokr ki ga proizvaja. Istočasno z dvažilnim impulzom, n. pr s poveljem iz možganov, se razširja v njem kakor v brzojavni žici elekT trični val in te vale je mogoče ugotoviti z občutljivimi instrumenti ter tako kontrolirati delo živčnih nitk, stanje njih moči ali izčrpanosti itd. Posebno ulogo med »električnimi« organi telesa zavzema srce, o katerem je že dolgo znano, da proizvaja s svojim delom trajne električne toke, ki jih je mogoče v podobi karakteristične krivulje zabeležiti s posebnimi instrumenti, tako zvanimi električnimi kardiografi. Neredno delovanje, ki zavzema pri raznih boleznih prav značilne posebne oblike, se izraža z nerednim potekom krivulje in lahko si mislimo da je mogoče s tem na preprost način ugotavljati razna bolezenska stanja, v novejšem času so srčne električne toke napravili s pomočjo mikrofonov in zvočnikov tudi slišne kar ima velik pomen n. pr. za stalno kontrolo srca med kakšno težko operacijo. Če so vsi drugi organi bolj ali manj ©via v stratosferi Registrirni aparati namestit balonov s posadko Iz Moskve poročajo, da je tamošnja vre-menoslovna postaja spustila v stratosfero dva balona brez posadke, ki pa sta bila opremljena z merilnimi instrumenti. Dosegla sta višino 23.000 m. Po večjih ali manjših uspehih, ki jih je doseglo v zadnjih letih raziskovanje najvišjih ozračn h višin z baloni s posadkami, je videti, da prihaja doba, ko bodo ta raziskovalna dela brez nevarnosti za človeška življenja opravljali spet registrirni baloni. Ni dvoma, da je ta metoda poleg tega, da ne ograža človeških življenj, neprimerno cenejša nego ekspedicije z velikimi baloni, a obenem je tudi znana stvar, da se morejo mali registrirni baloni dvigniti dosti višje nego baloni s posadko. Kar se pa tiče opazovanj in meritev, je odvisno samo od uporabljen h instrumentov, da dado prav iste rezultate kakor instrumenti, ki delujejo v balonih s posadko pod kontrola človeških oči. Vse te stvari so dale raziskovanju stratosfere pobudo, da se bo v juniju prihodnjega leta organiziral »mednarodni mesec za raziskovanje stratosfere«. Te znanstvene prireditve se bodo udeležile skoraj vse dežele severne poloble. S stotin vremeno-slovnčh postaj bodo v tem mesecu spustiti roje registrirnih balonov v ozračje, da bi dobili na ta način čim obsežnejše opazovalno in primerjalno gradivo. Pri tem množestvenem poskusu bodo po vsej priliki v obsežnejši meri uporabili novo metodo, po kateri javljajo registrirni balon1 opazovalcem na zemlji sam' stanje, svojih merilnih instrumentov s pomočjo majhnih oddajnih postaj na kratke valove. Doslej so morali registrirni balon po njegovem zopet nem pristanku na zemlji šele poiskati, da bi lahko pregledali zabeležbe njegovih instrumentov. V zadnjem času so to metodo popravili v toliko, da so instru- menti, ki jo dosegel balon zaželjeno višino in se avtomatično razpočil. padli na zemljo s pomočjo padal iz rdeče svile, ki jih je bilo videti daleč naokrog. A seveda je bila tudi ta metada draga, saj so postali balonski plašči na ta način neporabni za nove poskuse in mnogo padal z dragocenimi instrumenti se je vendarle izgubilo. Zato so že pred leti v Rusiji poskušali registrirne balone. tako zvana »stratosferna grezala«, ki so stanje svojih nstrumentov javljala brezžično že med poletom. Po pristanku teh balonov tudi ni bilo tako težko najti. Ta čas delajo velike poskuse s takšnimi baloni v Ameriki in se jim obnašajo prav tako dobro kakor svojčas Rusom. Grgranje brezpomembno ? Neki ameriški raziskovalci so z rontgen-skimi posnetki dognali, da je grgranje v svrho desinfekeje pri boleznih v vratu brezpomembno, ker desinficirajoče tekočina sploh ne pride do grla, ki ga med grgranjem hermetično zapre mehko nebo. K temu pravi neki znan' češkoslovaški medicinec, dr. A del iz Plznj a da se da brezpomembnost desinficirajočega grgranja ugotoviti tudi brez rontgenskih posnetkov. Tudi če bi s tehničnimi fmesami mogli doseči, da pride učinkovita tekočina do obolelih delov, bi bilo to nezadostno, ker je treba vneto tkivo puščati 3 m bolj v miru. Z grgTanjem pa se spravi še bolj v gibanje nego s požiranjem hrane, ki se itak ne da obiti. Angine ne moremo ozdraviti z umetno lokalno desinfekcijo, temveč kakor vsako infekcijsko bolezen z ojačitvijo obrambnih s H v telesu. Napake v obrazu električni ne morejo v tem pogledu delati nobene izjeme seveda niti možgani. In trudi tu so zgradili instrumente, ki omogočajo kontrolo njihovega delovanja in celo delovanja posameznih njihovih središč, ne da bi bilo treba odpirati lobanjo. Možgani proizvajajo sploh neprestano električne to. ke, katerih krivulja poteka enakomerno, če jih ne razdraži kakšen zunanji dražljaj, n. pr. optični ali akustični. Na vsak dražljaj reagira tipična možganska električna krivulja s posebnimi dvigi in padci. Ker ima elektrika v življenju našega telesa tako veliko ulogo, ni čudno, da je mogoče tudi z dovajanjem električnih nabojev vplivati na organizem. Te resnice se medicinska veda poslužuje že davno v obliki električnega obravnavanja raznih bolezni. n. pr. z električno masažo, diater-miio, električnim obsevanjem s kratkimi valovi itd. V bodočnosti bodo vsi ti načini imeli še neprimerno večjo ulogo nego danes, ko zveze med elektriko in telesnimi funkcijami komaj v principu poznamo, a še ne v vseh podrobnostih. Končno naj omenimo še to. da je nauk o važnosti elektrik'' v človeškem telesu v najnovejšem času dobil zanimivo potrdilo s presenetljivim eksperimentom, če vzamemo pod določenimi pogoji neonovo žarnico v roke. bo zažarela sama od sebe, t. j. pod vplivom električne sile. ki jo centrala človek proizvaja z vsakim svojim gibom. Seveda moramo biti izolirani z gumastimi podolati od tal in se moramo gibati. Električna sila v nas je celo tako močna, da zasveti neonova žarnica od same naše bližine, ne da bi se je dotaknili. Morda ni daleč čas. ko si bomo ponoči svetili z električnimi žeonrmi svetilkami, ki ne bodo potrebovale nobenih baterij. Ni Je zeblo v vodi Neki ameriški izumitelj je zgradil poseben aparat, ki pomaga spoznati napake v obrazu la jih popraviti z masažo. Izumitelj bo prišel v Ameriki prav gotovo na svoj račun Mlada angleška plavalka miss W i n c k 1 e r je preplavala Table Bay, 16 km širok preliv, ki loči otok Robben od mesta pri rtu Dobre nade, v 7 urah in 24 minutah Robot proučuje vesoljstvo V laboratorijin raziskovalnice za brezžične valove v Sloughu na Angleškem preizkušajo ta čas novo pripravo, robota, ki samodelno raziskuje najvišje zračne plasti, v katere človek ne more in bržkone tudi nikdo ne bo