sobot,
k dsn u"	jn praznikov.
teoed daUy ezcept Saturdajrs.
Sundajn and Holidaja.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
Uredniški in upravnliki prostori: 2087 South Lawndala Ava.
Office of Publlcatlon: 1687 South Lawndala Ava. Tslephone, Rockwall 4904
,YEAHXXXV.
Cena lisU je 16.00
at Chtcaao. lllinoU.
»atter Jsausrjr lt. UM. at Um past-ott)M br th« Act ot Confross of March t. im.
CHICAGO. ILL.. TOREK, 11 APRILA (APRIL 19). 1S43
Subscriptlon $0.00 Yoarly
ŠTEV.—NUMBER Tt
Aeceptance for
maihnK
at special rate of postage provided for tn section 1103, Act ot Oct. 8, 1917, authorlaed on June 4, 1918.
ngfeži zasedli Sousse, meričani pa 'sveto mesto'
Velika zavezniška ofenziva proti osiščni sili fcldmarsala Rommela se nadaljuje. Ameriške, britske in francoske čete prodirajo proti Souosi, mornarični bazi, s treh strani.—Nem-iki napadi na rusko bojno črto na zapadni strani reke Doneč pod Harkovom odbiti. Ruski letalci bombardirali Koenigsburg, glavno mesto Vzhodne Prusije.—Ameriški in avstralski letalci sestrelili 23 japonskih letal
ZtTtsniikl glsvni stan v ee-
Afriki. 12. aprila. — An-^ka osma ormada je v zadnjih
urah prodrla 46 milj na vzhod-bregu Tunizije in danes je ipirala pristaniščno mesto Hou**, ki leži okrog 80 milj juž-od Tuniza. Ameriške čete so ločasno zasedle arabsko "sveto iBto" Kairouan, 50 milj zapad-odSoussa. Prodiranje zavez-ikov proti severnemu koncu Unizije spremljajo letalski na-li aa pomorsko zvezo med A-fiko in Italijo. Danes so zavez-tka letala uničila 31 sovražnih nnsportnih letal.
Zavezniški stan, Afrika. 12. -Velika zavezniška ofenzi-
proti osiščni sili feldmaršala ina Rommela v Tuniziji se jljuje. Ameriške, britske in icoske kolone prodirajo proti Dussi, mornarični bazi ob Sre-nemskem morju, 70 milj južno Tuniza, glavnega mesta, in rounu, osiščni vojaški trd-tvi. ki leži 34 milj južnozapad-o od Sousse. Izgleda, da bosta mesti kmalu v zavezniških likati
Rommelovi oddelki so se pod rci zavezniške sile umaknili
hribe pri Enfidavillu, 25 milj tverno od Sousse ln 50 milj
ino od Tuniza, na novo ob-imbno črto. Ta je zdaj tarča
omb zavezniških letalcev.
Osma britska armada pod po-
Ijftvom generala Bernarda L. lontnomeryja je po okupaciji a Henche prodrla dvajset milj
ileč, se glasi poročilo s fronte, 'a je začela prodirati naprej po Irobitvi osiščne sile pri Wadi Akaritu. Prvi oddelki so že »peli do točke, ki je oddaljena amo 40 milj od Sousse.
Ameriške oklopne kolone in »ncoske čete so po okupaciji Kline pri Fondouku počistile »Ije in zdaj prodirajo proti
irounu. Komunikacijske zve-* mod osisčnimi silami na pasu mori Fondoukom in prelom Faidom so pretrgane.
Francoski komunike trdi, da »francoske čete pognale Nem-" in Italijane iz vzhodnega de-doline Ousseltije ter zasedle in,, točke v bližini ceste, vodi v Kuiroun. Slednje me-0 je obkroženo s treh strani.
Hommelovih kolon ae M udarci zavezniške sile.
Tv» britska armada je v akciji "•verni Tuniziji. V prodira-^ Ptoti Tunizu in Bizerti je ia-velik kos ozemlja in ujela mskih in italijanakih
vil. Več sto nemških vojakov je padlo v bitki z Rusi, ki so razbili tudi sedem tankov.
Na smolenski fronti je nastal odmor v operacijah. V teku so le spopadi med vojaškimi stražami v nekaterih sektorjih te fronte.
V spopadih v zraku nad centralno fronto so Rusi sestrelili 117 nemških bojnih letal, sami pa so izgubili 48 letal.
Pravda, glasilo komunistične stranke, pravi, da rdeča armada lahko zdrobi vsako nemško ofenzivo in da se je ona v Ukrajini izjalovila.
tod
to* hti Vojak
ka kri/arka Trieste se
' *«"Pila v luki U Maddelini,
Ssrdir	1 .....
nit
todr.
Ii
"Jf katero so bombardi-»moriške leteče trdnjave M'boto. Križarka GorizU,
"l»oškodovana, se še dril
l^vr JU>

Hi . K
*lf>
iaki«
* l!
12. apr.—Nemški na-ko bojno črto na za-"' reke Doneč pod ukrajinskim jeklar-• m »o bili odbiti in vr/tn nazaj z veliki-»e Klasi komuni-' f poveljstva. Nem-pehotne polke in !(»ne v napad na ru-'rto na južni strani ' rn,1J južnovzhodao P« se je izjalo-
London, 12. apr.—Rusi so se pridružili zavezniški letalski ofenzivi proti osišču z napadom na Koenigsburg, glavno metso Vzhodne Prusije. Radijsko poročilo iz Moskve prsvi, da so bombe, katere so ruski letalci vrgli na to mesto, porušile mnogo militarističnih naprav in zanetile ogromne požare.
To je bU prvi ruski letalski napad na Vzhodno Prusijo po ve* mesecih. Lansko poletje so Ruši izvršili več nspadov na vzhodno Nemčijo, Rumunijo in Ogrsko.
Angleški letalci so metali bombe na industrijsks središča v zapadni Nemčiji. Bombardiranje je sledilo napadu na Neapel, italijansko luko, Sardinijo in Sicilijo. H
Zavezniški atan. Avstralija. 12.
apr.—Poveljstvo poroči, da so ameriški in avstrslski letalci sestrelili 23 izmed 45 jsponskih letal v spopadu v zraku nad zalivom Oro, 20 milj južno od Bune, Nova Gvineja. General Douglas MacArthur je dejal, da je bil U spopad morda uvod v veliko Japonsko letalsko ofenzivo.
Spopad se je vršil v višini 25,-
000	do 35,000 čevljev. Zevezni-
1	ike izgube v tem spopsdu so bi-e neznatne. Ena ameriška letalska trdnjava je sestreleils pet aponskih bombnikov.
Nemci ustrelili 400 Srbov
Bern, Švica, 12. spr. - Tukaj šnji Jugoslovanski krogi poročajo, da so naciji ustrelili 400 Srbov v Požarevcu in se tako maščevali nad njimi, ker so se uprli rekrutiranju za dela v nemških vojnih industrijah. Vest o ekae-kusiji je objavil belgrajski list Novo vreme.
Deportacije belgijskih delavcev v Nemčijo
London, 12. epr* - Belgijska časniška agentura poroča, da je bilo več tisoč belgijskih delev cev deportiranih v Magdeburg Nemčija, kjer morajo garati vojnih tovarnah. Ti so nadomestili nemške delavce, ki ao bili pozvani v armado.
Ustalitev cen v restavracijah
Nove odredbe federalne uprave
Waakington. D. C« 12. apr.—. Urad administracije cen je po-stavil strop za cene jestvln ln pijač, kl se prodajajo v restavracijah, hotelih, gostilnah in drugih prostorih. Vsi pokrajinski uradi so bili instruirsni, naj postavijo maksimalne cene zs jest-vine in pijače.
Navodila so, da morajo biti cene ustaljene na točki, ki je prevladovala zadnji teden. Abnormalne cene se morajo znižati. Prentiss M. Brown, načelnik administracije cen, je dejal, "ds je ta akcija prvi korak, da pridejo cene za jestvine ln pijače pod kontrolo. Restavracije in hoteli ne amejo izkoristiti polo-žaja v svoj prilog z navijanjem cen."
Brown je odredil, da morajo farmarji, ki prodajajo maslo, mast ln druga živila, ki se že dele v odmerkih, zahtevati točke od kupcev po sedanji vrednosti. Točke predstavljajo znamko v knjižicah za odmerke. Farmarji morajo potem izročiti znamke pokrajinskim uradom v svrho nadzorstva.
v
Mestni sveti v Alieriji
vzpostavljeni
Orsn, Alžerije, 12. spr. — General Henri Giraud, vrhovni komisar francoske severne Afrike, ;e vzpostavil 92 mestnih svetov Alžeriji, se glasi uradno naznanilo. Te svete je rszpustils Lsvslova vlada v Vichyju pred več meseci.
Perujska vlada zasegla osiično premoženje ,
Lims, Peru, 12. apr. — Vlsda je odredila zasego vsegs premoženja, ki ga posedujejo sli kon-trolirsjo državljani osiščnih držav. Odredba stopi v veljsvo 1. maja.
predsednik roosevelt udaru po kongresu
Zakon glede omejitve dolga uveljavljen - brez podpisa
DODATNO OBDAV-CENJE DOHODKOV
Waahlngten. D. C. 12. apr.— Predsednik Roosevelt Je ostro okrcal kongres, ker je preklical njegovo odredbo, da se plače posameznikov V "vojnem času ome-je ns $25,000 letno. Kongres je to storil z uključitvito dodatka v zakonski načrt glede omejitve narodnega dolga na $210,000,-000,000.
" Ta načrt je postal zakon brez Rooaeveltovaga podpisa. Predaednik je dejal, da bi ga bil veti-ral, če ne bi bil problem tlnan-ciranja vojnih opOraciJ povezan z načrtom.	,
Roosevelt je naglasil, ds je kongres avtoriziral vpoklic moških v armado aa plačo $600 na leto in se ni oziral na dejstvo, če so ti prej zaslužili tisoč ali pa sto tisoč dolarjev na leto, ni hotel pa avtorizlraM znižanja plače moškim, ki niao podvrženi vojaški službi, čeprav imsjo ti velike dohodke.
Načrt, ki je postsl zakon brei Roosevetlovega podpisa, določa omejitev narodnega dolga na $210,000,000,000, razveljavlja pa predisednlkovo odredbo glede omejitve dohodkov ns $25,000 letno.
"Stabilizacijski program, ki ga je kongres odobril, prepoveduje zvišanje mesd delavcem, ki zaslužijo le $1500 letno, tudi v slučajih, v katerih delodajalci hočejo zvišati mezde, sankcionira pa viaoke plače direktorjem korporacij," pravi Roosevelt v izjavi. "Bistvo stabilizacije je, da morajo vai doprinašatl žrtve k ameriškim vojnim naporom. Kongres je s svojo akcijo poka-zsl, ds ne priznavs tegs nsčels. Ako bi vetiral v kongresu sprejeti načrt, bi prišel finančni program zakladnega'departmenta v nevarnost."
Roosevelt je sugeriral kongre su dodatno obdavčenje doohd kov, ki znašajo več ko $25,000 na
Domače vesti
Is Clevelanda
Cleveland. — Dne 10. aprila je avto ubil Andreja Knausa. Star je bil 61 let in rojen v jBlokah na Notranjakem. V Ameriko je prišel pred 42 leti in tukaj ta-pušča ženo, tri sinove (enega v službi strica Sams) in dve hčeri.
