DOMOVIN AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 66 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 19, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Ves svet ugiblje, o čem sta govorila Hitler in Mussolini D ve uri in 12 minut sta se posvetovala diktatorja na italijansko nemški meji. Ali sta govorila o mirovni kampanji, ali o spomladanski ofenzivi na zaveznike. ALI JE V DELU NAČRT, DA SI RUSIJA, NEMČIJA IN ITALIJA RAZDELIJO BALKAN? Rim, 18. marca. — Adolf Hit-'er in Benito Mussolini sta se danes sestala v tajnih razgovo-na italijansko-nemški meji. "Veuri in 12 minut je trajal razgovor v Mussolinijevem salonom vozu na posebnem vlaku, ki pripeljal Mussolinija in nje-g°Vo spremstvo. O čem sta godila, ni nikomur znano. Sodi pa se, da sta izdelala kake vrste na<*t za mirovna pogajanja, ali Pa sta izdelala načrt, po katerem namerava Hitler z vso močjo šariti na zaveznike in si je ho-danes zagotoviti pomoč Itali-Navzoči pripovedujejo, da °sta se ločila in se vsak s svojim v'akom odpeljala komov, sta si v roke, pri čemer se je l,ssolini smehljal, Hitler je bil Pa bled ko zid. Z obema diktatorjema sta bila v salonskem vozu samo laški zu-minister Ciano in nemški ft a n j i minister Ribbentrop. ^goyor je bil končan ob 12:42 s svojim vlakom ob 1:08 proti severu in pet minut kasneje se je odpeljal Mussolini s svojim vlakom proti jugu. Tujezemski opazovalci trdijo, da ima Hitler dva možna načrta. Eden je, da se bo vrgel na zaveznike ter si bo v ta namen zavaroval boke na vseh straneh, v kar potrebuje pomoč Italije. V tem načrtu je tudi poskus zbližati Rusijo in Italijo ter si tako za-sigurati Balkan. Drugi načrt pa je. da s pomočjo Italije začneta naganjati zaveznike za premirje. Italijansko časopisje že piše, da bi bila sprava med Italijo in Rusijo garancija, da bi se Italija ne pridružila zaveznikom. S tem bi se tudi Rusijo pritegnilo na Balkan ter se s tem zavarovalo Nemčiji bok od te strani pred napadom zaveznikov. Tako bi bili zaveznikom odprti samo dve poti: ali se zaganjati brez uspeha v nemško Siegfried linijo, ali Sindikat je izvrševal naročene umore po $5.00 za osebo New York. — Abraham Le-vine, star 24 let, je prišel k pro-sekutorju O'Dwyerju in izdal svoje nekdanje tovariše, s katerimi je izvrševal naročene umore za vsako ceno, celo za $5.00 od osebe. Ta organizacija je izvrševala umore po Brooklynu in je imela svoj delokrog tudi v državi Michigan. Mnogo nepojasnjenih umorov je bilo zdaj odkritih. Levine, ki je \ibijal ljudi na povelje te organizacije, je rekel, da ga je pekla vest, zato se je sam javil policiji. Boji se tudi, je rekel, da ga je organizacija zaznamovala za smrt, kot tudi njegovo družino. Okrajni pro-sekutor je že dlje časa preiskoval razne umore v Brooklynu, ki so pojasnjeni šele zdaj, ko je Levine izdal delovanje tega rrio-rilskega sindikata. PoPoldne. Hitler se je odpeljal pa skleniti mir. J^MčIJA PREROKUJE ZVEZO RUSIJE, ITALIJE ^ NEMČIJE, KI BODO VLADALE NAD BALKANOM Brlin, 18. marca. — Iz nacij- ' - ' J ---' *kih M krogov se poroča, da je etttčija začela vojaško in diplo-Jitsjto ofenzivo proti zavezni-0,*i in da bo posledica sestanka Mussolinijem in Hitlerjem Miko presenečenje za' nekatere. no teh presenečenj bo zveza !^ed Nemčijo, Rusijo in Italijo. delu 'je načrt, da se ustvari ( nemško-ruski-italijanski blok, ki'vince in Finsko. .papež je razložil wellesu, pod kakšnimi pogoji bi nemčija sprejela mir bo imel oblast nad Balkanom in v bližnjem vzhodu, odkoder se bo pregnalo francoski in angleški vpliv. Nemčija je absolutno prepričana, da ji bo stala Italija ob strani do konca vojne. Nemčija trdi, da se mora vpoštevati Rusijo v evropskih zadevah, ker ima zasedeno Poljsko, baltiške pro- bil Rim. 18. marca. — Danes je ameriški odposlanec Sumner eUes pri papežu Piju v avdi-Jvenci 50 minut. Dasi se ni poro-tal° v javnost vsebino razgovo-?"a> Pa zatrjujejo dobro poučeni kr°gi, da je papež razložil Wel- le, ko su nemške mirovne pogoje, ka- je Nemčija pripravljena dati svobodo Cehom in Slovakom pod pogojem, da se bo priznalo nemške ekonomske potrebščine v srednji Evropi. Poroča se tudi, da bo Welles obiskal Mussolinija še enkrat poprej, predno odpotuje v Genovo, kjer se bo vkrcal na ladjo za do- Mannerheim naj bi bil vodja finskega naroda Helsinki. — Finsko časopisje je prineslo javni apel na feld-maršala Mannerheima, da naj ostane še nadalje vodja finskega naroda in sicer ne samo kot vrhovni poveljnik armade, ampak tudi kot vodja republike. "Mi ne potrebujemo diktatorja," pudarja časopisje, "potrebujemo pa poveljnika armade, ki s svojimi zmožnostmi lahko premoti vsa politična nesoglasja, da gre narod kot ena celota in pripravljen na žrtve branit domovino." Dvomi se, da bo hoteli Mannerheim prevzeti kako dru-j go vodilno mesto kot pri armadi,'« «* • j i »i ker je dozdaj tako moč vselej od-i Queen Mary je dobila klanjal. Iz Moskve se tudi Zmotil se je Neio York. — John Doe je udaril po mizi in naročil čašo pive in kozarec žganja. Vse bi bilo dobro, če ne bi bil slučajno ta prostor policijska postaja v Bronxu. Obsojen je bil radi pijanosti. Kazen mu je bila, pa odpuščena, ko je sodniku povedal, da mora vzdrževati doma šest lačnih: eno mačko, enega psa, dva kanarčka in dve zlati ribici. NAJNOVEJŠEVESTI Nobenega upanja za 66 rudarjev j Dozdaj so dobili sedem trupel ponesrečenih premo-i garjev, za ostalih 66 nimajo