mogel vzleteti. Robot sestoji iz oddajnika za brezžične valove, sprejemnika za njih »odmev« in iz fotografske kamere, ki jih snema in fiksira. Oddajnik in sprejemnik delujeta avtomatično in v popolnem soglasju brez človeške pomoči. Tudi fotografski aparat snema avtomatično in ko je napravil posnetek, se njegov film sam od sebe pomakne nekaj naprej, da je pripravljen za nov posnetek. Oddajni brezžični signal se samodelno fotografira kakor njegov odmev. Robot lahko ugotovi, kako daleč prodirajo oddani valovi v jonosfero, to je v plast nad stratosfero, ki nam je še skoraj popolnoma neznana. Zgodilo se je že večkrat, da se valovi od jonosfere niso odbili in povrnili na zemljo, torej so jo očitno predrli. A vsak povratek nam prinaša no. vih podatkov o razmerah v tistih bližnjih globinah vesoljstva, ki so bile znanosti doslej prav tako nepristopne kakor najbolj oddaljene. Angleški fiziki upajo, da bodo s tem robotom rešili mnogo doslej nepojasnjenih fenomenov vesoljstva. Največji parnik na sveta Iz Le Havra poročajo, da bo največja ladja na svetu, »Norman die«, v kratkem odplula na svoje prvo potovanje v New York. Njena posadka bo obsegala komandanta, vicekapitana, pomožnega kapitana, 6 poročnikov, 2 nižja častnika in 108 mornarjev, stroje pa bodo upravljali višji in-ženjer, 16 inženjerjev, 19 pomočnikov. 30 elektrotehnikov in 134 mehanikov. Upravo bodo imeli višji komisar, 6 komisarjev in 24. pomožnih komisarjev. Medicinsko osob-je bodo tvorili 3 zdravniki in 2 sanitejca. strežno osobje bo sestojak) iz ravnatelja, 623 hotelskih nastavijencev vseh činov, 25 pospravi jalk, 6 točajev, 114 kuharjev, 73 pomožnih kuharjev, 9 mesarjev, 10 pekov, 20 slov, 11 pažev, 9 frizerjev, 7 tiskarskih moči, 16 godben kov. Vsega skupaj bo že posadka brez potnikov štela 1384 oseb. Samemu sebi sin Thomas Stearns, lastnik cele vrste pomembnih finančnih podjetj v Chicagu, je pred nekaj časa izgubil svojo ženo. Ker je njegov sin padel i917. na francosfkem bojišču in se je ostareli mož že pred leti spri s svojimi sorodniki, je ostal sam na svetu. Nekega dne te samote ni več prenesel in je sklenil, da se poroči. Izbral si je vdovo svojega s:na in ker v Ameriki nd zakona, ki bi prepovedoval takšno zvezo, sta stopila s 30 letno, lepo žensko kmalu pred oltar. S to poroko pa je nastala zamotana situacija ki jo skušajo zdaj rešiti amerški listi. Predvsem je postal 60 letni bankir s to poroko samemu seb; sin, saj ie mož svoje snahe. Še bolj čuden je postni položaj njegove druge žene, ki se lahko imenuje tašča sami seb\ dočim je pokojna prva žena napredovala do čina matere svoiega moža. Prava zmešnjava pa bo nastala, če se iz tega zakona rodi kaj otrok Ti otroci bi bili notem vnuk5 cvni:Vi Ne zmorejo davkov v gotovini Poljedelci iz francoskega departementa Orna so pripeljali davkariji v Dorndorfu cele vozove žita namestu denarja. Nizke cene kmetijskih pridelkov jim onemogočajo plačevanje davkov v gotovini Za delom v Ameriki Križev pot mladega inženjerja, ki je iskal kruha in sreče onstran morja ter se je naposled vrnil domov V dunajski Uraniji je predaval te dni inž. Ernest Weise o križe vem potu, ki gu je moral prehoditi, da je našel v Zedinje. nih državah nekaj dela in zaslužka. Prišel je tja 1. 1930., ko so bili časi prosperitete že davno proč. Toda VViese se ni dal položiti na tla, zgrabil je pač za vsako priliko, da bi zaslužil kakšen dolar. V prvih tednih se je v New Yorku oglasil pri 128 posredovalnicah za delo. Nikjer nič. Končno je akademskemu inženjerju z bakšiši uspelo, da je dobil mesto kot navaden delavec v neki livarni. Ta služba je trajala komaj eno uro Spet se je pričel lov za kruhom. Po velikih naporih je dobil zaslužek kot liftboy. Sreča se mu je nasmehnila in ga je spravila od tu na lepo mesto v velikanski tvornici za kovinsko pohištvo. Pol leta je robotal ob tekočem traku, na kar so ga postavili celo v kon- strukcijsko pisarno. Tedaj eo lepi časi hipoma minili tudi za to tovarno, Wiese je moral kot tujec prvi na cesto. Mahnil jo je v Chicago, kjer se je brez uspeha poskušal kot agent za električne sesalnike prahu. Postal je zasebni šofer, nato pomi-valec krožnikov v nekem hotelu, »dekle za vse« v sumljivi gostilni, zidarski vajenec, delavec na železniški progi. Po enem letu je imel pasjega življenja zadosti in je 1931. deželi neomejenih možnosti obrnil hrbet. Pri tem je pripomniti, da je Wiese inteligenten človek, ki se zna obrniti povsod in se prilagoditi vsakim razmeram. Kako je šele z neštevilnimi lovci za srečo, ki se spuščajo v obljubljeno deželo onkraj morja brez trdnih komolcev, brez prilagodljivosti in morebiti celo brez vsake sposobnostil Zamenjani dekleti Roman grofične in dojiljine hčere Na gradu markija de D. pri francoskem mestu Arrajomu se je izvršila zaroka, ki ima zelo nenavadno ozadje Tu pri Arrajonu je imel svoje posestvo tudi neki grof, ki je v Ameriki napravil velike kupčije. L. 1916. je umrl v New "Torku, potem ko mu je žena v Franciji kratek čas prej rodila hčerko. Navzlic vojni je grofica sklenila odpotovati v Ameriko, da uredi neke zapuščinske zadeve po svojem pokojnem možu. Otroka je dala za ta čas v oskrbo neki dojilji, ki je bila na zelo dobrem glasu. Posli so grofico zadržali več mesecev v Ameriki, a ko se je vrnila, je hčerkico našla v sijajnem zdravju in sijajno razvito Dojilja je skrbela zanjo z naravnost požrtvovalno vestnostjo in nežnostjo, zato ni čudno, da je grofica zelo žalovala za to žensko, ko je tri leta pozneje umrla. Nadomestila zanjo ni mogla dobiti in ga tudi ni iskala. Mala komtesa je rasla, toda čudno Je bilo to, da je postajala čedalje bolj podobna svoji nekdanji dojilji. Ko je štela 18 let, se ta podobnost po fotografiji dojilje, ki jo je imela grofica, ni dala več utajiti. Lasje, oči, nos, vse je bilo kakor izrezano lz te fotografije. dočim ni bflo prav nObene podobnosti z grofovo družino. Grofica je sedaj sama pri sebi tudi razumela vzrok velike ljubezni, ki jo je dojilja nekoč izkazovala otroku. A to je bil samo sum. dokazov zanj ni imela. Končno jih je dobila na čuden način. Nekega večera je prišel k njej neki delavec, ki je bil zaposlen na posestvu markija de D. Povedal je, da ima rejenko, v katero se je bil zaljubil marki-jev sin. S to rejenko je pa stvar takšna: Pred 18 leti mu je dala poznejša grofičina dojilja v rejo hčerkico, ki jo je bila pravkar rodila Nekoliko mesecev pozneje je pa prišla z drugim otrokom, to je s pravo grofičino hčerko in mu jo je dala namestu svoje hčerke, ki jo je vzela spet k sebi kakor da bi bila grofičina