Dne 9. t. m. je umrl Anton Zaman, po domače Zurcov, star 62 let in doma od Trebnje na Dolenjskem. V Ameriki je bU 40 let in tukaj zapušča ženo, tri sinove (dva v mornarici), brata in dve sestri. Bil je člsn društva 142 SNPJ. — Pred dnevi Je v bolnišnici umrl John Bradač, ki Je pred leti vodil pekarijo v Slovenskem nsrodnem domu.
Teror na francoskem otoku
Vojaki in civilisti zapuščajo otok
San Juan. Portorlko. 12. apr.
—Akutno pomanjkanje živela na Martlnlku, francoskem otoku, ter teror, kl gs lzvsjs sedanji režim, kl se skušs vzdržati na krmilu sa vsako ceno, sta ustvarila kritično sltuscijo. Sem dospela poročila se glsse, da vojaki ln civilisti beže z otoks kljub terorju.
Isgleda, da hoče admirsl Geor-ges Robert, vrhovni komisar otoka, držati vajeti v svojih rokah v veri, da nl drugegs Izhoda. Uradniki v njegovi administraciji se boje za svojs življenja ln se skušajo rešiti.
Robertsov režim nima oporo pri ljudstvu. To nl naklonjeno borbenim Francozom in ne Gl-raudovemu režimu v r severni Afriki. Ono vidi rešitev lo v osvoboditvi Frsnclje in koncu Robertsove strshovlade. Robert* sovi dekreti so tako drastični, ds ljudje nočejo govoriti o vojni in ne situaciji na otoku. Vsi čaao-plsl so pod kontrolo vrhovnegs komisarja. Ti objavljajo poročila o osiščnih zmagah ln porszlh zavezniških sil.
Mnogo ljudi, ki so skušsli pobegniti z otoka s čolni, ki jih operirsjo ribiči, je utonilo. Ribiči zshtevsjo visoke voote od ljudi, kl hočejo pobegniti.
leto. Kongres nsj nsložl dsvek ns dohodke, ki zdsj niso obdsv-čeni.
Mussolini in Hitler konferirala
.v
Osišče naznanilo dosego sporazuma
London. 12. apr.—Adolf Hitler in Benito Muaaolini, ki vidita nevarnost poraza svoje oborožene sile v Afriki ln zavezniške invaslje Evrope, ata se sestala zadnji teden ln konferirala štiri dni, ae glaae radijska poročila ls Rima ln Berlina, kl pa ne omenjajo kraja sestanka.
Poročilo ls Hltlerjevegs glavnega atana pravi, da stk diktatorja razpravljala o politični situaciji na splošno in vseh vprašanjih, nanašajočih se ns vodstvo vojne in ds je konference resultirala v doaegi popolnega sporasuma.
"Duce in Fuehrer sta ponovno naglaaila odločnost, da boata Italija in Nemčija vstrajali v vojni do končne zmage," pravi poročilo. "Mobilizirali bosta vse energije sa doaego zmage ln od-vrnitev nevarnosti, kl preti Evropi. Razgovori so se vršili v duhu popolnega razumevanja tn prisrčnosti."
Hitler in Mussolini sts se sestala zadnjo sredo in konferencs Je bila zaključena zadnja soboto. Te so se udeležili tudi držsv-nl maršal Hermann Goering, zu-nsnji minister Joachim von Ribbentrop, feldmarlal Wilhelm Keitel, admiral Kari Doenits, general Kurt Zeitsler in Hans von Mackensen, nemški poslanik v Italiji, sestopajoči Nemčijo. Poleg Mussolinija so se ^T*onference udeležili general Vittorlo Ambroslo, državni minister Giusappe Baattani, Člant italijanskega zunanjega urada in Štaba vrhovnega poveljstva in Dino Alfierl, italijanski poslsnlk v Nemčiji.
BivU governer Lehman v Angliji
London, 12. spr. — Herbert H. Lehman, bivši newyorški governer in sedaj direktor urada za zunanjo pomoč ln rehabilitacijo. Je dospel v London. "Prišel aem v Anglijo, da dobim informacije, kaj lahko storim glede pomožne akcije," je dejaL
De Gaulle obiskal Churchilla
Francoski rodoljubi svarijo Lavala
London, 12. apr. General Charles de Gsulle, vodjs borbenih Prsncosov, je imel dolg razgovor s premlerjem Churchillom. Predmet, o katerem sts rszprsvljsla, ni bil raskrit. Domnevo se, ds sts govorila o vojnih in drugih problemih.
Prej je obiskal Churchills Re-ne Msssigll, komisar za zunanje zadeve v odboru borbenih Francozov.
|Frantoskj rodoljubi so pu ra-diopostajl v Alžlru naalovili o-stro svarilo Pterru Lavalu, načelniku vlade v Vichyju tn Hitlerjevi lutki, "da bo resnics francoskih vojnih idealov preb-redla vroči afriški pesek, preletela morja ln kontinent in prišla v Francijo na vojaških bajonetih." Oni, ki ao slišali sva rilo, so Isjsvili, ds gs Je izrekel predstavnik francoske oborožene sile v Afriki.
Govornik je s ponosom orisal čine frsncoeklh čet v Afriki tn dejsl: "Levsl, ozrl se ns francoske vojake! Ti ao tzvojevalt že mnogo zmag v bitki s sovražnikom. TI so ponos Francije th pode zdaj njene največje Bovraž* nlke. Oni so gsrsnctja, da bodo vat izdajalci prejeli zasluženo kssen."
green orisal program svoje organizacije
Unije bodo zahtevale besedo na mirovni konferenci
POVOJNA ZAŠČITA DELAVCEV
New York. 12. apr.-Wllliam Green, predsednik Ameriške delavske federsctje, je dejal, da bo njegova organizacija vstrajala pri zahtevi, da morajo delavci imeti besedo qs mirovni konferenci, ko bo vojna zaključena. Dalje je dejal, da ADF podpira Hooaevetlov program glede ras-tegnitve socialno zaščite na vse in prilike do dela. < "Ameriška delavska federacija bo mobiliziralo vso svojo ekonomsko ln politično silo, da se ts progrsm uveljavi," je rekel Green. "Da se postavil mednarodni red, kl bo garantiral trajni mir, morsmo mi v Ameriki, čeprav oe rsdi ne vmešavamo v zunanje zadeve, prevsetl odgovornost ss vzdrževanje miru. Organizirano delavstvo hoče imeti besedo na mirovni konferenci po svojih representantlh 8 nsmenom, da se ta cilj dooefte."
Green je govoril na banketu, kl ga je priredil tednik Now Leader, glasilo stranke socialnih demokratov. V avojem govoru je okrcal Johna L. Lewisa in ga obdolžil netenja raskols v delavskih vrstah is osebnih razlogov, ker bi rad postal diktator.
Na banketu j* govoril tudi Adolf A. Berle, pomotnl drtSVni tajnik.. On Je obsodil one, kl propsgirojo tuje ideje Ut ne mo» rejo razumeti smerilkaga llbe-ralnega mišljenjo, kl nima ničesar skupnegs z doktrino ratred-ne borbe,	*
VVashington, D. Cm 13. apr.-r Phtlip Murray, predaednik kongresa Industrijskih organlaacij, nspovedsl, ds bo 10,000,000 delsvcev izgubilo delo v treh mesecih po saključenju vojne, Je ne bo federalna vlada le sdaj csvojils programa sa zaščito ameriškega ljudatvo v povojni dobi. V industrijsh, kl so sdaj udeležene v produkciji vojnega msterisla, bodo sledile mesne odslovltve delsvcev.
Murrsy je rekel, da mir lahko pride nepričskovsno kot je pri-iel 1. 1918. Ns to motnost je trebs računsti sdsj in storiti ko-rske, ds se dežela savaraje proti brezposelnosti.
Mečaa delavska reka dviga si reko s lete volilnega davka.
Kampanja za drugo vojno posojilo.
Chicago, 12. apr. — Kampan ja sa drugo vojno posojilo, ki jo sponeorira federalni za k ledni department, ae je danes pričela. Cilj te je i>rodeja vojnih bondov za trinajst milljsrd dolarjev treh tednih. Ctkaška kvota je $370,000.000. Okrog 75,000 prostovoljcev ae Je prijavilo sa prodajanje vojnih bondov v Chice* gu In okolici. Tl bodo oblaka! vsako hišo v teku kampanje.
Lewis kritizira odredbo
za ustalitev mezd
New York, 12. apr. — John L. Lewts, predsednik rudarske unije Unlted Mine VVorkers of A-merica, je kritiziral Rooaevelto-vo odredbo za ustalitev cen ln mezd in Izjavil, da ae bo njegova organizacija borila za zvišanje mezd rudarjem ln industrij* sklm delsvcem. Lewis Je dejsl, da je Roosevelt presrl vse človeške razloge z odredbo, ki bo o-mogučila kor|H>t actjam grmade-nje dobičkov, revele pe je poata-v I ta ob steno. Korporscije so naredile čez šest milijard dolarjev piofita v prvih devetih mesecih tega fiskalnega leta. Lewle Je dalje rekel, da bo njegova organizacija vztrajala pri sahtevl sa zvišanje mezde rudarjem sa dva dola i js na dan.
Nemški vojaki pobijajo Fince -
London, 12 apr. — Ruaka čae» nlška agentura Taas porote, da so nemški vojaki pobili več Fin-v v Petčamakem dlstriktu, ko ao slednji uprizorili navale na skladišča živil nemike armade. Poročilo dostavlja, da Je v zadnjih treh tednih čez 400 oseb u-mrlo zaradi lakote ln lairpanja v severnem delu Flnake.
TOREK, 13,
Datum v oklepaju na primer (April M), 1MJ), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da sa vam list ne ustavi__
Tedenske kritične misli
Ameriške "leteče trdnjave" ao zadnji teden z bombami posule pristanišče in tovarne v Antwerpu v Belgiji. Belgijske tovarne so danes v nemških rokah in proizvajajo material za Hitlerjevo bojno mašino. Nacijska propaganda pa poroča, da ao ameriški "geng-aterjr ubili 2000 belgijskih civilistov in aamo dva Nemca v Ant-werpu z bombami, katere je blagoslovil newyorški nadškof Francii J. Spellman!—	'
Zdi se, da ao bile nacijske letalske bombe, ki so ubile 30,000 oseb v Rotterdamu pred tremi leti in 30,000 oaeb v Belgradu pred dvema letoma, bolj "blagoslovljene," kakor so zdaj ameriŠke-*mpak ameriške in angleške bombe delajo danea veliko večjo škpdo nemškim in italijanakim industrijam, kakor pa ao jo mogli nkcifašiati storiti komur koli, čeprav doktor Goebbels navdušeno laže, da zavezniške bombe podirajo le cerkve, bolnišnice in šole. In to je komaj začetek. Nacistom in fašistom se bo kmalu vae drugače
kolcalo. . .	s
a a a
V teku jc velika kampanja za "zmagovne vrtove" (victory gar-dens) po ameriških mestih. Vsaka druiina naj bi ai nabavila košček zemlje na praznem stavbišču ali Ji je zunaj na farmi in bi el pridelala več ali manj zelenjave za laatno potrebo.