nobenega upanja Miller poskuša uničiti Gongwerjevo listo kandidatov Cleveland, O. — Ray T. Miller, demokratski načelnik v okra- v ju Cuyahoga pravi, da je na1 vec, da so se Živi. Gongwerjevi listi kandidatov za1 _ --- precinktne načelnike kakih 4501 Bellaire, O., 18. marca. — izgubila življenje, ko sta hitela imen, ki po postavi nimajo pra-lK1'lub temu' da se neprestano! delavcem na pomoč. Potem so vice kandidirati, ker so najeti! koplje, da bi prišli do zasutih I dobili še nadaljnih pet trupel, kot delavci v volivnih kočah. Za-j Premogarjev v premogorovu, kij Na lice nesreče je dospel pred-to je poslal Miller četo svojih'j® ,ast Hanna Coal Co., pa nima sednik premogarske unije iz 6. Father Kastelca pogrešajo Buenos Aires, Argentina. — Slovenskega misijonarja Father Kastelica pogrešajo že dva tedna. Napotil se je bil med domačine v visokih Andih, potem je pa vsaka sled za n jim izginila. Njegov šotor so dobili ves raztrgan od viharja na gori Aconcagua. Boje se, da se je smrtno ponesrečil. Father Kastelic že dolgo misijonar i v Argentini in je obiskoval redno vse raztresene slovenske družine po raznih krajih ter d tem poročal. -o—- Strašna železniška nesreča na Hrvatskem Belgrad, 17. marca.—Pet in dvajset oseb je bilo ubitih in nad 70 ranjenih v železniški nesreči v bližini Ozalja na Hrvatskem. Nesrečo je povzročil plaz, ki se je utrgal Iti padel na progo. En voz, natrpan s potniki, se je zavalil v reko Kulpo, kjer so vsi utonili. Ostali vozovi so k sreči ostali na bregu reke. Plaz je povzročilo zadnje močno deževje. -o- novo posadko poroča, daj New York, 18. marca. An- pristašev na volivni odbor, kjer;nihče več "Panja, da bi dobili po-; bodo ta imena čekirali. Sporna nesvečene še Pri življenju. Pre-imena se morajo predložiti voliv-lblvalstvo vasice Neffs, odkoder nemu odboru do 6:30 v sredo s0 doma premogarji, je zbrano zvečer. j pred vhodom v rov in čakajo za Felix Matia, član volivneganovice iz iame- Najmanj 48 ur odbora, je pa izjavil, da Miller-'bo še vzelo> pred.no bodo stroji j rovov 22 premogarjev, ki so le-jeve obtožbe nimajo nobene pod-'7'vrtali dostop do zasutih premo-j žali tam omamljeni od plina. Po-lage. Nemiselna je trditev, pra-, £ariev; Razstrelba plina je za-jsrečilo se je vse spraviti k zave- okraja, John Owens, ki je šel v rov, da si ogleda reševalna dela. Izjavil je, da se uporablja najboljše stroje in moči pri reševalnih delih. V soboto so našli v enem izmed vi Matia, da bi delavci v volivnih kočah, ki kandidirajo za precinktne načelnike, kršili državo postavo. Postava samo pravi, da kandidat ne sme imeti službe kot uradnik v volivni koči. -o- Townsendovci bodo podprli Sweeneya za kongres sula dostop v rove. Nekateri \ sti. V nekem drugem rovu so na- Cleveland, O. — Townsendo-va organizacija, ki se bori za pokojnino ostarelim ljudem, ne bo podprla Anthony .Flegerja, ki kandidira za kongresnika v 22 upajo, da se je kaj premogarjev rešilo v kak stranski rov, toda če so se, ne bodo dolgo vzdržali, ker ne dobe svežega zraka. Danes zjutraj so dobili iz rova truplo superdenta Richardsa in pred-delavca Sandersa, ki sta leteli na tri delavce* ki so še delali, ne vedoč, da je bila v jami nezgoda. Kako je nastala razstrelba se se ne ve, toda inženirji sodijo, da se je vnel plin, do katerega so delavci nenadno prišli pri kopanju. Hitler nima več tistega zaupanja pri armadi j in mornarici j Paris. — Po tajnih, potih pri-! hajajo iz Nemčije vesti, da iz- okra ju." PrfdprTa" bo"''pa* VarUn j gubjva Hitler P'i L. Sweeneya v 20. in Alberta 1 0 Nem^ji lesa v 21. okraju, ■sklenjeno na shodu Townsendo-vih pristašev v Engineers poslopju v nedeljo popoldne. Orga- IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Tako je bilo naskriva ) kroži Pismo- ki Je [ Albert 1 pisal pred samomorom kapitan Langsdorf, ki je potopil bojno ladjo Graf Spee, ter nato storil samomor. Pred smrtjo je napi- nizacija je podpirala Flegerja, , , , , v pri zadnjih izrednih tavah,|sa *afv,tan Sjedece pismp: pa ga je porazila republikankat 'Dolzan «em> da P^nim Pn-Mrs. Frances Bolton. jateljem in nemški mornarici o Na shodu je govoril kongres-!m0 |em delu- Predno *em odl)lul nik Pat Cannon iz Miami, Flori da, ki je izjavil, da bo Townsen- z južni Atlantik, me je poklical k sebi Hitler, ki mi je naročil, dov načrt skoro gotovo sprejet v da ™ram lad^'° P0^' če bi poslanski zbornici še letošnje za-!imela *iastl sovražniku v roke. bo začela Rusija takoj graditi| gleški ladji Queen M&ryin Mau-!sedanje.' Flegerju so odrekli Jaz se™ mu odgovoril, da se bom rmu jih je podal zadnji teden ^mški zunanji minister. Baje'mov. AnGLUA SE NE BO POGAJALA S HITLERJEM . L°ndon, 18. marca. — Anglija vi napadalni principi. Zavezni-Je trdno odločena, da ,se ne bo kom je nemogoče sklepati miru sPustila v mirovna pogajanja, s sedanjo nemško vlado, ki je do- £°klev je Hitler na vladi in do- zdaj prelomila šfi vsako besedo ler ne bodo pogaženi vsi njego- in obljubo. -o- i pritisk na švedsko 111 Norveško za koncesije Stockholm. — Iz Moskve pri-hajajo poročila, da bo Rusija -ahtevala od švedske in Norve-^e prosto trgovino v njih pri-^aniščih. Zahteva bo prišla ta-0j> ko bodo podpisani mirovni j^goji s Finsko. Rusija bo zah-evala z švedsko in Norveško tr-»ovske zveze. ^ Moskovska poročila ne ome-Sj.aj0' katera pristanišča bo Ru-'Ja zahtevala, samo toliko se ve, no .Rusija rada dobila kako b rvfšk0 