hči. Ljubezen do lastne krvi jo je zavedla v ta nenavadni greh. Stvar se je uredila v vsej tišini. Grofica je priznala svojo pravo hčer in je dovolila, da se poroči z markijevim sinom. Podtaknjeno hčer pa je obdržala pri sebi, ker jo je bila vzljubila kakor lastno hčer Postala je tudi nje pravomočni otrok, s tem, da jo je pohčerila. Tolščavost Na Prvi dunajski medicinski vseučiliščnt kliniki so globoko prodrli v skrivnost toL ščavosti. izkazalo se je, da ima ta v večini primerov svoj izvor v možganih, in sicer v obolenju ali premajhni delavnosti nekega njihovega določenega mesta ki ja baš središče za presnovo tolšče. Raziskovalci so iz možganskega podaljška pridobili hormon, ki rabi za raztolščenje krvi. Po mastni hrani količina tolšče v krvi zelo narase, ta porast pa se ustavi in celo nazaduje, če poskusni osebi vtorizgnejo nekaj omenjenega hormona. Sedaj so prvič eksperimentalno dokazali bisitveno motnjo v presnovi tolšče pri debeluhih, dočim je doslej vedno kazalo, da ni količina tolšče v krvi pri njih tudi po mastni hrani nič dosti večja nego pri normalnih ljudeh. Preiskava je dognala, da nima hormon za raztolščenje pri debeluhih nobenega učinka. Skala ograža mestno četrt Prebivalstvo Greftsenaasena. ene izmed četrti norveške prestolnice, je te dni vse razburjeno. Nad tem mestnim delom se dviga ogromna skalna stena, preko nje pa visi 50.000 ms velika skalna klada. Neka komisija geologov je sedaj ugotovila, da se ta ogromna klada polagoma niža, sicer zelo neznatno, a vendar tako, da je to nižanje mogoče izmer ti. Nekega dne bi skala nenadoma zgrmela v globino in bi povzročila nedvomno strašno nesrečo. Norvežanom je še v kosteh spomin na podobno katastrofo ki se je zgodila v letošniem aprilu v Aalesundu. Tam se je utrgala ogromna skala in treščila v morje s takšno silo, da se je dvignil val. ki je v trenutku razb'1 kakšnih 30 hiš v mestecih Ta-Fiordu in Froraaju ob fjordu. Petdeset ljudi je pri tem izgubilo življenje. Greftsenaasenci seveda niso počakali, da bi jih zadela podobna nesreča. Svojo mestno četrt so evakuirali. Oblasti pa so odredile. da se grozeči skalni velikan previdno podminira in v drobcih požene v zrak. Ljudsko štetje v Angliji Vplivni gospodarski krogi in statistični uradi so postavili angleški vladi predlog, da bi se ljudska štetja namestu vsako desetletje vršila vflk h pet let. V vlogi pravijo tudi to. da število angleškega prebivalstva stalno nazaduje in če pojde tako naprej se bo do konca stoletja od sedanjih 45 milijonov znižalo na 23 milijonov. Kača zastrupila kačo V londonskem zooju imajo obsežen te-rarj z najbolj redkimi strupenjačami. Posebno ponosni so bili na dvojico kraljevskih kober, ki sta se držali vedno nekaj stran od drugih kač, s katerimi se nista dobro razumeli, tako da so jima dal- poseben prostor. Nekega dne so eno izmed njiju našli mrtvo. Ker ni kazala nobenega, znaka bolezni ali poškodbe in so z njo ravnali vedno lepo, so sklenili, da jo raztelesijo. V svoje veliko presenečenje pa so operaterji odkrili, da je kača poginila od kačjega p ka. Ker na samomor ni misliti, ostane samo še domneva, da jo je pičila njena tovarišica. Ta zgodba obenem dokazuje, da je trditev o imunosti kač zoper kačje pike neutemeljena. ANEKDOTA Paul Bourget in Paul Soudav sta se pogovarjala nekoč o neprijetnih posledicah smrti. »Najslabše je to, da ne moreš več pisati.« je menil Bourget »To bi ne bilo še nič,« je odvrnil Soudav, »če bi mogel človek le citati!« VSAK DAN ENA Čitaite tedensko revijo tVVi JENJE iN SVET" »Zdaj pa že imam službo, poverili so mi urejevanje meteorološkega kotička pri nekem listu.« »Zanesljiva služba, kaj?« I»Nu, o zanesljivosti ne morem reči ničesar... Človek nikoli ne ve, kakšno bo vreme naslednji dan___« O R T Službene objave LNP O .adaljevonje seje p. o. 31. oktobra 1934.) Vzamejo se na znanje poročila službujočih odbornikov s poslanimi seznami verd-iiciranih igralcev in funkcionarjev, ki so prisostvovali zaobljubi 28. oktobra 1934. pg.: Arharja za klube SK Zagorje, Slogo n Svobodo, Peterke iz Murske Sobote za Pa-nonijo in Muro. Vuge iz Ptuja za Dravo in SK Ptuj. Činkovica z Jesenic za Bratstvo in Gorenjec, Kerna iz Kranja za Ko-rotan, K rh lika rja iz Trbovelj za Amater, Dobrno, SK Trbovlje in Retje. Dolanca z Ifrastn:ka za Rudar, SK Hrastnik, in Triglav, Kndelhoferja iz Šoštanja za SK Šoštanj, dr. Franetoviča iz Cakovca za Čakovečki SK in Gradjanski SK inž. Skoka iz Domžal za SK Domžale in Disk. Jesenov-ca iz Škofje Loke za Soro, Martelanca iz Dragomelj za SK Dragomlje, inž. Medica :z Novega mesta za Elan, Domicelja z Rakeka za Javornik, Glaviča z Litije za SK Litijo. Pozivajo se naslednji službujoči odborniki gg.: Z«vršnik, inž. Cerjak, Arnšek. Ko kol. di takoj pošljejo svoja službena po-rodila. Kazenskemu očfeoru se predajo igra1 .rt: Čebin Vinko (Svobodo, Zagorje) zaradi ?westopka na prijateljsk- tekmi SK Zagone: Svt/ooda, 28. oktobra v Zagorju. Slatnič Herman (Primorje) zaradi prestopka na prijateljski tekmi Primorje : Ilirija 28. oktobra v Ljubljani, Gobec Ivan (SK Ceiie) in Žlender Matevž (Athletik SK). oba zaradi prestopka na prijateljski tekni- SK Olje : Athletik SK 28. oktobra v Celju. Upravnemu odboru se preda Panon ia, ker rt oddala postave moštva na predpisani tiskovini na prijateljski tekmi Mura : Panonija 28. oktobra. Nadalie Athietik SK. ker je navedel na tiskovini za postave moštev sdmo ime igralcev pri prijateljsk tekmi SK Celje : Athletik SK 28. oktobra. Upravnemu odboru se predasta v nadaljnje postopanje sodniški poročili Železničar : SK Maribor od 28. oktobra :n Svoboda : Grafiika od 9. septembra. Z ozirom na sklep p. o. s seje dne 8. avgusta 1934. v zadev: protesta SK Maribora se po sklepu OZKS v Ljubljani s seje 4. oktobra 1934, po katerem se ss. g. Jordan Teš-uie vsake krivde zaradi pomanjkanja doka-zov, potrdi prvotni sklep p. o., da se protest proti verificiranju prvenstvene tekne SK Maribor : SK Celje, odigrane 29. apriia 1934, v Celju zavrne. Suspendirata se do nadaljnjega igralca Lavrih Karel in \Veber Miro (oba Mladika), dokler ne poravnata vseh obveznosti do prejšnjega kluba Grafike. Upravnemu odboru se predajo v nadaljnje postopanje Sloga, Zagorje, ker ni oddala seznama verificiranih igralcev in funkcionarjev službujočemu odborniku ob priliki .zaobljube 28. oktobra. Enakost, Jesenice in Delavec, Hrastnik, ker nista nastopila pri zaobljubi 28. oktobra. Panon ja, ker je nastopila z neverificiranim igralcem Lazi Francem v prijateljski tekmi Mura : Panonija 28. oktobra. Nadalje se odstopi upravnemu odboru