Tukaj je izborna prilika za kooperativno delo. Mnogo induatrij-skih delavcev je apoeobnih za to delo, mnogo jih pa ni. Zakaj ee ne bi združi U in ai skupno nabavili semenje, gnojilo in potrebno orodje in bi skupaj obdelovali ivojo "farmo" pod nadzoratvom najsposobnejšega? Lahko bi se tudi gporazumeli i farmarjem, ki bi poeodil kos sveta proti majhni odškodnini ln zoral zemljo. Slovenski delavci, poskusite z "zadružno farmo" za zelenjavo ln so-
čivje! Na ta način ae boete vadUi v demokratičnem gospodarstvu.
♦	• a	0
Ali ste že kaj prispevali z Rdeči križ? Med vojno, kakor tudi v mirnemu času, je Rdeči križ najčlovekoljubnejša in najkoristnejša organizacija, ki je mednarodna v svojem območju. To ni verska organizacija!
Značilno dejstvo je, da uatanovitelj Rdečega križa je bil svobo-domialec Henry Dunant iz Švice, ki je bil leta 1850 na bojišču po bitki pri Solfcrinu med Francozi in Avstrijci pa je videl kupe ranjencev, za katere se ni nihče zmenil. Zapuščeni ranjenci so se mu tako imilili, da je kmalu potem objavil apel na človekoljubne ljudi vseh dežel za ustanovitev organizacije, katera bi skrbela za ranjence na bojiščih. Odziv je bil uspešen ln Dunant je dal novi organizaciji ime in znak Rdečega križa, ki je zaobrnjena barva Švicarske zastave. Švicarska zastava ima bel križ na rdečem polju, Dunant je pa ta znak lzpremenll v rdeč križ na belem polju. V nekaj letih je bila organizacija Rdeči križ uradno priznana v vaeh civiliziranih deželah.
♦	a a
Tu pa tam kdo reče ali zapiše, da sv zavezniki bojujejo za ohrano krščanstva.
Ce je to res, potem se katoliška Italija bojuje za—odpravo krščanstva.
Zakaj se pa bojujejo Kitajci?
•	a ♦
Neki ruski humorist je nedavno zapisal namišljen razgovor z agentom nacijske propagande, ki je naštel ogromne izgube ruake armade. "Koliko pa znašajo nemške izgube na ruaki fronti?" je vprašal humorist agenta. "O, naše izgube so uključene v številu tuskih izgub," je odgovoril agent.
Pred nekaj dnevi je radio iz Berlina poročal, da so Rusi izgubili :t7.283 letal v čanu svoje vojne. Sijajno število! Ce ao Rusi izgubili toliko letal in hv vedno jih imajo toliko, da lahko ustavljajo nemlke ofenzive, tedaj Jih imajo več kot jih ima Hitler.
Koliko letal so pa medtem izgubili Nemci? Radio iz Berlina ne pove tega, toda najbrže ao nemške izgube uključene v gornjem številu ruakih izgub. . Ruski humorlat je pogodil —(The Chicago
Sun )	"
•	• •
Ravmond (Jram Swing, gnani ameriški radiokomentator, je 6. aprila posvetil svoj govor Sloveniji oh priliki dveletnice nacifaši-stičnega napada na Jugnalavijo. Cikaiani ao ga lahko slišali z ra-iiopostaje VVKNK ob devetih zvečer, ko navadno govori. Swing je poročal, da je Slovenija majhna deželica a komaj dvema miUjo-nema prebivalcev, toda najbol) miroljubna v vsej Evropi.
Udarec, ki sta ga Hitler In Muaaoltnt zadala Sloveniji, je bil strašen, je rekel Swing. Nemški nacisti ao šiloma odgnali 85 000 Slovencev v Nemčijo 31,000 jih pregnali v Srbijo ln nadaljnjih 38.000 jih je irgtnilo da nihče ne ve, kje ao, 8000 otrok ao iztrgali staršem in jih poslali v neznane kraje. Dalje ao Nemci odgnali 18 000 slovenskih mož in mladrničev na priailno delo v Nemčiji in 8000 ao jih zaprli v koncentracijske tabore; 2000 je bilo doslej ubitih v bojih a takocvantml komuniati ln 8000 deklet je bilo s silo odvedenih /a vojaško proetituctjo. Cez 1500 Slovencev je bilo ustreljenih kot nedolžni talci
Na drugi atrani je Muaaolinijeva fašistična banda odgnala 31 000 molkih v Italijo, »000 Je bilo ubitih v bojih z gerilci okrog 1S00 talerv je bilo ustreljenih tn «!\n j« bilo umorjenih od tajnih Julijanskih agentov Onih Slovencev-, ki so pod italijansko okupacijo izginili, računajo na «000 Skupaj vseh slovenskih trtav pod tUli-jam Je 8wing naračunal enega na vsakih pet prebivalcev
Bratje In sestre, premlšljujmo malo o gornjih fttevllkah ko ta mesec agitlramo za SANS in pomožno akcijo'—	<
* Ameriški vojaki v akcij! proti Japoocem na Nov! Gvineji.
Člani posadke ameriške obrežne ladje Campbell, kl Ja^S nemško podmornico na Atlantiku in je bila aama poškodov« ▼ napadu« ao ukrcavajo na poljakl rušilec Burga.
_______________________FBOSVETA
Glasovi iz
naselbin
To In ono la laporlala
Impertal, Pa. — Ko se snidem
z mojimi prijatelji, me vprašajo, zakaf ae večkrat ne oglasim v Prosveti. Da jim ustrežem, bom
daneg zopet napisala par vrstic.
Pri' naa je kot drugod. Mlade fante ao že večinoma vse poklicali k vojakom. Stric Sam ni tako strog pri zdravniški preiskavi kot je bila v teh krajih Pittsbtfrgh Coal Co. za majnar-je. Poznam več fantov, ki go bili pri kompanijskem zdravniku zavrtani, češ da niso sposobni za delo v majni, Stric Sam je pa z njimi zadovoljen. In zakaj bi tudi ne bil, saj ao feat fantje. Želimo, da bi ae vrnili zdravi k svojim dragim.
Naj povem, da eo danes tudi tukaj dekleta zelo pridne, kajti prijele ao oelo za težka dela. Ko sem bila v McDonaldu, sem tam videla skupino deklet v "over-hovznah", ki so delale na želefc-niški progi. Iz naše naselbine ae pa dekleta in mlade žene vozijo 12 milj daleč v tovarno na delo. Kolikor je meni znano, plačujejo vse delavke ln tudi delavci deset odstotkov od plače za obrambne bonde.
Dna 1. marca je bila ponesrečena moja mlajša hči Josephi-na. Bila je taka megla, da ae ni videlo niti toliko daleč kot se-žeš z roko. Sla je preko ceste v tovarno, kjer dela, in jo je po nesreči zadel neki avtoist. Dobila je udarec na glavi in na o-beh nogah pod koleni. Od dela je ostala aamo en teden. Doma smo ji branili, naj se ne vrne tako hitro na delo. Ena noga jo še sedaj boli in gre vsak večer k zdravniku, ko pride z dela.
Dna 2. aprila je bila na istem meatu zopet ponesrečena neka delavka od troka. Mogoče bodo tam dali prometno luč, kajti danea vse hiti. Delavec bi moral biti na takem meatu bolje pro-tektiran, da bi Šel lahko vedno preko ceste v tovarno.
Meni ae je dopadel dopis o "victory gardenu" ali "vrtu zmage", ki ga je napisal Frank Mi-j lavec iz Port Angelesa, Wash. Upam, da ae bo še oglasil in še kaj več napisal o-tem predmetu. Jaz bi rada vedela, kdaj je tukaj najboljši čaa za sajenje krompirja. (Najbolj zanesljive informacije lahko dobite pri vašem okrajnem poljedeljskem uradniku — coimty agent. U-red.) Lansko leto je bil pri nas tako slab krompir, da smo ga v jeseni kdmaj toliko nakopali kot smo ga aprila posadili. Semenska čebula ali "čebulek" stane pri nas 29 centov funt.
Ana Ooronc.
Barblčeva kolona Cleveland. — Ker se že dolgo nlaem oglasil iz naše metropole, evo me! Slišali ste že dosti o kozlih, tudi o uredniških (in do-planiških) kozlih. Ampak Charles Buck, lastnik Buck Transfer Co. na 14400 Lorain ave., Cleveland, O., ima opravka z dvema rogačema, pravima kozloma, ki
ata zainteresirana v vae, kar vidita v uradu.
Beny in Billy ne povzročata •amo vojne škode, ampak jo ta
dva požeruha celo požreta. Gu-
mlj je njnno najbolj priljubljeno jedilo, prava slaščica, kakor tudi direktive, ki jih nam daje
na papirju OP A o gumijevih obročih ali obodih. Oboje kar pogoltneta, kot naš rojak dobro meseno klobaso. In daai jima njun gazda grozi, da se bosta znašla pred njim na krožniku v obliki "lamb chopea", ga ona dva kar (»ogledujeta in žvečita, kar jima pride v gobec.
Oni dan je ležal na pisalni mizi v uradu družbe "licence" za trok, ki je ftal samo $65.75. In znašel se je v Billyjevem ma-velnu. Potem sta izsledila tri zavojčke cigaret in neke važne liatine. Cigaret nista popušila niti listin, marveč je vae to izginilo v njune želodce. Rdeče zastavice, ki jih pripenjajo na tro-ke, "lnner tubs", žvečilni tobak, v papir zavita kosila (lunehes) — z vaem tem se mastita. "It's a heckuva note", je dejal Jim Buck. "Vedno moram Imeti moj suknjič na sebi, ali kljub temu mi hočeta požreti še srajco z me« ne. In kaj raj storimo z njima? Če rabim bič, zbežita na streho in me gledata."
Pa tudi ponosna sta. Možem sledita po dvorišču kot dva psa. Jim Thomas, fotograf Cleveland Presaa, je ftel tja, da ju fotografira. Ko je postavil fotografski aparat na tla, sta se — zasmeja-la, seveda po kozlovsko. Beny pa ae je zakadil vanj in ga nagnal v kot. Billyju se je to do-padlo. Ko se je Jim pogovarjal z Benyjem, je Billy šel k skrinji, izdrl ploščo in jo ubral ven.
Vendar ae jim je posrečilo, da so ju spravili na piralno mizo, jim dali cigaret in papirja, da sta ae camotila, da ju je Jim lahko fotografiral.. Potem pa sta kar čejpela ha pisalni mizi in ju niso mogli Opraviti z nje; potrebovali so štiri voznike trokov, da so ju spravili z mize.
Fotograf se je vrnil nazaj v svoj urad, kjer je pogrešil svoje rokavice. Telefoniral je takoj v urad Buck Transfer Co., kjer ao mu odgovorili, da so našli le eno rokavico. Kje je druga? Billy je bil lačen in ae je z njo nasitil, kajti potem niti gumijevega oboda ni hotel več poskusiti. Dejali so, da ne morejo razumeti, kajti Billy je bil prej vedno lačen. Rekli so, da sta vedno zainteresirana ^ uradne listine.
To so vam kozli!
Včeraj, 4. aprila, smo obiskali koncert Glasbene matice. 'Ko je nastopil mešani zbor, smo našteli 18 pevk in 11 pevcev. Torej •e je tudi ta zbor precej skrčil, toda je Še vedno najboljši, alo-venski zbor v Ameriki in sploh na vsem svetu, kajti v stari domovini je sedaj vse uničeno.