pristanišče na Atlanti k«, če ska Nov radio program Norwood Appliance & Furni ture bo imela vsako sredo ob 8:30 Zjutraj slovenski radio pro gram na postaji WGAR. Pro gram se prične v sredo 20. marca. Iz bolnišnice V soboto se je vrnila iz bolnišnice Mrs. Mary Merhar, 1136 Norwood Rd. Prav lepo se zahvaljuje za obiske in za poslane cvetlice. Sedaj jo lahko obiščete na domu. Lepe pirhe Kdor hoče "kupiti za prazni^ lepe velikonočne košarice, zajc-slučajo izbruhne pomor- ike, pirhe in drugo, naj se ustavi obrambeno linijo proti Fincem na novih mejah. Ta linija se bo imenovala Vorošilova linija. -o———- Ameriško prebivalstvp se seli na zapad Linton, Ind. — To mesto je bilo dozdaj središče Zed. držav, kar se tiče naselitve prebivalstva. Sedanje ljudsko štetje bo pa pokazalo, da bo šlo središče bolj proti zapadu, nekako v ju-žnozapadno Illinois. Blizu Kansas City je zemljepisno središče Zed. držav in pretežna večina prebivalstva je bila na.vzhodu, toda zadnja leta so seje začel narod seliti proti zapadu, kar bo potegnilo središče tehtnice bolj proti zapadu. še en kandidat Kandidat za državnega poslanca v okraju Cuyahoga je tudi Anthony J. Tomse, iz 943 Nathaniel Rd., kot se nam poroča dodatno. retania, ki ležita brez dela' v newyorškem pristanišču, bosta najbrže prevažali čete iz Avstralije v Evropo. Tako se vsaj sodi, ker je prišlo 770 častnikov in moštva iz Anglije na ladji. Kdaj bosta ladji postavljeni v preko-morsko službo se ne ve, ker noče nihče kaj določnega povedati. Toda na ladji že nakladajo razne potrebščine, zato se je raznesla govorica, da bosta ladji že v sredo odpluli iz New Yorka. Nov grob v domovini Bratje Jack, Karl in Frank Lah so dobili iz stare domovine od svojega očeta vest, da so jim na 22. februarja umrli ljubljena mati Terezija Lah, po domače Pinta;rjeva iz Studenca pri Novi vasi. V stari domovini zapuščajo sina Jerneja in hčer po podporo najbrže radi tega, ker nimajo upanja, da bi zmagal, ker je bil že dvakrat poražen v 22. okraju. -o—;— LONDONSKE MAČKE V NEVARNOSTI Chicago. — Dne 12. t. m. je South Chicago za jetiko umrl Kuhel, sin Jos. Kuhla, star 26 let in rojen v Chicagu. — Kristina Pokeršnik je bila 5. t. m. v Woodstocku, 111., obstrelje-na in nevarno ranjena po svojem možu, ki je streljal nanjo in na svojega 17-letnega sina, katerega pa ni zadel. Sin je iztrgal puško iz rok očeta, kateremu se je menda zmešalo. Pokeršnik je zdaj v zaporu, žena je v bolnišnici, doma sta pa ostala dva fanta. — Frank Zupančič, ki stanu-bojeval. Hitler je pa zavpil:jJe na nasiovu 2136 So. Drake 'Dal. sem povelje in ne dovolim, j Ave., je 5. t. m. našel svojo 32-da mi odgovorite. Naši sovraž-j ietno ženo Mary v nezavesti na tleh kuhinje, ko se je vrnil z de- niki ne smejo imeti nobene zmage.' "Nemška mornarica se ne bo onečastila," sem kljub temu odgovoril. 'Moja čast je čast mor-London. — Pomanjkanje ko-|narice/" je zakričal Hitler in žuhovine in pa ker vlada ponoči; zapustil sobo. v Londonu popolna tema, ker se1 "Pri Montevideu je Hitler poboje zračnih napadov, je prišlo1 n?™1 ukaz> da ladJ° Graf SPee prav nekaterim, ki mislijo, da se' potopim. Imel sem samo dve poda mačja koza prav dobro ustro-'ti na izbero: prezreti njegov j iti in prodati. Pravijo, da ob- ukaz ali ga pa izpolniti in stori-stoji organizirana družba, ki lo-i ti samomor. Da naši mornarici vi mačke in da jim to dobro ne-'pokažem, kak mož vodi naso dose. Ljubitelji mačjega zaroda so movino, zapuščam ta svet z mo v velikih skrbeh. [litvijo, da Bog reši našo deželo -o- pa nacijske kuge ter zakličem še enkrat: 'živela Nemčiji«!"' —-—o-- Mrs. Jevnik je boljša Zdravje Mrs. Tončki Jevnik! se je že toliko izboljšalo, da že'PEŠ V RUSIJO Smithers, B. C. ročeno Prebil ter veliko sorodni kov. Naj ji bo lahka, domača1 malo Vstane kar gotovo zelo ve-j Smithers, B. C. — Policija je gruda, preostalim pa izrekamo seli vse njene številne prijatelji- ustavila Josipa Ravmiloviča, ki naše iskreno sožalje. v°jna na Baltiku. M Letnica uredništva prj j • _— Ne, na Javorniku , e^ah nimamo nobertega Zarotnika. Pozdrav! pri Perkotovih na 6304 St. Clair Ave. Vaje Slavčkov Namesto v nedeljo se vrši vaja Slavčkov v sredo popoldne ob dveh. Pridite vsi! Amsterdam. — Diplomati v nevtralnih deželah trdijo, da se je sentiment angleškega naroda obrnil zadnje čase proti vladi, ker da je vse prepočasna z vojno. Zato so se že pojavile govorice, da bo šel v pokoj ministrski predsednik Chamberlain, ki bo podal kot vzrok "slabo zdravje." Dalje se bo odpovedal zunanji minister Halifax in na njegovo mesto bo stopil bolj živahni Anthony Eden. Govori se tudi, da bo bivši vojni minister Hore-Belisha zopet imenovan v ta urad. Angleška vlada ne more zani- ce. je povedal, da potuje peš v Sibi rijo. Peš namerava do Princ R u p e r ta, Britska Columbia, kjer bo vzel ladjo do Juneau, Alaska. Od tam bo šel peš do kati, da je postal narod nestrper^ nemška mesta, kjer mečejo samo Nome in bo na kak način prešel Angležem gre vojska vse prepočasi radi Chamberlainove politike, ki je vse prepočasna. Narod je pripravljen na vojne žrtve, toda videl bi rad kaj akcije, časopisje je začelo že javno spraševati vlado, kdaj se bo začelo z vojno, ki je bila napovedana? Nacij i bodo ta način vojskovanja lahko še dolgo vzdržali in medtem napadali naše ladje, godrnja časopisje. Trdi se tudi, da so začeli že armadni poveljniki godrnjati propagandne