poročilo službujočega odbornika g. Vuge od prijateljske tekme Drava : SK Ptuj 28. oktobra in zapisn k OO Trbovlje od 30. oktobra Ker so igralci Pobič Karel. Hari Ludvik. Toht Josip in Dohr Rihard kaznovani z za-brano igre in sedaj predloženi po Panoni-ji ponovno v verifikacijo, se glede verificiranja sklene naprositi u. o. za meritorno rešen je. Pozivajo se SK Radovljica, Triglav in SK Žalec, da takoj pošljejo prijavnice s slikami za verifikacijo igralcev Tajnik D. Novak. Jumiorski pokal. (Službeno.) Seja bo drevi ob 19. v klubski sobi v Evropi. Delegata Marsa in Primorja naj se iste zanesljivo udeležita. SK Dirija. (Nogometna Sekcija). Važna seja načelstva drevi ob 20.30 v Evropi. Vsi odborniki naj se iste zanesljivo udeleže. SK Slog*1. (Nogometna sekcija). Danes ob 19 strogo obvezen sestanek za naslednje igralce prve skupine: Lipovšek, Trobec, Samar, Starman I., Starman D.. Starman L., Čeh, Rihter, Pungerčar, Praunseis Podrekar. Levart, Ninkovič, Srebotnjak. Vsi navedeni naj pridejo v klubsko sobo v Nabavijalni zadrugi na Masarykovi cesti. TSK Slovan. Danes ob 20. v gostilni pri Kružiču izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: volitve novega odbora. sprememba pravil. Po sklepu odbora imajo dostop samo člani s plačano članarino in verificirani igralci. TKI) Atena. Sestanek zaradi nedeljske prvenstvene tekme na Jesenicah bo v petek 9. t. m. ob 19. v licejski telovadnici. Obenem dogovor za zimski trening. Posebno se vabijo sestri šmuc, Vida, Ma,ry, Dana, Mira in Bernikova. a na deželi Šmarjc-Sap. Naša prostovoljna gasilska četa te. je v nedeljo sicer na skromen, toda zato na toliko bolj prisrčen način poklonila spominu blagopokojnega kralja Aleksandra Po pozdravu predsednika g. Škerjanca je razložil gasilcem, jčitelj Praprotniik pomen viteških organizacij. Kralj Aleksander je zasledoval pri pod rža vi j en ju Sokola in gasilstva le ta smoter, da se mladi rod z zobrazbo in vzgojo v disciplini prijavi na zdravo in resno demokratično sožitje v državi. Po temeljiti razlagi jugoslovenske nacionalne ideje so stari in številni novi gasilci prisegli zvestobo novemu kralju 'n domovini. rL odobravanjem so gasilci spre-jeli namero, da bodo odslej člani učiteljskega zbora predavali na rednih gasilskih sestankih narolovče. Ko so bile potrjene strašne vesti o mučeniški smrti našega vladanja, je vse prebivalstvo onemelo v globoki žalosti. Črne zastave so plapolale po vsem trga, ki je dobil lice najgloblje tuge in njenih prisrčnih izrazov. Na dan pogreba blagopokojnega kralja se je vršilo žalno zborovanje v okolsikem domu in odkar 6toji ta doni, še njegova dvorana ni bila nikdar tako polna občinstva, ki je bilo v pravem pomenu besede ene duše in ene misli. Še skozi okna in vrata so strmeli nemi obrazi v kraljevo sliko, ki je stala na odru, obdana z žalnimi trakovi in trobojnicami ter z napisom vladarjevih zadnjih besed. Govor staroste Lovšina, ki je poveličeval nevenljive zasluge pokojnega vladarja ter orisal njegovo požrtvovalno delovanje za državo in veliko ljubezen do naroda, je zborovalce ganil do solza Žalne seje ®o imeli tudi občinski odbor, hranilnica, gasilska četa, Društvo kmečkih fantov in deklet. Sadjarska podružnica in gostilničarska zadruga. Odposlane so bile štiri bizojavke sožalja in prisege zvestobe kraljevskemu domu in novem vladarju. Sokolsko društvo, hranilnica in gasilci eo poslali svoje zastopnike na pogreb v Beograd, zastopnik občine pa ee je udeležil pogreba tudi z lepim vencem, ki je nosil napis: Svojemu viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju — občina Bra-slovče. Beltinci. Zadrjžna elektrarna v Beltincih je imela 18. oktobra žalno sejo v spomin blagopokojnega kralja Aleksandra. Vrline in zgodovinske zasluge velikega vladarja je orisal predsednik g. inž. Mikuž. ki je v svojem govoru posebno poudarjal nevenljive zasluge pokojnega vladarja za proepeh krneti,ske^ra zadružništva. Spomin pokojnega vladarja so počastili potrti zborovala- e »slava« klici, potem pa eo ee razšli z zaob-Ijibo. da bodo zvesto izpolnjevali njegovo oporoko ČUVAJMO JUGOSLAVIJO KOZJE. Po 11 letih službovanja pri tukajšnjem sodišču je zapustil v torek naš trg sodni starešina sr. Pakiž Silverij. Na predvečer odhoda eo mu priredila društva s Sokolom na čelu času primerno skromno od-hodnieo v eokolski telovadnici, ki mu je bila poleg urada ves čas obstoja tukajšnjega So-v kolskega društva najbolj pri srcu. Društvo j;e izgubilo z njim vnetega * pobornika so-kolske nrsli. ki ji je bil vdan že od svoie mladosti. Tudi sicer je g- sodnik kot nekdanji Preporodovec kremenit Jugoslovan, ki mu je napredek in procvit domovine nad vse. Zato ga bodo pogrešala tudi vsa druga društva, v katerih ie iniciativno sodeloval. Številna udeležba je pokazala, da je bil priljubljen tudi kot sodnik, ki se ni pri svojem poklicnem delovanju oziral ne na levo ne na desno, temveč skušal vedno zadeti le pravo. To in še marsikaj drugega eo nagla-sili tudi govorniki, ki so mu ob koncu želeli. da bi žel tudi na novem službenem mestu pri okrožnem sodišču v Novem mestu obilo uspehov. Na njegovo mesto je prišel g. dr. Muhič Fran iz Ptuja. Iz Kozjega odide te dni tudi finančni podpreglednik g-Šuman in se je tako kozjanska družba v teku leta temeljito spremenila LOČE PRI SLOV. KONJICAH. Pred dnevi se je vršilo v Ločah licenciranje in premiranje mladih bikov. Iz vse združene občine so prignali lastniki okrog 30 glav in je ta živina pričala o zavidnem razvoju živinoreje v naših krajih. Nastala je nujna potreba, da se pri nas za vso občino ustanovi prepotrebno selekcijsko društvo, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. — Zaradi izdatne podpore banske uprave, ki nam jo je izposloval poslanec g. Gajšek, se je pričela rekonstrukcija vodovoda. Pred tedni sta bila poslana od banske uprave v tukajšnji okoliš dva gg. inženjer-ja, ki sta trasirala regulacijo Savinje. Za uvedbo tega dela imata največ zaslug poslanec g. Gajšek in banovinski svetnik notar g. Rado Jereb, ki sta deležna največje hvaležnosti. Regulacija je nujno potrebna, da se naša lepa dolina razmočviri ter tako doseže zboljšanje pašnikov in niiv. MOKRONOG. Te dni so pričeli graditi težko zaželeno skrajšano in dvignjeno cesto iz Bistrice proti Mokronogu. Največ zaslug pri tem ima vsekak r naš župan g. Deu, ki je vnet za vsak napredek v občini, in se ni bai stroškov ne potov, dokler ni dosegel da se je cesta vendarle pričela graditi, ko je nakazala banovina za to potrebni znesek. V občini so sicer nekateri godrnjači, ki radi zabavljajo brez vzroka tudi čez župana, čeprav je njegovo delovanje sama požrtvovalnost ter vsakemu ustreže, če mu le more, in mu je blagor občine pri srcu. * Iz Novega mesta n— Živinoreja v novomeškem srezu. Zadnja leta se opaža med dolenjskimi živinorejci velik razmah živinoreje. Te dni je bilo licancovanje bdkov^plemenjakov. Komisija je imela za oceniti 97 bikov, od katerih je bil najbolje ocenjen 4Vs leta stari bik mirenskega župana g. Bulca. Dosegel je 29 točk in tehta 950 kg. Priznana mu je bila nagrada sreskega kmetijskega odbora 300 Din im banovinska nagrada 400 Din. Drugi najboljši nagrajenec je bil bik pos. Jožeta Kocjanfciča iz šmihela pri žužemberku, ki je dobil nagradi: 200 in 400 Din. To je bil najstarejši plemenjak v srezu. Imel je preko 5 let. Ostali biki so bili ocenjeni: 7 na 28 točk, 26 na 27 točk, 15 na 26, 18 na 25. 