Program je bil izvrsten. Nastopali so v mešanem zboru, ženskem zboru, duetu, kvartetu in solospev Karollne Budanove. Na
Spomini la vojne
But to, Mont—Na Poljskem blizu mesta šlezije ao bile na hribčku barake za vojake, ki so zboleli radi malarije. V tiste barake aem tudi jaz srečno dospel iz Trata po dvatedenaki vožnji.
Tam so vsem malaristom pobrali obleko razen spodnjega perila in vsakemu dali plašč, da je v njem izgledal kot kak kapuci-nar. V barakah je bilo polno bolnikov ln vsak dan so priha-jali tja. Kot so govorili vojaki in čaatniki, ki so slišali od zdravnikov, da jih odpeljejo tam od Pijave in Udine vaak dan do 20,-000 obolelih na malariji. Govoril! ao, če bo ilo Uko še kaj časa, da bo kmalu konec vojne, kajti bo zmanjkalo tudi rezerv, s katerimi ao mašiti luknj^.
Pričeli smo stradati še bolj kot lovski pai. Vse, kar amo do-biU na dan, bi bil lahko enkrat pojedel ln še bi gledal, če je kje kaj za pod sob. Take stradalni-ce nisem videl nikdar prej niti pozneje kot je bite v tistih barakah na Poljakcm. Vojaki ao umirali vaak dan. Malo se je stresel, parkrat globoko zadihal, ae umiril, zaprl oči in bilo je po nJem.
Podnevi smo ae lahko spreha-jall okoli barak tja do žive meje. kjer ao strašili vojaki z nasajenimi bajoneti in tudi s strojnicami, izgledalo je, kot da strašijo največje lopove ln krvoloč-nlke Za ograjo ao pa bila lepa in obširna posestva, na katerih so ravno Ukrat kopah krompjr t
motikami, prav Uko kakor pri nas na Dolenjskem.
Pri ograji so se čestokrat pojavili prodajalci in nas dražili s kruhki, sadjem in drugo jedačo. Če bi imel človek denar, ne bi bilo treba stradati. A denarja bi moral imeti na koše, kajti hleb kruha, ki ga je bilo malo več kot kilo, je stal 50 kron. Često sem obsUl ob ograji in jezik mi je omotično švignil iz ust, skomine so mi pa šle po vsem telesu pri vsakem pogledu na kruh, ki ga je imela poljska deva v naročju in ga prodajala vojakom. Da ni bilo straže blizu, bi se že dalo kako razrešiti, da bi prišli do kruha.
Piaal sem mami, naj mi Ukoj pošlje 50 kron, da si kupim kruha. Čez 14 dni res dobim denar. Ves vesel stečem do ograje in si kupim hleb kruha, za katerega sem plačal 50 kron. Nato sem se brž vrnil v barako, legel v "kre-vet", potegnil odejo čez glavo in obdelavati kruh, ki je bil napol iz koruzne in napol iz ržene moke, dober kot slaščica. Nato sem šel v presledkih piti vodo, in pil sem kot kamela, se zopet spravil nad kruh in v četrt ure sem bil gotov.
Trideset dni sem ostal v tisti bolnišnici in stradal vsak dan. Vsak drugi dan me je napadala malarija, da sem se tresel kot hiše ob potresu. Prosil sem zdravnika, naj me proglasi za zdravega in pošlje nazaj na fronto. "Kako naj to storipi, ko te pa trese vsak dan?" mi pravi "in izgledaš kot živ mrlič." Videl je moje stradanje in trpljenje, povrhu pa še malarijo.
Na vse načine sem tuhtal, kako bi mi bilo mogoče uteči ter se posloviti po francosko iz stra-dalnice. In tako so tuhUli tudi drugi vojaki. Ampak tisti stražniki in srojnice so nam delale preglavice in ni bilo mogoče pod nobenim pogojem kaj takega storiti ne po dnevi, še manj pa ponoči.
Ponovno sem poprosil zdrav nika; zatrjeval sem, da se dobro počutim ln da sem popolnoma zdrav. "Dobro," mi pravi, "toda, ako te kje na poti napade malarija, ne reci, da sem Jaz kriv,
ker sem te izpustil iz bolnišni-__»»
ce.
Drugi dan me pokliče bolničarka in še več drugih. Gremo po obleko, nato pa k zdravniku v pisarno. Nekako 30 nas je Šlo tisti dan iz bolnišnice. Pride vrsta name. Bil sem najbolj slab in najbolj izdelan od bolezni, da sem izgledal kot Lazar—bled in auh kot goba.
"Ti praviš, da si zdrav?" me vpraša. Prikimam, ker sem slutil, da me ne bo pustil dalje in da me takoj pošlje nazaj v stra-dalnico. "Tebe ni treba nič pre-iakovati, kot sem ostale, kajti že na oči vidim, da ai dosti slabši kot Ukrat, ko si sem dospel."— "Prosim, gospod zdravnik? izpustite me, naj bo že kakor hoče; meni nI več mogoče prenašati tega stradanja. Ce me napade malarija, me bodo že kam vtaknili, a semkaj ne pridem nikdar več živ.*
"Ne smem bolnih malaristov izpuščati iz bolnišnice." se je pričel Izgovarjati. *Ali imaš kakšen načrt ali dlj?" me s smehom vpraša "Veš kaj mislim reči? A o tem ne smeš nikjer govoriti." —"Saj raztimem." aem mu odgovoril—'Torej kam bi rad od
potoval, da ti uredim listine" "Nazaj v Trst."—"Od tam si semkaj poslan, je-li?"— "In tvoj načrt—kam misliš it —"Naredite eno listino na der v Novo mesto." — 'To Ljubljana-Novo mesto. Do| tako in upam, da boš uspel.1 "Hvala, gospod zdravnik!"
Dobil sem dve potni listi kar mi je omogočilo prosto v njo na vlaku. Dobil sem izpla no za hrano za 14 dni—neki 40 kron.
Zapustil sem zdravnika krenil peš po prašni cesti do i sta Šlezije. Tam sem se do najedel in si kupil dva kom Vso noč sem čakal na vlak I ga dobil šele zjutraj. Zased ! ga in se odpeljem proti Dum
Na Dunaju smo morali pri sti na drug vlak. Dolgo smo lovratili po mestu, da smo pf na drugo postajo. Nas je 1 Šest skupaj. Ker so nekateri bro obvladali nemščino, nam bilo lažje na poti. Ko dospe na postajo, je bil vlak ba£ pravljen na bdhod. Pokaže listine, zasedeiho vlak in se od Ijemo. Vozili smo se dalje ir v enem kraju izstopili; tam čakali šest ur na drug vlak, nas je pripeljal v Ljubljano.
Na glavni kolodvor smo speli ob 11:30 dopoldne. Tam je vlak ustavil, da si vojaki be menažo v vojaški kuhinji, je bila tik za ograjo poleg k< dvora. Uvrstim se i jaz, cvenka v žepu, kjgti tistih kron, ki sem jih prejel na P skem, je že zdavnaj skopneli žepu. Ko nastavim skodelico, pravi kuh, da moram plačati ri krone za jedačo. "Nimai pravim. "Pa nič ne dobiš." odgovori in stražnikjttc pote| iz vrste. * ^
Oziram se okoli, bila je gm da kaj. Hitro pokrijem stori co in se spet uvrstim med v« ke, ki so šli skozi ograjo/pol li ob cesti in pričeli jesti. Matek, boš pa skozi prste gl« na ljubljanski grad," sem si i sltr in tuhtal, kaj naj stor Vojaški stražnik je korakal pi ograjo sem in tja. Po ulici se često sprehajalo veliko vojak Lepa prilika, sem si mislil boljše ne morem dobit! P"1 nem si skodelico med k«M snamem nahrbtnik in gs po žim poleg sebe. V skodelico i makam prste in jih nosim ustom, kakor bi jedel, oben pa opazujem stražnika in P»* na priliko za skok.
Stražnik se okrenc in kori v drugo smer. Ba* sc mi M skupina vojakov, ki so se
(Dalje na 3. »trani) —
Pred dvajsetimi let
(Iz Proavetc. 13 aprila 10
Domače veatl. V ChW* Kans., je umrl 32-letni John i rač iz Vač pri Litiji. člw Sm
DeUvake veatl. Gornje« predsednik ADF. je flikt s federalno vlado a" vprašanja odprte delava**^
I notama t to. Francoski^
nikiso že izgnal. 5M)0 N"** Porurja.
Sovjetska INeH* demonstracije na sovjetom zaradi obw"dt* _ nov eo Izzvale veliko nje v Rusiji.
PROSVETA
THE ENL1GHTENMENT GLASILO » LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Naslov aa vsa. kar lasa stik a liatomi PROSVETA 2817-11 So. Laaradale Ave„ Chkafo, IlHnels
MEMBER Of ths FEDERATED PRESS


klavirju je spremljal Edwin Kužnik, dirigiral pa je Ivan Zorman, zborov pevovodja v odsotnosti Toneta Sublja.
PojavU se je tudi Tone Šubelj, ki poje ves teden v Metropolitan opieri, ki gostuje U teden v Clevelandu in nastopa v Public Auditoriumu. Ko aem šel v o-zadje odra, da ga pozdravim, ga je objemalo cel ducat pevk. Nato sem bil še aam srečen, da so še mene objele in me "kušnUe!" To se mi je dopadlo — kot Bil-lyju, ko je Beny zapodil fotografa v kot. Se v spanju sem se smejal in sanjal, da so me objemale vile! Ali bom še kdaj Uko srečen? I just don't know.
Kadar grem na koncerte Glasbene Matice, smem tudi malo pogledati na okoli, da vidim "boljši" krog naših metropolskih meščanov. In moja čast je bila videti Jamesa Debevca, Albino Novakovo, Antona Tesbovca. Z očmi sem Iskal tudi Antona Šabca, toda ga nisem videl, ali je bil ali ni bil. No, Jontez se je pa oženil z miss Bela j, kakor je danes poročala Enakopravnost— namreč, da se je oženil bivši u-rednik Enakopravnosti.
Tako je menda manjkalo dveh od petih metropolskih urednikov. Torej Bor se nas usmili. Doktor Kern je bil navzeč, manjkalo je pa pogrebnikov. Če bi bil kdo naglo izdihnil, ne vem, kdo bi ga bil pokopal. Glavne odbornike SNPJ sem videl tri — s sabo vred: Milana, Camilu-sa Zamika in Ančko. Udeležba je bila še precejšnja, ker rabili so tudi galerijo. Ali prostora je bilo še veliko praznega.
V ozadju Slovenskega narodnega doma je Steel Improve-ment Co. Tam ima težka kladiva, ki razbijajo, da se vse trese. Seveda delajo vojni material. Nekoč je že bila velika pritožba soseske radi tega razbijanja, ker ljudstvo v okolici ni moglo in menda še tudi ne more spati. To kladivo tako udari, da se strese tudi Narodni dom. Je kakor la* hek potres. To bo škodovalo temu poslopju in lahko mu že škoduje, da bo zid razpokal ali se Dom ponižal. Zdi sej mi, da so Ukrat poročali, da ao v Uj tovarni tritonska kladiva.