letake mesto bomb. Beringovo ožino do Sibirije. Po S takimi poleti, pravijo avijati- ]ic;ja pravi, da ima možak pri čarji, ne bi riskirali nič več kot sebj dosti ruskega denarja, sedaj, pa bi pri tem lahko vrgli par bomb na nemška mesta, na nemške tovarne, ali na nemška pristanišča. Toda vlada pravi: čakajte! Iskrene čestitke! la domov. Kuhinja je bila polna plina. Mož je poklical policijo, katera je z aparati obudila ženo k zavesti. Dali je bila nesreča ali poskus samomora, ni pojasnjeno. Cassity, W. Va. — Tukaj je naglo umrl John Skubec, star 52 let in doma od Višnje gore na D;olejnskem. V Ameriki zapušča dva brata, enega nekje v Pennsylvaniji in drugega v Ohiu. Barberton, O. — Dobro znani tukajšnji rojak John Jankovič se je pri delu ponesrečil na nogi, na katero mu je padla velika skala. Zdravi se doma. — Pri delu v tovarni se je ponesrečil tudi rojak Tone Jakič. Poškodovano ima kost v kolenu in zdravi se doma. Ker se zdravniki dobro razumejo na "plesterski" posel, so dvignili težo Tonetove noge za okrog 20 funtov. Sygan. Pa. — Tu je umrl po dolgotrajni bolezni Joe Goršek, star 25 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, brata in dve sestri. Pokopan je bil na Narodnem pokopališču v Bridgevillu. — V Yukon u, Pa., je po treh Narod samo še čaka, če bc na pomlad kaka ofenziva na za-padni fronti. Če je ne bo, bo mo ral Chamhberlain iti in ž Vsem Jožetom in Pepcam že- dneh bolezni pljučnici umrla Kalim vse najboljše k njih godu tarina Kaus, stara 73 let m do- ter jim kličem: še na mnoga leta !—Tončka Jevnik. Važna seja člani podružnice št. 6 SMZ so ma iz Soče pri Bovcu na Primorskem. Tu zapušča sorodnike, v starem kraju pa sestro. Gary, Ind. — Tu je umrla Ma- tičarji že siti poletavanja nad'vojne. njim prošeni, da se udeleže v,nedeljo^ry Žagar, stara 46 tet. lu zapu- a moža, v Lockportu, v Clevelandu pa brata in sestro. nadTrezdelnošt jo" in da soavi j a-1 vsi ministri, ki igrajo vojno brez 24. marca popoldne ob dveh sejejšča moža. v Lockportu, 11!., sina . _ . __ -ia..: tt;^« I v i'mvoliinr v stari šoli sv. Vida. h 2 AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1940 'AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER v r <117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 tor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 66 Tues., March 19, 1940 Vedno večji davki Jutri čez en teden bodo šli clevelandski meščani na volišče, kjer bodo imeli priliko glasovati: ali bodo deli roko v žep in zadrgnili svoj mošnjiček za čezmerne izdatke za mestno upravo, ali pa bodo pohlevno podpisali in dali, za kolikor se jih vpraša. Dve vprašanji se bo stavilo na volivce pri izrednih volitvah 27. marca: 1) Ali dovolijo mestni zbornici, da se obdavči posestva za 8.2177 tisočink za letošnje izdatke administracije in 2), če se dovoli mestni zbornici, da se obdavči posestva za leto 1941 in vsa druge leta zanaprej za 8.35 tisočink. Ker sta obe vprašanji na isti glasovnici, bodo volivci, ali vsaj morali bi glasovati "NE!" Poglejmo nekoliko bližje te davke. Levy 8.2177 za leto 1940 pomeni davčno mero $31.95 na! vsakih $1,000 vrednosti, kar je več od lanskega leta za $h75. Lanska davčna mera je bila $30.20. Ti davki bodo prinesli z regularnimi mestnimi dohodki mestu ogromno vsoto $19,677,778. To je skoro še enkrat toliko, kolikor je imel, na primer, na razpolago župan Ray T. Miller za časa njegovega uradovanja. Ako bodo pa volivci sprejeli predlog mestne administracije, da se enkrat za vselej dovoli davčna mera 8.35, bodo drugo leto in potem vsako leto naprej davki na p9sestva še večji. Ampak to še ni vse. V tej stalni davčni meri pa ni zapo-paden relif in pa mestni delež za WPA. To bo mesto še nadalje vprašalo pri izrednih volitvah davkoplačevalce. Torej je bosa, kot pravijo, da se bodo s ten>, če se zdaj dovoli stalna davčna mera, izredne volitve za mestne izdatke odpravile. S tem bi se dalo samo mestni administraciji enkrat za vselej ogromen kup denarja, s katerega bodo razkopavali po mili volji. In potem bodo pa še vsako leto prišli in vprašali za i)ov denar za relif in za drugo. Torej če jim daste še toliko, pa vseeno ne bo nikdar dovolj. Zato je pa naše mnenje, naj ostane vse po starem načinu, to je, da napravi mestna administracija vsako leto proračun in naj vsako leto posebej vpraša volivce, če so pri volji potrditi te izdatke in dati zanje denar. Samo ne dati denarja v roke politikarjem! Naj imajo davkoplačevalci bčsedo čez svoj denar, ne pa politikami. Kadar tem ponudite prst, bodo zagrabili za vso roko. Denar je vaš in samo vi imate pravico odločevati, kam bo šel in koliko se ga bo potrošilo in to samo za res potrebne izdatke. Odločite se že zdaj, da boste šli na 27. marca vsi na volišče in glasovali proti tem davkom. Na Hubbard Rd. težko pričakujemo pomladi Komaj že pričakujemo tistih lepih pomladanskih dni, katerih pa je tako malo, komaj prenehajo mrzli zimski dnevi, pa že pridejo tisti vroči julijski dnevi, ki so pa že tako vroči, da kar sapo zapirajo. Kdor nima krog hiše dobre sence, kar težko prenaša tisto vročino, a jaz pa imam toliko sreče, da je sence dovolj krog naše hiše in se v tistih vročih dnevih kar lepo sprehajam. Saj vem, če bi hotel iti na sonce, bi moral natakniti malo več obleke nase, da bi ne mogli sončni žarki do kože, a ker se mi pa vidi nekam precej nerodne oblačiti se kakor za zimo, zato sem raje v