13 na 24, 14 na 23 in 1 na 22 točk. En ekisemiplar pa je bil od licencovanja ovržen. Med živinorejce se je razdelilo Din 10.200 od sreskega kmetijskega odbora in 800 Din od banovine ter 100 Din za dva starejša merjasca Ličen, covanje je pokazalo, da imamo v srezu tretjino prav dobrih bikov, druga tretjina je dobrih in ena srednjih, kar je vsekakor lep usfpeh naših živinorejcev. f Iz Kamnika ka— Zadnje deževje ni napravilo posebne škode. Kamničani so s strahom opazovali, kako je v zadnjem deževju naglo naraščala voda v strugi Bistrice, na kateri je še v teku gradnja vodnih naprav, predvsem gradnja Erjavškovega jeza in mosta v Stahovici ter popravilo jeza v Kamniku. Zadnjič, ko je voda v strugi le neznatno narasla, je napravila precejšnjo škodo pr. jezu v Stranjah, zato so mislili, da bo zdaj razdejanje še večje. K sreči pa so dela že toliko napredovala, da je bil jez tudi ob obrežju dobro zavarovan in je vzdržal naval vode. Samo na levem obrežju je Bistrica prestopila breg ter izpod-kopala nekaj obrežja in ga odnesla. Ljudje, ki so čuvali vodno napravo, pa »o brž ukrenili vse potrebno, da so odvrnili vodni tok in preprečili nadaljnjo škodo. V zgornjih plasteh ozračja je k sreči prevladal mrzel val in v planinah je pričelo snežiti. To je tudi ustavilo naraščanje vode v strugi. Sneg je zapadel do Sv. Primoža. Vojaška imenovanja Imenovani so v arteljeriji in inženjer-ski stroki za komandanta I. polka trdnjav-ske artiljerije dosedanji komandant artilerijskega polka n. armijske oblasti polkovnik Bogomil Armič, za pomočnika komandanta samostojnega artiljerijskega polka n armijske oblasti dosedanji komandant 2. bataljona 1. polka trdnjavske artiljerije podpolkovnik Janko Fras, za pomočnika komandanta 16. artiljerijskega polka dosedanji referent artiljerije koman. de dravske divizijske oblasti podpolkovnik Maksim Erič za pomočnika komandanta 17. artiljerijskega polka dosedanji komandant 2 divizijona istega polka podpolkovnik Gjogje Novak za referenta artiljerij-je komande dravske divizijske oblasti dosedanji komandant 1. divizijona 26. artiljerijskega polka podpolkovnik Dušan Ste-vanovič, za pomočnika komandanta 1. pionirskega polka dosedanji komandant 2. bataljona istega polka inženjerski podpolkovnik Vekoslav Cener, za pomočnika komandanta železničarskega polka dosedanji komandant 2. prometnega bataljona istega polka inženjerski podpolkovnik Vladimir Celestin za vršilca dolžnosti komandanta 3. protiaeroplanske reflektorske skupine dosedanji komandir 3. baterije 4. proti-aeroplanskega divizijona artiljerijski ka-petan 1 klase Zvonimir Prikril, za komandanta 2. divizijona 7. artiljerijskega polka major Roman Domanik, doslej v službi v artiljerijski Inšpekciji, za komandanta 2 divizijona 17. artiljerijskega polka dosedanji komandant 1. divizijona konjeniške artiljerije major Kazimir Poje, za vršilca dolžnosti komandanta 1 divizijona artiljerijskega polka 1. armijske oblasti dosedanji komandir n. baterije artiljerijskega polka kraljev« garde kapetan I. klase Oskar Abel in za vršilca dolžnosti komandanta 2. protiaeroplanskega divizijona do-sedanji komandir 1. čete n. protiaeroplanske reflektorske skupine kapetan L klase Mladen Sernec. pehoti za komandanta 4. peSpoIka polkovnik Fridrich Kren, za vršilca dolžnosti komandanta 44. pešpolka do. sedanji komandant 1. bataljona 40. pešpolka podpolkovnik Rudolf Knez; za komandanta staropečijskega vojnega okruga polkovnik FraDC Pacak, doslej ▼ službi pri generalnem štaba komande 411. armijske oblasti za vršilca dolžnosti komandanta Pveljanskega vojnega okruga gosedanji vršilec dolžnosti' pomočnika komandanta ljubljanskega vojnega okruga podpolkovnik Dušan Jorgovitf, za komandanta HI. bataljona 19. pešpalka dosedanji komandant 3. bataljona 41. pešpolka major Josnj šole, za vršilca dolžnosti komandanta 1. bataljona 40 pešpolka slu- J šatelj višje šole vojne akademije kapetar I. klase Aleksander Ungar, za komandanta 1. bataljona 49. oešpolka dosedanji pomočnik načelnika štaba komande drinske divizijske oblasti major Dragotln Stencelj, za vršaca dolžnosti načelnika štaba Vo-rnande drinske divizijske oblasti podpolkovnik Vladimir Vanhn'k, doslej na služb* v generalštabu k>mande I. armijske oblasti, za upravnika jao- anske stalne v »jne bo'.eiice dosedanji šef infekcijskega oddelka sta'ne vojne bolnice IV. armijske <»b-last! eai itetni polkom'* dr Viktor Ružič, za up^uvnika drinske stalne vojne bolnice desedanj referent saa'tete dravske divizijske oblasti sanitetni poliolkovni* Ir živko Stojilovič, za up- avnika marib >rskt začasne vojne bolnice d-"Spanji »okuin-dar.ti zdravnik internega in Infekcijskega oddeika stalne vojne bo'a:ce V. a-m-jske ob'aiti sanitetni major dr. Laza Jo/ano-vič, za vršilca dolžnost referenta sanitetne komande zetske d » s .teke «&'ast' dosedanji * upravnik mariivorske začasne vo!ne bolnice ®an. major dr Ilja Pl<č.u.nč, za šefa kemičnega laboratorija stalne vojne bolnice IV. armijske oblasti apotek a rek i podpolkovnik Gustav Vidale, za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande jadranske divizijske oblasti višji vojni uradnik IV.' klase ekonomske stroke Todor Steiner. za načelnika intendanture komande vrbaske divizijske oblasti dosedanji upravnik oblačilne delavnice zavoda za izdelavo vojaške obleke intendantski podpolkovnik Mirko Vilfan, za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande 6avske divizijske oblasti višji vojaški uradnik IV. klase ekonomske stroke Josip Sušnik, doslej vršilec dolžnosti načelnika intendanture jadranske diviziiske oblasti, za vršilca dolžnosti načelnika intendanture komande dravske divizijske oblasti dosedanji vršilec dolžnosti načelnik intendanture komande savske divizijske oblasti pehotni podpolkovnik Dragotin Mi t i 5, in za vršilca dolžnosti upravnika oblačilne delavnice zavoda za izdelovanje vojaške obleke dosedanji vršilec dolžnosti načelnika intendanture komande dravske divizijske oblasti inten-dantski maior Ivan Jane. POZOR! POZOR! POZOR! V vednost vsem trgovcem tn reflektan-tom, da sem otvoril KOŠARSKO PLETARSKO DELAVNICO Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni ter se priporočam za cenj. naročila. Postrežba točna! 