Naši komunisti imajo najrajši Slovenski delavski dom f na Waterloo rd. Dne 3. aprila so Um zopet imeli predavanje. Pre-davatelj je bil Joe Brandt, ki je imel "zanesljiva" poročila "direktno" iz Jugoslavije. V s i "would-be" dobivajo "zanesljiva" poročila iz Jugoslavije, katero imajo najrajši. Za Grke, ki so se tudi hrabro borili proti fašističnim agresorjem, se ne zmenijo. Brigajo se le za Jugoslovane. In to pri naa v Clevelandu, ker ao metropolski Jugoslovani njih najboljša opora, kajti "would-bejem" sedajo na Uma-niče kakor muhe. Ptiče je treba poznati po perju, in mi jih poznamo!
Frank Barbič.

PROSVETA
Vesti z jugoslovnaske
fronte
poročila Jugoslovanskega informacijskega ^tra in drugih virov
Vssi U Ljubljano Ldoo, 25. januarja 1943.
^dop^nikjavljaskon-!enU naslednjo vest:
"Cjanske oblasti se boje, da
bo osvobodilna fronta začela -Sloveniji nove akcije in so ra-
\ L objavile poziv, naslovljen TSUkeinu prebivalstvu naj
di in Preda oblasti vse "zlo-
E\ wl
-Na žalost
IV
valstva stopil v gerilske oddelke. O priliki napada je poginilo vee ko polovica vsega mestnega prebivalstva.
Prisilna mobilizacija v Srbiji Bern, 31. marca (AP). — Bu-dimpeštansko časopisje poroča danes, da je Srbija zdaj uklju-oena v nemški načrt splošne mobilizacije dela in da je dobila nemška oblast v tej deželi polno „ , zatrjuje razglas, moč, da vpokliče vse zdrave o-JJivajo zločinci preveč podpo- sebe v svojem področju, s strani ljubljanskesa prtbi- *	Upor so širi
ilstva. Pomislite, kaj se danes pavei^ev list -Hrvatski Nagaja v mestu: komunisti izvr- rod- piže? da ^ pristopilo iz ^ Ujejo ot belem dnevu svoje zIch jev v ^^ reke une približ.
~ " " no 40,000 ljudi v gerilske oddelke upornikov. Okupatorji in u-staši so se krvavo maščevali nad ostalim prebivalstvom in poruši* li in preorali 11 vasi.	v
Navedeni kvizlinški časopis priznava, da civilno prebivalstvo povsod podpira gerilski pokret. Kraji, ležeči v livanjskem srezu, so v teku zadnjih mesecev nabrali in dobavili gerilcem 20,000 ovac, koz in prašičev, 8000 glav rogate živine, 6000 puranov in 160 vagonov žita.
V...— LJUBLJANČANI NOČEJO
POPUSTITI Časnikarska agentura Tass je dne 25. januarja poročala nekatere podrobnosti o nervpznosti laške okupacijske oblasti v Ljubljani, o kateri smo že poročali po agenturi Reuter. Tass pravi, da so Italijani prav posebno ogorčeni nad mladino, katero obtožujejo posredne soudeležbe jjl ubojih predstavnikov okupatorske, oblasti, češ da dajejo zatočišče onim, ki so krivi takih u-bojev. Ljubljansko Jutro je natisnilo dolgo tozadevno prokla-macijo italijanskih oblasti.
V zvezi s tem je bila v Ljubljani zopet uvedena policijska u-ra — od osmih zvečer do petih zjutraj.
- Boji na Hrvaškem Radio Moskva poroča, 24. januarja, da so jugoslovanski ge-rilci pobili 200 Nemcev V napadu na posadko v Samoboru v neposredni bližini Zagreba.
Druge skupine gerilskih sil so pognale sovražnikove čete iz nekaterih gorskih postojank v bli-žili Banjaluke.
Bolgari na Jugoslovanskem
osami Ju London, 31. marca (Ona). — Iz jugoslovanskih virov prihajajo vesti, da je bolgarsko vojaštvo zasedlo precej novih krajev in razširilo meje bolgarske okupacije, da na način osvobodi čim več nemških sil za operacije v drugih krajih.
Vrhovno poveljstvo bolgarske armade se je zdaj nastanilo v samem Kragujevcu, v Sumadiji, odkoder poročajo, da tudi bolgarske čete terorizirajo civilno prebivalstvo in z najhujšim pritiskom izsiljujejo od kmetov dobave živil in drugega materiala — vseh takih stvari, katere je težko dobiti.
Orožarna v Kragujevcu, ki Je bila pred vojno zelo velika in Iz-delavala precej izvrstnega vojnega materiala, ne obratuje več, deloma radi sabotaže, delomS pa radi pomanjkanja surovin.
e a ljubljanska mladina je
rdahnjena s takim duhom, da čincem pomaga in jim pripore do tega, da izginejo brez edu. Kadar jih zaslišujemo, un meščani na kratko izjavlja-Ako so ga ubili, je pač zato, je bil izdajalec'. Posledica Juk nespametnih odgovorov -je, morilec vedno uide."
v...—
iz ameriške Javnosti o vprašanju Reke
New York, 1. aprila (New York ■erald Tribune).—Vplivni new-ški časopis prinaša v svoji da-tfnji številki na uvodni strani td dopisi iz javnosti razpravo pravicah in zahtevah malih dr-V tem dopisu je omenjeno rašanje Reke z naslednjimi gedami:
"Reško vprašanje, glede kate-a je ameriška delegacija v iiizu leta 1919 pisca teh vrst rašala za svet,' je vzbudila je-in nevoljo Italije, našega 'za-iika'. Na koncu koncev je lija s pomočjo dolge vrste ma-mov dobila Reko v svoje ro-in mesto, v katerem je ne-ij vladalo blagostanje, ki je letelo kot pristanišče velikega fn&kega zaledja, je v nekaj le-popolnoma propadlo. Itali-si je prisvojila to luko edino-i namenom, da jo sistematič-zaduši."
V ... — režnje napram upornim Jugoslovanom
London, 31. marca (UP). — Pri-
itne vesti, ki so danes prispe-v London, zatrjujejo, da je ! nemške Gestape, Henrich
immler, zapovedal, da je treba fezpogojno in za vsako ceno, če
drugače, s pomočjo strupenih ■toov, zatreti in uničiti vse o-mke jugoslovanskih upornikov vse ljudstvo, ki z njimi sim-faira; preprečiti hočejo iz-tuh novih pomladanskih upo-
*	v zvezi s pričakovano za-ftniško invazijo jugovzhodne hope. Nemci so baje podvoji-!»voje okupacijske sile v Jugo-bv'J> z namenom, da upornike fcolnoma iztrebijo.
Himni k r j0 baje prepotoval ►'Jugoslavijo in izdelal prime-
*	naert za kampanjo, ki naj
uporniško gibanje. Pravi-^da k naročil generalu Bader-n< mškemu vrhovnemu ko-■ndantu tega ozemlja, da mo-v^ko ceno zadušiti osišču gibanje, j"« V M ,k;. Vlada v Londo-F J«* prejela poročilo, da so na-F 20 /;u'«'1' svojo kampanjo F1 " 'ia ie bilo ustreljenih FfJ^tu Janjice tisoč oseb. Hlm-rr "	tri dodatne divi-
- najbrže 45.000 mož — in tankov na jugoslovan-
P oženil
v . . . —
IZ SRBIJE
24 januarja 1943 (D. p	P«>padih srbskih
vcev) je bilo u-
n -J ""munistdv, med kate-"fhajale tri ženske. '«vilo upornikov je V << ntralni Srbiji v« t ja skupina upor« /('n,h komunizma.
Prjk°Ui v Jugoslaviji
Arbeiter Zel-1 je nemški 'ka-'k v I.oznid, za-" vršil množična v d negi t prebival-
* o brutalnem J mesta Krupe v w 7. /račnim na I nad mestom,
1 '""škegi prebi-
r\-m
jfer
i k
p
Slovenci in 27. marec
London, 31. marca (Kadiopre-jemna služba). — Londonski radio naglaša danes, da je upor z dne 27. marca rešil Slovence narodne smrti. Ljubljana je bila srečna in vesela, ko je izvedela, da - je ljudstvo v Belgradu odstavilo vlado in pregnalo izdajalce. Slovenci so se vedno zavedali, da je njihova rešitev v okviru močne ln samozavestne Jugoslavije.
Zmaga je zdaj postala realnost, ki se v jasnih obrisih pojavlja na obzoru. Toda še bomo morali trpeti, kajti sovražnik bo poskusil potegniti s seboj v pogubo čim več nedolžnih ljudi.
Harrlson govori Jugoslovanom
London, 31. marca (Radiopre-jemna sulžba). — Harrlson, Anglež in velik prijatelj Jugoslavije, je na kratko govoril našemu ljudstvu v domovini in dejal, da se Angleži spominjajo dogodkov 27. marca in smatrajo, da so bili preobrat te vojne.
Nacisti so postali gospodarji Francije in so z njenih obal na
meravall udariti na angleške o- ^o ljudsko šolo na Škotskem.
toke. Toda jugoslovansko ljud stvo jc kljub obupnemu splošnemu položaju pregnalo izdajalsko vlado in zagrabilo za orožje. Vaš narod bo dobil zasluženo nagrado za svojo hrabrost in za svoje žrtve v službi visokih idealov.
Velika Britanija je silna zemlja. Ona danes pripravlja načrte za invazijo in ne trpi več od zračnih napadov. Ona zdaj po-vračuje Nemcem milo za drago, za zračne napade na London in za porušenje Varšave in Belgrada. Velika Britanija jim ne bo ostala ničesar dolžna.
Na ruskih stepah in v Afriki je bila nemška armada poražena. Poražena bo tudi na svojih lastnih tleh v Evropi. Bodite prepričani, da takrat, na oni srečni dan ne bo pozabljena gesta celokupnega jugoslovanskega ljudstva. Mi se tega zavedamo, da je vaš odpor pomagal in še vedno pomaga zaveznikom.
Živelo junaško jugoslovansko ljudstvo!
De Gaulle dobi Giraudov program
Vprašanje združitve francoskih grup
London. 12. apr.ila —General Georges Catroux, načelnik mi« sije generala Charlesa de Gaul-la, bo kmalu zapustil Alžerijo in odpotoval v London s programom generala Girauda, vrhovnega komisarja severne Afrike. Program ulfljučuje Giraudove predloge za združitev in enotnost vseh francoskih političnih grupii borbo proti osiščnim silam.
Doznava se, da program določa preklic sklenjenega premirja med Francijo ln Nemčijo, razve-ljavljenjc vseh višiških zakonov, spojitev vse francoske oborožene silo- pod poveljstvom De Gaulla in Girauda in preklic vseh priseg lojalnosti'posameznikom.
Program je proti ustanovitvi provizorične vlade, dokler francosko ljudstvo ne dobi prilike za ustanovitev take vlade, ki bo v soglasju z zakoni republike.
Nsjssnesljlvejše dnevna delavske vesti so v dnevniku "Prosveti." Ali Jih fcitste vaak dsnf
Člani ladjoflfcdniške nnlJe CIO. uposlenl v ladjedelnici v WU mlngtonu. Dol* a aastavo. kl so Jo dobili v snak pHOBkMja sa pospešitev produkcije, od ormado ia mornarica.