senci in ogledujem tiste lepe cvetlice, ki se tako veličastno smehljajo in od sebe dajejo tako prijeten vonj, katerega morete dobiti samo od cvetlic. Jaz mislim, da bi bilo kar prijetno na svetu, če bi bila večna pomlad in pa, če bi se ne bilo treba toliko mučiti in zaletavati za ta bori kruhek, kar vsak ve, da ni nobena špas in smo lahko kar vese li, da se preživljamo, dokler nas narava pusti, pa naj bo že toplo ali pa mrzlo. Saj kar nas je starejših smo se v tolikih letih že privadili vsemu, a to je najslabše, ko se ko maj privadimo tega sveta in preskusimo marsikaj, pa jo je treba odriniti v večnost, na večno 'pot, ki je ni konca ne kraja. Bral sem koliko zlata in srebra je nakupičenega po hladnih shrambah. Jaz mislim, če bi ga Nikakor ne pišem preveč Nekateri mislijo, da pišem malo prepogosto za našo slovensko banko. To mislijo, ker ne vpoštevajo namreč tega: Kako je bila banka še pred letom dni pred javnostjo kritizirana in odtujena, da celo obre-kovana (nje vodstvo), za kar je rpela banka, naša finančna ustanova. Radi takega in že prej toliko letnega očitanja, se je -mnogo, mnogo ljudi odtujilo in odstranilo od banke drugam, k tujim. Kadar se ljudje odtujijo, je najtežje vprašanje, kako jih pridobiti nazaj. Posebno še, če se v časopisih ne piše in ne po-vdarja tudi dobre in potrebne strani. Nikakor ni krivda naroda, če ni sporazuma med banko in na rodom; krivda se mora iskati le v vodstvu banke. Narod je iskren vsaj v večini, ako se narodu razloži in se ga o resnici po uči, bo narod upošteval. Prav to smo dosegli v zadnjih devetih mesecih z pojasnili, v dopisih in člankih o banki, o njenem poslovanju, o stanju s tem, ko smo narodu pojasnili, kako nujno je banka za narod potrebna in koliko bo narod imel od nje koristi. Sam nisem pričakoval tako lepih uspehov. Cast vsem tem, ki so v teh devetih mesecih prinesli toliko novih vlog. S tem je banka dobila vso drugačno moralno podporo. Tisti pa, ki so od banke v tem času dobili nova posojila, se čutijo s tem tudi Skoro 5,000 je poklicanih \ V okraju Cuyahoga še ni bilo toliko kandidatov za razne urade kot jih je letos. Skoro 4,000 jfh kandidira samo za precinktne načelnike. Drugi pa za ta ali oni urad. Glavni boj bo med Millerjevo in Gongwerjevo grupo demokratov. Več kot 2,000 imen za precinktne načelnike sta vložili samo ti dve grupi za 1,132 precinktov v okraju Cuyahoga. Predno bodo končnoveljavno peticije vseh teh pregledane in odobrene, bo številno pravomočnih kandidatov nekoliko zmanjšano. Na republikanski strani ni videti takega hoja in okrajnih načelnik Bender ima žo zdaj zagotovljeno izvolitev. Boj za precinktne načelnike je povzročil, da bodo imeli tudi okrajni demokratski uradniki, ki kandidirajo za ponovno izvolitev boj na rokah. Edino prosekutor Cullitan je brez opozicije od demokratov. Zdaj nastane vprašanje, v koliko bo škodoval boj v var-dah za precinktne načelnike izvolitvi v razne okrajne urade. Razveseljiv ta boj pač ni. Česar smo se bali, se je zgodilo in mesto, da bi demokrati skupno nastopili za izvolitev okrajnih demokratskih uradnikov, se bo razpalil boj za izvolitev precinktnih načelnikov. Videti je, da gre v glavnem zato, kdo bo prihodnji okrajni demokratski načelnik in če pri tem tudi izgubijo vse okrajne urade in ž njimi vsa dela. Tistim, ki niso odvisni od teh del, je seveda to vseeno. Ta boj za precinktne načelnike nam prinaša zagotovilo, da danes noben od sedanjih demokratskih uradnikov ni siguren ponovne izvolitve, razen morda prosekutor Cullitan. Za druge je pa celo nevarnost, da jim bodo republikanci pobrali vse urade, kar bi bila zelo dobra šola za demokrate. Potem bodo morda prišli k pameti in prenehali z bojem v stranki. Toda to bo draga šola za vse one, ki imajo zdaj dela v teh ali onih uradih in bodo potem postavljeni na cesto. Kaj res ni več možno zbrati vse demokrate pod eno zastavo/da bi skupno delali za en cilj za en skupni namen? Vse kaže, da ne, dasi ne moremo razumeti, zakaj da ne. Ljudje se bodo kmalu naveličali teh bojev in bodo obrnili stranki hrbet. Krivda leži na trmastih voditeljih, ki se nočejo sporazumeti med seboj. Naš list zasleduje demokratska načela vse od njegovega postanka in boli nas razkol v stranki. Zato ne bomo pobegli v boj za precinktne načelnike. Našim volivcem svetujemo samo to, naj volijo za Slovence, kjer kandidira kak Slovenec. Volijo naj .pa za tistega, za katerega mislijo, da je boljši, ne glede na kakšni platformi kandidira. To bi bilo, po našem mnenju, demokratsko. , .... , , . osreeene. Od vsega tega bo pa malo porazdelili med nas, pa bi i .v _ .v . ® ... L„i„ t,„ -;„ „1,- nn dobiček delničarjev od posojil in tako bo vsem ustrežemo. Kako razveseljivo je to dejstvo, da se je privabil v banko ves drugi, zaupnejši duh kakor je vladal pred letom, ko so se zbirale skupine in grozile s tožbami tu in tam. se že malo lažje shajalo, ali pa naj bi ga vsaj dali zamrznjenim bankam, da bi ga one razdelile svojim ubogim vlagateljem, kateri so si tako težko prislužili in prihranili tistih par dolarjev. Koliko gorja bi se prikrajšalo in mogoče tudi marsikatero življenje podaljšalo. Ker že država pomaga v enem ali drugem oziru, zakaj pa ne bi tudi v tem slučaju nekaj storila, saj vendar ubogo ljudstvo ni krivo tega, kar se je storilo z njim in da sedaj trpi. Ker so bankirji izgubili vso veljavo, tako pri ljudeh kakor pri vladi, da jih vlada postavila pod strogo nadzorstvo, da ne bi zopet katerega ocegani-li, ampak pri vsem tem pa le vedno trpi oni, ki ima še kakšen groš in ga da na banko in mora plačevati zasigurnost bankirjev namesto, da bi dobil poštene obresti. Končno pa vsa sedanja gran-cije ne pomaga nič tistim, ki so zgubili svoj denar. Če bi bili prizadeti samo višji sloji, bi se mogoče kaj ukrenilo, kdo neki pa bi se zanimal za reveža! '!