8881 PRAH ALOJZIJ ml. splošno pletarstvo, SODRA2ICA Radio Sreda, 7. nsrembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18.'JO: O zgodovini 9loveneke glasbe (Prelo-vec). — 18.40: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j). — 19.10: Nacionalna ura: Jugoslovanski program Srbije. _ 14-35: Plošče. — 19.5(lc Jedilni list. program za četrtek, — 20: Koncert frančiškanskega pevskega zbora. — 20.40: Violinski koncert Karla Rupla. — 21-30: Fantje na vasi. — 22: Cas, poročila. radio - orkester. "f—v-A . , W»iu7 Četrtek, 8. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12^0: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Smuška ura (Ante Goidovec). — 18.30: Radio " orkester. _ 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Spomini na Francijo (R. Doetal). — 19.55: Jedilni list, program za petek. — 20: Zdravniška ura (dr. Maeajna). — 20.10: Nacionalno predavanje iz Beograda: Vuk Štefa-novič Karadžič. — 20.40: Radio * orkester. — 21-30: Čas, poročila, kvartet mandolin, radii o - orkester. BEOGRAD 17: Orkester. _ 1950: PeamL — 20.10: Nacionalno predavanje. _ 20-40: Orgle. — 21.10: Literarno glasbeni program. — PRAGA 20.30: Prenos iz Brna. — 21.20: Godalni kvartet — 22.15: Lahka glasba — BRNO 20.30: Slušna igra. — 21-25: Moravski skladatelji. — VARŠAVA 20: Instrumenti orkestra. — 21: Lahka glasba. -— DUNAJ 12: Orkester. — 16.10: Plošče. — 17-30: Arije in pesmi. — 20.15: Dunajski simfoniki. — 22 50: Bachove skladbe. — 23.30: Lahka glasba. — BERLIN 20.10: Re-gerjeva glasba. — 21: Igra. _ 23: Schubert in Liszt. — KONIGSBERG 20.40: Pevski koncert — 23: Nočni koncert. — STUTT-GART 20 30: »Ljubezen in smrt Joh. Seb. Bacha. — 23: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 19: Pesmi s cigansko godbo. — 20.30: Cerkveni koncert. — 21.35: Plošče. — 22.50: Klavir. — 23.20: Salonski kvintet. ^GLEDALI V I M I B V L j U B l J a PI REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 7.: Orli& Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 7. ob pol 17.: Žalni koncert u dija-štvo. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Sobota, 10.: Manon. Gostuje Andre Burdino iz Pariza. Izven. * Bostandov »Orlif« spada med najpo-mebnejša reporterska deia te sezone in je vsebinsko posebno zanimivo, ker kaže psi. hološkl razvoj vojvode Reichstad tskega, dozorevajočega Napoleonovega sina, sredi spletk avstrijskega dvora. Vojvodo igra g. Jan, kneza Metternicha g. Levar, Flam-beauja g. Cesar, v ostalih vlogah nastopa ves dramski ansambl. Režija prof. šesto, ▼a. scenograf g. inž. arh. Franc. Musorgski podaja r operi »Hovan-ščlna« vitalnost ruskega naroda, zmožno svetega, fanatizma, ki je povzročil enega izmed največjih zgodovinskih preobratov za časa Petra Velikega. Od Cirila Debevca skrbno reži rano opero ▼ 6likoviti inscena-ciji pokojnega scenografa Uljaniščeva bo muzikalno vodil ravnatelj Polič. Program žalnega orkestralne** koncerta. ki 6e ponovi za dijaštvo v sredo dne 7 t. m. ob poi 17 uri v operi, je sledeč: Beethoven: Tretja simfonija >Eroica«, VVagner- Svečana daritev, in Car velikega petka, odlomka iz opere Parsifal, s sodelovanjem gg. Betetta, Primožiča, Marčeca in gospe Bernot-Golobove in vseh solistov in zbora. Leskovec: tretji samospev iz cikla njegovih orkestralnih skladb na Gradnikov tekst »De profundis«, ki ga poje ga Zlata Gjung-jenac, in Braviličarjev »Slavi-cus Hvmnusc Slavni tenorist Andre Burdino gostuje dne 10. in 15. t. m. v operah Manon in Carmen. Sloves odličnega pevca velikega formata si je pridobil kot učenec bratov Archibaud v Parizu, kjer je debutiral v teatru Gaite-Ldrique. Leta 1920 Je bil angažiran na kraljevsko opero v Gandu (Belgija) 1924 pa kot stalni gost pariške Opere Comique. V poslednjem času se nahaja stalno na turnejah kot gost Covent Garden Opere v Londonu, Teatra Liceo v Barceloni. Teatra Colon v Buenoe Airesu. opere v Riu de Janeiru in vseh največjih oper v Franciji in Italiji Veliko zanimanje vlada za gostovanje tega umetnika, ld očara publiko vseh teatrov s svoj« nobleso in sugo^tivnimi kreacijami. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota. 10.: Rokovnjači. Nedelja, 11.: Rokovniaci. »Rokornjafe« ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v 6oboto 10. in v nedeljo 11- L m. ob 20.15. Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri vseh dosedanjih predsta vah popoln uspeh. V vodilnih vlocah nastopajo Ervina Wrifloher * Petrovčičeva, Gni-dovec, Hanžič, Košak in Moeer. Režijo vodi Miran Petrovčič. Pevske točke, ki so vpletene med dejanje, je uglasbil Viktor Parma Izvajajo pa jih: Ervina Petrovčičeva, Ceroičeva. Hanžič. Moser, moški in otroški zbor. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane. Cenjeno občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že ▼ prodaji od sobote d-aije od 10. do 12. in od 15. do 17., da ee tako izogne navalu pri večerni blagajni. MARIBORSKO GLEDALI8CB. Začetek ob 20. Sreda, 7.: Konflikt D. Četrtek, 8.: Idealen soprog. A. Petek, 9.: Zaprto. * >Gngalniea< bo naslednja dramska premiera in obenem prva letošnja veseloigra. Avtorica je češka pisateljica in članica praškega Narodnega divadla Olga Scheinpflu-gova. ki je napisala tudi iz lanske sezone znano >Okence<. Delu se pozna, da ga je napisal polnokrven teaterski človek: posamezne slike, ki jih je vsega skupaj 7. so napisane efektno, nastopajoče osebe so tipizirane mojstrsko. Vse delo preveva obilen in zdrav humor, ki bo pri občinstvn gotovo našel odgovarjajoč odziv. »Gugalni-co< pripravka glavni režiser J. Kovic, nastopijo pa Dragutinovi6eTako razumevajoče se muza in tako hrabrilno gleda človeka. Kako me je pozdravila! To ni kuharica, ampak mati.« Jozana mu je povedala Tourettino zgodbo. »Elegantna ni, a tako vdana! In tako smešna je»... Povem vam, da me Tourettina psihologija neskončno zanima. O ženskih pravicah in dolžnostih ima pojme, ki človeka nehote spominjajo divjaške moralke.« »Kako to?