Pismo iz Londona
(Is vir no poročilo Proavati)
18. marca 1943. Tuje kolonije tako rastejo na Angleškem, da dru^s za drugo odpirajo šole za svoje otroke. British Council jim pomaga. Norvežani že imajo vse leto svo-
Slika kaš
Itki letale L
pri MJttin«*.
Francozi so imeli že več let svojo osnovno šolo ln ,,lycee"—kdo si more misliti Francoze brez li-ceja. Belgijci istotako. Zdaj mi je pravil znanoe, da so Grki prosili, da bi dobili tudi svojo gimnazijo. Grško kolonije so po svetu velike in bogate, lahko je njim. Jugoslovani nimamo svoje šole, komaj nekaj otrok, ki se dobro počutijo v angleških šolah.
Danes sem dobila pismo iz Amerike. Iz ameriške Indije Koromandije. Poglejte, kako se začne: "In banan nič koliko ln pomaranč in jabolk ln vsega, kar hočete—to Je še vedno Indija Koromandija, čeprav toliko govore in pišejo o racionlranju. ... Verujte mi, da se ml včasih ustavi grižljaj v ustih, če se spomnim, kakšno revščino smo pustili pred dvomi leti doma in kakšna mora biti le zdaj."
Lahko vam Jo biio uganiti, da ml je pisala oseba, ki gleda na vaše življenje % "očmi starega kraja", AU naših "oči iz starega kraja" ne mamijp dolgo kupi pomaranč, jabolk ln banan. Tudi jaz imam še take "oči lz starega kraja": dolgo že niso gledale sadja, nakuplčenega na stojnicah*-in vondur se ne ustavijo in zasanjajo ob prikazni take lepoto in dobrote. Tukaj pismo konča z Indijo Koromandi-jo. Prične so povest, kako se je začela ln preživela prve mesece slovenska šola v New Vorku.
V tej povesti Amerika nt več Indija Koromandija. Amerika postane v njej spet ona divja, nepriljudna zemlja pionirjev, ki zahteva trdega dela ln nesebičnega požrtvovanjs, da se nekaj ustvari, zgradi ns zapuščenem, zanemarjenem zemljišču. NI bilo lahko pionirjem v Ameriki, ali kar so začeli, se je razvilo v velike,-lepe, bogate stvari. "Ali si predstavljate, kako naša šola izgleda? Slovenski dom je dolgo pritlično poslopje, ki Ima tudi basement, Če greste v poslopje s konca, pridete v bar, kjer je vedno nekaj publike, pri mizah včasih kvsrtajo, pri baru ln mizah so največkrat diskusije in hude debate in včasih Je treba vreči kakinega pijsnea ven ,.. Dvorana Ima pri drugem koncu zelo primitiven oder, od
Um pa nekak podaljšek. Na koncu tistega podaljška so stranišča ln garderoba. Tisti prostor pred otranlšči je najboljši za šolo, ker se od Um ne vidi v bar'. . . V dvorani Jc avtomat za ploščo. Nekaj časa Je hodil v bar sUlno vsako soboto popoldne pijanec ln ker nas jo od sile "štemou", Je metsl v avtomat kvodre in avtomat so je drl, ds so se steno otresle in nismo slišali Več drug drugega . .M
"Wlld VVest", kakor gs Je mogoče videti v Evropi le na platnu. Nič zato. Drugo stvari so se že začele v Ameriki NI bilo lahko pionirjem v Ameriki, ali kar so zaceli, se je rizvilo v velike, bogato, lepe stvari. "Kaj mislite, kako je z Amerikanci: ko drugačni ljudje, je kriva nji-jhovs hrana, njihova klima, da J se zdr, ds imajo toliko več jgije in vitalnosti v sobi. kakor mi?" Tako me Je vprašala pred kratkim mlada prijateljica, ko •ta se dva amorttka vojaka
11
rivole in suvala v podzemeljski I Ksj Jaz vem, najbrže Je vae sko Jnšna Burma, kl ga bombardirajo paj. Ali gotovo Je, ds so izvlek
Ui in izrvali iz svojo zemljef
ogromna bogastva, da so jo prepleti! i najboljšimi cestami ln železnicami, da so Jo posuli i največjimi, najvišjimi mesti.
Zakaj to težko pionirsko de)o s slovensko šolo? "Povejte ml, ali je naša cmigracija v Ameriki res izgubljena za nas? Ne mislim, da bi prišli živet nazaj v sUrc kraje. Ampak, da bi se s ponosom zavedali, odkod pridejo, kakšno dedščlno nosijo v sebi. Da bi prišli obiskat sUre kraje, ko bo bolj srečna zemlja, da bi jo razumeli. Da bl spoznali, kaj pomeni« kar sem zadnjič člUla v šolski knjigi: Domovina je majhna ln revna ali Ima dušo."
Znanec, kl je ravnokar prišel iz Amerike in pozna naša krajo in našo emigracijo, mi je odgovarjal: "Amerikanci so zaljubljeni v svojo Ameriko. AU-*du-tijo se člani svojega rodu Še v drugi, tretji generaciji. Če bl jim mogli v bodoče pokafcatl srečno in toplo staro domovino, čeprav ne veliko ln bogato, zakaj bl ne bili ponosni nanjo, čeprav so jo njihovi predniki zapustili v cunjah in gladu? To zavisi od starih ln novih krajev."
V starih krajih se borijo krvavo sa bolj srečno domovino. V New Yorku jo slovensks šola začetnica tega rešlteljskega dola. Začetnica vezi med sUrlml ln novimi krajL Začetnica novih odnošajev med njimi. Začetek zavedne, ponosne slovenske Amerike.—Nihče me ne more obsoditi, da hočem "Ameriko za Slovence."—-Slovenske Amerike, ki ni nič slabša, kakor Jo nemška ali angleška ali grška ali Julijanska. Četudi je revnejša, nič nI slabša.
Slovenski šoli v New Vorku bi rada povedala o onem dvogovoru med Župančičem Jn Cicl-bančkom o "Naših lučih". Katere so naše prve tri luči? Odgovore boste najbrže zadeli v Ameriki prav tako dobro, kskor jih je pogodil Cielbančok v Sloveniji, Sonce, mesec, ogenj. Zdaj pa naprej:
Sonce je zašlo za goro, mesec je odšel za wncMtn, ogenj v hiši JO ugasnil. Odgovori, Ciciban: kaj nam Je četrU luč? Luč četrU je beseda: jasna hodi med narodi, dušo *k duši tajno vodi.
Sonce Je zašlo za goro, mesec Jc odšel za soncem, ogenj v hiši je ugasnil, sam ostal si brez besede. Odgovori, Ciciban: kaj je naša zadnja luč? Naša zadnja luč je duh( vse Je mračno, duh nam sevs, k Bogu poU razodeva.
Sonce, mesec, ogenj, oni »o zs vas ameriški, ker Um vas grejejo In vsm dajejo moč rasti. Ali z njimi ni konec naAih luči. fte četrto in zadnjo luč imamo: besedo in duha. Veliki ljudje, naj osUneJo doma ali naj grodo po svetu: svoje besede ln svojegs duha ne zsprsvljo, Zakaj bi tudi mi ne bili vsaj v tom veliki? Morda bomo zares postali veliki, če se bomo obnašali, kakor veliki narodi.	^
Trdno sem prepričsns, da se razvijajo najbolj tolerantni koz-mopoliUni iz evropske emigracije. kl danea živi v Angliji KI hočejo, da hodijo njihovi otroci v njihove lastne, ne sngloSkc kole. Angleži jim pomagajo pri ustanavljanju teh njihovih šol. V narodnih šolah ae gojo in razvijejo terlki in duše ratltčnlh ljudi. Načrlo demokraciji Je. da iz različnosti ustvarja odlnstvo.
Dolenjk«.
Glasovi iz
naselbin
(NadalJsvanJ« a t. strast.)
hajali po cesti. Ko dospejo tik mene, se dvignem, stopim pred nje in korakam dalje. Šlo jo! Skodelico ln nahrbtnik aem pustil tam zs ograjo. Na vogalu zavijem desno ln korakam dalje po ulici, iz Ulice v ulico. Kmalu dospem dt> dolenjske postaje. Tam zapazfm vojaka-atražnlka Tukaj ne Šlo, si mislim in krenem nasii do ceste. Korakam naprej po Dolenjski ceati do prve postaje. Tam krenem na neki vrt, kjer si skrijem potni list, glaseč se v Trst, v "bcrgstajgar". Vzamem oni Ust, ki se je glasil ns kader v Novem mestu. Ogledujem gs ln si mislim, d« jc spretno ponsrejeno delo. Kmalu bom spoznal, če je temu tako ln se znašel med dvema vojakoma kot deserter.
Vse to ml je rojilo po glavi, v želodcu pa krulilo, kajti že Štiri dni nisem imel nič v ustih. Zadnjič sem Jedel blizu Duna-Ja, ko1 sem potrosil zadnje tri krone za kisle lesnike. Komaj som sUl na nogah od lakote ln slabosti. Pred očmi se ml ju delila tema ln v glavi se ml je vrtelo, kot bl se nahajal na vrtll-niku. . . .
Stopam proti postaji, ker nI bilo žive duše v bližini. Urs je bila osem zvečer, vlak pa pride mimo ob devetih. To mi je bilo znano. Vložem se na klop ln Ča« kam. Tista uri se mi je zdela dolga kot večnost, Deset minut pred deveto sičujem * ropot ni postijl. Vstinem ln nomollm tisto mojo listino skozi okno. Uradnik jo ogleduje kot pes o-brino kost, končno pi lo udirl ■ Štamplljo ln mi listino vrne.
Vlak je prisopihal ln zasedem ga brez sitnosti. Gre daljo ln kmilu pridi kondukter, kl potnikom pregleduje vozno listke, vojikom pa dopustnloe. Ko pri-ds do meno, mu dsm tisti list. Ogleduje gs kot bik novo ogrs-jo. "Kskšne* vrste jo ps to vojaško potrdilo zs prosto vožnjo?" mo vpriši. "V Novem mo-itu nI nobenih vojikov, sito tudi nI Um * ksdrs," dostsvl.— "Meni so to nsredill v Slezljl, ko sem zspustll bolnišnico. Oni bolj vedo kot vi, kje in kot so giblje vojsštvo v teh čssih," pravim. On pa: "Jsz rečem, ds ml je dobro znsno, ds v Noverti mestu ni vojsštvs; ssj sem gs včersj zspustll ln bi o tem ksj slišsl, No, ps ksj bl se prlčksl o tem, Tsm zsdsj Je orožnik ln je to bolj njegovs zsdevs kot mojs," mi prsvl ln mi Izroči listek ter gre dslje po kupejlh.
Vlak gre dalje ln lokomotiva je često zapis kila v Umno noč. Kmslu pride orožnik In se ustavi pri meni. Izročim mu listino, kstero debelo ogleduje, kskor prej kondukter. "To je vrsžjs vojaška llstlns," prsvl Jn spet ČIU naprej in si grize ustnice. "Ds je v Novem mestu kader,
kot tukaj piše, bi moral jaz biti o tem obveščen."—"Meni to nI nič znsno," odgovorim, "tsko listino so mi dali in po njej se ravnim; potujem dalje kakor mi veleva cesarski vojaški zakon, pa magari' grem vragu naravnost v žrelo."—"Prevzetnež, dobro se rcpenčlš. No, se bova še videla .lam na postajf v Bršlinu," pnvi orožnik in mi da listino nizi j.