• Ko tako premišljujem svetovne razmere, pa opazujem španski bezeg, ki se že lepo razcvita, zlasti se lepo odpirajo zvončki in tudi črešnje že kažejo svoj beli cvet, pa ne mislite, da je to zunaj *frugi nag y potreW pQznali ng na prostem, kjer brije sibirska |bodo_ g£ .fi treba pisati jn burja, ampak vse to krasi mojo j pa bamQ pHšli do spo pisalno mizo. Pri tem pa hitijoda smo samim sebi naj-dnevi naprej in približali so ^!Brej dolžni deliti pomoč. Za taka pisanja se ne smete nikoli pritoževati. Nekega dne boste priznali,, da nisem pisal preveč. Za slovensko The North American Bank: Anton Grdina, predsednik. -_o- Ce bi ne začeli pisati in miri ti, ne bi bilo nič dobrega. Da nes pa gledamo že na velik uspeh. Še ljeto dni delajmo skupno za banko in rezultat bo sijajen, na kakoršnega ne bi mogli pred letom dni nikdar računati. Vse je v naši dobri volji, če hočemo napredovati. Vse pa tudi lahko poderemp, če bomo sebični in drug na drugega kame nje metali. S pisanjem je treba še nadaljevati. V banko prihajajo' ljudje in nam povedo, da bi radi še več posojil, če imamo denar. Kako radi bi jim po sojila dali, ker bi s tem zopet naredili še več za delničarje in v splošnem za narod. Prihaja jo v banko pa še drugi rojaki in povedo, da vidijo številne na še rojake stati v vrstah tujih bank, da vlože tam vloge. Vidi te, tu je point. Še bo treba pisati in poučiti ljudi, da je domača hiša prej, ko so druge. Domača potreba je nujnejša! "Svoji k svojim," nas v Pod površjem zemlje čudno in zanimivo je dejstvo, da pozna današnja znanost skoraj bolj natančno sestav tujih svetov, ki so od nas oddaljeni bi-ijone kilometrov, kakor pa snovi, ki se tičejo natranjosti našega planeta — Zemlje. S pomočjo spektralne analize se dandanes določajo iz barve in soja zvezd kemični sestavi snovi iz katerih sestojajo, skrivnosti,« ki nam jih krije zemeljsko osrčje pa ne moremo odkriti. Pot od površja zemlje do njenega središča znaša 6380 kilometrov. Skorja na kateri zidamo svoje mesto, železnice in kjer se odigrava zgodovina človeškega rodu je debela komaj stotinko tega. Iz lastne, neposredne izkušnje pa poznamo samo najzu-najnejšo plast njene površine. Dosedaj je mogla tehnika ob vsej svoji mogočnosti s silnimi električnimi vrtalnimi stroji prodreti komaj tri kilometre v globino zemlje in se to v premeru, ki pomeni v primeri z ogromno zemeljsko maso komaj majhne mikroskopske luknjice. Anlež Parson, ki je živel v preteklem, stoletju, je napravil velikopotezen načrt, po katerem naj bi ljudje prišli 40 kilometrov daleč v globino zemlje. Ta načrt pa do" danes ni bil uresničen in tudi če bi bil. Bog ve, za koliko bi se pomnožilo človeško znanje o tajnostih zemeljske notranjosti. Tako bi morali prav za prav reči, da obstoja naše znanje o sestavu zemeljske notranjosti samo iz hipotez. Kljub temu pa, da živimo samo na površini zemeljskega planeta, ki nam tako ljubosumno skriva pogled v svojo notranjost, ima znanost vendarle nekaj sredstev v rokah, iz katerih sklepa na to, kaj se dogaja v zemeljski notranjosti. Posebno v zadnjih desetletjih so začeli sistematično zasledovati pojave, ki so sicer za ljudi zelo neprijetni, velikokrat celo usodni, ki pa dajejo novih odkritij. Ti pojavi so potresi. Iz tresljajev, ki nastojajo v zemeljski skorji in od katerih jih največ občutijo samo občutljivi aparati, od njihove narave in njihovega širjenja sklepajo na pojave in razmere v zemeljski sredini. nam velikonočni prazniki. Zato pa sedaj želim vsem čitateljem, prijateljem vesele praznike in seveda lepih pirhov. Ker pa današnje vreme ni preveč pripravno za pisanje, zato bom pa sedaj'nehal in se zopet kaj oglasil ob priliki. Pozdrav, Frank Lesk-ovic. ZAJEDALCI —Nemci iščejo v naši državi ležišča nafte. Zadnje čase se mudi skupina Nemcev v Koprivnici, kjer Raziskuje ležišča nafte. Ugotovljeno je namreč, da so Smrekov zajedalec, ki je znan naj izdatnejša ležišča nafte v Ju-tudi pod imenom smrekov ljuba- goslaviji v črti od Selnice v Me dar, je napravil preteklem letu djimurju od Ludbrega in Kopriv več škode v kanadskih smrekovih nice proti Viroviticu Nekateri si gozdovih kakor pa gozdni požar- obetajo od tega raziskovanja žeji. Skoro 70 odstotkov smreko- lo mnoog ter pričakujejo, da bo vih dreves je okuženih v pokra-(kmalu prišlo do izkoriščanja jinah Lakehead-Manitoba. nemških zakladov. Nekaj zanimivosti iz šerifovega urada v okraju Cuyahoga 5. PREVAŽANJE JETNIKOV Sistem prevažanja jetnikov iz okrajne ječe v razne državne zavode je bil zelo izboljšan pod administracijo šerifa Martin L. O'Donnella. šerif ima nalogo, da prevaža jetnike v državno ječo in poboljševalnico, če so bili tj© obsojeni na sodniji. Pod prejšnjimi administracijami se je te ljudi prevažalo v avtomobilih in z vlaki. Ta sistem je zmanjšal število pre-važencev, da bi se jih moglo varno prepeljati in zvišalo število deputijev, ki so bili potrebni za spremstvo. Pod sedanjo administracijo je kupil šrif O'Donnell posebno izdelan bus