« »Tourette spoštuje močnega moža. Kadar pravi: ta in ta je dober zakonski mož ... tedaj to ne pomeni, da bi bil tenkočuten in ljubečega srca. Dober zakonski mož je pridni, pametni delavec, ki ne pije več, nego se spodobi, in prinese vsako soboto zvečer svojo tedensko plačo domov. »Njegova žena se nima za kaj pritoževati,' to pomeni, da J! daje Jesti in piti, in, če Je treba, tudi udarce, ki jih sprejema brez osramočenja in tudi brez jeze, kot dokaz moške moči. »Kdor dobro ljubi, tudi dobro tepe.« »Tourette, ki prizanesljivo gleda na padla dekleta in divje zakone, je neusmiljena proti ženi, ki ima dobrega' moža, pa ga vara.« »A tudi z vrlim, pridnim možem utegne biti ženska zelo nesrečna ... Kako pa misli Tourette o nesrečni zakonski ženi, ki ima ljubčka?« »Ako je mož len ali bolehen ali preneumen, da bi si izsilil pokorščino, tedaj pravi o njem: ,Prav mu je___Takle pa res ni mož!'« »Samo naravnega zakona ji je mar, zakona prirodne izbere in blagra plemena; nehote je Darwinova privrženka: najlepšo tistemu, kdor je najbolj zmožen!... To ni tako neumno' Najrajši bi kar pritrdil njenemu mnenju ...« »Kako to?« »Jezi me, kadar vidim mlado ženo priklenjeno k starcu, bolniku ali bedaku. Nehote me obidejo nenravne misli; polasti se me želja, da bi uboga stvarca dobila odškodnino in svoj delež sreče... Živeti iz dolžnosti in biti zvesta, brrrj...« Jozana je nekam presunjena vprašala: »Mar se spotikate nad menoj? Oh! Pomirite se, saj imam za čednostne, vdane, žrtvovane žene vse priznanje, ki ga zaslužijo. Vendar zato ne obsojam drugih. Nič predsodkov nimam in malo načel... In razen tega 6em prijatelj, vitez, branilec zatiranega spola! Da, zaradi vas sem postal Don Quijote ženske emancipacije...« »Govorite že resno o resnih rečeh.< CENE MALIM OGLASOM Pe 50 par za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki tečejo služb. Najmanjši zneoeh za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi m ženitve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostal) oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratne objavo oglasa Din 17.-— Ponudbam na šifre ne prilasajte znamk! Le. Ce zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« odeovor Drilnžite DIH v znamkah. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« CtJeliiea izbira blaga za moške tn ženske obleke in plašče, barhentov, flanele, kam-brika, finih sifonov in vseh vrst belih tkanin, volnenih in flanelastih odej solidno blago Vam nudi vedno v najnovejših vzorcih, v vseh kakovostih, samo trpežne vrste, sploš. znana tvrdka R. M1KLAUC „PBI ŠKOFU" Ungarjeva ul. — Pred Škofijo v lastnih prostorih. Zaradi jako velikih nakupov izredno ugodne cene. Prosimo oglejte si še izložbe! Beseda ! Dm davek 2 Din isa šifro ali dajanje na eiova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Na-aLov Dostiti v og!J-jitra« pod Hi&6ko »Uspeh*. 32454-4 uizmii) teseds i Din davek 2 Din ce. Sllro ali dajanje aa *lova S Din. NajmanJS' musek 17 Din. Jzprašanega kurjača m ajšega. po možnosti umi ok«ga. išče tovarna m d--žt?l- ta »:ak>i.EH> okoino-tr <> 16 0P. Prosto stanovanje a> kurjava. Lastnoročni) ppf-arv; pooodfbe J o«v«irw) ftiHČo. DTfcpi« spričeval jb fotografij« na oglas. oddelek »Jutra« pod g fro »Skromni zahtevki«. 33366-T Plačilni natakar vsestransko verziram v restavracijski stroki. z znanjem ve6 jezikov, kalcij« zmožen, dicbi nemasten}« v boljši restavracijo t Ljubljani. — Pcmudlbe na og?t t? Din Za polovično ceno odprodaj* del rarfoge tvrd ka A. Šinkovec mas!. K. Soee. Meetrai trg. Ceojeo« dame ee na to opozarjajo 333T72-« Vsem br«Bobre®OT ogled noveli i® mWjemrh predio^etoT. »Pri-lilka*, Kersnikov« j.Va 7. 32330-6 Fotoaparat Vo*ig1fland«T 8X9. zamenjam za dobro ohracjeco flobert puško Nasiov v poefovoJ»»f- e»h »Jutra*. 33409-6 Otroške vozičke Bajwrvej®e modele, dobro Mago dobite po reklamni ceni le pri M. Tomšič Sv. Petra cesta štev. 52. S1195-6 Zahtevajte v lastnem interesu samo Perma-Tex original ameriški gum... 5 letno jamstvo. Površniki trsnjpmn njiči itd. Najbo^iSi nakup pri Preskerjm. Sv. Petra eeeta 14. 133-6 Avto, iHoto Beseda 1 Din davek 3 Din sa 8lfro ali dajanje na ^lcrva 5 Din. Najmanj^1 znese* '7 Din 32 X 6 m nove cra^nice, 34 X 7, natprodaj. Pooud-be pod »Dobro (rfvamjeno« na oglasni oddelek Jutra. 31TO7-10 Motor znamke B. S. A., r brezhibnem ertainju prodam. — Dofras« na ogi SflDI oddelek »Joitr« pod »Pocerr«. asfi^jo Kupltn cteaeda 1 Din davek 3 Din za Mfro ali dajanje na Mova 5 Din Najmanj*' eneaek 17 Din Železno blagajno m»njSo. o« pretežko. ii6e mo. Pooadbe s eea« na oglaa. oddeiei »Jmtrra« pod »Blagajna*. 30406-7 o na obroke, proda Zagoirski. Maribor. Siov^n-eka 36. 33431-20 Majhno posestvo z nov.oaidano hišo, goepo-danfkinn pos3opjtm, njivo, hmeljiščem, travnikom rn eadonosnikom, 10 mrinuit od trga Zaileo po nizki c<=ni proda Frane Koroe, Vrbie — Wec. 33416-20 Vrednote Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najman.fš' znesek 17 Din Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija dragih kovio v Ljubljani. Ilireika ulica štefv. 36 — vhod iz Vidovdainsike c-este (pri gostilni Možioa). 70 Pohištvo Beseda I Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na 'lova 5 Din NaJmanIS znesek tt Din Dve spalnici koreminasii oreh, boljSe vrete, agodno proda Tomšič. miW.are.wo, Kašeli — D. M. v Poiju. 32380-42 ■Kapital, • >eeeda 1 Din davek 2 Dir, za šUto ali dajanje na siova y Din. Najmam.* znesek 19 Din Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 prodaja hranilne fcnjižice vseh denarnih zavodov dravske banovine. Interesenti kupijo pri nat> najbolje ker garantiramo za pra-vllncet knjižic, za vestne obiačune ln strokovne Izvršitve. Za odgovor 3 Din znamk. 32342-16 Posredujem denar na hranilne knjižice »ee4> denarmi zavodov Rudolf Zore, Ljubljana OlodaJiška IS. te.ef 38-10 397-16 Parcelo cea 900 m2, pod Rožimikom prodam delno za knjižioo Meeor>e Ij-ubljansike. Na- fliov v v&eh pofilovalmicah »Jutra«. 33+:i4-16 Posojila na violine knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Kre&ov Mg St«e hramilnice limbl jamske, za oca 30.000 Din kuipim tak oj. Evedip'a<'i,!u po 20.000 Din im vkn;«'žtoi n« prvo mesto. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra gara ne' ia«. 33453-16 Vložne knjižice ifes-lme hran. im K rtWJ; e občine. ol>e v Ljubljani, prodaim. Cemieme ponudbe na ogiasmi oddelek Jutra Dod šifro »Koffiica 32«. 33447-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljti.b;:am-rvkp. v vredmofti 33.1i>0 Din p-odam za 75 % proti takojšnji gotovini. Naslov v vseh posiovaiTOCnh Juitra. 32425-16 Hranilno knjižico zveze, z vlog-o 6n.nno D:.n takoj prodam. Ponudbe na oglas rw)de-!ek »Jiiitra« pod šifro »P'«iWo menico*. 