Vlak prlvozi ni novomiško postijo in se ustavi. Po peronu je stopal vojiški stražnik. Kaj sedij, ili mj mu pokažem listino? Grem/is vlaka ln ker jo bila gnočo, se ksr zmuznem od vrste ln se znajdem m postaji. Grem dalje in ven na cesto. Nobenega sluha po orožniku, niti po vojiŠkem stražniku!
Grom dalje in Šlo Jo. Od Novega meeU do mojegs doms je šest kilometrov. Meni je tsknt vselo boš Šest ur, ds sem premeril tisto diljivo ln se privlekel domov.
Frink Kroll.
Resna živilska kriza v Franciji
Lavalova vlada v škripcih
Bern. Ivlei. 12. spr. — Sem dospelo poročila govore o rosni živilski krizi v Franciji, kl so blifts katsstrofl. Pomanjkanje živil jo le tsko akutno, ds bolezni, lzvlrsjoče li podhrsnjovi-nji, kose preblvslco.
Pomanjkanje ae čuti v Indui-Irijskih aredlščlh. Nesreče med delsvcl, kl so uposlenl v vojnih tovsrnsh, nsrsŠČsjo kot posledici podhrsnjsvsnjs. Delsvcl ne morejo smfigovstl tožkOgs dols, ker ne dobo dovolj hrsno.
Lavalova vladi v Vichyju je ilirminnt. Ti pripoveduje ljudstvu. di ie vzrok pomanjkanju izguba kolonij v severni Afriki. Švicarski list Neuo Zuorioher Zeltung piše, da jo Max Bonna-fous, poljedoslkl minister ln direktor uprave za dobavo živeža v Ls valovi vladi, sigotovll ljudstvo, ds bo storil vso. ksr je v njegovi moči, ds so poloti j lz-boljši.
V Frsncijl Je pomsnkjsnje mesa, masti, mssls ln slrs, Bon-nafous js prlsnsl, ds jo situacija kritična.
Zviianjš plača federalnim uslužbencem
VVashington, D. C., 12. apr. — Senat je sprejel nošrt, kl jo bil že prej odobren v nižji ibomlci, glede zvišanja plač uslužbencem v federalnih departmentlh ln uradih. Zvišanje pride v obliki plače in pol sa čosurno delo, kar Jo garancija, da so bodo dohodki possmeznegs uslužbence zvišali sa okrog $300 na loto.
AGITIRAJTE ZA PROSVETOI
1743 JEFFERSON DAY 1943 A Bi-contennial Proclamailon
A PRIl. H, /041. msrks th« tOOih «nale«rsarr •/ Thomm* A Ui»rum'$ bink, Aulhor a/ th* Ihehrfllm •/ 1*4+ 9*d ipirtiumi t«h; «/ iht Bili •/ *igki». hdmt* mt Ih« »rrMfct a/ AmirU«* llb»rtf, HU wti$\
»tU 4904$ tkUm britktir with aaeš p*»$l*t
Tš4*y m«r« išaa «wr b«lot«, J«i«r*n Uv« /a d« kurit a/ ih« AmirUm* ptoph Ft As h«id th* ali m«n ar« ttm«4
•quml, tki ih*y Minn ' effi$it% inalienutšle f t m h i $, and $fa§§
guvftnmtnlt 4«rlm tkMr jum fm%—rt tram tha aamtam a/ th* gamamai. Th*t« trat h« and tha natloa faundad s pan tkam ar« mata rhalUng«4 bf tka batlt al tytm*f. And »a d«(«*4 th«m, aut aauatrjatatt bat« tab«tt mp tka tmrd s/ tn«4am.
It U litini tbaa that thia HOth Annlaarwy a/ T komat
ba flabratfd aa a daj al radadUm-ha 0r$t ptorlalmtd and «ttabHahad.
m/v A mar Um ma kiti tha —in/« al
—	—V.
/sfsmseft
/i f^li	SSl
ali th« V alt «4	wiUfmfUtioata far, aa lang 'm m
rheriah, mminttfin and tirrnglkt* thi d*mat rali« ptimeipla« af t«S trtam, tka VrtUad S lat »t a411 rtmatn tabat hi ean-aaiaad k ta ba—tka uartft ban bapa.
Trna Amarirant if aU tacat ind rraada, rigardlaaa if palllUal afilili** aill. theraf*«, fai* an April I i, /#«J in eimmamorating Fkomat J«fartan aad In pUdaing am« ll»«t, aa/ fartanat aad aat nerad hanar ta tka trUtmpk if thata prinHjdat if fraadam athuh ba bt^aambad la ia ind
Bili ot Mighla SaM|oi-Catitaonial Cemmlllee of tke
lo
fhm mmk Saafr—sir d Hm«m JsSsvm«'« MHfc, an AoHI IS. «tt h« nlišniii *«Mffc««i tka liaM kunam aa Jifwm Da». CMa,
b.lftall. AMA -J---*'----1 --------. . - .u li |	----"
mmm^^N	»Mi m« NS VHVf ^■afafSF
MO sMso Is spamamd sv He SIS ai Rlshft SmobI^jMImsOimI
f iiaifitrr mt ma GaNMl k^knat IstdaiH te šnaSa ThlB
* dki
PROBVETA
C '
ZNANCI
Črtice
AHT. ADAMIČ
(Se nadaljuj«.)
"Še bolj me pa ve»eli," je nadaljeval oče — in ie ee mu jetresel glas — "da ete ee teko točno odzvali mojemu vabilu. "Vem, de vas je privedla samo velika skrb," — besede eo postajale zopet trde — "kako je z očetom, ker ste tako točni."
Sinovi so se spogledali. Franc je kimel.
"Ker povej, kej bi red, dragi oče! Iz erce redi ti ustrežemo. Ali nem poveš morda kej vežne-ge?" se je prostodušno oglasil nejmlajši Rudolf. "Imam še mnogo posls. Kar povej, meni se namreč mudi v trgovino."
Oče ga presunljivo poglede in reče trpko: "Teko govoriš ti, ki si najmlajši. In ekoro prev je teko, zato si ps mlad. Res, veliko Je še življenje pred teboj, ssj si jedve trideset in pet, se mi zdi. Mudi se ti! Žal, se meni zeredi tebe ni nikdar! Nočem ves zadrževati — vem: posli, ljubljene družine —. Prsv ne kretko vem povem; poelušejte me." Rudolph ge je prekinil in se oprevičil, de ni mislil nič hudege.
"Mled si, sem rekel!" js povzdignil oče gies. V očeh mu Je vzplemtela medle iskrs. "Vse ves še izmodri neprijazna življenska usods, teko vem povem. In nič se vem ne bo mudilo, kekor se meni ne, ki se mi godi, kakor se mi."
"Ksj ti je, oče? Oziovoljen si. Jaz vendar nisem povod tvoji slabi volji! Sem kej zekrivil? Povej!" je plenil v besedo Frenc.
"Morde celo Jez?" se je oglesil Anton, se ne-gnil preko mize in ponudil očetu etui s smot-kemi.
"Vi ste eneki," se je nssmehnil oče; yzel Je smotke in odščipnil s črnimi kočniki konico. Sin Rudolf je hitro skočil izze mize, stopil k očetu in mu Jo prižgel. Frenc Je prinesel/pepelnik s piselne mize.
Starec se je režal. Puhnil je oblek dime v strop. Sinovi so molčsli in oče je spregovoril počeši, v presledkih, tods tehtno in pomenljivo:
"Povsbil sem vse, dragi sinovi, ne vežen družinski posvet. Tsko redkokdej ves vidim . . . Sicer ne rečem, de ne bi zmogel sem, sej je hiše, ki sem jo priženil in ki sem jo prenovil od vrhe do tel z žulji teh-le rok, še nezedolžene. Toda, koliko doneše te zldine? NeJemnlne je komaj za vsakdenjo, skromno hreno, za obleko ne ostene ničessr. Vem, de vem je čest in dobro ime rodne hiše pri srcu in ds bl nikdar ne dopustili —. Dom, kjer je tekle veše zibelke, kjer ste preživeli nsjlepše dni, svojo mlsdost; veše hiše, iz ketere ste zleteli kot čili sokoli v svet, seveds pod pokroviteljstvom dobregs očets, ki vsm je vsem preskrbel ugodno, ze vidi j Ivo eksistenco, ts naša domačije mora osteti neomede-ževene. Vprešem vee: Ali Jo nej zadolžim zeredi — cep?"
"Ne!" so vlknili sinovi.
"Sem si tekoj mislil," je nedeljevel oče z lo-
kevim pogledom. "Tods nujno, nujno potre-bujem novo obleko. Poglejte me! Se k maši ne morem več. Odlašal sem do skrajnoeti. ' Čujte! Hočem, da mi v teku tedne, do druge nedelje kupite novo Oblečilo, sicer —!" Odsekal je rezko, ukazujoče, grozeče. Smotka je žerele v oblakih kot vrh gore Sinaj ob desetih zapovedih. Sinovi so poskočili ne noge.
"Dovolite brata, de povem kot prvi svoje misli," je miril najstarejši. Stopil je k očetu in dejal očitejoče:
"Papa, ti si krivičen! Že davno sem uvidel, de ei potreben novege oblačile. Tode upal se nisem, de ti ponudim novege; bel eem se, de te užalim. — Jaz sam ti ga kupim!"
"Jaz tudi! S krojačem sem se že dogovoril. Jutri!" In sin Anton je molil očetu desnico, ki je pa oče ni pogledal.
"Jaz jo vam pa jutri ker prinesem, sej jih imamo na zalogi. Melenkost!" ee je smejal Rudolf. "človek je res udarjen e slepoto."
"Preveč, preveč, ljubi sinovi! Kam nej s toliko oblačili!" je jevkel stsri. "Predobri ste, preuslužni, — kdo bi si mislil. Le spoštujte očete in meter, če hočete, de se vem bo dobro godilo ne zemlji. — Poglej meti, —" okrenil se je k sliki v črnem okviru, "poglej svoje dobre sinove, kako skrbe ze očete. Blegoslovi jih ..." Kot bi izzvenele toplote in miline rez materin obraz v pridušen krik; groze in trpljenje ste odsevele iz lepih, čistih oči.
Sinovi so potepsli oči v tis. Oče je otrnil ogorek s smotke in jo položil ne pepelnik.
"Vidite," je dejel, "tudi meti je zedovoljne z vemi. Mislim, de zadošča ene obleke, predobri otroci. Bog ves blagoslovi. Na svidenje."
Poslovili so ee.
Prišedši pred hišne duri, eo sinovi postali; drug drugemu so, zetopljeni v globoke misli, zrli preko reme. Mimoidoči eo se nejevoljno umikeli zemišljeni trojici e hodnike ne cesto.
Tedej se je oglasil »najmlajši Rudolf: "Pe-meten je oče. Sej res ne potrebuje ker treh oblek neenkret. Ti Frenc, kot nejsterejšl, imaš pravice ln menda tudi prvenstvo do dediščine. Ker ti kupi obleko."
"Tek si!" se je ujezil Trene. "Sledkaš se sts-remu kot nejmlejši in nsjljubši, ne storiš pe zenj ničessr. Zekej je ne bi kupil — ti?"