za prevažanje teh jetnikov. Ta voz je izdelan za 16 jetnikov in tri deputije v enem prevozu. Zgrajen je iz jekla, skozi kate-Sherif M. L. O'Donnell reSa ne prodrejo krogle in lahko odbije tudi organiziran napad. Predno je prevzel urad šerif O'Donnell, so bili stroški prevažanja jetnikov v Columbus, Mansfield, Gallipolis, Marysville in Lima $9.13 za osebo. Danes se je te' stroške znižalo povprečno na $3.82 na osebo. Raba tega busa je tudi dodatna varnost za može postave ter je odstranila možnost poskusa za beg, kakor se je to1 godilo pod prejšnjim sistemom. Kadar se prevaža jetnike, se bus ne sme ustaviti, dokler niso bili jetniki oddani na pristojna mesta. Poprej je bilo potrebno za to delo 185 deputijev v času šestmesečne dobe za prevoz 258 jetnikov. Danes je potrebno za to delo samo 81 deputijev za transporta-cijo 285 jetnikov in število voženj se je znižalo od 7! na 41. Tudi štvilo milj se jei znižalo. Poprej se je prevozilo v isti šestmesečni dobi 15,588 milj, sedaj se jih prevozi samo 9,888 za isto delo. Prevažanje jetnikov po železnici se je opustilo, razen v zelo slabem vremenu. S tem se je prihranilo samo na plačah deputijev v šestih mesecih $520. Hotelski stroški za deputije so se zmanjšali in tako tudi drugi stroški, da se je znižalo s tem breme davkoplačevalcem za najmanj 58 odstotkov. Pod sedanjim sistemom se .je znižalo stroške za prevoz*.jetnikov za $5.31 na jetnika, ki se ga preseli iz okrajne ječe. Martin L. O'Donnell, šerif Glavni deputij Clarence M. Tylicki, deputiji: Charles F. Wing, Michael J. Kilbane, Harry Brown, Anthony McGinty, Arthur Burns, Peter Beedlow. Tajnica Miss Marie Plechaty. Dr. A. V. Fried, jetniški zdravnik. Dan Patty, strežnik. Čivilna divizija: glavni deputij John Gillespie, deputij Paul O'Donnell. Slovenski deputiji: Bertha Cerevnick, Joseph Gornick, Joseph Kovach, Anton Kosan, Lawrence Leskovec, Ernest Modic, Nicholas Markusic, Lea Plecko, Anton Zakrajšek. Za dosego uspehov se morajo ti pojavi potrpežljivo zasledovati. Tako so n. pr. z vztrajnim raziskovanjem ugotovili, da se razširjajo tresljaji potresa z različno hitrostjo. Na tem mestu so hitrejši kakor bi smeli biti po računih, drugod spet bolj počasni. To nepravilnost si znanost danes razlaga tako, da je snov v notranjosti, po kateri se širijo tresljaji, različno gosta. Na nekaterih mestih je masa v notranjosti gostejša, drugod redkejša in iz širjenja teh valov po zemeljski skorji sklepajo na različne gostote zemlje v različnih globinah. Iz teh tresenj se dajo tudi uganiti mesta, kjer nenadoma nastopa izprememba hitrosti Širjenja potresa. Da se torej u-ganiti, kje je nedostopna notranjost sestavljena iz različno gostih plasti. To bi pa tudi pomenilo, da je napačna trditev, da je notranjost zemlje razbeljena tekoča masa. Nasprotno trdijo raziskovalci na tem področju, da mora biti sredina zgrajena iz kake zelo trdne snovi, iz kovin (niklja in železa), kjer se sredina nahaja pod zelo visokim, pritiskom. Računajo, da tehta zemlja približno šest tisoč triljonov ton. To bi se reklo, da je nekako petkrat težja kakor enako velika vodna krogla, če stehtamo kamenje, iz katerega je zgrajeno površje zemlje, bomo videli* da tehta komaj trikrat toliko, kakor enaka prostornina vode. Iz tega moramo sklepati, da je snov v sredini, osem- do devetkrat težja kakor voda. Ta teža pa bi nekako odgovarjala teži niklja in železa, širjenje potresnih valov nam odkriva, da leži zunanja meja tega težkega zemeljskega Nad tem jedrom naj bi bil 1700 im debel oklep raznih prehodnih snovi, ki ga obdaja 1200 km de-oela plast iz različnih kamenin, ki se sestojajo v glavnem iz silicija in magnezija. Potem sledi tekoča plast, .na kateri "plava" komaj 70 km debela zunanja jlast našega planeta. Takšna bi bila po današnjih raziskavah slika prereza zemlje. Pa tudi ta slika nam ne daje še nobenega končnega odgovora, saj je v globini zemlje nahajajo snovi kakor kažejo računi pod ogromnimi pritiski (400,000 kg na 1 kv. cm.) pri temperaturi 12-)00 stopinj Celzija (dvakrat to-ikšna toplota kot na površju solnca in nobeden ne more reči, kako vplivajo take okolnosti, ki jih za poskuse na površini zemlje najbrže nikoli ne bomo ustvarili, na snov, ki se nahaja v sredini. IZ DOMOVINE — Smrtna nesreča maribor skega železničarja. Nedavno je nemški potniški vlak .na glavni postaji v Mariboru zgrabil 28-letnega železničarja premikača Antona Dajčmana. Ves vlak je šel nesrečnežu čez noge. Grozno razmesarjen je obležal Dajč-Man pri priči mrtev. Anton Daj čman je bil s Pragerskega, od koder se je dnevno vozil v službo. Zapustil je mlado ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Bil je vesten železničar. — Vlak je povozil dekle. Delavke, zaposlene v kranjski tvor-nici Inteks, so šle nedavno po končanem delu v okrepčevališče v bližini železniške postaje na malo južino. Ko so se potem vračale n^postajo, je privdzil tržiški vlak. Zaradi goste megle je 30-letna Milka Avpičeva iz Tržiča prišla po dvla"k. Sprevodnik, ki je stal na stopnici vagona, je zaslišal njen obupni, krik. Nesrečni Milki je vlak odrezal obe nogi v stegnu. Zaradi premočne jedra nekako v globini 2,700 km. j krvavitve je za poškodbami kma- lu umrla. —10,000 din za revne otroke na Pobrežju je darovala mariborska tekstilna tovarna Tho-ma, ki ima na Pobrežju svojo barvarno. Pobreška občina je ža ta denar kupila najrevnejšim šolarjem močno