32467-16 Oblačila Hesed8 1 Din davek 2 Din za šifre ali dalanle na •»lova 5 D!n Nilmantši enesek 17 Dta Obleke za gospode iizgo-taivlja po najmodern-ej-š'h krojih izvrstno se pri-legajočih. po obodnih ce nah Josip Boc. modni atelje, Kolodvorska «1. št. 6 218-13 Damske zim. plašče dekliške in otročke kupite najceneje pri F. L Gori-čar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 39. 31515-18 Prehrana seseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje aa ilova 5 Din. Najmantš znesek 17 Din Na dobro domačo hrano sprejmem gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra*. 33416-14 seseda l Din davek i Dli ce. šifro ali dajanje na -oova 5 Din. Najmanjs znesek i Din Hišo z gostilniško obrtjo na Gorenjskem oddaan takoj v najem, oziroma prodam. Naslov: Kranj, poštni preda. št. L 33414-17 Gostilno na deželi vzam-em v najem, «nli grem za poslovodjo v podružnico trgovine. Prevzamem pa tudi kako potniško stroko s L dec. 19c^4- — Anton Ortan, Prevalijo. 334o8-17 Lokali eseda 1 Din. davek 2 Din :a šifro ali dajanje na lova S Din. Najmanjš znesefc 17 Din. Brivski in frizerski salon v Ptuju poceni — tndi na obrok« proda Fegniš Otio v Ptnjo. Vseh svetnikom ulica. 33416-19 Trgovski lokal v Tavčarjevi ulici oddam s 1. decembrom. Nasiov v vseh poslovalnicah »Jutra« 33430-19 Trgovino dobro vpeljano taikoj oddam. Potreben kopita! Din 50.000. — Naslov: Kranj, poštmi predal L 33118-19 Ključavničarsko delavnico dobro vpeljano, v strogem cem-tru mesto prodaim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Kljiuč 333*. 33448-19 Brivnica pri Celju na prometni točki dobro vpeljana, tik dveh velikih tova/m, brez konkurence, e stanovanjem poceni naprodaj. Nnsiov v vseh po-slo^Ta oicah »Jutra*. 33462-19 Krojaško delavnico dobro Močo. v Celja prodam takoj zaradi bolezni. Naslov v vs-eh pof'ovaltvi-cah »Jutra*. 324)60-19 Lokal s pisarno oddaim v Praiaikovi ixl. S. Pojasnila pri hišniiku na Tjrrševi cesti Sterv. 36. 33450-19 >eseda I Din davek 2 Din ■a šifro ali dajanje na lova S Din Najmanlft snesek 17 Din. Seno sladko to polsladko — ter deteljo kupim Najnižje poondbe im ceelov: Josip Herlah, Laško S240933 Kaj je »Biserluk«? 819^-34 Kislo zelje, repo hi sarmo prvovTBtino, po bre^korrku-•emčiii oemi vsa.ko mmošimo doha.v!.ja Homan. Ljubljani Sv. Petra cesta 83. — Telefon 2T7-66. 2117-33 rm , seseda i Din da vet ii Din za šifro ali dajanje na 'lova & Din. Najmanlš meeek (9 Din Ia zimska štajerska jabolka strogo sortirana ln prebrana po sortah, cena od 2.25 Din dalje, za kuhanje tudi ceneje. Oglejte si »Stalno sadno razstavo« Kmetijske družbe v LJubljani, Novi trg št. 3. 32134-34 ijtMdfliMiM eseda 1 Din. davek 2 Din '.a šifro ali dajanje oa-lova S Din. Najmanjši enesek 17 Din. Stanovanje sobe to kuhinje oddam e 1. decembrom v Rožni dolini, cesta IV žterv. 38. 3S438-21 Enosob. stanovanje podstrešno, oddam takoj 2 osebama v Koseškega alici 20, Trnovo-Kole^ija. 30436-21 Enosob. stanovanje majhmo. oddam na Miklošičevi c«*ti. Ponudbe na oglae. oddeMk »Juitra« pod značk« »Prrjazoo*. aasTBei MilMmLSJm eseda 1 Din davek 2 Din '« Mfro ali dajanje na lova S Din Najmanjš anesek 17 Din Opremljeno sobo « hrano, prainjean perila io elektriko oddam 1 ali 2 preprostima osebama po 400 Din. takoj ali pozneje — Sokiii. Karioveka 36. 3&t39--33 Tri sobe eikuipej ali posameizao. 8 pohištvom ali brez odda Stefamčič, Kartonska cesta št. 20. 32440-33 Opremljeno sobo evemt. > mpom.bo kuhinje takoj oddam 1 aJi 2 osebama. Nasiov v vseh po-si ovalu ica.h »Jutra*. 33*«-23 Sobo z 2 posteljama v centru mesta oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33*53 23 Opremljeno sobo lokal in prazno sobo oddam na Grudmovem nabrežju št. 111. Sprejm-nm pa 2 osetbi v lopo sobo. NasOv: Radel, 2ab-'ak 6. 33473-23 Sobo pra®no ali opremljeno takoj od-i.im solidnemu eo-spodu. Naslov v og"«sredmete do 60 cm. v dobrem stanju, i&če Sreten Stafanovič. kajižair. Niš. 32417-29 Pisahri stroj (Transporta bed) mali. (*o raj nov, naprodaj. — Na ogled prt tvrdiki Ivan Jaz in erto. Ljubljana. Gospo eveteta cesta 2. 3B4tJr-39 aesed* 9T para dave» Din ee šifro aU da anje naslova 3 Din Na) ■nani* »9 Oln Ženska bhiza svilen«, roea. je »3« ta-gub jena od Beethovnove ulice po Aiekfiandirovi ee mi do Rožnika NajdMja prosim da jo odda v og'. oddelku »Jntra« 32402-2? Informacije d eseda l Din davek 2 Din za šifro ali daianje na siova 5 Din. Najmanjš-Enesek 17 Din Gospa Mari! Najlepša hvala u Vaše pismo. — Zelo me zanima kje je tisti kraj? Prosim Vaš cenj. naslov, ali me osebno obiščite. Tajnost etrogo zajamčena. — Vaša hvaležna Mleti. 38443-31 Izjava Prekliiouj-em vse iiljfrvie. ki eem jih govori v železniškem vagonu o trgovcih in se zihva.'ju jesn g. St. Legatu. da me ne toži. ker sem se tndi pregrešil zoper n.ie^ovo čast. T. Okoren. Ljubljana. Go-sposvetsika oeeta št^v. 1. 3EJ450-31 Razno seseda i Din da f R l Dli ea šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din PREMOG DRVA In K A R R O PAKETI pri IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Uspeh za uspehom ž anje, kdor se ob rsa-td priliki poslužuje »Jntrovega« maleea oelasnika! NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v L nadstropja komfortno stanovanje obstoječe: te 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Naslov v oglasnem od d. »Jutra«. 8839 3 /t\ K U B A N Y*JEV MATE ČAJ orani ter terepča Kvce ln milice Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca ta ledvic Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ah pri zastopstvu: Lekarna Mr. MilivoJ Leostek, Ljubljana, Resljeva jesta l, ako pošljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti lovci in nogometaSt. pijte ga redno! 126 ■fl8 Občina L)ott>M» posvetom mvod Umrla nam je naga ljubljena soproga, mati, sestra, teta, snaha in svakinja, gospa MARIJA AMBROŽ SOPROGA PLESKARJA Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 7. novembra 1934 ob V£3. uri popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. novembra 1934. 8984 Žalujoči ostali. ZAHVALA Povodom izgube našega dobrega, nepozabnega PEPIJA so nam bili v veliko podporo vsi oni, ki so čutili z nami, zato se jim tem potom iskreno zahvaljujemo, zlasti še gg. župniku, Sokolu na Polzeli in delegacijam iz vse Savinjske doline, ki so prihitele, da še zadnjikrat pozdravijo svojega druga Polzela, dne 5. novembra 1934. 8980 Žalujoča rodbina čmakova. Ureiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, — Za Inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Llubliani