"Kej bi zalezovala dediščino!" se je strogo oglasil Anton, "če bi veju čul oče--. Poelušejte. Dobro veste, de eem izmed vseh jsz še ne J bolj reven. Tode ne lementirem, tak sem. Svetujem dogovor: Obleko kupimo — samo eno. Blago izbere Rudi kot trgovec, Frenc, ti nero-čiš kroječe — oni Grbec iz predmestjs je izvrsten in ne dreg —. Račun plačamo po enakih delih. — Če neposled ni drugeče, ponesem izgotovljeno obleko k očetu — Jez.V Hinavsko je zesukel oči. (Konec prihodnjič.)
Sosedje in drage novele
Ani. P. čekov
Poslovenil Frsn Pogsčnlk BABJE CARBTVO
iv
ti i Večer
(Nadaljevanje.)
"A meni bl bilo vse eno, sko bl jih sploh ne bilo, podležev!" jo je zavrnila teta; otožno se je ozrla v nečakinjo ln doetevlle: "Le čes so jI zaprevlli, moji ubogi siroti!"
Ana Akimovna je bila lačna, ker že od davi ni ničeser poku-sila. Nalili so jI jagodovega žganja, ona je izpila in zevŽlla nato nekaj nasoljenega mesa z gorčico; zdelo se jI je nenevad-no okusno. Potem jI je podala spodnje Maša purlco, jabolčnega kompota in agreaa. Tudi to ji je uganjalo. Le nekaj je bilo neprijetnega, namreč, da ee je iz lončene peči kadilo; v sobi je vladala moreča vročlns tn lics v m* m »o žarela. Po večerji so od-grmli z mize prt in postavili ns n)o krožnike z medeno in metno potico, orehi in rozinamL
'^edi tudi ti, kaj stojiš Um!" je poklicaU kuharica
Agatjuška je vzdihnila in sed ls k mizi. Tudi prednjo je postavila Maša čašico sa žganje in Ani Akimovni se je zazdelo, da irpartvata Ur peč ln beli Aifaijuškin vrat. Govorili So le o tem. kako »e je sedaj težko omoiui; svoje dni so se moški dobrlkall, če ie ne kraeotl, pa vw»j denarju, dandanes pa na, jih i aru me vrag. nekoč so ostale brrz mota le grbave ln hrome irnske. sedaj pa moški ne mara Jo niti lepih In bogatih.
TeU je to razUgaU s pomanjkanjem nravnosti in s tem, ds se
Judje ne boje boge, e se je zdej-cl domislile, de sU se njen brst Iven Ivenič in Berberuške, obe krepostnegs življenje, beU boge, e vender skrbele za zerod in pošiljal* otročice v najdenišnioo. Brž se je zbreU in obrnile pogovor ne to, kako Je imele nekoč ženine, toverniškege delevce ln uko ge je ljubile, bretje pe eo jo ailoma oddeli nekemu elikar-ju, kl je hvele bogu, čez 2 leti u-mrl. Tudi apodnja Maše je pri-aedla in Ujlnatveno pripovedovala, da ae že teden dni vaeko jutro prikazuje ne dvorišču ne-znen moški a črnimi brkaml in v plašču z ovčjim ovratnikom.
"Pride na dvor, poglede ne o-kne velike hiše in krene delje proti toverni. Možek je ne videz zal..."
i
Val ti razgovori ao Ani Aki movni nenadoma zbudili hrepenenje po možu, silno hrepenenje, otožnost ln prsv gotovo bl žrt-vovala pol življenja ln vae Imetje, ko bl le vedele, de živi v prvem nadatropju človek, ki ji Je najbližji na avetu, kl jo allno ljubi tn hrepeni po njej.
Misel te bližin* oc aru j oče e neizrazne, jI je resburjala dušo. Cuatvo zdravje in mladosti se ji je laskslo m ji prišepetavalo, da preva poezija življenja še nl prišla. da Je še pred njo; vse je verjela ln naslonlvši se ns stol ' — pri tem so se ji rszpustili lssje — se Je začela smejati, a za njo oaUli. ko ao jo gledeli. In v o-bednici dolgo nl utihnilo to ne-nedno smejanje.
Javili so. da je prišla prenočevat Žuželica (iužellca—hrošč, kl se v slovenščini Imenuje krešič ali brzec. in to radi svoje bnrt-ne). To je biU romarica Paše ali Spirldovna. mele. suhe žen-sks, pri petdeaetlh letih, v črni obleki s belim robčkom, srepo-gleds. oetronosa ln (sinete brade. Oči je imele lokeve in potuhnjene, gledeU je po ljudeh, kekor
bi jih hoUU z očmi prebosti. Ustne so jI bile tesno stisnjene. Redi njene zlobnosti in sovrež-noeti so jo trgovci imenovell Žuželko.
Ko je stopile v obednico, se je okrenila, ne da bi koga pogledale, k podobam in zapele v eltu "Tvoje rojstvo", nsto je peU "Device, denee", končno "Krist se rodi. .." nakar se je obrniU in obšinlla e pogledom vse ne-vzoče.
"Vesele prsznlke!" Jim je voščile, in poljubile Ano Akimovno ne rsmo. "Komaj, komaj sem se prebila do vas, dobrotnlce moje!" — Poljubile je ne remo tudi teto. — "Že zjutrej sem se odpravila k vam, a po poti sem počivale pri dobrih ljudeh. "O-eUni. ostani Spirldovna!", so govorili ln nisem niti opezlls, ksko se je zmrsčllo."
Ker ni msrsls mesa, so jo pogostili s kavijsrjem in lososom. Jedla je in se Izpod Čels ozlrsU po sobi. Pri tem je Izplls tri če-
*VICTORY VRTOVI!
Pomlad se bliše. Kder Um vrt še je še take mejimo. «a ke obdelal ke pride provt tas. Vlada saasa pri Vleteer rrtevo. s katerimi be marsikateri dmdini pesni a esirom na dvajtaH ks
peasanlkanje Ss aU ene leve In sečtrja. Nekateri, slasti eni. Id se prttU ts rtarspa kraja, se raeamsje na
en Je vrta. tekaj rojeni naši
pg ▼	pffftV pggg^g
vešši. In marsikdo M si rad ebdelal wt In renj peeejol In peendU pet set pe mu nonje a lede)
Ameriki s......In
Joelku p »..no knjige TKE KNCTCLOPKDIA". kl ve-
VT na)bel|Aa vrtnarska knllee e eneleškem Jeelkn. Ima 1SSS sireni In no Mik. ' Narečlle Je lakke prit
•LOVENIC PUBUSKntO CO.
"GLAS NARODA" tIS Wesi IStk gtreeL New Terk. N. T.
"No sevede, to je lepo, le o-stani devica . .. Ostani ... ! je ponovila pozorno in zlobno gledajoč v svoje kerte. "Le ostani, sestra, le ..., toda deve, tudi naj-krepostnejše, so različne," je vzdihnila in i2igreU kralja. "Ah, različne, draga! NekaUre žive v resnici kakor redovnice, niti sence grebe ni na njih in ako se U ali ona včaeih pregreši, ne nejde miru in obeoja svoj greh. Druge pa hodijo v črnih oblačilih in si šivajo mrtvaške halje, Uko po-
TOREK. lajgg
tihoraa p« ljubijo bog^M De, de, ptičke moje, re malopridnica očara gsUkorišča. Krozt okr£*
kroži, e ko si nabere dolo? nerje m vrednostmh
začara v smrti." H jev
V odgovor na tonamtgavs
je Barbaruška le vzdihi ozrla na aliko. n.njenanJ zu ae je pokazala krščanska nižnost.	jL
(Dalje prihodnji
DeUvski voditelji kt so eklSvnl v kampanji ee vojno pomoč. Od leve aa desno: Meithew WolL podpredsednik ADF. Frank 8. Co-lumbua. representsnt šelesnlšlrih bratovščin, in Sidner Hillman« predsednik unije Amelgemsted Clotklng Workors.
šice vodke. Ko se je najedla, je zehvalila boga in se do Ul poklonile Ani Akimovni.
Kekor ji bilo to leni in pred-lanskim, so jeU igrati "krsljs" in vse služinčad, kolikor jo je bilo v spodnjih in zgornjih prostorih,
i je zbreU pri vretih, de bi videle igro. Ani Akimovni se je zdelo, ds ji je med ženskami in mužiki perkrat švignil mimo oči tudi Mišenjka s svojim prizanesljivim pogledom. Prva je bila za kralje Zuželice ln Ana Akimovna, ki je bile vojek, ji je mo-rele plečeti dan (davek); neto je poetala kralj Uta, Ane Akimov-ne kmet, kar je vzbudilo splošno veseloet, a Agatjuška, ki se je povzdignile ne prince, je zardela od radosti. Na nasprotnem koncu mige je igrale druge skupine, in sicer obe Meši, Barbaruška in šivilja MarU Petrovna, ki eo jo zbudili nelešč za igro in ki se je držala zaspano in čemerno.
Med igitnjem so govorili o moških in kako Užko ae je den-denes poročiti z dobrim človekom, delje tudi kej je biti bolje, devica aU vdove.
"Kresna, zdreve in čvrsU deva si," je dejeU1 Žuželice Ani
Akimovni. "Jaz le ne razumem, komu se hraniš!"
"Kaj naj storim, če me nihče ne vzame?"
"A, morda si zaobljubila večno devištvo", je nadaljevala Žu-želice, kakor da ni cula njenega odgovora.
Trinerjevo grenko vino obdržalo tvojo prizna-noat zadnjih 55 let
Izredna stvar je doseči dobro priznanje, ampak še veliko več je isto obdržati. Pred 55 leti se je prikazalo Trinerjevo grenko vino na trg in nihče ne more zavajati ljudi nad polovico stoletja, čas odkrije vsf dobro ln slabo. Ako je Trinerjevo grenko vino neoporekljivo v dobrobit ljudstva, zanesljiva zmes za želodec in mUo odvajalno sredstvo, je dokaz, da je prestalo preizkušnjo. Z novo primesjp VlUmln B-l, kl je vaien za vzdrianje normalnosti ape-tita ln normalno delovanje prebavnega sistema, je sedaj, boljše kot ke-daj prej. Vživajte kot predpisano na steklenici. Vsak lekarnar ima Trinerjevo grenko vino z ViUminom B-l na prodaj, in ako ga ne morete dobiti v vaši sosedščinj. tedaj pošljite $1.25 aU $0.50 na Joseph Trlner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago, IU., In dobili bodete eno ali šest steklenic poštnine prosto.
-(Adv.
BOOKS BY
LOUIS ADAMIČ
CradU o/ Life........	
From Many Landt. .;.,	
Grandsoru...........	
Laughing in the Jungle.	3.00
	
Native's Return _____	.. 2.7S
Two-Way Paeeage.....	..' 2.50
Whae* Your Name?...	.. 2.50
Order from
Proletarec
2301 South Lawndale Avenue Chicago, UL
BONDI BODO KUPILI LETALA BOMBE TOPOVE TANKE IN LADJE
tr, a
Ako bo dovolj te opreme na pravem mestu in ob pravem času, bodo naše oborožene sile lahko skončale vojno v najkrajšem možnem času
VLOŽITE SVOJE PRIHRANKE V VOJNE BONDE!
INTERNATIONAL business MACHINES CORPORATION