zimsko obutev. —Na ljubljanskem trgu so visoke cene. Jajc je na trgu prav malo in se prodajajo tudi po dva dinarja kos. Krompir je po 1.75 do 2 dinarja in domača čebula po 10 dinarjev kilogram. Zeljnate glave srednje velikosti so po 2 dinarja. Fižol je po 7 do 8 dinarjev kilogram. Dalmatinska cvetača se je nekoliko pocenila, ker jo je zdaj obilo na trgu. Prodaja se po 5 do 6 dinarjev kilogram. Zimske hruške so po-12 dinarjev kilogram. —Reševanje potopljene Ljubljane. Dela za rešitev rušilca "Ljubljane," ki se je 24. januarja potopila v šibeniški luki, se nadaljujejo. Potapljači odnašajo iz ladje posamezne dele in predmete. Najprej bodo ru-šilec razbremenili kolikor je mogoče, nato»ga bodo s pomočjo posebnih naprav postavili pokoncu, ker leži na levem boku in dvignili. Dela verjetno pred pomladjo ne bodo končana. —Luhn Karolina. V Liscah pri Celju je umrla v 58. letu starosti posestnica ga. Karolina Luhn. Sodnik: Priča, koliko ste sta-ri? Priča: Osem in osemdeset! Sodnik: Ste omožena? Priča (sramežljivo): Še ne, gospod sodnik ! * "Oh, ljubi moj možiček, poglej, s tem klobukom ne morem več na cesto, vse sosede ga že po- znajo t'4 "Dobro! Se bomo pa preselili v drugo ulico!" AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 19, 1940 S WINNET0U Po nemftkem Inlnlk« K. M»y» "y8"8"11 'm..................................................... Končno ga imate! Saj sem terhand in Winnetou, prav zato ®Jal, da mora še nekje v bliži-' tičati! Spravite ga k onima jema in zvežite tudi njega v da bo — Sredi stavka je umolknil, ves nenaden šinil okoli in jecljal aJor od samega veselja. Kaj — aj — ? Kdo — kdo pa te —ta — tale — ? Ali prav vi- aH se motim —?" n jUdi Rollins je bil silno izne- f Iztrgal se je Wartonom, K°C)1 k Santerju in vzkliknil: Mr. Santer —! Vi —! Je )°goče —? o, sedaj je vse do- ■ • Nič 'o —!" se mi ne bo zgodi- vam Zgodilo — ? Vam — ? Ne, se ne bo nič zgodilo, se ne nič zgoditi, Mr. Rollins! .^forej vi ste tistij ki mi je u. II ' tovariši tule so mi povedali a je ubežniku ime Rollins, pa ^ bi si naj bil mislil, da je ti-Rollins moj prijatelj Rollins! ^Veda ste lahko brez skrbi! , prijatelju vendar ne f1 nič storil! tistimi tamle' ste torej potoki?" "Da." l sem, da ste sedaj pri ped-Burtonu v službi —?" Mr. Santer!" (Kako se vam kaj godi?" včasi dobro, včasi slabo. ^"Utno sem zadovoljen. In Ij n° te dni se mi obeta bogata ^Wja. Na potu smo že bili, nas sinoči napadli in —." pSupel je umolknil. • , Zdravila sta se s Santerjem > °r najboljša prijatelja, ki se nista videla in si stiskala 2; na mah Pa J"e Rollins, 0))^et pogledal po 'Ho -1- » i e gube, za korak je odstopil >rašal: l^tnpak — kako pa je to bi- ah ste morebiti vi tisti, ki Je napadel, Mr. Santer?" „Seveda!" tjjj.^faga! Moj najboljši prija-tj v! ^sti, ki sem mu nekajkra-^"'jenje rešil, tisti — pa me-.. Upadel" Kaj ste si vendar '^i, Mr. Santer?" ^Kaj sem si mislil? Nič, prav vas' jima ne smem in ne morem pri-zanesti." "Tako —? In te svoje besede mislite popolnoma resno, Mr. Santer, res brezpogojno?" "čisto resno! Bridka in krvava resnica mi je! Poudarjam Santerju, az se mu je potegnil v začu- Kaj bi si naj bil mislil, ko lo Pa niti videl nisem! Saj ste ^ nemudoma popihali, ko smo Pečali z našimi ujetniki." Tist0 je seveda res! Najbo-k ''e> sem si mislil, če se umak-0Pazujem tabor in rešim še jj dva tovariša, tistale gen-e^aiia. Skril sem se tamle v lik C£>V* i" čakal na ugodno pri-In potem so prišli vaši lju- , Ar»Pak kaj vidim —! Zveza- 'i • j( | Ju, moja tovariša, pa se ta-u'uto in neumsiljeno! To ne tega ne dovolim! Koj biti, 'bom odvzel vezi!' j6 je stopiti. Pa Santer ga P''ijel za rokav in ga zadržal. Stojte! Kaj vam na misel Ja.' Mr- Rollins! Tistaje dva (.'110.ia smrtna sovražnika!" tudi moja prijatelja!" r^cj. 01,0 ne brigal Račun , ain poravnati z njima, ki ga ^ Z živl^enjera plačala. Za-ju tudi napadel in prijel. "vS. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. < SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih druStev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota Izplačala'tekom svojega, ' , obstanka nad $7,000,000 i ' : '' GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti, K. 8. K. Jednota sorejema v svojo sredo člane in članic« od M-do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S, K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A"' ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju, smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega * razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini, BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 ln 50e na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja. člani in članice mad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh ases- mentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln katerega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral(a) biti zavarovan(a) P** K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov ln sirot. Ce še nisi član al» članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako}. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo b111 društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Se nimate druStva. spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za nft-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika; JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 10, 1940.........